ISSN 0350-5561 ta fcoiMc tedna V petek bodo padavine vecmma ponehale. V soboto bo sončno 00 r< ète\ritka 33 četrtek, S9 septembra 2005 300 SIT rjiiHm Skoraj izenačeno Milena Krstič • Planine Največji Gorenjev salon na svetu Na jugozahodnem delu svojih proizvodnih obratov gradi Gorenje več kot tri tisoč kvadratnih metrov velik razstavno-prodajni salon, ki bo najsodobnejši in največji Gorenjev salon na svetu Prvi podobni cenlcr so v Sloveniji odprli pred enim letom na Brndčevi ulici v Ijubljani, pred tem pa so jih postavili v Podgo-rici. Budimpešti In Zagrebu. Po dol>iio kol v teli si bo ludi v velenjskem mogoče ogledali in kupiti celoviti program Gorenja. Približno dva tisoč kvadratnih metrov novih prostorov bo namenjenih razstavi ceiolnega asortimana blagovne zjiamke Gorenje. Pre dsi a vije ni bodo veliki in mali gospodinjski aparati, zabavna elektronika, kuhinje, kopalnice, keramika, klimatske naprave, bo'lerji, grelniki vode, radiatorji. Slabih 500 kvadratnih mol rov bo namenjenih skladiščnim prostorom za takojšen prevzem aparatov, prav toliko pa ludi sodobni restavraciji (za zaposlene in zunanje goste)» v kaieri bo prostora za 500 ljudi. Vrata novega razstavno-pro- dajnega salona bodo prvič odprli ta ponedeljek. 3, oktobra, ko bo v teh pr<ïStorih potekal petdnevni hišni sejem Gorenja »Gorenje Trade Show 2005«. ki bo zaprtega tipa in bo narienjen zgolj Gorenjevim poslovnim partnerjem. Pričakujejo več kol 1.500 gostov iz celega sveta. Prihodnjo soboto in nedeljo pa bodo v nove razstavno-pr:idajne prostore povabili tudi končne kupce, za katere pripravljajo pester dvodnevni otvoritveni program. V času otvoritve pričakujejo več tisoč obiskovalcev iz celotne Slovenije, ki bodo ob ogledu največjih Gorenjevih tehnoloških in oblikovnili dosežkov deležni še ugodnih nakupnih pogojev. glasbe, zabave ler dobre hrane in pijače. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše člane družin. mz www.radiovelenle^fottt SR£CNO IN BOGATO NOVO LHTO 2015 KAL02KN0 ŽMJENJdKO ZAVAROVANA ZAVAROVALNICA MARI80R d.d. vgLPUjg sun b^ 35.3320 Velenje N. 03/697 50 03/897 50 97. fax: 03/586 » 61 080 19 20 www .ZHprlsma. ai Predsednik v Mozirju .Mozirje, 27. septembra-Predsednik države Janez Drnovšek seje na krajšem obisku mudil v občini Mozirje. Ob tej priložnosti ga je mo-zirski župan Ivan Suhoversnik seznanil z nekaterimi dosežki in načrti tukajšnjega okolja, načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Policnik pa z delovanje enote, ki združuje šest občin /gornje Savinjske doline. Slednja meri dobrih 500 kvadratnih kilometrov in se po velikosii uvršča med 58 upravnimi enotami v hiloveniji na 11. po številu prebivalcev pa na 4X mesto. Poslanec v Državnem zboru Jakob Preseč-nik je na krajšem pogovoru orisal gospodarski položaj podjetij v /gornji Savinjski dolini ter ga med drugim seznanil s prizadevanji Koroške, Šaleške in Zgornje Savinjske doline po boljî5lh cestnih povezavah. Kot je povedal Janez Drnovšek je bil njegov glavni motiv za tokratni obisk v mozirski občini tu« kajsnji park cvetja, kjer seje nazadnje mudil pred 15 leii. Menil je. da so zaradi dokaj neokrnjene iu lepe narave na dobri poti za razvoj turizjna. Potrebno pa bo več pozornosti nameniti ureditvi in posodobitvi cest. ■ tp Šoštanj praznuje N počastitn pia2iiika oh i'{\w sť > Soštaniii >ťs M'p-ternher vrsfiju različne prift dlt>ť. osrednji pa hi)>tH danes in jutri. Drevi (ťťtrlťk. 29. sťptťiiv hiHf ii\> 19. uri ho ^ kiihui nem domu usrřdnja sloves-iio.st s swHiKi sej» sseia Ob čine SfisiHnj m podelMHju pri/imnj m plaket; juin (petek. ^t). Neptenihra) pa hodu ob 16. un ptu'cdit^e duscele UIJ 7 oi^init>i.io OsiimiK' sole šosl;)!))- PrireilJte^ tio potekala v sportiu dtoraiil pri osnoMii *suli. ■ ntkp Ko sijih $iii'(itil. predsiamikť viadne. na à^ar pvi/ioffje tJriavrii ibor /.Î. julija sprejel Zakoff o KIV Slomtija /w opozicije, na čigar jWiliog slO)Vfiski volivci v nedeljo odšli na referendum, kuhi so v nedeljo zvtžčer po zapriju volile, dajali pne izjave o izidu r(^f('n>ndumfi. si ime! f)hňinfik, da ko z/i/fovoHni ofynji Pozicija. ker so volivd. ki so na nifererfdum ^li. i>odprli zakon in 0i>0Zi-cija, ker so vvV/iv/, ki so na referendum šli. /medali, da zakori le ni povsem neoporečen, da A/ ga veljalo popravili. Za zakon je po za zdaj znanih podatkih (uradni bodo znani 14. okU>i)ra. ko htkio prešteli ludi glasovi po i)ošli In iz luiine) glasovalo 50.21 (NÍstoika volivcev, proii 49,01 odsioika. nevel-javnilí je bib 0,78 odstoika glasov. Referenduma se je udeieiilo 30.65 odstotka od 1.63^.989 volilnih uprav-ičencev. Kot ugotavljajo amliiiki. Jtaj bi zakon dobival višio /W/WTO v manjših mesiih in na podeieiju, medlem ko so y uríyanih okoljih zakonu nasprotovali Sicer pa so se, če sijih poslušal pred volilnim molkom, ko je kamparija dosegala vrhunec, tudi med vrsiicami, so se ohoji sirltijali. da je (slari) zakon o RiVS treha spremenili. Hazlih:iwli te v načinu, kako. Ol)o/i so menili, da je tfvba omejit'' vpliv poliiike na javno RTV in ohoji. da bodo predlogi nasprotnih strani naredili prav nasprotno. V nobenem primeru pa se nisi mogel znebili občutka, da je bila pri tokratnem rejerendumu bolj kot vsebina pomembna lekma: mi one ali oni na.H? Desnica levico aH levica desnico? In da^fe šlo za nekakšno ogrevanje pred listim, kar prihaja prihodnje leio, ko bo tekma zares vroča. Vmes je bilo tokml tudi nekaj aktivno.'^ti. ki (^io\vka, hoceš-noči'š, na eni strani silile na smeh. na dnigj pa >' razmišljanje. Ker, če seje zaradi referenduma o RTYS sestalo iudf govedorejsko zdruzenje^ mora. da je slvar resna. Izid je bil tesen. Stal je 040 miliionov tolarfev RTV prispevek bo zda} menda nižji. Zadnja nedel/a je bila sončna. Upam. da ste jo izkorisiiU. ■ Dr. Janez Drnovšek med ogleáom Mozir^ega gaja OBČnsiA SpgTAJ^-" ii vabi na otvoritev ^ i Osnovne Soie šoStaiU v petek, 30. septembra, ob 16. uri v Športni dvorani OŠ Šoštanj. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA "^H'JÎS 29. septembra 2005 KU lokalne novice »Priznanje za Vrhovnika in Jakoba Gornja Radgona • Na Iciosnjein Kmciijskchživjlskcm sejmu v Gornji Rnd^oni je /adru/na /vc/a Slovenije podelila nekaterim zadružnikom pri/nanja. Med 22 nagrajenci so irijc prejeli pri/iianje /a trajen doprinos v /adru^.nišlvu. Med slednjimi sla bila / območja Savjnjskivšalci^ke regije dva. in siccr Anton Vrhovnik, bivši direktor /gornjcsavinjske kraeiijskc zadruge Mozirje» ter Maijan Jakob, prejšnji direklor Kineiijske /adrujte Šaleška dolina. Vrhovnika je za priznanje predlagala matična kmetijska zadruga, Jakoba pa /adru^na /veza celjske regije. ■ (p SDM vabi mlade k izdelavi skupne strategije Veleiye - V odboru Slovenske demokratske mladine Velenje (SDM) vabijo mlade ter mladinske organizacije, da v mestni občini Velenje skupaj pričnejo aktivnosti za pripravo razvojne strategije na podRJCju mladinske dejavnosti. »Tukaj je veliko institucij: od Mladinskega centra, lokalnega mladinskega sveta, p<^dmladkov političnih strank, društev in klubčilcv vlade, da ga ne podpre» pa je pričakovana. Karkoli predlaga opozicija je treba zavreči, potem pa morda predlagali svoj zakon. A je ludi to ena od poli. čeprav se zadeve pfitem prestavijo na kasnejši čas. Menim, da bi bila boljša rešitev, če bi zakon v prvi obravnavo sprejeli in ga v drugi dopolnili z amandmaji. Iako bi lahko bil za- kon sprejet m letos,« meni Kontič. Vlada med argumenti, zaradi katerih zakona ne podpira, navaja. da v njem vrsta določb ni skladna z drugo zakonodajo s področja gospodarskega sisicma. Po njenem mnenju pa bi moral zakon več prispevati k oblikovanju učinkovitega sinergijskega síj-deltwanja med delojemalci, deh> dajalci in podjetji. Kako na to odgovarjalo predlagatelji? »Nemogoče je sprejeli zakon, v katerega zapi^eS vse, ne da bi s tem posegel v drugo zakonodajo. Bi pa tudi le stvari lahko uredili tako. da bi vlada, ki napoveduje celovito davčno reformo, uredila tudi to področje.« Stîcialni demokrati bodo po današnji obravnavi predloga zakona v državnem zboru razmislili, ali pripraviti n<»vcga. in ludi o tem. ali ga ne bi bilo smiselno delno spremeniti, /lasti v zvezi z enim od vprašanj, ki so se veli-kd lani z vso odgovornostjo začeli zbirali sredstva. »Večina etažnih lastnikov v rezervni sklad redno plačuje. Vseeno pa se obstoja velika neodgtv vt>rnosi nekaterih, ki lega ne počno. Neodgovorni pa so predvsem do svojih sosedov. V IJabitu redno izvajamo izterjavo, s tem da bomo z vpisom etažne lastnine pridobili se eno sredstvih /2 izterjavo več. lastnino stanovanja,« pa pravi Zdenka Beriot. V rezervni sklad morajo plače- vati etažni lastniki v stavbah, ki ima več kol dva etažna lastnika in več kiH osem posameznih delov, stavba pa je starejša i)d desetih let. Sredstva se zbirajíí na posebnem računu in so skupno premo ženje etažnih lastnikov. Ta sredstva ne morejo biti del morebiinc stečajne mase upravnika in na ta del ludi ne morejo poseči upra-vnikovi upniki z izvršbo. Zbirartie sredstev v rezervni sklad je posebej prepisano. Visina je odvisna od površine posameznega dela, starosti nepremičnine. Za nepremičnino, ki je mlajša i>d desetih let, zbiranje ni obvezno, za starejše pa je, in to v višini od 0.2 do 0,3 evra za kvadratni meter površine mesečno, »Seveda se lahko etažni lastniki odločijo tudi za višji znesek mesečnih vplačil, če ocenijo, da bodo za kakáno popravilo ali obnovo potrebovali več denaija,« pravijo upravniki. Poraba sredstev rezervnega sklada je strogo namenska in skladna z načrtom vzdrževanja večstanovanjske stavbo, ki ga sprejmejo etažni lastniki. Gre za različna dela, od obnov streh, fasad, instalacij, dvigal, prezračevanja. električnih vodov, obnove hidrofornih postaj, teras, balkonov. kanalizacijskih priključkov in drugega. ■ Iz obane Šmartno ob Poki Težave z občinskiini cestami v občini je 67 kilometrov občinskih cest oziroma lokalnih ccst in javnih poti Približno NO odstotkov je že asfaltiranih. Občinsko vcjd-stvo. še bolj pa koristniki slednjih, ugotavljajo, da je večina potrebna obnovitvenih del in posodobitev. Po pmgramu vsako leto uredijo nekaj kritičnih točk - bodisi upravlja-lec cest, nekaj pa mdi po programu vaških skupnosti, največ težav pa pt)vzroča neurejen pravni status delov zemljišč, po katerih potekajo ppïmetnicc. Namreč v obdobju samoprispevkov. k<î je bila večina poti deležnih večjih in manjših popravkov tras, niso pravnolbrmalno uredili še lastnistva zemljišč. Na občino tako prihaja vse več zahtevkov po ureditvi tega vprašanja. ki pa so povezani s precejšnjimi finančnimi stroški. Da bi jih rešili v ustreznem času in po neketn vrstnem redu, je občinska uprava izdelala predlog programa odmer in odpisa spornih cestnih odsekov. Uresničila naj bi ga v naslednjih nekaj letih in tako v glavnem odpravila tovrstne težave. Kakovost zraka Po podatkih Lokalne ageiide 21 v tukajšnjem okolju ni postaje za spremljaje kakovosti zraka. Na voljo so le podatki merilne posiaie IvIS lesa na Velikem Vrhu. ki pa sprenîlja predvsem imesnaienje iz šošlanjske temu »elektrarne. Leta 2003 je po dolgih letih povprečna letna koncentracija padla pod zakonski) predpisano mejo, kar je rezultat ekološke sajiacije Tesa. lllek-trarnajeleia 1983 spustila vzt^k več kot 120 tisoč ton S02, lani pa manj kot SOOO tem. V naselju Šmartno ob Paki so koncentracije S02 spremljali le eno kurilno sezono, mobilna merilna postaja pa je bila nameščena tako. da je v precejšnji meri lahko merila le k)kalne emisije, zalo so ti podatki ne/úinesijivi. Vsekakor pa kažejo, da bi lahko bile v tisUim obdobju koncentracije nad zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Po podatkih katastra < me snaže-vanja zjaka iz leta I99lje bila emi- sija S02 na prebivalca v Smart-nem ob Paki med višjimi (55.9 kilograma). Takrat se je večina gospodinjstev ogrevala na velenjski lignil. Danes prevladuje ogrevanje s kurilnim oljem, prav tako so mnogi obnovili pročelja hiš in s tem izboljšali toplotno izolacijo. Po podatkih kalastra iz lanskega leta seje emisija S()2 zmanjšala na manj kol desetino-4 kilograme na prebivaIca. Pot spominov in obeležij NOV 1941-1945 Na let(^šnjem občnem zboru so člani Občinskega odbora /veze združenj borcev NOV Šmartno ob Paki sklenili, da bodo uredili pot spominov in obeležij NOV v tukajšnjem oktîiju. V zvezi s tem so že določili in lokacijskih opredelili pomnike iz časov druge svetovne vojne. Skupaj jih je 20. Za vsak pomnik so tudi že pripravili opis dogodkfîv in iniena žrlev. V nada-licvanju nameravajo j/Jelali karto vseh obeležij, določili iraso te bodoče poti in jo označiti. Seveda pa bodo morali urediti se nekaiete ad-minislrativne postopke. Sicer pa bo trasa dolga 13 kilo-meinjv in jo bo mogoče prehi>dili v slabih 4 urah. Prizadevni člaai šmarškega občinskega odbora /veze druženj borcev NOV bodo to storili že letos, uradno pa bodo pot predali svojemu namenu prihodnje leto. Na seji sveta tudi o letošnjih občinskih nagrajencih v pčki dnevnega reda biv sta poročilo o izvrševanju letošnjega občinskega proračuna od ja- 000 JtfauMlrfOWUiMiif ti nuaija do avgusta 1er rebalans slednjega, Med drugim tiaj bi se sezna-niU ludi ozačasni ustavitvi izdelave lokacijskega naČTia Tfmiažk. Na dnevnem redu pa imajo še obravnavo predlogov komisije za priznanja in nagrade občine. Če bodo predloge svetniki potrdili, b(xlo na slavnostni seji sveta v ptv časlitev občinskega praznika, II. novembra, občinska priznanja in nagrade prejeli: plaketo občine Marta Klinar in Pavla Lebr\ia iz Paske vasi, naziv častni občan pa Jo^'an Stupar, dr. med. Sejo txído v mali dvorani iniarškega kulturnega doma začeli ob 17. uri. iim INTERREGillA Sh^eniio Avstnio 2000 - 2W6 y soboto 2. bučarija Prizadevni šmarški turistični dc-lavci bodo v soboto, I. oktobra. piji pričakujejo, da bo tokratna prireditev pritegnila več pozornosti tukajšnjih občanov koi lanska. ■ tp • * ik * * * * Mestna občino Velenje; Titov trg 3320 Velenje, Slovenija; Tel.:+ 386 3 8961 532. fax:-»>386 3 8961 542 V četrtek, 6. oktobre 2005, ob 18. uri bo v prireditveni dvorani Centra Nova potekalo jovnc tribuna z naslovom ))lndu$trij$ko dediščinao. Skupaj sstrokovnjaki bomo spregovorili in rozmišljoli o novi kotegoriji, i me nova nlindustrij ska kulturna dediščino^ kise počasi umeŠČo v slovenski in evropski prostor. Vljudno vabljeni! Projekt INOU.PIK- modeli revitalizacije objektov industrijske kuHurne dediščine je delno financiran s stroni progromo pobude skupnosti INTERREG IIIA, SI oven i] o-Avstrija 2000-2006, TTT^ jrn SA.S rJSi Uaja: čmpiuiKalcertski h éÉilkSiLj RnrdniH)a.í.ffji.V«iei4a. Iztaja ob óCrtltli Cens posameznega crvoda \t 300 SIT, mesefna naiočnina t.200 srr. trimes4ćna naročnina 3.4&0 Srr. poltetna naročnina S.650 SIT Wra naroiSnira 126ÛÛ SIT. Irsdtitštvn Boris Zako^k (dii^ktor). Stane VovK (odpovorni urednK), Miena Krstt-Plarvnc (pwno£nlca uiBdnika), Janez PIssnfk. Tatjana PcMjmiiek, Bojana Žpegel (novlnaijl). Miia ZaKoSek (uiadnica radQa). Janja KoUita^pegtl tehnična u(9dnica)sToina26erâak( zilja in določenih skeletnih struktur, ki>len, rame. »I,ahko bi se rekio, da se da opravit i pregled povsod lam, kamor zvok seze. Morda ni primeren le zalilcvne vrtiunske kardiološke in ginekološke preiskave, ker so /3 to potrebne dodatne sonde oziroma dodatki«. Nova pridobitev Ztírav-stvenega doma Velenje pa pomeni tudi prihranek časa pacientom. Na marsikatero od teh preiskav, ki jih je /di) mtižno opraviti v Velenju, so hodili v Celje ali Slovenj (ira-dec. »Ambulanti ultrazvok je pomemben /a ljudi, ki jim ni treba biti v bolnišnici. Na preiskavo pri- or. Primož Kovačič: »P^c/* en t/ potrobujefo Miro dfa-gnostlclranje." dejo od doma, ni se jim treba vozit: daleč. Ce je pregled opravljen še s sodobuo aparaturo, potem je zadovoljstvo obojestransko.« Čakanje? »Pri meni, v Velenju, ni dolgih čakalnih dob. teden ali največ dva. S tem smo razbremenili ambulanto /z bolezni dojk v Sk> venj Gradcu, kjer je čakalna doba za ultrazvok dojk bistveno daljša. Pacientke iz le regije jridejo na pregled v Velenje, če ugtitovim kaj sumljivega, j ill pošljem na dodatne preiskave naprej.« Polrebo po nakupu sodobnega ultrazvoka so v Zdravsivenem domu Velenje nakazali zdravniki, predvsem zaradi dolgih čakalnih dob. Pacienti so potrebovali hitrejše diagnostic ira nje in terapije. To, da novi ultrazvok omogoča prec(i5i več preiskav, kol jih je omogočal stari, pa je še ena pomembna prednost. ■ Oonactja umetniških del velenjski varni hiši Je bila lep kulturni dogodek, ki so ga polepšali mladi klarinetisti velenjske glasbene sole Iz razreda Matjaža Emersiča. Umetniklf ki so da- rovali slike, so bill v sredisču pozornosti. ki jim bo to darilo zagotovo polepšalo prostore, kjer začasno živijo. Varna hisa v Velenju deluje od spomladi 2001 V teh treh letih in pol smo ves čas potno zasedeni. Imamo pnistor za tliri ženske in ^esi oirc^k. K nam prihajajo iz različnih koncev Slovenije, iz našega okolja jih je zelo malo. s^ lokacija miuda ni najprimernejša in jih partnerji lahko hitro izsledijo. Pri nas ostajajo najdlje 1 leto. ugotavljamo pa, da se ta doba kraiša.« In kako sicer donaioiji skrbijo za velenjsko varni hišo? »Dona- toiji so do nas zelo dobri. 80 % sredstev za delovanje je prav do natorskih sredsiev. Tudi MO Velenje nam zelo pomaga.« je še dt> dala Megličeva. Lokacijo za novo varno hišo še iščejo Na ^pana MO Velenje Srečka Meha smo naslovili vprašanje, kako je z novimj prostori za varno hi^o. Odgovoril nam je: »Umeinikom in nitarijan-cem se iskreno zahvaljujem za prijazno gesto in dober namen. V upravi MOV se z iskanjem prave rešitve za varno hišo intenzivno ukvariamo. Tudi v primeru, da nam pred zimo ne bo uspelo poiskati primerne nove lokacije, bomo poskrbeli, da bí)mo uporabnikom varne hiše tudi v zimskem času zagotovili primerne pogoje /a bivanje. Naj pa izkt>risllm priloj>,nosi in povem, da bomo prve dni v oktobru v velenjskem dijaškem domu odprli nove prostore bivalne skupine, ki bodo namenjeni mladim s težavami v domačem okolju. Po membno je. da bomo tam poleg tega, da bodo prostori sodobno opremljeni, poskrbeli tudi za strokovne delavce, ki se bodo z različnimi vami mladih gotovo znali uspešno spopadali ter jim bodo nudili potrebno pomoč in oporo.« E R Á Trgovina prijaznih Bo Velenje gostilo evropske floriste? Leta 2007 bo Slovenija gostiteljica evropskega prvenstva v floristiki ter skupščine Evropske federacije floristov - FEUPF - Oba dogodka naj bi potekala v Velenju T Velenje - Mestna občina Velenje in Obrtna zbornica Slovenije, ki zdruzuje ludi cvetličarje in vrtnarje. sta konec leta 2004 vložili kandidaturo /a organizacijo evropskega prvenstva v floristiki leta 2007. Formalno mora kandidaturo podpreli še kongres 1'HUPK ki bo meseca oktobra na Poljskem. V soboto je Velenje obiskal gospod Toi-nen Zwttserlood. generalni sekretar FELIPK Potrdil je. da je občina Velenje najresnejša kandidatka za organizacijo in izvedbo prvenstva Huropa Cup 2007. Evropska federacija profesionalnih združenj cvetličarjev ze od leta 1967 pripravlja tekmovanje. imenovano Uu-ropa Cup. Poteka vsaka štiri leta, na njem pa cvetličarji iz. različnih držav pokažejo svoje spretnosti in izražajo svojo ustvarjalnost. Tekmovanje je namenjeno ludi prole-sionalcem, saj lahko izvedo veliko o novih trendih v cvetličarstvu. Na sobotnem delovnem obisku v Velenju so bili poleg generalnega sekretarja MtUPI-se Miroslav Klun. predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Julij Brine, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS, in Miran Rade. sekretar sekcije cvetličarjev Ob zaključku obiska je generalni sekretar MiUPF gospod To inen /wiiseriood izjavil, da seje prepričal, da bo prvenstvo leta 2007 v rokah izkušenih oi^aniza-toflev, ki imajo / mednarodnimi projCkt.i že veliko pozitivnih izku- Tolnen Zwitserlood Je bil nad Velenjem In predstavitvijo možnih lokacij za Izvedbo evropskega prvenstva v floristiki navdušen. in vrtnarjev pri OZS. Predstavniki M 0 Velenje so gostom predstavili kandidaturo Velenja za tekmovanje floristov, pokazali zanimivosti mesta, predvsem pa lokacije, na kateriJî naj hi se odvijal kongres FEUPF in tekmovalni del evropskega prvenstva. šenj» in daje presenečen nad urejenostjo mesta in gostoljubnostjo domačinov. Dodal je. da je prepričan, da bo evropsko prvenstvo leta 2007 uspešen projekt, Id bo v Velenju tudi dolgoročno pustil pozitivne učinke. PRAZNIK Šola za praznik Letošnja praznovanja tesno povezana z novo šolo - Čeprav je bila gradnja osrednji dogodek zadnjega leta, so tekle tudi druge naložbe Mitena KrstiČ • Ptaninc 1.0ÎOS mineva deset ki oJ m-stHfikii ObOinc Soslanj, ki 30. scp-lembra, v spomin na dodeliicv irskih pravic, pra/nujc svn. pa bo se bolj. Za likor bo siaJa telovadnica. Država nam je za šolo odšiela 315.000.000 tolarjev, za 145,000,000 milij(mov za telovad-mco pa se z njo se dogovarjamo. Ministrstvo zj folstvo in ^pori je ta denar že odobrilo, potrebujemo pa še soglasje ministrstva za finance. Računamo na ugodno re§llev. Za gradnjo Me je 800,000.0000 tolarjev prispeval Premogovnik Velenje iz naslova odškodnine za dotrajano osnovno ^olo Uibe Roecka. Za ta res velik prispevek smo mu hvaležni. Preostanek je breme občine. Večji del odpade na denar, ki smo ga prejeli iz naslova sežiga kostne moke in dela. ki mu pra- vimo investicijski del Slednjega pa je bilt> zelo malo. Telovadnico gradimo na finančni lizing. gradnjo naj bi lako odplačali v desetili letih, in če bomo zanjo dobili še že omenjenih 145.000.000 milijonov lolaijev državnih sredstev, potem tudi ta obremenitev za proračune naslednjih lei ne bi smela prestavljali kakšnih posebnih težav,« Telovadnica? Ta je ma/o zarnu' jala. Je zdaj ze končana? »Računamo, da bo popolnoma gotova do otvoritve. Čakamo še na del opreme. Gre za zavese, ki so naročene posebej za telovadnico. Í7delava teh pa se je v tujini malo zavlekla, zato ludi zamuda. Malo zapletov se je pojavilo še pri tribunah, ki prihajajo iz Francije. Gotovo pa krivde za zaraudcj ne smemo iskali pri občini, izvajalec zagotavlja, da bo do otvoritve vse nared, če pa ne bo. pa tudi ne bo nobene kai a strofe,« Da so učenci brez težav prestali združitev, je znano. Kaj pa ue-kdanja, danes zdvuiena kolektiva. imata še kaj težav? »Morda le v tem. da se vsi med seboj ^e ne poznamo dda - ježe i/iienwan? »V odlok smo zapisali, da bomo svet zavoda konstituirali do 20. septembra- ťlane smo že imencv valj, konslitulivna seja pa bo v torek (bila je 27. septembra» op. avtorja), na njej bomo že pripravih razpis za ravnatelja.« Delo v krajevnih skupnostih ni zamrlo čeprav se je većina s'tvari v zadnjem letu vrtela okoíi ifi-adnje sole, kar je razuinljivtf. saj je šh dejansko za velik zalogaj, so redno tekle tudi dmge naložbe v občini. Bi lahko naMeli še nekaj tÍKti/i drtigib, morda tua h manj znanih? »V krajevnih skupnostih projekti niso zamrii. čeprav so lani krajevne skupnosti del sredsiev, ki jili za delovanje dobivajo iz sporazumov s termoelektrarno, tudi namenile gradnji šole in lako tudi pomagale, da smo lahko zaokrožili finančno konstrukcijo. Lelos pa so sredstva iz teh sporazumov že lahko koristile same, Asfalliranih je bilo kar t^ekaj kilih metrov cest, nekaj so jih posodtv bili. V krajevnih skupnostih je vi- den napredek, i/ (íbčinskega proračuna smo zgradili vodovod v Velunjl vodovod v Spcxlnjih Ravnali. Ne eno in ne drugo ni majhen zalogaj, saj bo na kiîmunalno vodo priključenih skoraj 100 g(v spodinjsiev. Obnovili smo mestno hîso, ki ima zdaj tudi novo fasado ui okna. Začela seje gradnja Centralne čistilne naprave, druga faza, ki vključuje biološko čiščenje odpadnih voda. To gradimo skupaj z Mestno občino Velenje in s pomočjo evropskih in državnih sredstev, k njej pa ludi Občina Šoštanj prispeva svoj delež. Mi pa pokopališče Podkraj, To so stvari, ki se ne slišijo pogosto, a vsakič, ko se na ne bi dolgočasili, po drugi strani pa hi se bodoči vrhunski športniki lahko prepoznali že zgodaj in se ludi zgodaj začeh kalili. To nam marsikje dobro uspeva, Ko-sarkaiji in odbojkarji sodijo v sam slovenski vrh, dobri so nogometaši ... Konec koncev dobro delajo v Športni zvezi. Dnevi rekreacije, kijih prirejajo zadnja leta v sodelovanju s športnimi klubi, so vse bolje obiskani- To nas lahko samo veseli. Seveda pa lahko občina dejavnost športnih klubov financira v omejenih zneskih. Kriteriji za to obstojajo. Vemo, da bi klubi radi več denarja» lako kot bi ga radi tudi drugod. A sredsiva so žal omejena. Toliko kol jih je, jih Milan Kopuèar: "Praznujemo skupaj, tudi &večana seja v kul- tarem domu je odprta za /avnost«« pokopališču izvaja kakšna naložba, pri njej finančno sodeluje ludi Šoštanj z 20 odslotki potrebnih sredstev. Ali pa Varsiven Ije obiskani. Dogajajo se v profesionalnih kulturnih ustanovah, pa tudi na prostem, V marsikateri krajevni skupnosti delujejo kulturna društva, kise trudijo, da p{> živijo in raz^iibaji» kraj in krajane ob najrazličnejših praznikih, vseeno pa menim, da bi lahko vsaj občasno pri njih. v krajevnih skupnostih, gostoval tudi kak an- sambel predstava ali drug dogtv dek. ki se zdaj dogaja v mestu. Ljudje so jih željni, radi vidijo, če se zgodijo prav v njihovem kraju. /akaj pa ne bi kdaj na ogled kakšnega dogodka šli Šoštanjčani denimo v /avodnjc? /akaj bi morali vedno iz Zavodenj v Šoštanj?« Sodelovanje lokalne skupnosti z gosppdantvom Kakšno je sodelovanje lokalne skupnosti z sospodarskinti suh-jekti r občini? »Občina je lahko gospodarstvu v podporo le toliko, da mu nudi pogoje za razvoj. Predvsem prostorske. Pri lem mislim, da sedruž-bam in posameznikom t rude i mo ustreči. Zadnji lak primer, ki ga lahko navedem, je, da smo spremenili PtiP za Šoštanjski trikotnik in tako omogočili Kmetijski zadrugi Šaleška dolina gradnjo svojega centra v Metlečah. I.o-kalna skupnost dejavno sodeluje pri pripravi prostorskih aktov za plinovod za TIIŠ. Prispevek Občine je tudi oprostitev plačila nadomestila za up^irabo stavbnega zemljišča za prvih pel let vsem gospodarskim subjektom, ki delujejo na območju občine Šoštanj.« S TES', kije tttdi največji gRes je sodelovanje dobro in to že vrslř> let. Nas pa lelos nekoliko žalosti da Občina Šoštanj v nad- zornem svetu termoelektrarne nima svojega predstavnika.« Oorenje, d. d,, pa boste nagfv-dili, l/jemno zadovoljni smo, ker se je družba Gorenje odli>čila, da se širi v Šoštanj. Pred štirimi leti je od Tovarne usnja (Odkupila štiri in pol hektarjev velik prostor in na njem postavila sodoben industrijski kompleks, Ne samo, da lukaj zdaj dela 450 zaposlenih, ludi sicer je Gorenje s prihodom v la del mesla poživilo utrip hi uredilo velik prostor, s katerim bi brez njih inîeli najbrž kar nekaj ležav.« Danes svečana seja Pnv danes, v četrtek. sep^ tembra, bo ob prazniku s'večana seja svíHa Občine Šoštanj s pode» litvijo priznanj in plaket. Cast-ni/l občanov pa vatu je zmanjkalo? »Lelos za dodelitev naziva častni občan ni bilo nobenega predloga, s čimer ni nič narobe. Menim, da mora biti podeljevanje lakih nazivov skri-ino pretehtano. Raje trikrat kot enkrat. Ze zalo, da se tak naziv ne razvrednoti,« Kako pa boste praznovali? »Kol že rečeno, s svečano sejo sveta ííbčine, osrednja zadeva pa bo slovesna otvoritev Osnovne šole Šííštanj. Pričakujemo, da nas bo obiskal resorni minister dr. Milan Zver. Svoj prihod je obljubil Na ta dogodek vabim vse Šo-šlanjčane.« Svet zavoda Osnovne šole Šoštanj Koroška cesta 7 3325 Šoštanj Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora z.a imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevali splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organiziiciji in financiranju vzgtyc in izobraževanja - ZOl-VI (Ur. 1. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeli pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešnti vodenje zavtîda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo dne 15. 11. 2005 oziroma skladno s soglasjem minjsira k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolrtjevanju zahřmnili pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom in programom oziroma vizijo razvoja 1er dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na na.slov: S>et zavoda Osnovne šole Šoštanj. Koroška ce.sta 7, 3325 Šoštar\j z oznako »Prgava za razpis za ravnaleya«. Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli vzakonilem roku. Svet KS Šoštanj vsem občankam in občanom občine Šoštaiti iskreno čestita ob ■ 10. letnici občine Šoštanj.i Svet KS Šoštanj obenem čestita tudi krajankam in krajanom KS Šoštanj ob krajevnem prazniku." in Občina Šoštanj PRÀZNLJE10 let UTRIP 29. septembra 2005 Od srede do torkâ - svet Ía doBovift« Sreda, 21. septembra v iniciiu boja proti icrorizmu, priidvsem ps uitli /M ker si nbl^sl vedno prizadevni, da bi vedela kaj ddrtjo njeni fXKjlo/niki. nas »Veliki bfiiU vse holi nadzoruje. Z ukrepi so /ačeli AnîeriCaiîi, seUaj so ti selijo v livropo. f-lvropska komisija predîaitî enolemo zadr^evKnje po-daikov o telefonskih klieiJi iii polletno hrambo podal kov o inieniei-iiiii stikih. Ukrep je le del prizadevanj za okrepiiev boja prali terorizmu. zavezoval pa bo vse tfpera-icrje leickomunikacijskih /jve Protesti so že potekali v Ixindonu. Mirovnega shoda seje udeležilo več tis<.>c ljudi, ki so od britanskega premiera íonyia Blaira zahtevali, naj umakne britanske sile iz Iraka. Nedelja; 25. septembra l:den zelo dvomljivih zakonov je dobil večinsko podporo volivcev, /akonu s7 RTVS jc po neuradnih podatkih podprlo okoli 50.21 ckI-siotka volivcev, proti jih je bilo 49.01 odstotka. Vlada je zadovoljna, čeprav je bil izid lesen, saj ji ho sedaj po njeni volji dovoljeno urejati RIV. Zanimivo je. da je vladni predlog dobil večino v volilnih enotah Ptuj. Maribor. Celje in Krani, medtem ko je padel v l.jub-liani. v Novem mestu in Poslojni. Volivci sedaj lahko le še počakamo, čc bomo res dobili cenejši in boljši program, kot je obljubljala vlada, se pa z ekonomsko l<5giko ta teza nekako ne ujenîa. lorej bo šlo bolj za to, kt^mu všečen program bo sedaj naslajal na televiziji in seveda kdo bo priplezal navzgor po hišni lestvici. kdo bo na RTV v prihbota in Novo mesto, Katoliška cerkev zaostruje svoj (XÍDOS do h<3moseksualnosli. lako naj bi v prihodnje prepovedala vsem homoseksualcem «»pravljati duhovniški pciklic, tudi čc se zavežejo k celibaui. Papež Benedikt XVI. je tudi zelo nezadovoljen z odločitvijo Anglikanske cerkvc. ki je homoseksualcem nedavno dovolila opravljanje duhovniškega poklica. Nciateri menijo, daje recimo med ameriškimi duhovniki več kol 25 odstotkov prikrilih homoseksualcev. Zanimivo. kaki> dvoličen je la svet, Zanuslimo si. da vam v nekem podjetju prepovedo opravljanje službe ker nisie v celibatu, ste homoseksualec ... Torek^ 27. septembra V Neničiji se po nedeljskih volitvah Irudijo. da bi iz položiija brez zmagovalca vendarle sestavili pri-híxlnjo vlado. Nemški kancler Cier-hard Sclircxier pa vseeno resno računa z ohlik(iVanjem velike kt^cije med njegovim socialdcm<^kraii (SPD) in unijo CDU/CSU njegove glavne tekmicc Angele Merkel Kdo bo Ziisedel V(xlilni stolček pii je /a-cnkrai glavno vpražimje irapleienih dogovorov. Imeli smo črni torek na ljubljanski borzi- Nap bič'ozal)íli na \se Î0 razdťl/eraísko dogaja/^ie in se bomo pokazali zno\'a l)o!j enoi/iL Koi so hill vsaj enolni ipredsiavniki Ijud.slva« z leve, desne in vntes, ko so mzpravliali o zakonu o ekološki coni In epikonunentalneni pnio naredili zadnje dni majhen korak dalje. Ustavna komisija je usianovUa peičlansko sirokovno komisijo, kiji /w v pomoč pri f/jeneni nadaljnjem deh/ o spremembi ustave na podnxju lokalne aanioiiprave. Ker pa Je že prí.^io ludi do razimjatya med osnovnim predlogom za razpravo o uiitanovlt\1 pokrajin, ki sia gu pripravili oiH>zidjski stranki LDS in DS, in aniandnufii. ki jih Je pi}sredomla SDS. so biti čJani usravne komisije za lo. da se usia/wň posebna uskla-jevalna komisi/a, v kateri haua po dva poslanca z vsake sirani. V opozi-cfskiJe ludi Velenjčvn Bojan Koniiá In v č&n predloga Mpozidje" in »/x>zicije^ rjzlikujeta: IJ)S in DS sta predlagala, da bi fyokrajino z d\<> ire{jinsko \ečino navzočih imiancev usiano\il drtavni zbor. Ktda pred {>dloàinJefi^ bi o lalcem predlogtt morale pinlali .mje mnerj/e občine na območlu, kjer naj bi hila laka pokrajina. SDS pa Je ob lem ntenlla, da bi bilo za ustano\'iiev pokrajine obvezno soglasje kvalificirane \ečJne oban. yXí ne hi prišlo do nasprotia z voljo preiHvaicev takega območja. Ne le driava. tudi nm.skokatoliška œrkev je naredila le dni korak dalje pri Mdeceoirulizacl/lK V/xjntddjek so slovtn.ski škofje i' uavzočnoi>li slolskega nnndja govorili o usianavljanjn novih .škofij, ki bi zadelo tudi nase območje, /nova so kot nove motne školije na\'edii Celle. Mursko Soboto in Nom meslo. Ob tem pa naj bi še \'edno oihlajale moinosfi za morebitne dodalne škofje. In če ie tolikokrat govorimo, da levica in desnicu ne gresta skupaj bodo r soixito na na\em obmo^u doktizaii. da lo wndarie nidi mogx>če. V .%ol)oio bo na Creti tradicionalna proslava in srečanje v počastitev pr,e fnmtaiue bilke slovenskih partizanov z okupatofjem meti zadnjo svetovno \vjno. Ne l)odo se zbrali le borci te v(^ne. tudi wifi/.ski \eleram vq/ne za Slovenijo, Si^i )iogi sta si razdelim tudi >*najbli^a<' tupana, Franc Pučnik z Vnuiskega in Lojze Ibsedel iz /ulca. Prvi. poslanec r drtavnein zboru iz vnt SDS. bo imel pozdwni go)^^ dnigi, poslanec v D/. Iz vrst LDS. pa slavnostnega, (ilavno besedo pa bodo verjetno ie imeii ostaH udeietenci. Na našem območju smo zaheletill tudi printer »konkurence«:. Prav v času. ko ii) v .Maniski termoelektrarni zakljućevah ob.seiem remont bloka so v termah Z/wV o^Jprli sv({lo "dektrarnoi*. No. nič hudega se ni zgodilo, le še en zdrav poskus zmanjševanja energetske odvisnosti in varčevanja z energijo. Da bodo še bolje poslovali. Pred dnevi so podelili tudi naffxido za dolm^ pi>slstal a>^ski Engroluš. V Rogaški SlatiJii. Iger Je bila ta ixMitev. se danes začenja še eno i)oniembna srečmtje. Na vsa-koleinem strokovnem srečanju se bo zhrah Zdručen/e Manager, ki ga zdaj vodi prvi moi Oorefya I-'ranJo Bobinac là se bo popoldne tudi govarjai s kar štirimi ministri slovenske vlade^ O tem, kako izbol/šati go-.s/K>darske fX)goJe in dvigniti slovensko konkurenčnost, se bo pogt>varjal z Andrejem Bajukom, Andrejem Vijakom. Gregorjem Viranlom in Janezom Drobničem. 1 Trgovina s podatki in ''zlatimi'' kovand žabja perspektiva Katfa Ošijak Jk J" ikoli doslej nisem tako Jasno vedela, kaj vam zapisali, kol j \/ tokrat. Zgodila se mi Je - pravzaprav - zgodili sta se JL T mi d\'e tako Jezeči me stvari, da ju ne moreni zamolčali in neostro pograjali. In zgodili .^la se obe na isti dan, med njima pu ni minila niii cela ura. Kot da me je preizku.^al "duh ' trgovinskih in gastin.úih delavnosii: k/e je meja, ko botn razjarjena pričela serijsko napadali trgovce in natakarje. Biio je lepo ponedeljkovo popoldne, kot se spominjam, zadnji sončni dan. preden nas Je prerana Jesen za dva ledna zavila v meglo. oblake in dez. Ugoiovila .'iem. da mije perilo, kupljeno pred nekaj dnevi, premajhno. '/adovo(/na. da sem to odkrila, preden sem s perila porezala etikete in izgubila račun, sem se zafteljala v JI&^f, da zanieffjam blago za {)lago. Kolje v teh velikih iiacunah v navadi, sem si m/.'i lila, samo f>ol)erem enake artikle v />ravi velikosti in se oglasim pri blagajni. /a pultom me Je pričakal simpatičen blagajnik in. idcladno z mojimi pričúkovariji. brez nepotrebnih vprašanj zamenjal blago. Nato me je zadelo. Pred mene je i>otisnil obrazec, kamor naj bi zapi.sala sv<^e podatke • kolikor se sfwnnini, me je papir spraševal po Imenit, priimku, naslovu, davčni številki, lelefomi... OCUno začudeni in pretresi'ni mije. rie več tako prijazen blagninik, pojasnjeval da v ÍI&M txnrebujejo m<\fo telefonsko številko, da bi lahko prei-er-jali, aH si nI zíifwsleni morda sam IzmislU meri/ave. Um. le kaj bi kateri koli prodajalec pridobil z namišljeno menjavo manjšega modrca za večjega? Jasno ml Je l)ifo, da ne ve. zakaj oz. ne sme povedali, s kak.šnlm namenom la evrop.ska \ťriga s cunjami nižjega cenovnega razreda zbira osebne i)odaike svojih kupcev. In bila sem v grozni zadregi. Besna kot ris hi napravila sceno, zahtevala po.slovodJo in /x)iskala pravico zase. Pa ni.sem. Sočutje do ubogega blagajnika, ki ves dan stoji za pultom in dela. kar mora, za skromno plačo. Je f^remagalo nu^ ego. & zdaj se v meni metala občutka zmagoslavja, da s'en! končno enkrai požrla svqj pona^. in poraza, ker sem obrazec površno izpolnila z na pol izmišljenimi podatki ter se nisem niti skusiia upreti zgrešenenm sistemu. Nato sem nadstropje više v n/iru pohrustala lunino pico In zelodček zalila s tremi decilitn borovnič*.'vega soka ter zahtevala račun. Natakar ga Je prinesel po d\vh preiečenih kriiglh med mizami in lačnimi go.^ri. Odprla sem denarnico in zadovoljna ugotovila, da imam točruf ti »tih nekaj deset tolarjev nad okmglim zneskom -transakcijo bi fah ko končala h Uro. enostavno in v zadovoljstvo obeh parineo'ev. Proti mqjim pričakovanjem je bil natakar točnega zneska vse kaj drugega koi vesel Naveličano mije zabrusil: "fega pa jaz ne bom vzel. ' S prstom Je razbrskal kovance po prm in pobral one z vrednostmi enkrat po de^iet in dvc^jsei ter dvakrat pbro. določena smo uspeli opraviti celo pred rokom, ki smo si ga mtavili. Ćeslh lam vsem udeležencem pri lem remonlu.« f^iitšnji ivmonï je bil očitno nss nekaj posebnega, ^aš direkior dr. Z/mv Rointk ga je slikovito opisal, zatfienjali sfe 'srce, pljuča in ožilje ' bloka ali - drngave pove-dano • vse vi(alne dele. »Ja. to srce, pljuča in o/ilje pcv menijo zamenjavo kooiplelnega sislema upravljanja in /aščiic bloka, parovodov vročega vmesnega pregrevanja, končnega pre-grevalnika pare, sistema priiagne kurjave, ogromno dela je bilo opravljenega na generatorju in turbini m se in še Prí taksnem renumtu je potrebna fudi zelo natančna koordinacija vseh del, saj ta potekajo iitočasno na zelo majbne/ii prtfsioru. Oh konicah se je na tem bloku srečevalo tudi po tóřv dela)H'ev. Ja, /aradi velikega obsega del in kratkih rokov je bilo gradbišče praktično ves čas »aktivno«. to se pravi, da smo delali bre/ prekinitev 24 ur dnevno, seveda ludi ob nedeljah in praznikih. Vsi udeleženci v remontu, lako zunanji kol naši. so morali biti zelo dobro vodeni in koordinirani, da ni prišlo do prekinitev dela ali celo nesreč, ki bi se lahko zgiv diie zaradi velike delovne mten-ziviiosii, na veliko nivojih hkrati. Vse skupaj je seveda še težje /aradi utesnjenosti med posameznimi napravami bloka. Včasih si je kar nemogoče predstavljati. kako sploh spravimo vse ki)mponente in posamezne dele v naprave bloka.« Je poíťkaio vse tako, kot ste na-à'timU? isRemont zelo skrbno načrtujemo že mnogo pred pričeikom del, kljub vsemu pa je potem treba delo spremljati in ga prak- tično vsako uro prilagajali nasla-lemu stanju. Ves čas je bilo napeto. a ko zdaj. koje to končano, pogledam nazaj, lahko rečem, da Vod/a ^ktoria tehnike in vzđr-ževanja Termoelektrarne So* stanj mag, Jože Lenart: »Čestitam vsem^ ki so sodelovali pri tem remontu." je slo lako rekoč vse po načrtu, da ni bilo večjih presenečenj. Še celo več. 7 dobrim načrlovanjem in koordiniranjem hladnih in toplih preizkusov smo že tako skromno odmeijeni čas/a remont skrajšali za leden dui. Ta remonl smo resnično opravili v rekordnem času in v rekordnem obsegu.« Namesto konec meseca ste tako opravili vse pth Irehne pivizkuse ze prejšnji četrtek in blok tudi sinlnvniziivli na omn^e, kako pa bo z rednim ohm-tifvanjem? »Blok je bil včetrtek malo po 10. uri sinhrimiziran v omrežje in je obraltwal na minimalni moči okoli 140 MCÎW, poleni pa smo postopno dvignili moč in aktivirali vse komponenle. vmes opravili se potrebne preizkuse, /daj blok že normalno obratuje.« '/a kako dolgo nemoteno obratovanje pa ste ga usposobili? »Nekako so že načrtovani štiriletni remontni ciklusi in tudi s tem je bilo tako. Računamo torej, da bo blok nemoteno obratoval do sredine leta 2009» kar pomeni med 27 iii 28 tisoč obratovalnih ur.« ■ M z V dobrih dveh mesecih je uspelo delavcem Termoelektrarne Šoštanj zamenjati vse vitalne dele Četrtega blolia, opravili pa so tudi potrebna vzdrževalna dela čistilne naprave. Investicija je veljala več hot dve milijardi tolarjev. M Iz teiiogl _____ A'a Mb ' i ^ ^ \ nami so uresničeni elcološici fi I ' |\\\ projelcti, tehnološka posodobitev j j ť ^^ ^^ : ^ in obnova naprav. Ici smo jim '•^■t/ mÙ'f II ''podaljšali življenisko dobo. mm ř- T3 ST*:-. . ^ ... V V podaljšali življenjsko dobo. Pravkar smo zelo uspešno in v rekordnem času sklenili remont četrtega bloka. ^ Pred nami so veliki naložbeni "^načrti. Tudi v prihodnje hočemo . zastavljati Sloveniji varno in ^zanesljivo električno oskrbo. Čestitamo za praznik občjne Šoštanj! Nagrada CIPRE tudi za družbo Logarska dolina Med osmimi najboljšimi projekti trajnostnega razvoja na območju Alp je mednarodna komisija nagradila tudi družbo Logarska dolina -Dobrodošla in lepa potrditev dosedanjega dela TatjaM Podgoriak Mednarodna kamisija za varstvo Alp (CIPRA) je osmim najboljšim projektom irajnosiiicga razvoja na območju Alp podelila nagrade nalcčaja Prihodnost v Alpah v skupni vrednosti I6Û li-soi evrí>v, Od le^a je šest projck-lav prejelo glavno nagrado v vrednosti po 25 lisoc cvrov, dv« pa sia prejela posebno nagrado v višini po 5000 cvrov. Med šcsilmi glavnimi je hI la v kategoriji /avnowa-nih območij nagrajena ludi družba l.ogarska dolina • nepro-filno /asebno podjetje, ki združuje 14 družbenikov, med kale-rimi so v većini domaćini, lastniki zemljišč. V utemeljilvi nagrade so člani komisije zapisali» da upravljanjem krajinskega parka Logarska dolina družba t)dloèilno prispeva k varstvu narave in okolja, k izboljšanju infrastrukture in spod- bujanju trajnostnega gospodarskega razvoja na območju parka ter v njegovi okolici,« Na natečaj seje prijavilo več kol 570 projektov iz celotncga alpskega prostora, med njimi 27 iz Sli>venije- CIPRA je natečaj razpisala i namenom, da bi javnost seznanila z inovativnimi. v praksi že uresničenimi idejami ter jih med seboj ludi povc/ala. Natečaj je del projekta Prihodnost v Alpah, ki bo sklenjen konec leta 2007, denar za izvedbo in nate-čajne nagrade pa je prispeval švicarski Sklad /a varstvo narave MAVA. Marko Slapnik, vodja Informacijske pisarne v krajinskem parku Logarska dolina, je izrazil zad^j-voljstvt) ob prejetju nagrade. «Je zelo dobrodošla in pomeni lepo pi)lrditev naloga dosedanjega dela. Hkrati pa je tudi spodbuda za nadaljevanje zastavljenih projektov. » 25 tisoč evr<5v bodo po njeg(mh besedah pt>rabili za to, za kar so jih dobili: za dejavnost parka in upravljanje z njim, za ureditev infrastrukture za obiskovalce, za ak-tivnosti projekta Razvoj javno-za-scbnega partnerstva za opravljanje z zavarovanimi območji. Med predvidenimi aklivnostmi pa so še projekt umirjanja prometa, it-ženje naravnih potencialov eko tiirizma ter ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjskc Alpe. Slednji projekt bo težišče naslednjega del rejo privoščiti. Ni pa dobro dejstvo. da jc tako visoka uvrsilicv manjvrednega blaga preusmerila kupce v nizredc, ki nočejo kupovati visoko vrednostnega blaga. S tem je tudi blago izgubilo svojo vrednost. Analiza Ilvroteksa. kije preverjal, kaj se dogaja s tckstl-jom po svetu, jc pokazala tudi/a Slovenijo, da so cene proizvajalcev padle za skoraj 23 odstotkov, končne cene blaga tia prodajnih policah pa so porasle za 4 odstotke, Mislim, da se dela nepopravljiva škoda, saj se kupci ki so se preusmerili v določen razred, zanesljivo ne bodo več vrnili v prejšnjega,« je komentirala dovo Ijenc viike kvote uvoza tekstila iz Kitajske predsednica uprave družbe r.lkroj Mozirje Marya Vr-tačnlk. Po njenem mnenju bo konkurenca v prihodnje še prodo-rnejša, še bolj bo pridobila ceno. Zalo bi tekstilcem v Sloveniji, ti- Marija Vrtačnik, predjed* niča uprave Elkroj Mozirje: "Morali bomo poiskati Še več tržnih priložnosti.'^ siim borim, ki še vztrajajo, država morala pomagati ohraniti to, kar imajo, iz več razhigov: »Zaradi števila zaposlenih v tekstilni dejavnosti, zaradi tega, ker imamo znanje in ker bili povsem odvisen od uvoza ni dobro. To. kar čaka Slovenijo, je delno pogreb za vso našo industrijo, ne le za tckstilito branžo. ki doživlja močne pritiske. Mi kot proizvajalci se moramo navadni na to, da je strošek zelo pomembna postavka v boju s konkurenco. Mo rali bomo poiskati še več tržnih priložnosti in v njih vztrajati.« V lUkroju ocenjujejo, da so njihove tržne priložnosti vztrajanje v močnih trgovskih mrežah, ki jih ima Slovenija v svetu, ter oblikovanje lastne prodajne mreže» vneto pa si prizadevajo tudi za zunanjo prodajo. Sodelovanje na sejmu v Nemčiji In pred tednom dni na promtîcijskem tednu v Torontu je pokazalo pravilnost takšne usmeritev, saj so njihovi izdelki kljub temu. da nimamo prepoznavne blagovne znamke, bili prodajno zanimivi. l^lkroju. proizvajalcu hlač in drugih oblačil za moške ler ženske, vehko po-zornosli namenjamo tako imeno vancniu eko prograniu. Proizvodnja tekstilij in ikanin je zeln napredovala in veliko jo tkanin brez umetnih snovi, zelo so prilagodljive nošnji, odporîic so proti raznim vremenskim neprilikam, prilagajajo se telesu glede toplote in podobno. Mi tem trendom sledimo. Imamo nove programe in projekte, kijih počasi spuščamo na Seveda skupaj z informacijami. kaj ta oblačila zagotavljajo. Moram reči. da kupci tega niso spregledali in da zadeve spremljajo.« Sicer pa bo. po besedah Marije Vrtačnik, tudi letošnje Iclo poslovno zelo težko. Iranskega so sklenili z rdečimi številkami in kljub prizadevanjem bodo letos težko »zvo/ili« pozitivno. Za zdaj poslujejo s pt^zilivno ničlo, vendar so pritiski na ccne veliki. p(v rast stroškov zelo visok. »Te škarje ne delajo v prid industriji.« je sklenila pogovor Marija Vrtačnik, predsednica uprave družbe lUkroj Mozjric. Izpolnjena pričakovanja »novincev«, pomembni so stiki v živo 6. srečanje slovenskih kompenzatorjev Vřierýe - Več kot 400 udeležencev iz več kot 150 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov 1/. vse Slovenije se je v petek. 23. septembra, udeležilo 6. srečanja slovenskih kompenzatorjev na Ciraški gori. Finančnim delavcem je prijetno druženje na Ciraški gori zaželel predsednik Kulturnega društva Graška g<^ra Drsgo Plazi, spregovoril pa jim je tudi direktor (ïorenja Finance Janez Zivko. V priložnostnem nagovoru je poudaril, da so kompenzacije kot posebna oblika medsebojne in verižne poravnave tetjalev in obveznosti pomemben del ekonomike sleherne gospodarske družbe in podjetništva. Srečanje je uspeli) že na prvi po g le d in zadoviiljstvo udeležiíncev je bilo veliko. Tudi pričakovanja so bila izpolnjena, kar so zatrdili tisti, ki so bili na vseh dosedanjih srečanjih- /aniniive pa so tudi izjave tistih, ki stí letos prvič prišli na Cirško goro. takt) je bila letos med novinci skupina kompenzatorjev iz Gospodarske družbe iz Ljubljane. Anja Višnjevac, asistentka direk- .«rt? m i Direktor Gorenja Finance Janez ŽIvko in organizatorka Stanka Borovnik torja omenjene družbe, je povedala, da pričakujejo več novih p predstavitvi prisotnih družb in udeležencev so po običajnem programu, ki ga pripravlja neumorna organizatorka srečanja Slavka Borovnik, odkrivali presenečenje srečanja. Tokratni skrili gost je bil hrvaški pevec Davor Bomo, ki je dodobra ogrel dlani in srca predvsem ženskega dela udeležencev, ki tudi sicer prevladujejo v tem poslu. V družabnem delu so ob zvokih Slovenskega expressa in petju Irene Vrčbwnik sestavil najdaljšo verigo kompenzatorjev - v živo) ■ HinkoJerčic Več kot 400 udeležencev je napolnilo velik šotor, prerfvsem udeleženke pa je ogrel Davor Borno. Obnovljeni streha in fasada Sošlartj. 23. septembra - Prenovljena mestna hiša v Šoštanju oziroma dom društva upokojencev Šoštanj je minuli petek doživela uradni «likof«. Dogajanje so popestrili ravenski Šlrajharjl in pcvci zbora tamkajšnjega društva upokojencev, slovesnosti pa sta prisostvovala tudi župan Občine Šoštanj Milan Kopušar in predsednik ZDUS-a, Vinko Gobec. Oba sta zbrane tudi nagovorila, najprej pa je prisotne pozdravil predsednik društva l.epold Ku-šar, ki je obnovitvena dela ludi skrbno vodil Sredstva za obnovo so sicer bmnienila občinski prcv račun, veliko pa je bilo postoije-nega z lastnim delom društva. Dom društva upokojencev ima tako v kratkem času noV(î streho, obnovljene notranje prostore in tudi novo fasado, O poteku del smo na straneh tega časopisa že prebirali. Hiša, ki je stara več sto let In katere vsebina se je skozi čas spreminjala in prilagajala po- trebam lastnikov, je po zadnji prenovi spel v čast kraju in svojim lastnikom. ■ Milojka Komprej AKTUALNO Več programov^ enako število študentov Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje v študijskem letu 2005/2006 nov program: mehatronika - Namer toliko kot lani - Diplomanti uporabni in zaposljivi Tatjana Podgoršek Višja strokovna šola Šolskega cenua Velenje (ŠCV) je /a študijsko leto 2005/2006 razpisala prf>-sia mesia v petih progiamili. Pfi-leg inrormaiike, elektronike, rudarstva in geotehnologije ter komunale še v novem programu -mehatronika. V prvih treh sta kandidatim na voljo redni in izredni .vzadnjih dveh (komunala in mehatronika) pa le izredni študij. V primerjavi z lani so zmanjšali število vpisnih mest v programu komunala. »Čeprav smo /a mwo študijsko leto ra/pisali en program več. kaže. da bomo ostali pri lanskem številu študentov (blizu 630), Slednje izobražujemo tudi v dislocirani enoti v Murski Soboti, kjer pa bomo glede na namere zapolnili vsa razpisana mesta,« je povedal ravnatelj Višje strokovne šole ŠCV mag. Milan Meža. Po njegovih besedah so po drugem roku v vseh programih zbrali manj prijav, kot so razpisali prostih mest, zato se bodo lahko kandidati vpisovali tudi po tretji prijavi do 10. oktobra. Najmanj zanimanja je za zdaj za rudarstvo in geotetinolo-gijo. Predvsem zaradi tega nameravajo ta prtigram do prihodnjega študijskega leto nekoliko prcn{)-viti in razširiti še na druge dejavnosti. povezane z rudarstvom in geotehnologijo. »Na višje strokovne šole se vpisujejo dijaki s k(3nčano srednjo stopnjo elektro, računalniške in strojne šole. Cilede na to. da se njihovo število ne povečuje, da tudi namere tistih, ki nameravajo nadaljevati šo lanje na višji strokovni šoli, ostajajo ob večji ponudbi programov Ravnatelj Višje strokovne šofe ŠCV Velenje mag. Milan Meža: "Naši diplomanti so uporabni in zaposljivi." enake, se kandidati porazdelijo in zalo imamo v programih še pro sla mesta.« Večin(; programov, za katere izobražujejo, so raz:vili sami. nov program - mehatronika - pa je plod sodelovanja z nekaterimi suokov- Na Višji strokovni šoli so v programu elektronika razpisali za redni študij 70 prostih mest, za izredni 45. 70 prostih mest je za redne študente na voljo v programu informatika, za izredne 45. V rudarstvu in geotehnologiji so razpisali 30 prostih mest za redne in prav toliko za izredne študente. V k(jmunali imajo na voljo 45 prostih mest za izredne študente, prav toliko tudi v novem programu mehatronika, ■ iKesttta cueiltcanta "Ïïjangua" Kajuhova cesta 3. SoStanj 03/ 891 181» 041/270458 M1/6D4077 pri naH niet;0 Bprř^dunn... Čestitamo za praznik občine Šoštanj! Sprejemamo naročila za prvonovembrske aranžmaje njaki ter profesorji šolskega centra na Ptuju. Vanj so logično povezali /jianja s področja elektronike, strojništva in informatike. Meha-U'oniki so v s-vetu zelo iskani kadri. Najprej so jih »poznali« na .lapon-skem. od tam pa so se razširili še v Eviopo, kjer je povpraševanje po tovrsuiih strokovnjakih precejšnje. »Tako kot s prejšnjimi programi smo tudi z novim prisluhnili potrebam gospodarstva. Slednje je zago tovilo vsa potrebna mesta za praktično izobraževanje, kar nenazadnje pomeni, da bodo naši dipkv manti po uspešno končanem šm-diju dobili zaposlitev. Smo ena redkih višjih strokovnih šol v Sloveniji, na kateri nc izobražujemo 'na zalogo' . Večina naših diplomantov je pošljivih in uporabnih,« Čeprav so vsa ta leta obljubljali tudi program, ki bi bil bolj zanimiv za žensko populacijo, tega doslej še niso izpolnili, »Obljubo bomo lahko uresničili v študijskem letu 2006/2007. Vsaj tako nam je zagotovil minister za šol- stvo in šport Milan Zver. Verjamemo. da izrečenih besed ne bo usncdel« in da bomo na centru v omenjenem študijskem letu izobraževali tudi v programu gostinstvo in lurizem. Zakaj ravno v lem? Gre za dejavnosti, od katerih si v savinjsko-šaleški regiji precej obetajo. Mi se bomo vkJJučili v te lokove na področju izobraževanja. Drugi razlog za izbiro pa je dejstvo, da na šolskem centru že izobražujemo za poklic turistični tehnik na srednji stopnji, «je sklenil pogovor ravnatelj Višje strokovne šole Í5C"V mag. Milan Meža. ■ ZA UREJENO OKOLJE OBČANOM IN UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE GRADNJE VRTNARSTVO PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d. KotoSe essla 37ib, 3320 Velsrje Muriji LlifTENEKER, >.p, tbpoliira 215.3325 Soitanj.Ulefon: 03/891 1620,ft»; 03/891 1621 ^^^ P-maii' ItiucndtcriimBteioLDei i^^Mlria vzdrževalna dela na stanovanjsUh In drugih objektih gočali koriščenje elektrike, vode... Sredi lepe sobote so namenu najprej predali 3^0 metrov dolg nov cestni odsek vas-llotonšek, ki so ga dokončali že lani jeseni. Letos pa so nadaljevali izgradnjo javne razsvetljavo v zaselku Crna (rora. Tu je sedaj zgrajene že dve tretjini nameravane razsvetljave, nadaljevali pa bodo v prihodnjih Iclih. To Je bila druga točka na so bolnem praznovanju, ki soje bili krajani prav tako veseli. Prava zabava pa je sledila na nnveni špt)f t-nem igrišču, kije /jiradi strmega terena zgrajeno na velikem opo rnem zidu. »Tako le|>ega športnega igrišča, kol ga imamo sedaj v Plešivcu, ni daleč nauk(3li,« so bih enotnega mnenja krajani in vodstvo krajevne skupnosti z marljivo Marjano Novak na čelu. /. njo smo pt> otvoritvi tudi pi^kle- petali. saj nas je zanimalo, kaj pridobitve pomenijo za nadaljnji razvoj kraja. »Pred današnjim praznovanjem krajevnega praznika sem rekla, da bo popoldan verjeino prekratek, če bomt) namenu želeli slavnostno predati vse nove pridobitve. Res smo lahko zadovoljni. Največja pridobitev za kraj je zagotovo športno igrišče. Delati smo začeli v letu 200.^, že leto prej smo pridobili dokumentacijo. V prvi fazi smo zgradili optv mi zid, največ dela pa smo izvedli v letošnjem letu. Vse to nam zagotovo ne bi uspelo brez finančne podpore MO Velenje in 'HIŠ. Od njih smo dobili veliktJ sredstev, a ne dovolj, da bi lahko naredlh vse, kar smt) predali namenu. Krajani Vsakega kliometra nove ceste so v PleŠIvcu Iskreno vesetL Veselili so se novih metrov posodobljenih cest V Cirkovcah novih nekaj sto metrov asfaltne prevleke - Začetek del pri javni razsvetljavi »v teh dneh. ko praznujemo občinski praznik, se ludi v Cirkovcah veselimo zaključka del pri asfaltiranju dveh krajevnih cest. Veseli smo vsdkega asfalta, vsake posod(îbilve katere koU ceste, ki pomeni za naše krajane lepšo in lažjo poi bo disi v službo, solo ah po raznih opravkih v Velenje.» S temi besedami je predsednik sveta KS (.'ir-kovce Branko Briiovšek v soboto, ko so slovesno predali namenu dva cestna odseka v približno skupni dolžini 700 metn)V in nadstrešnico pri domu krajevne skupnosti, nagovoril vse zbrane krajane na pri- ložnosti slovesnosti prti njihovem domu V središču kraja. Pri vseh pridobitvah so sodelovali tudi krajani s prostovoljnim delom. Tega finančno velikega bremena pa ne bi zmogli, če jim nc bi pomagala mesioa občina. Zato se je Branko Britovšek posebej zahvalil županu Srečku Mehu s sodelavcema Mirjani Štajuer in Tonetom Brodnikcmi. ki so se skupaj z njimi vesebli teh pridobitev, enako pa seveda ludi krajanom, ki so pn njegovih besedah v večini pripravljeni priskočiti na pomoč, ki>gre za dobrobit in razvoj kraja. Pred svetom KS in krajani pa so že novi i77tvj. Medlem so že dali izdelati pmjckie /a javuo razsvetljavo, kmalu bodo /ačeli dela. Upajo, da hty do konca leta /2svc-tila vsaj ena luč. »Ce nam bo le vreme naklonjeno, se bo to zgo- dilo,« so prepričani Rekli so: Vlado Aubreht, eden izmed krajanov, ki bodo neposredno koristil novo asialtno prevleko: To, kar je za mestno prebivalstvo morda samo pu sebi umevno, namreč, da je ta infrastruktura speljana prav do stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, za ra/mere v okoliških vaseh ne velja nujno. Včasih morajo preteči kar dolga leta, da se v oddaljenejše zaselke zgradi asfaltirana povezava s svetom. Tudi v našem zaselku smo na ta trenutek čakali kar nekaj časa, a oh prijazni in izdatni pomoči Mestne občine Velenje, naše krajevne skupnosti In tudi ob lastnem prizadevanju nam je uspelo v črno prevleko odeti še la del ceste, ki tudi povezuje Šaleško dolino s Koroško.« in krajanke Plešivca so bili letos izjemno marljivi. Opravili so Ogromno udarniških ur, vsaj ui mesece je Iri četrtine prebivalcev Plešivca delahî na tem športnem igrišču. Ikzultaii so dobro vidni. Gradbeni odbor je vodil Stanko Hribernik, ki jc opravil res veliko delo. * Da so se pridobitve res razveselili, je pokazala že velika udeležba krajanov in krajank, ki so prišli na krajevni praznik, gospodinje pa so pripravile toliko dobrot, kol jih le redko vidiš. »V zadnjih letih v Plešivcu skorajda ni hiše, ki ne bi sodelovala pri novih pridobitvah in se veselila z nami na prazniku. Na več podro Čjih je vidno» da delamo in da kraj veliko pridobiva. Preraščamo nekdanjo hribovsko vasico, delamo na vseh področjih. Pri nas skorajda ni več praznih hiš. Tam. kjer so pred leti odhajali v dolino, se danes vračajo. Ce ne lastniki, pa njihovi otroci. Ce bi tisti, ki imajo v lasti zazidljive parcele, te prodali, bi Plesivec pridobil še nekaj hišnih številk,« je prepričana Marijana Novak. /h kaj vse pa bodo poslej uporabljali novo špi^rtno igrišče? »Doslej v kraju nismo imeli skupnega prostora, kjer bi se lahktJ zbirali, saj je šola premajhna. Velikokrat nam je pomagalo gostišče Vovk, a vedno niso mogli. S tem igriščem sc nam odpirajo šte- vilne možnosli, saj na njih ne bonîo pripravljali le športnih prireditev, ampak bomo poskušali obuditi nekatere prireditve, ki smo jih začeli pripravljati prav mi. Srečanje narodnozabavnih ansamblov, ki se sedaj odvija na (iraški gori, izvira prav iz našega kraja.« Vsekakor so se vsem tistim, ki so tudi z lastnim delom ali finančno pt)močjo pomagali, da se Plesivec lepo ra/vija, oddolžili s sobotnim pra/Jiovanjem. Zadovoljni so bili ludi predstavniki MO Velenje, kjer že tako vedo. da znajo v okoliških krajevnih skupnostih iz enega tolarja narediti vsaj tri. S svojim delom seveda. ■ Bojana Spegel Tako bogatega praznovanja, kot Je bilo v soboto v PfeŠIveu, krajani že dolgo ne pomnijo. Tudi tako velikih pridobitev, kot so Mošnje, neŠportno Igrišče Je največja pridobitev zadnjih deset let Skupaj z županom so cesto predali tisti, ki Jo bodo najdlje koristili ( S. Vovk) KAKOVOST - KRATKI ROKI - KONKURENČNE CENE - CELOVITA IZVEDBA! NAŠI KRAJI IN UUDJE Ignacij Zavolovšek - napredni gospodar (ii) Piše: Torti Borinak_ Še nekaj o I^aciju koi naprednem i^ospíxlariu in lutii o njegovih neuresničenih nacriih, Zapisali smo žo, da je ostala neizpolnjena r\jegova velika /elja, da bi gradil lasi no elektrarno, čeprav njegiwe /elje in načrii glede lega segajo v leio lyûy. Hlekiramo bi namenil predvsem /a poirehe gospodarskih strojev, koi so mlaiilnica in slamore/nica. pa ludi mlinu, /agi in gospodarskim 1er si a nova nj-skim stavbam. Seveda bi elektriko lahko dobivali tudi bli/nji sosedje in osiali vašćani. Čeprav so mu gradnjo oblasti odobrile, je nikoli ni uresničil. Vmes je namreč prišla prva svetovna vojna in Ignacij je dovoljenje /a gradnjo podaljševal iz leta v leto. leia 1925 pa je moral načrte o gradnji opustili. Prav tako v leto 1909 segajo njegova prizadevanja z kovne članke v knjigah, revijah in časopisih, ki so bili povezani s kmetijskimi stroji in napravami. Danes si namreč težko predstavljamo, kaj je v tistih časih za kmetijo pomenila slamoreznica, pa mlaiilnica, da o vodovodu niti ne govorimo. Stroji so odpravili veliko težaškega dela in skrajšali njegov čas, žal pa jc pri većini se vedno prevladovala nazadnjaška Pri njegovih naprednih stremljenjih je med drugim zanimiviî, da je s čevljarsko zadrugo Miren pri (lOrici sklenil pcçodbo po poslovanju. Takrat je bilo namreč v dolini precej beguncev s Primorske in ti so se zveseljem lotili ponuje-n^a dela. Začasni sedež so imeli v Vrbovcu, hitro so regisirirali lasino zadrugo / lastnim logotipom in Siampiljko, Ni torej naključje. da ima precej /gornjesa-vinjčanov primorske korenine. Veliko je imel tudi stikiwzzgor- Že /etd X6S4 ]ù postat član Mohorjeve družbe in vase obrnjena miselnost, ki je Ignacij tudi s svojim zgledom nI uspel preseči, /ato je sam. kolikor je mogel s svojim izobraževanjem in uspi> sabljanjem skusal premagati zaprtost tedanje miselnosti. Zavedal se je. da dolina dolgoročno ne more živeli le od kmetijstva in gozdar-siva. vedel je. da je le znanje tisto, ki zagotavlja napredek in lepše časo. Žal ga ljudje niso razumeli in so pri tem videli samo njegov denar. njim delom doline, kamor ga je sicer vodilo trgovanje z lesom, pa tudi del svojih posestev je imel na tem področju. Pri tem je zanimivo. da seje IX. septembra 1904 udeležil blagoslova kipa Marije Božje brezmadežnega spočetja, ko so postavili v trdo skaJo izklesano votlino nad presiliajočim studencem pri znameniti Igli med Lu-čami in Solčavo. Kip je blagoslovil gornjegrajski dekan v spremstvu še petih duhovnikiîv. ob prisotnosti kakšnih 500 domačinov in go- stov. med katerimi je bil tudi Fran Kocbek kol predstavnik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Prav tako je bil med pobudniki za ureditev brzojavnih postaj v I.učah in Solčavi. Na to pobudo je brzojavno ravnateljstvo v (îradcu do decembra 1906 izdelalo prc> jekt, ki je veljal 5.300 kron, od dcv mačinov pa je zahtevalo, da priskrbijo 420 komadov X mein)v dolgih macesn^ïvih drogov. Iz tega časa je zanimiv dokument občinskega urada Solčava, na katerem je žig z gamsom v sredini, podpisan pa je župan Rok Klemenšek. Ignacij /avt)kw§ek se je zelo zavzemal za zidavo stanovanjskih hiš, saj je menil, da bo tudi i.o preprečilo odseljevanje ljudi iz doline. Tako se je ohranil načn za hišo iz leta 1885, ki ga je izdal občinski urad Luče, pod dovoljenje za gradnjo pa je podpisan župan Anton Podkrajnik. Vseeno je bil Ignacij vseskozi najbolj vezan na kmetijstvo in prav v njegíwem napredku je videl mo/nosti za boljše čase. Zato je imel poznanstva na vseh takrainih šolah, ki so imele svcij učni pro gram naravnan na kmetijstvo in sadjarstvo. Tako je leia 1910 dobil v roke sta hi t in učni načrt štajerske deželne kmetijske šole v slovenskem jeziku, sola pa je imela sedež v »Št. Juriju ob južni železni cU V tisiih letih je o kmetijstvu ludi večkrat predaval v različnih krajih. Tako je v Šmannem ob Dreti na predavanju v gostilni Remic med ostalim dejal: "Predragi kmetijski narod, narod, iz katerega sem tudi jaz izšel. Ki) preiskujemo v/roke, z^kaj kmetijski stan peša in propada. pridemo žal do prepričanja, da smo temu večinoma sami krivi, Vzrok tiči v slabi vzgoji in nezadostni omiki. Dober gospodar, ki res zna gospodariti, ne pozna vraž. sam ve, k^ je /znj dobro in kaj ne ,.. Predragi kmetijski narod! Na koncu naj vam dostavim še klic, ki naj vse slovenske kmeie privzdigne, / vua> in omiko se bomo pcwzpeli do blagostanja, a zapomnimo si. daje nevednost najdražja stvar na svetu,« (se twdaljuja) Med števllalmt časopisi In strokovnimi revijami Je dobival tudi Ust J danes bi rekli revija, Dom In svet. V številkah iz leta 1697 so tudi številne fotografije Iz Šaleške doline, tudi takratnega " Velenja na Štajerskem'- in Hude luknje. v Želimo vam, da preživite lep ob prazniku Občine Sostani E ŠOTECH velen je@6sotech.si www.esotecK,si ustvarjamo boljši svet giz^eg giz-egt^esotech.si www,giz-«g.si Florjan 256,3325 Šoštanj, tel.: 03/ 89] 17 00, fax: 03/ 891 17 01, gsm: 041/ 624 151 E-noil: flvtopmoinlftvo4ovic^$loljtet Nizke gradnje * storitve z lahko In telfko gradbeno mehonizadjo * prevozi tovora (n teik^radbene mehanlzad|e * grodn]o cest In parkjrisč ^ - * rušenje objektov H * grodnjo vodovodov In konaií20Cí| * Izposoja monjilh valjarjev; vibracijskihldSl^ nabljolnih ploU, agregotov, črpalk Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p. 40,3322 Velenje. Rudarska cesta 6a Poslujemo na RudarsU 6 a v Velenju (nasproti Ljubljanske banke Velenje). Občanom smo na voljo vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Dosegljivi smo tudi na naslednjih tel. številkah: Načelnica UE 69 95 701 Tajništvo 89 95 700 Faks 8995&40 Oddelek za upravne notranje zadeve Vodja oddelka 69 95 721 Tajništvo 69 95 720 Faks 69 95 841 Oddelek za okolje In prostor Vodja oddelka Tajništvo Faks Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge In skupne zadeve Vodja oddelka Sprejemna pisarna 8995 741 89 95 740 69 95 841 89 95 702 89 95 706 Čestitamo za praznik občine Šoštanj! Ci^. SOCIALNI DEMOKRATI Ceâ^ občanke, spoštovani občani! Sûdaihi Umofaati 00 Šoštanj vam želimo, ^ ^ 4a bi bi/30. september za iw iep in resnično prazničen dani isiavne čestitice in prijetno praznovanje žefimotueii Šoštanjčanitam in Šoštanjčanom ob kt^èvnem prazniiiu, S. oktobra. Grajski atrij varen pred dežjem V Muzeju Velenje so ob občinskem prazniku dobili dve večji pridobitvi - Še več prireditev v pokritem atriju gradu in večji galeriji v centru mesta Veierye • v lednu, ko je praznovala MO Velenje svoj praznik, so bili zadovoljni in srečni ludi v javnem /avodu Muzej Velenje. U&pesno so izpeljali kvi/ za osnovnošolcu, ki sn poka/ali vc-Dko znanja n svojem mastu, v ce-iriek zvečer pa su namenu predali šc eno v^ičjo pridobitev, ki so si jo zo dolgo želeli. Alrij velenjskega gradu, ki je lepo prizorišče za kuKurne prirediive. so namreč pokrili s pomično strebo. Damjan Kl.ajič, dirckior Muzeja Velenje, nam je ob Icjti povedal: »Pri nameščanju pomične sirehe smo pazili, da nismo uničili vcduic airija. Je /elo lepa, v slabení vremenu pa bo služila ne Ic našemu muzeju, ampak tudi širši skupnosti. Doslej sc jc namreč pogosto dogajalo, del smu inoinli zaradi dcžjd prireditve prestavljati na druga pri- Zi)ri§èâ- ío pa ni edina pridobitev, ki snîo jo dobili v letošnjem septembru, Kriiina na strehi gradu, ki so jo nazadnje /iimenjali pred 20 kni, je bila na nekaterih delih precej dotrajana ali celo uničena. Uspeb' smo jo preložiti in zamenjati vse poskodovatie dele. V teli dneh pa menjujemo še žlebove, Vse lo pa nam ne bi uspelo brez pomoCi MO Velenje in dr/ave, Jiatanćneje Ministrstva RS /a kulturo.« Izviideli smo še, da s tem obnovitvenih del na gradu še ni konec. Jesen bodo izkoristili še za obnovo obzidja ob jugozahodnem stolpu, saj je ta žal počil. «Obnova bo precej /rahtevna. a nujno polrebna. Tudi pri tem bosla foiančno pomagala tako MO Velenje kol država,« pravi Kljajie. Po razdelilvi nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnîka na dva dela je del Muzeja Velenje tudi galerija, la sicer deluje že .10 let. prav na občinski praznik i>a se je prvič predstavila v novi pixJobi. Po preselitvi knjižnice v čemer Nova so namreč dobili celotno stavbo nekdanje skupne knji/Jiice in galerije ob Tiiovcm trgu. Naš sogovornik dodaja: »Cialerija je sedaj dobila velik. kvalilelen prostor, ki pa ga bo treba še preurediti. Prostor je doslej vedno predstavljal ležavo pri po-stíivljaujii večjih rd/siav, í^řliin si. da bi galerija dobiJa samostojen sta- tus. ker si ga tudi zasluži. Pa ne le 10. bi bila samostojna, bi lažje kandidirala na razliCnih državnih in evropskih ra/pisih za pridobivanje sredstev /a delo. Čeprav se cako v mu/eju kot gíílerijí ukvarjamo s podobno dejavnostjo, se galerija posvuča predvsem sodobni umet-n^Kti.« Da so ra/níišljanja o tem realnost, je ob íídpriju prve razstave v Galeriji Velenje potrdil tudi župan Srečko Meh. ■ Bojana Špe^ef Atrif vefeiT/ske^d ^radu/e HohH streho. Ta /e pomična in omogoča uporabo /e v primeru síahe^a vreme/id. S tem pa Ivpo průoríšče xa kulturna pr/reifftve ne bo već odvisno od vremena, (foto: Blaž Verbič) Literarni večeri v knjižnici (lani šaleškega Hierarnega društva Hotenja so minuli leden popestrili dneve velenjske knjižnice. V tako imenovanem bralnem kotičku so sc zvrstili štirje dnevi, v kateriii so Člani brali ířvoja dela in predstavili petnajst številk almanaha Hotenj, kolikor jih je driišlvo do sedaj izdalo, V petek so bili gostje večera tudi literati iz Celja m Šentjurja, tako da so poslušalci naleteli na raznovrsten program in izbor literaturo. Šaleško literarno druStvr) íloienja deluje v tem okolju že skoraj pelindVH> set let, V kulnirnem prostoru doline in širše je znano, da holonjevL'i sodelujejo ob različnih priložnostih in dogodkih v javjiem življenju, poznan je seveda almanah Hotenja, v katerem se avtorji predstavijo s prozo in po- ezjjo. Na knjižničnih večerih so branja povezovali Danijela Fanišc, Boštjan Oder, Tatjana Vidmar, Peter Rezman in Mil<ýka Komprej. zagulenim« pesmim in jih trenirajo, dokler jih ne obvladajo. Po končanih vajah si razdelijo delo do naslednjič. Z^diijo si določene komade, ki jih »zvežba« vsak Zise in jili mora 'narediti*. Nato prihíxlnjič lese preverijo, kako so bili pridiii, in ce kaj negre skupaj, še izpilijo. Tako svoj program le še do polnjuieio in se na nastopili vedno znova dobro odrežejo. vsaj tako je slišati. Za njimi je namreč že kar lepo število nastaptw. kajti i^ajo ob različnih priložil osti h, posebej na zasaebnih zabavah, porokaii. krstih, rojstnih dnevih iii drugili. Oh tolBcib nastopih se jim vedno znova dogajajo zanimive in nenavadne stvari. »Da, vsak nastop je zase zaninťv in p<«eben. Vedno se nam kaj dogaja. Imeli smo že več tehničnih težav. Te so najboli neiiva-ležne, saj prej na vajali vse dela. ko gre pa za res. je vsenarobe. Nobeno ozvočenje, nič. Vendar se na koncu k sreči vse u rail. Vsakič pa s: zgio duš«>. iudi če bi hoteli to delati profesionalno, ne vem, kako bi šlo, saj je slovensid trg zelo majhen in poln podobnih ansamblov, v tujino pa je težko prodreti. Težave tudi nam (tako kot mnogim) prinašajo finance. Vendar mi imamo to srečo, da nas starši popolnoma podpirajo in nam vedno in poN'Sod stojijo oh strani.« so pokazali hvaležnost še staršem. ■ Vesna Gtinšek F» JE ÍCOLOJNÍA Državljanka po mer! države V zadt\jem lednn sem m '^voj eJekironski naslov od različnih po-šiljaieijer prejdti pismi 2 zanimivo vsebino. Saj poznate le vrsie & ime m. ki jih nekdo razpošlie po svojem imeniku in nau) poziva pr^ijen mika, naj tak ivo sioňjo tudi oni. Bisnii imata sicer razliCni 'Mehini. vendar sem se of> povezav/ eneííd z dn^gim samoironicvo zamislila. Prvo pismo poziva: »To je protesina akcija proii previsokim cenam derivatov. Nanaša se na splošni poziv, da se /. okiobra 2005 w lanka. .Sialna višanja a^n derivatov počasi zhnjajo straij. Zadnji ùLS Je za reakcijo. Vsi prizadeti ste pííklicani. Ja nekaj postorile. Kijučnt dan jc /. oktober 2(H)5. Ce se ne bo na la dan nikjer tatt-kalo, .sť /r^ laliko začne zavedati. Zavedati se moramo, da imamo ludi mi moč, moramo jo saoto uporabiti. Današnje moderne komunikacije omogočajo v kratkem casa veliko ljudi opozorili na to akcijo. Tankajte pred ali po i oktobru 2005, ampak ne tankajte na i. oktol)er 2005. Ta akcija je nuino i)Otn.'bna. Oljnim mogotcem je potrebno pokazati, da ima par m ilijtmov ljudi dovolj praznjenja žepov. Sodelujte! Powjle naprej! AtsV//7e to informacijo naprej s\vjim prijateljem in znati-ceml'f Tako. to je vsebina prvega pisnm. T\idi drtilo pismo je aktualne narave. Nekonmsejevpredrefereth ditmskem časa ljubilo sestaviti morebiten nov T^spored za 26. 2007, Po tem vzoku bi program npr. ob 8.00 ponujal ju ira fdo mašo, nato Best of - Atomik Harmonik, čenuir bi sledila Meditacija oh molitvi - v živo iz ljubljanske Stolnice, opoldne bi bile na vrsti novice iz Janezove .skrinje, ob štirih popoldne oddaja o sloven-skfii izseljencih - Ar^emina. pred poročili s Francijem Petkom bi bila na spo/edu oddaja (roli diplomat - iHiliiična ku/unja z Dimi-irljem. sledila bi \'ečertia molitev, rej pa domača nanizanka - Naš Janez je močnejši od vašega, fí) Odme\iji na do.sežke predsednika republike bi zvedeli, kaj se je dogajalo danes v Vatikanu, v nadaljevanju bi lahko prislulmili Ringlšpilu - 13 slo\en.Hkih naj izvajah cev (Natalija ^crlMten. Čuki. Alpski ^vv>//cV, Ovanajsio na.'iprotje. Kingston. Mlade frajle, ansambel Lojzeta Slaka, KjfelCrji, Pepel in k h. Slapovi Saša /.endero. ï^ijuibanda. Dominik Kozarič). P> potu)vitvi domače nanizanke bi se j)rogram sredi mči končaj s TV prodajo - re'^.ja Mag. ter niinutko za opozicijo in TV prodajo -rožni venec iz l-'aiime. Cei>rav sem dokaj nakJo/yena takštu'm hitrim akcijam, sta zame tile fJve specifični. K pni l)om enostavno ležko pristopila preprosto zato. ker nimam avta. Ne baste verjeJl» koliko železniških in avtobtisnlh povezav so v za-dfuem času ukituH, tako da we. kdorkoli že, prav sili v nakup I/ihko se sicer tudi izselim. Po .uaiisiikj nu' bo kj^^koli v Evroin, razen na Cipru, kar se javnega prevoza tiče. bolje kot v Sloveniji. Drugo besedilo Je seveda mtmigovatve in zabavljanje nad TV programom. ki bi ga dobili ob novem zakonu o RTVS. Referendum jeza tiami, pvlitični sfiopad med leviœ in desnico znan, karjxi.se leleviziiskega pmgrama tiče. si(vàj.'iih) mislim, hja. kaj to n\ene briga, saj nimam televizije. Torei. takole brez avta in televizije se stmisujem. kaj ml preostane^ V domači dolinici spremljati lokalne medije, ki pa .so podvrženi fK>\'sem drugim zakonom. m AnaMBéríik Ansambel Šest/ca: Uros Paščí/isftí, trobenta, Mitja SAoča/, Marmet, Vrban Sitar, kitara, Sandi Grobelnik, bariton in bas kitara, in pevka Tanja Zagorsek. V soboto Pika miga Velenje - V okviru letošnjega Piki nega festivala bo žc tretjič zapo red [X)tekala Revija olroških plesnili skupin Slovenije PIKA MIGA 2005. Organizatorji prireditve - Javni sklad RS za kultiirnc dejavnosti. območna izpostava JSKD Velenje, in Pikin festival Velenje -so se odl<3Čili, da ho potekala v soboto dopoldne na velikem odru velenjskega doma kulture. Revija se bo začela ob 11. uri. Državna selektorica Daliborka Píídboj je iz bogate letošnje plesne bere iz.bra)a ustvaijalnn zanimive in vedre koreografije v izvedbi plesalk in plesalcev, starih od 9 do 15 let. Na državni reviji otroških plesnih skupin s podnaslovom Pika v pravljični plesni deželi se bo zvrsill<î več kot 150 mladih plesalk in plesalcev iz vse Skv venijc. Po dop4)ldanski predstavi bodo nekatere skupine znova nastopile na prizoriščih ob Veleiýskem jezeru, mlade plesalke in plcsalci pa se bodo lahko vključili v fesiivalski vrvež in se prijetno zabavali ob pestri ponudbi Pikinih dejavnosti. ■ 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Malo o tem in onem Paifteto je najprej poskusil Viktor Pozničj za njim, se ve zakaj, Se ostali (lobjc bilo (po besedah nekaterih še rastejo) loliko, da so se že drugje (iti ludi zadnjič) /našle v radijskem in časopisnem mo/.aiku. Tokrat je za lo »zaslužen« naš sodciavec, aileiski zanesenjak Viktor Poznič. Toliko nam jc govoril o gobah, o lem. kako vnclt> gobarila z ženo Slavo 1er o gnbji pašteti, da smo ga enostavno izzvali. Nic ni kazalo, da hi namigovanja o ccdenju slin kaj zalegla vse do prejšnjega ceinka. ko nam je v pokusi no prinesel pašteto, pripravljeno (vsaj lakojc trdil) iz 15 vrst gob. Daje bila res okusna, ni treba razpredati, žena Slava, ki jo je pripravila, pa je obljublja. ÓH nas bo z njo se kdaj razvajala. Da Pika, ki je preplavila mesto pri-lo^.nosii, razveseljuje staro in mlado, v na§j redakciji venin bolj jnalo. No^-narka Bojana Špegel. ki spremlja njene »>vraguHic«, je običajno prenesla nekaj njenega razpoloženja v redakcijo, lolo s pa smo o dogajanju na največjem otro škem festivalu v Sloveniji bolj slabo olv veščeni. (3lede na to, da festival še traja, bomo morda še dočakali Piko s pikicami na obrazu, kitkami, eno rumeno in eno rdečo nogavičko na m> gah. Oblikovalka Janja Košuta Špegel je namreč s tem že prijetno popestrila vrvež v redakciji. ■ Tp ïidb ... na kraMco... NAIO SSAION Velenjska nu metal skupina je trenutno na turneji po Nemčiji s tamkajšnjo skupino In Extreme. Po prvih nastopih v Bremnu, Rostocku. Berlinu in Bielefeidu so obisk in odziv! presegli vsa pričakovanja. LAČNI FRANZ Ponovno oživljena postava lačnega Franza se je odpravila na krajšo turnejo na sosednjo Hrvaško. Začeli so v Zagrebu, potrjeni pa so še nastopi v Pulju, Osjeku, Splitu in na Reki. JADRANKA JURAS Konec leta namerava izdati svoj prvi samostojni album, v novembru in decembru pa se ji obeta tudi veliko nastopov, zato preko avdicije pospešeno jšČ6 basista. MOVE- KNOWLEDGEMENT Novomeška zasedba Movek-nowledgement pri ljubljanski založi Kapa Records pripravlja nov album. Njihov drugi studijski izdelek z naslovom Ant People naj bi izšel predvidoma 12. novembra. SREČNA MLADINA Srečna mladina še naprej srečno promovira svoj album Usten to Srečna mladina. V okviru promocije predstavlja te dni svoj drugi radijski singl Divji grm na vzhodu. 11 ' i,. Koncertni album Vlada Kreslina V^akřJlcini koncerti Vlada Kreslina v (^aukajjevemu domu so po stali tradicionalni in kultui. Ne mine leto. da nas ne bi prekmurski pvorila in med drugim povedala, da se začenja novo obdobje v ^ v njenem življenju itî da namerava tudi v zaporu pi- skupaj, bodo pred dokončnim razpadom objavile še album svojih največjih uspesnic. Album z naslovom Destiny's Child's if Ts bo izšel 25. oktobra, njegov izid pa bo napovedala balada Stand Up î'or Lt)ve. Poleg te bo zbirka prinesla se dve novi skladbi: Feel 'llie Same Way I Do ter Check On It iz filma The Pink Paruher. Po razhodu in objavi albuma se bodo članico skupine Bevonce. Kelly in Michelle posvetile svojim pevskim filmskim karieram. Anja Baš & Angee Novo ime med slovenskimi glasbeniki je rudi mlada in simpatična Anja Bas. ki se je s svojo skupino Angee uspešno predstavila pri Mariu v oddaji Spet doma. Bend Angee obstaja že skoraj tri leia. Zasedba je minimalna: bobni, bas. kitara in vokal. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uh. Zmagovalno skladbo pa lahko siiSta v progiamu Radia Velenje dvakrat t^nevno: po poročilih ob 9.30 In po porolijiih oh 18.30. 1. THE PUSSYCAT feat. BUSTA RHYMES-Don't Cha 2. SANTANA feat. MICHELLE BRANCH I'm Feeling You 3. SIMON WEBBE lay Your Hands ^^ if: « I h Pevsko-plesna skupina The Pussycat Dolls je na svojem prvencu sodelovala s slovitim raperjem Busta Rhymesom, s katerim so skupaj na novo obdelali sklaribo DonlCha. ki jo je [ani prvič objavil TDriAlainsze The Pussycat Dolls ^cei delujejo že dvanajst lel, skupina vročih hollywoodskih starlet pa je pogost gost v imh številnih filmskih in glasbenih zvezd r ■ ~ ' LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as. Takole ste glasovali v nedeljo, 25.9.2005: 1. TA PRAVI FALDTl: V planinah 2- ŠUM:2glósbovsíCLj 3. SLOVENSKI ŠOP£K:Vino. smeh in muzika 4. SICER: Postoj, prijatelj moj 5. KRANJSKI MUZIKANTI: Primi me za rame Predlogi za nedeljo. 2.1D. 2ÛD6 1. MUDI DOLENJCI: Očka bom postal 2. NOVI SPOMINI: Bojim se deklet 3. ROSA: Furmanska gostilna 4. VITiZl CELJSCi: Šubadu ali pa hopsasa 5. ZARJA: Na Kofcah ■ WUiGrobner « ^^m m ^J VRTIUAK ""■^CAS 29. septembra 2005 Jože Hudej, predsednik mestne četrti z zapletenim imenom, vsi pa jo poznamo kot Kardeljev trg, je dobro prisluhnil Cvetki Koželj, predsednici Društva prijateljev mladine v tej mestni četrti. »Pri nas imamo veliko težav. Največ pravzaprav z zapuščenimi lokali v pritličju blokov, ki se že vsem gravžajo, pa nihče ne ukrepa, pa z ovirami za invalide ... Z mladimi pa je, k sreči, težav vse manj. Tudi zaradi takih, kot je Cvetka,« je komentiral Hudej. Srečanja v živo sta bila vesela poslanec v državnem zboru Ivan (»-Koren in mislinjski župan Viktor Robnik, »Ti si sedaj manj časa kot jaz v tvoji občini,« mu je Robnik, zaposlen v TEŠ, povedal ob pozdravu. »Bi bilo pa dobro, če bi tam v Ljubljani, kjer si sedaj večino časa, rekel kakšno dobro tudi o nas, Korošcih. Pogodba za obnovo mislinjskega klanca je končno podpisana. A bi jim hotel reči, da naj počasi pripeljejo delovne stroje. Pa četudi bodo kakšen dan le stali pod klancem in nič delali,« je hudomušno nadaljeval Robnik. ^ Oče Ivan in sin Janez Marin sta sklenila glavi in se čisto zaupno posvetovala, Zagotovo sta bila ponosna na mamo, knjižničarko Špelo Marin. Ta je pravzaprav edina v družini, ki svojega življenja ni zapisala glasbi. Oba otroka sta sledila očetovi poklicni poti, Čvek je moško stran družine v zaupnem pogovoru ujel prav na dan, ko so delili občinske nagrade. Je družina nagrajenki tudi pripravila kakšno presenečenje? Vprašajte jo kar sami. V Iranu bodo stkali največjo preprogo Iransko podjetje bo stkalo največjo ročno izdelano preprogo, ki naj bi merila 5700 kvadratnih metrov in tehtala 45 ton. Preprogo, ki je namenjena niošeji pokojnega ustanovitelja Združenih arabskih emiratov. šejka Zajeda bin Sultana al Nahajana v Abu Dhabiju. bo okrog dve leti tkalo več kot 1000 delavcev. Izdelovali jo bodo v vzhodni provinci Korosan, in sicer s 30 tonami volne in 15 tonami bombaža. S preprogo. ki bo sestavljena iz 15 večjih skupaj sešitih kosov, bodo prekrili tla v omenjeni mošeji. Iransko podjetje pa bo dalo za preprogo deset let garancije. Pobegnili ubijalski delfini Ena najbolj neverjetnih zgodb po divjanju orkana Katrina je pobeg oboroženih delfinov iz Meliiškega zaliva. Pametni morski sesalci so bili v službi ameriške vojske, imeli pa so nalogo odstraniti teroriste in vohune, ki bi skušali napasti vojne ladje ali priti do informacij v potapljaških oblekah. Delfini ameriške vojske so živeli v zaprti naselbini v Mehiškem zalivu, ki pa je bila med pustošenjem orkana poškodovana. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo lahko 36 delfinov, ki so pobegnili na odprto morje, oboroženih s strupenimi puščicami, poroča spletna stran Iskon. "Puščice vsebujejo strup, ki uspava žrtev. Če delfini delujejo nadzorovano, domnevnega vohuna ali terorista zajamejo in zaslišijo. Če pa uspavanega ne najdejo, ta umre," je pojasnil raziskovalec Leo Sheridan. Zato svarijo, da so potapljači in deskarii na vodi v resni nevarnosti, da bi jih napadel "ubijalski" delfin. Ameriška vojska je priznala, da uri delfine za vojne potrebe, ven- dar je njihov pobeg zanikala. "Delfine treniramo od začetka obdobja hladne vojne, kasneje pa smo jih uporabljali v boju proti terorizmu," je sporočila. Mravlje nad rastline s herbicidi Neka vrsta amazonskih mravelj svoje ozemlje obdeluje s herbicidi, s katerimi odstranjuje vse nezaželene rastline. Znano je. da so mravlje začele zemljo obdelovati že dolgo pred ljudmi. Vrsta Myrmelachista schumanni pa je raziskovalcem padla v oči potem, ko na območjih, kjer živi, praviloma raste le rastlina vrste Diiroia hirsuta. Na osnovi poskusov so ugotovili. da mravlje s posebno kislino polijejo vse druge nezaželene vrste in povzročijo, da jim odpadejo listi. f^^ C sebne gobe, medtem ko druge vzgajajo črede uši in za hrano uporabljajo njihove izločke. Agava v pomoč pri hujšanju Znanstveniki so ugotovili, da sok mehiške rastline agave lahko pomaga pri hujšanju in nižanju nivoja holesterola. Bodičasto agavo v suhih predelih Mehike pridelujejo že tiso- Za mravlje koristna D. hirsuta lahko tako nemoteno uspeva, z njo pa tudi kolonije mravelj na tako urejenih "vrtovih". Nekatere kolonije so stare tudi po 800 let, še poroča New Scientist. Mravlje so sicer znane kot zelo podjetne poljedelke. Nekatere vrste znotraj mravljišč vzgajajo po- čletja in ima v tamkajšnjem prostoru izrazit kulturni in mitološki pomen. Sedaj pa poleg njene tradicionalne vloge znanstveniki odkrivajo tudi druge koristne lastnosti. Rastlina vsebuje sno\i, med njimi inulin, ki znižujejo nivo holesterola v krvi in pri živalih pospešujejo absorbcijo maščob. Novo odkritje bo zelo verjetno povzročilo močno porast povpraševanja po agavi, kar bo mehiškim kmetom močno koristilo. saj je v zadnjih letih cena rastline padla. Južnoameriška rastlina je sicer najbolj poznana kot surovina za alkoiholo pijačo tekila. Na žalost ljubiteljev pijače pa se zdravilni učinki agave izničijo v postopku destilacije. Spolno življenje po raku Medicinska sestra, ki se že leta in leta ukvarja z rakastimi pacienti, je razvila napravo, ki bo ženskam po ozdravitvi pomagala ponovno vzpostaviti normalno spolno življenje. Femmax dilator je plastična naprava, kreirana za pomoč pri zmanjševanju nevarnosti poškodb po radioterapiji ali operaciji kakršne koli ginekološke oblike rakastega obolenja. Kadar ženske prestanejo zdravljenje zaradi ginekoloških oblik raka. kot so tumorji na vulvi in vagini, lahko po zdravljenju ostanejo brazgotine. Femmax dilator, ki se vstavi v vagino, pa pomaga ohranjati zdravje ter zmanjševati nevarnost brazgotin kot posledice agresivnega zdravljenja bolezni. Ženske lahko napravo, ki jim v veliki meri zmanjšuje nelagodnost med spolnim odnosom, pričnejo uporabljati že nekaj tednov po operaciji, Joan Thomas, ki je kreirala pripomoček, je povedala, daje idejo dobila po osemnajstlemem delu z rakastimi pacienti v bolnišnici New Cross v Wolverhaniptonu. Prepričana je, da se bo z novo napravo lahko okoristilo več milijonov žensk na svetu. Glasovanje Nekateri pravijo, da so za zakon o javni RTV glasovali predvsem tisti, ki gledajo komercialne televizije. Jaža-Saša Kljub obljubam politične naveze Jaža (Janša in Žagar), še ni nič čisto gotovega, da se bo res rodila razvojna Saša. Oblast Ne vem. kaj je hujša nesreča: če nekdu izgubi ol)-last nad vozilom ali dobi oblast nad ljudstvom! Na pogorišču Gasilci pravijo, da morajo tudi po tem. ko požar že pogasijo, pustiti požarne straže, da se požar znova ne vzplamti. Včasih pa Je vendarle dobro, da pride do tega. V Šoštanju Je vzplamtelo Gorenje na pogorišču Tovarne usnja. Se (s)plado srečale otroške plesne skupine iz vse Slovenije. Plesalci bodo začeli nastopati v soboto ob 11. uri v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Na več razstaviščih v sredisču mesta pa so postavljene Pikine razstave. Nna eni od njili se bo In Pika je postala županja — Lf7a Prap, letošnja Pikina ambasadorka Lahkcj rečem le, da sem iskreno navdušena, toliko Pik na kupu človek res ne vidi vsak dan,« je povedala in dodala, da še vedno upa, da bodo kdaj iznašli pregelk kroglice, da hi lahko vsi ostali otroci. Naj vas spomnimo, da je Pika tudi letos humanitarna. Kot vsa leta doslej poteka človekoljubna akcija Novo sonce - Pika pomaga. Kovanci, ki jih bodo obiskovalci feslivala zbrali v »Piki-nem sparovčku«, bodo namenjeni organizaciji Zdravniki z rdečimi noski. Ti zdravniki obiskujejo otroke v bolnišnicah in jim pričarajo nekaj prijetnih tre» nuikciv. Tesiival se bo končal v soboto ob 17. uri. To bo tudi najbolj živahen dan festivala. Pikin dan bo tudi letos poln zanimivih gostov in presenečenj. ■ Bè, foto: Stane Vovk KÛUINAR8TUÛ SOUlČ Slane Sovtc v Ravne A, Šoštanj Tel.: 03/897 06 60, 897 06 61 Fax: 03/891 06 62 E moil: ks$.sovtc@siol.net Č^srnimD xasmaik aàêiiQ Šcii^Mfl ključavničarska in kovino-strugarska dela vzdrževanje naprav v industrijskih objektih z lastnim strokovnim kadrom in orodjem projektiranje in izdelava raznih konstrukcijskih elementov za industrijo in energetiko CcfKf so v soboto oženili Marka Voztja, v nedeljo pa pripravili pravi žur Pikinim obiskovalcem. VI PIŠETE »«•^CAS 29. septembra 2005 Zanimiv dogodek v Vinski Gori Krnjani Vinske Gore. ki so so v snbolo vozili po cesli, ki vodi mimo Jakopove hiše pnni Lipju, so z/ainnianjem opazovali, kaj se dogaja na pa reel i ob ccsU. Velenjcan ViJjeni Skok je namreč i>lizu niarkaiiiiie cerkve sv. Janeza Krsinika kupil parcelo. Ker je la dan praznoval Abrahama, so mu krnjani, vsi so bili diani Î.ovsko-î^porincga Urui^tva, pripravili nenavaden sprejem. Po uwjdíiih fomialnosiih ob poj slov parcele, ki ga je opravil dfv maCi /upnik g, Kraî^ovec. V ganljivem govoru mu je prijetno bivanje med njimi, omenil prišlek v kraju, ki mu je blagoslovil pri ćete k gradnje. Dogodek je bil nedvomno prijema popestritev dogajanja v kraju, kije vedno bolj zanimiv/^ cel. saj je s svojo lego. dostopnostjo in čistim zrakom eden od lepî^ih predmestnih krajev Velenja. ■ Joie GoršeK Obnova sv. Uršule je zaključena Končalo seje pokrivanje strehe na ladji cerkve sv. Ursule na UrsOi gori. Mojstru domače obrii iz Síraliovícc pri Kamniku, Bojanu Koželju in njegovim pomoćnikom, je uspelo prekriti 750 m2 površine v vrednosti 44 milijonov slovenskih tolariev. l'a znesek bo v 61 % pokrila župnija Stari trg, v % pa Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, /a predelavo stresnih tramov v prvotni slog je poskrbel naddekan Jože Pribožic iz Šoštanja s Sí)delavci. 'lako je naša najvišje Icžeća cerkev na .Slovenskem po dolgih letih spel dobila svoj slari, izvirni vide/. Streha zvtmika je bila namreč obnovljena že v lanskem letu» streha nad pre/biterijem pa je bila na enak način obnovljena pred dvajsetimi leti. Opravljen je bil tudi nadzorni pregled cerkve, ki ga je vodil Štefan Stravnik, dipl. ing. gradbenišiva. Ugotovili so. da streha v celoti odgovarja svojemu funkcionalnemu namenu. Hnako sta to potrdila tudi Svjetlana Kurelac iji Smiljan Sini erl, oba konzervatorska svetovalca iz /avoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Maribor. Poskrbeli so še /a varnost pred strelo, saj že izdelujejo strelovod. Začelo se je tudi odstranjevanje starega ometa, in če bo vreme ugodno, bo novi omei nanešen Se letos. Zidarski odri. ki so bili postavljeni zaradi prekrivanja strehe, so še postavljeni, in sicer so lasi gradbenega podjetja GIJP. gradbeni inženiring, nepremičnine in gradbeništvo iz Dnbje vasi v občini Ravne na Koroškem. To podjetje je bilo tudi izbrano za izdelavo omela na javnem natečaju, ki ga je razpisala Regijska razvojna agencija za Koroško v Dravogradu z namenom, da bi iz združenih sredstev koroških občin financirala dve tretjini vrednosti šuje šlevUo vrst gob. Izginjajo visoko razvite, maso vnej še pa so nižje razvile glive. Zaradi "usmerjenega ** kmetovanja in večje uporabe umetnih gnojil izginjajo travniškegt)be. Vemo pa. da gobe živijo v sožitju z rasi linami in skrbijo za ravnovesje v naravi, /merno in pravilno nabiranje gob za večino gob ni škodljivo. S prekomernim nabiranjem in uničevanjem pa gobe iztrebljamo. ZgovtJreii je dokaz, da se (za večino najbolj iskane gobe) gobani in lisičke iz okolice naselij vse bolj <5dmikajo na oddaljene planine. Udeleženci so bili s sminaijem zjidovoljni. Pri-dobih so si nova znanja in izkušnje. Večina udeležencev seje z našimi kraji in šc dokaj lepimi gozdovi srečala prvič. Vreme je bilo kot naročeno- Bili so zadovolni z gol o ljub nosijo oskrbnikov doma in v tiedeljo so odhajali s Slemena s prijetnimi občutki. ■ Jože Lekše, Foto: Jože Kajne Zdravnik svetuje Aspirin že preko 100 let v službi zdravja Le kdo ga ne pozna. Aspirin je pogosto uporabljeno zdravilt»: pri glavobolu, revmaličnih težavah, zvečani telesni temperaturi, /adnja desetletja je področje njegove uporabe poslalo še širše. Ob zdravljenju očetovih revmatičnih težav je leta IK97 nemškj kemik Felix Ht)íTman odkril aspirin, Daiîes je to prav gotovo najbolj razširjeno in najbolj poznano zdravilo na svelu. saj se uporablja že več kot 100 lei. Osmwna učinkovina zdravila je bila poznana že dolgo pred leni. Pepel iz skoije vrbe (vsebuje salicin) so uporabljali kot zdravilo za zniževanje vročine že v 5, stoletju pred Kristusom. Hipokrat je z njim zdravil tudi bolečine v sklepih. Salici-lati veljajo kot standardno zdravih) za zdravljenje revmaličnih težav. /draviio je imelo v začetku veliko stranskih učinkov, zato je Hoffman sintclizJrai čislo acelilsalicilno kislino. To pa je tudi rojstni dan aspirina. po opravljenih raziskavah približno polovica bolnikov z ishemi-čno boleznijo sa-a (angina pekioris. stanja po miokardnem infarktu, motnje srčnega ritma, ishemična kardioniiopatija. stania po operacijah na srcu) redno uživa aspirin. Ob napadu nenadne bolečine v prsih pa ga z.aužijc le četrtina bolnikov, l-nako velja tudi za ostale preparate, ki vsebujejo acetil salicilno kislino. Ob akulnem napadu bi>lečine v prsih pred prihodom zdravnika zau-žije aspirin le 5 % ljudi. Strokovnjaki priporočajo, da ob napadu nenadne bolečine v prsUi takoj vzamenii) tableto nitr<ígiicerina in 500 niiligramski aspirin direkt. Nato pa pokličemo zdravnika! Sele leta 1971 so odkrili, zakaj aspirin tako uspešno odstranjuje bolečino. Vzrok je v zaviranju delovanja hormonu podobne snovi prostaglandina. ki pi)vzrnča krče v mišicah in razširitev žil. Za to odkritje je leta 19K2 angleški znanstvenik Sir John Vane prejel Nobelovo nagrado za medicino. Poleg lajšanja bolečine aspirin preprečuje in zmanjšuje vnetje. Ziitekanje tkiv in lepljenje irombo- Cll<3V. Najpogosteje ga uporabljamo /Ji zdravljenja anriiisa in degenerativne oblike propadanja sklepov, ki mu pravijno tudi osteoartri-lis. Uporabljamo ga v nizkih odmerkih. Kot uspešno zdravilo pa ga lahko uporabimo tudi pri revmaioidnem artritisu, ki je avKîi-muna oblika vnetja sklepov. Leta 1980 je FDA (Food and Drug Administration) registrirala aspirin ki)t zdravilo, ki preprečuje in zmanjšuje nastanek možganske kapi. Možganska kap nastane zaradi zamašitve žil. ki oskrbujejo možgane, ali zaradi krvavitve v možgane. Najpogosteje je vzrok za kap strdek, ki zamaši žilo na mestu, kjer je ta ateroskle-rotsko spretnenjena. Lahko pa žilo zamaši tudi strdek, ki v možgane po krvi priplava iz srca. faksueinu strdku pravimo embolus, zamašitvi pa embolija. Aspirin ima pomembno vlogo pri preprečevanju naslajanja strdkiW in s lem možganske kapi. Učinkovit je tudi pri prehodnih ishemičnih okvarah možganov ('HA). I IA sc izraža s prehodno ali kratkotrajno izgubo vida. prehodno oslabelostjo obraznih mišic ali okončin, izgubo govora. Klinično se lahko izraža tudi kot nepojasnjeni glavobol, vrtoglavica ali i/^uba ravnotežja. /aradi preprečevanja nastajanja strdkov v koronarnih arterijah zmanjšuje število srčnih napadov. Ob akulnem dogodku uspešno prepreči ptivečevanje strdka. Pri kroničnili bolnikili z ishemično boleznijo srca ga uporabimo kot zdravilo, ki preprečuje lepljenje krvnih ploščic, Ob nenadni bolečini v prsih ga vzamemo 500 mg, /a dolgotrajno preprečevanje nastajanja strdkov pa je dovolj že 75 do 100 mg dnevno. Bolnikom, ki imajo lez.ave z želodcem ali so nagnjeni h krvavitvam, aspiriji odsvetujemo Ob srčnem napadu aspirin le nekoliko ublaži bolečino, predvsem pa prepreči napredtjvanje in slabšanje bolezni v odločilnih prvih minutah nastanka srčnega infarkta ter s tem izboljša pro gn vjw srečanja sosolcev vedno in povsod le/ka pričakovana in ponavadi ludi dobro obiski-.na. lakšna srečanja sstalgicna obujanja spominov na skupno »guljenje« šolskili klopi, na skupno nabiranje znanja, olroske nagajiv(fsii in na marsikaj drugega, kar se človeku zgodi v naj-lepj^mi obdobju njegovega življenja. V soboto, 24. septembra, sn se pred velenjskim hoielom Ra/boršek v zgodnjem popoldnevu začeii zbirali nekdanji sosolci. ki so v Iclih Í95I-1955 skupaj obiskovali nižjn gimnazijo v Velenju. Prišli so t)d blizu in daleč (dva celo i/ Nemčije), od petdesetih povabljenih pa sejili je vabilu od/valo kar oseniiniridesei. Poleg njih so se srečanja udele/ili ludi irije njihovi nekdanji učilelji: Milka Šllglic, Roza Kugovnik in Vinko Šmajs. Organizatorja srečanja, Ivanka Meža in Bt>rui Jenko, sla poskrbela celo /alo, da jih je m /jceiku srečanja pozdravil šolski zvonec, ki jih je pred pcideseiimi leti vabil v solskc razrede nekdanje grajske konjušnice in nekdanje neni^ce šole. Ob številnih fotografi- jah, ki jih mnogi prinesli s seboj, nekaj pa sta jih pripravila tudi organizatorja, je pogiv vor hitro stekel In sjiomiiu so kar vreli na dan, Ob dobri jedači (veliko peciva so napekle nekdanje sošolke] in pijači, ob prijetnem kulturnem programu in sproščenem klepetu je srečanje kar prehiiro minilo in vsi so v en glas zatrjevali, da se kmalu spet srečajo in obudijo še tiste spomine, na katere so tokrat pozabili, ali pa je zanje enostavno zmanjkalo časa, ■ OH Vabljeni v Petrovce na ) OT L'/ L/I. V soboto,l»10«2005, od 15. ure daUe PROGRAM PRIREDITVE: 15.00 - zahvalna masa v petrovški baziliki 15.45 - povorka od cerkve do prireditvenega prostora 16.00 - strokovni in kulturni program 9.00 - zabavni program s skupino ^ ATONIK riARMONIK Hmeljarski Hkof Hmelj je simbol Spodnje Savinjske doline. Po njem jo mnogi imenujejo "dolina zeleoega zlata**, Ćasi. k(ï seje vzpenjal po lesenifi »stan-gah« in so ga obirali ročno, se nam zdijo daleč in se jih z nostalgijo spominjamo. Dolino je napolnil vonj po hmelju, na vsakem k{)faku si srečeval skupine obiralk in obiralcev, ki so prihajali k nam naiveč iz lirvaikega /agorja. Pesem obiralcev, lojlrski vt^ovi, ^kail in balete, na koncu pa hmeljarski likof.,. Z likofom seje proslavil zaključek velikega dela - In sta gojenje in t>biranjo hmelja ludi bila. Ilmezad Kjnetijska zadruga Petrovče. Zhor hmeljarskih staresin in princes Slovenije, Kmetisjko gozdarska zbornica Slovenije ter Občina ?!alec želijo z organlzacijt) prircdirve Hmeljarski likof ohranili pomemben del življeuja v Savinjski dolini. Prireditev bo v Peirovčah v soboto. 1. oktobra, z naslednjim prcv gramom: 15.00 - zahvalna maSa v ba/iliki sv. Matere bo/je v Petrovčah; 15.45-povijrka od cerkve do prireditvenega prostora; 16.00-strokovni in kiilturni program: ob 19.00 • zabavni program s skupino Aiomik Harmonik. ■ Druži jih ljubezen do gline Krožek lončarenja pri univerzi za ireije Aivljenj&ko obdobje letos zaokrožuje deseto obletnico. Mentor kro/ka je Igor Bahor. Do letošnjega leta so imeli prostore v TopoISici, /daj pa so zaradi iskanja novih slalnii prostorov tako rekoč »pod kapom«. Članic (v glavnem so ženske) je desel ali več. dobivajo se bolj ali manj redntî in na srečanjih izmenjujejo izkušnje in pridobljeno znanje. druzi ljube/en do gline in želja po novih znanjih. In kaj pomeni raku? le je znana lehnika pri kateri glinen predmet najprej žgejo na 1000 stopinj, nato pa ga ohlajajo najprej s pihanjem in nato s polaganjem v žagovino. Od pihanja in od loga, kakšna je žagovina, in še od drugih dejavnikov je odvisno, kakšen bo izdelek, zalo je \sak dokončan predmet novo prescne- Vodja krožka je Marjana Lemež. Minuli četrtek so sc v Topo]§ici preizkusile v ral^u tehniki, v letošnjem letu pa so se seznanile tudi s primitivnim žganjem v papirni peči. Pri ustvarjanju jih čenje. In tudi veselje ob njem, Krt)Žck lončarjcnja je ludi edini, ki v okviru univerze poteka v f>b-čini Šošlanj. ■ Milojka Komprej Energetski nasveti Zanimivosti s področja URE na MOS področje učinkovite rabe energije (URI.) je pri nas mo/uo najti na vseh treh večjih sejmih, na (Î rad be nem v Gornji Radgoni, v Ljubljani na sejmu Dom in v ("elju na MOS. Celjski sejem jc zjdnji pred zimo in priložnost za liste, ki še iščejo ustrezno (ipremo ali materiale za svojo hiso ali pa zbirajo samo ideje za rešiicv katere od svojih ležav Velika gneča je bila pri kritinah, ki so tudi najbolj nazorno predstavljene na strehi, v vgrajeni situaciji. Novost so predvsem vedno novi dobavitelji, če odštejemo kritino z vgrajenimi foiovoliaičnimi celicami in stnisnike iz plastike. Solarnega strešnika na sejmu ni bilo, ker se nima vseh alcstov. Nekateri kot s"vojo referenco poudarjajo skandinavsko poreklo, ie posebej, če je osnova kritine švedsko jeklo. Zagotavljajo 50-lctno obstojnost kritine, za plastično kritino na osnovi recikliranih plastenk pa pravijo, da je neuničljiva, (llijia kot najbolj eko loški material za izdelavo kritine (poleg lesa in slame) ni pritegnila toliko pozornosti. Verjetno zato. ker jo že vsi dobro poznaaio. Doba trganja glinenih kritin pa je prav tako vsaj 50 let. Pri gradbenih materialih se v izpopolnjeni obliki vračajo tudi zidaki z vgrjyeno toplotno izolacijo. Osnova, o^od zidaka, ni več iz betona, kot pred 20 ENSVET« brezplačno energetsko svetovanje Energetsl^ svetovalna pisarna Šaleška 19 a. Velenje fniormacije: Tone JtKšnik. en, svet 041 250 577 ali 587 06 08, Roben Špegel. en. svet 041 232 176 Spletna stran: ensvetvelenje.si Pri priprřvi tople sanitarue vode sf) bile na ogled tudi novejše i/vedbe grelnikov in hranilnikov tople vode. Opazni sta dve razvojni smeri: ena, ki lemelii na enakomernem segrevanju celotne količine vode, in druga, ki daje prednost segrevanju po posameznih plasteh, ki se med sabo ne mešajo (slika, vir: Wcishaupí - informacije o hranilnikih u> plote). Posebnost le izvedbe je termosifonska cev. postavljena v sredšče bojleria oziroma hranilnika loploie. Primaren grelec je v cevi spv zaradi konkurence na in^u Àe /JI iza le. A. Juréntk, en, svet SPORT IN REKREACIJA ««'^ĚAS 29. septembra 2005 Praznična križanka podjetja KREVZEL instalacije PODJETJE ZA IZVAJANJE Rešitev križanke opremljene z vašim STROJNIH INSTALACIJ Metleče 14 a, 3325 Šoštanj Tel: 03/ 8981850, Fait 03/ 8981860 Email. lrkfo<@krev;eHnstalâclie.sl httpy/www. krevz eh n sta lacij e.si naslovom pošljite na Na§ čas. d. o. o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom " KREVZEL INSTALACIJE najkasr^eje dû ponedeljka 10. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade: I nagrada: baterija za umivalnik 2. nagrada: stenska baterija 3. r^agrada: pipa za hladno vodo. ČESTITAMO ZA PRAZNIKA OBČIN ŠOŠTANJ IN VELENJE! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 18 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 38 37 MODROMELA KRONIKA Zapeljal proti policistu Policist uspel odskočiti; voznik odpeljal naprej - Se isti dan so ga izsledili Velenje, 23. septembra - Velenjski policisti so v peick obravnavali kHznivo dejanje napada na uradno osebo. Ob K.34 je eden od policistov v kri/išću Šaleške, Kidričeve in Kopališke cesie v Velenju usmerjal promet. Zaradi grobe kršitve cestnopromctnih predpisov je ustavljal voznika srebrnega osebnega avtomobila /namke renauli clio. Ta je. namesto da bi ustavil, z voziloD) zapeljal proti policistu. Policist je k sreči uspel odskočili, tako da ga voznik ni zadel, voznik pa je s kraja odpeljal. Po uspešni akciji celjskih in tílovenjegraških policistov je bil o&uniljencc nekaj prej 14. uro prijet na Koroškem. Policisti in kriminalisti so z njim opravili razgiJvor in bodo po nadaljnjih obranih obvestilih podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. Iz policistove beležke Pa jeza policisti teden, ko se ni dogajalo kaj posebej posebnega. Zato so lahko veC časa namenili preventivnemu delu. V sredo. 21. septembra, so skupaj z republiškimi inšpektorji po-ostretio nadzirali promet tovornili vo/.il. Pri tem so ugotovili kar nekaj krsiiev, najpogostejše pa so bile tiste, ko so vozniki vozili brez licence iu ustreznega dovoljenja. V četrtek, ko je bil dau brez avtomobila, so skupaj s SVP Velenje, pripravili nekaj aktivnosti. Pravijo, da kakega posebnega zanimanja med ljudmi ^anje ni bilo. da je bilo na njih več policije in redarjev kol obiskovalcev. Jim je pa pri nadzoru cnoslednih vozil, ki vozijo po peš conah, uspelo ustavili voznika motornega koiesa, ki je kršil prepise, pri tem pa še napihal vcc, kol bi smel. Tudi v prihodnje bodo već pozornosti namenjali preventivi. Osredotočili sc bodo predvsem na pešce, saj izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da je zanje varnostno najboli problematičen ias. ko se pojavlja jutranja in večerna megla, dnevi pa se krajšajo. Skušali jim bodo dopovedati, da z gledom v skladišče embalaže ob trgovini v Šaleku in brunarico na Paškem Ko/jaku. V prvem primeru je lastnik pogrešal za 47.000 tolarjev brezalkoholnih pijač. V drugem primeru pa je neznanec odtujil za okoli 300.000 tolarjev alkoholnih pijač, vrtalni stroj, teniške lo-paije in nekaj druge športne opreme. Moziije, 25. .septembra - V dneh vikenda je neznanec vlomil v prostore skladišča v Spodnji Rečici. na območju pristojnosti Policijske postaje Mozirje. Odnesel je motorno žago in lastnika oškodoval za 120.000 tolarjev. Šempeter, 26. septembra - Neznancc je v Juhar-tovi ulici vlomil v gostinski lokal. Odnesel je računalnik. pijačo, cigarete in menjalni denar. Lastniku je povzročil 200.000 tolarjev škode. PoHciir lahko pišete Celje - Na Policijski upni\i Celje imajo že nekaj časa odprl tudi poseben elektronski naslov za pošto občanov. Tako jim lahko tisii, ki želijo od policijo dobili kakšno informacijo, odgovor, p(v jasnilo, nasvet, jih opozoriti na kakšni> nepravilnost ali celo pohvaliti, sporočiti kak predlog, pišejo na naslov pucefe^policija.si. Na upravi zagotavljajo, da se bodo potrudili iu piscem v najkrajšem niožnem času odgovorili. Ob tem pa opozarjajo, da ta elek-ttmski naslov ni namenjen spreje-mai^iu nujnih sporočil, na primer za prijavo pn>melne nesreče ali zahteve za intervencijo policije, prijave vloma in podobno. Skrbnik tega poštnega nabiralnika je namreč tiskovni predstavnik in ne dežurni policist. wmM ^B'- i- i'' Skupaj mladim tlakujemo pot, skupaj^mestu vračamo sijaj. ffvala^ Šoštaňll SPORT IN REKREACIJA "^H'J^ 29. septembra 2005 Rudar z Dravo le neodločeno Borut Jarc še brez zmage - Z Dravo le neodločeno (0:0) -Tekma z Domžalami šele v ponedeljek Ib j-mačih. zalo je trener Bojan Požun dal priložnost /a igro vsem igralkam in te so jo tudi dobro izkoristile. Počivala je le poškodovana Nojlnovičeva, Strelsko so bile najbolj razpoložene Raukovičeva in Muratovičeva, ki sta dali po 10 golov, in .S leva u ovi če va s 7. S 16 obrambami pa seje izkazala vratarka Rednjakova. V soboto bodo v 3. krogu ob 16..30 v Rdeči Dvorani gostile Krko i/Novega mesta, ki prav tako kol Velenjčanke želi v prvo ligo. Tekma bo gotíwo zelo zanimiva. (Ne)pričakovan poraz Močan nasprotnik, nespretni I jubenci in slabo sojenje so značilnosti gostovanja l.jubencev pri vodilni ekipi iz Rogaške Slaline. C\rsii domačini na domačem igrišču niso dovolili presenečenja. Ijubcnci pa bi lab ko z maio več sreče i/lržili ugodnejši rezultat. Rt^gaška jc s to zmago ostala na prvem mestu. V naslednjem krogu bi>do LJubenci doma ponovno igrali z Rogaško. Vodili, a izgubili Nogometaši Šoštanja so razočarali v Senijuru. Pred lekmo so napovedovali zmago, na koncu pa so ostali celo brez točke, pa čeprav so v 30. minuti povedli že s 3 : 1. Do odmora so domači znižali lo vodstvo, v 69, minuli pa izneačili. Oeprav je Šemtjur v 54. minuti ostal brez Manua, strelca prvih dveh g<îlov za domače (igrišče je moral zapustili zaradi drugega nešport-nega obnašanja), v 76. minuli pa zaradi brezobzirne igre še brez Znidarja. številčna premoč ni pomagala gostom, da bi se domov vrnih vsaj neporaženi. Očitno pa so ludi pozabili na dejstvo, da je tekma končana šele. ko se oglasi zadnji sodnikov pisk. V sodniškem podaljšku je namreč Džaferovič dosegel zmagoviti gol. Toko so igrali SRL - moški^ 2. krog Gorenje - Termo ($kof|a Loka) 26:27(11 : 12} Gorenje: Podpecan, Tamše, J. Oo belšek 1. Kdva§ 3, Bedekovič 2, Oštir 2.Sovič3.llic4(3),Rutar.L Dobelšsk 2. Šimon, Rezniček 4. Zmič 5 (1). Skok; trener Walther Lars 3. krog Rudar-Corenje 29:39(1^: Î7) Gorenje: Podpečan, Tamšs 2. J. Do-beliek6(1),Kava$, Bedekovič2, Ostir 6, Sovič 1Jlic6.Rutar. LOo-belšek 6, Prost. Šimon 2, Rezniček 3, Zrnič6(1). Orugi Izidi; Prevent-Jeruzalem Ormož 33:25. Ribnica Riko • Celje Pivovarna Uško25:36. Gold Club-Adriâ Mo-bil-Krka 33:28. Termo -Trimo Trebnje 22:26, Slovan • Dmos Koper 29 :31 Cel|8 Pivovama Laško 6 točk, 2 GoUDubB. 3. Gorenje 4,5. Prevent 4, ŽRK Velenje-Jadran 44:21 ŽRK Velenje: Nojinovii:. Pejić 3, Anušić. Muratović 10, ^oćaj 1, Jukić 5, Rednjak 16 obramb. Belci 6 obrambi 2 x 7 m^Lakić 2. Halilović 3. Rauković 10, Stevanović 7. Musić 3. SNL - 9. krog Rudar-Hit Gorica 1:2 Rudar: Šribar Jeseničnik, Softić, Kraljevič, Om ladí č, Rahmanović, Muiakovič 10. krog Rudar «Dravo 0:0 Rudar: Šfibar. Jesenićnik, Kraljevič, Softić, Pedić, Jabič, Pavlovki, Al. Mujaković (od 73. Grbic), Komljen-ovič, Ibrahimovič, Dragič (od 79. BorstnaO Drugi iiidi: Nafta ' Domžale 0:1 Maribor Ph/o- varna Usko • t^C Publikum 0:2, Pfimorje • Anet Koper 2:0, Bela krajina-HITGorica 1:1. Lestvica: 1. Domžale 22,2. Gorica 20,3. Nafta 18,4. Primotje 16,5. Maribor 15,6. Koper 12.7. Publikum 11 (11:17), 8. Drava II (8: 15). 9. B. krajina 11 (10:20). 10. Rudar4(5:27| Štajerska liga; 7. krog Šentjur - Šoslonj 4:3 (2:3) Šoštanj: Foršner. Koca (od 74. Bovha), Hajdari, Pavić, Vukanéiř, Bulajič, Halilovič (od 86.Gegič), Rošár{od 90. Korkoski), R»jzić, Hudaria Kur nik. Strelci: 0:1-Halitovićn5>, 1:1-Marot(17).1:2-Redzia (23), 1:3-Kunilk(30),2;3-Marot(41),3:3-Korun <691.4:3 - Dzâferovic (94). MČL Celje, 5. krog Šmartno 1928 - Laiko 6:0 |4:0) Šmartno: Pusovnik, Volk (od 46. Ločićnok), Podgoršek. Filopovič, Veter, Podlesnik, Vasic. Podgoršek. Podbreznik (od 70. Namlič), Andrič, Jelen (od 46. Omladič) Strelci: 1:0-Andrič (27), 2:0-Vastč(34), 3:0-Andrii (35), 4:0-Andrie(38).5:0-Vasič(69|. 6:0-Ndnilič(81). Rogaška Crystol • Ljubno Podkriînik 3:1 Ljubno Podkriûiik: Osojnik (M. Hribersek), B. Hriberšek (Fale), Suhovaršnik. Zajšek. Naraločnik Retko. P lesnik, Ker^rč {Preskâr), Kos, Ateišek, Vdjngeri Strelci: !:0A.Poredski(8), 2:0 M. Vidlček(24).2:l Kos(40. 11m),3:1A.Poredski (45) Vrstni red po S. krogu: 12, 2. Šmartno 9,3. Kozje 6. 4. Ljubno 4, Laško 0. Mali nogomet • prvi krog l.^SLMN Puntar (Tolmin) • Nazaqe Glin IPP 4 :8(2:1) SPORT IN REKREACIJA Ostati stabilen prvoligaš! Jože Lenart, predsednik Duaan Hauptrnan, trener članske ekipe E ŠOTECH iikipa Eleiiireje ud lanske sezone do/ivcia kar precej sprememb, OO^el.je ire-nor, v novi sezoni pa bo Sašlanjcanc vodil legenda slavenske košarke Dušan Hauptman. Kar nekaj zamenjav pa je ludi pri igralcih, saj so klub po ktinou lanske se/one zapusiili Duščak, MirkoviC, Ručigaj. Buršič in KrcjiC. Na novo so ekipi priključili nek^ mladih, pripeljali pa so dve okrepitvi, lo sia Grega Mali. 21-le mik, kije lani igral /a Union O lim pij o, in Aleksandar Bojić. 24-lcini igraicc i/ Pančcva i/. Srbije in Crne gore, kije štiri leia igral na univerzah v Združenih državah Amerike, Novinec v Soštanjskem miišivu pa je ludi Beni Bruci. 201einik. ki je posojen I/, /reške Ri)glc- Cilji Klekire ostajajo se naprej visoki, želijo utrditi svoj status stabilnega prvoligaša. već o Lcm pa je povedal predsednik kluba Jože Lenart: »Osnovni cilj je, da ostanemo stabilni prvoligaš, čeprav je moštvo prcccj pomlajeno. Prav v ž^ad-njili dneh smt) dobUi ludi novega pokrovitelja - ptJdjelje Esotech. zato smo se preimenovali v klub Elektra I-'sotech. Hden od ciljev pa je tudi, da pride navijal ćimveć gledalcev,« Klub je ravno v zadnjem lednu doživel še eno spremembo, zaradi podpisa nove spon/or>ke pogodbe se šošianjski košarkarski klub po novem imenuje Elektra Lsolech. Državno p-venstvo sc prične 15. oktobra, I:lcktra Hsotech se bo v prvem krogu v domaći dvorani pomerila s povratnikom v 1, A-Iigo, ekipo Loke kave iz ŠkoRc I.okc. Miha Imer 9.4.1977.ofganizatorigre Borut Cerar, pomočnik trenerja članske ekipe ill k a Dobovuník 4.7J988. branilec Viado Pečnik, fizioterapevt Morjan V id ovu 13.8.1983, branilec Beni6ru. Zanimivost tega kroga je bil pora/ vseh domaćih ekip z 2:6. V drugem krogu bodo Šoštanj ca ni gostovali v Slovenski Bistrici pri ekipi Miklavža. Šoštanj: Rdej 532 (1). Jug 541 (0), Arnuš 513 (0), Glavič 54f> ( I ). [lasičič 545 (0). Petrovič 505 (0). Odlični nastopi v Šempetru pri Gorici je bil mednarodni turnir v športnem ka-rateju. na katerem je sodelovalo 45X nastopajočih iz 10 držav (Irske, Nemčije, Avstrije, Ííalije, Slovaške, Hrvaške, Bosne in Herc^ govinc, l.atvijc, Srbije in Orne gore ter Slovenije). Prcdsiavniki karate kluba Tiger iz Velenja so v nekaterih kategorijaii dosegli odlične rezultate. iViisa Redžič je zmagala v kategoriji mladink. Premagala je tek-mt>V3lkc iz Slovaške in Italije, v Hnalu pa še klubsko lekmovaîko Anito Anušič. Prav tako je bila Alisa najboljša v konkurenci članic kate, saj je v finalu s 3:0 premagala prav tako državtu) repre-zentantko Slovenije. Špelo Muha. V kategoriji kadetov kumite + 75 kg je slavil O mer Taba kovic, ki si je priboril ^e srebro v Slovenski članski konkurenci kumitcii-kipno. Omer bo v mesecu novembru n<ístopil na svetovnem kadetskem prvenstvu v Cipru. Odličen rezultat je dodal v športnili borbah še Zekerijah Taba-kovic, s^ je osvfijil dve medalje, in tt) srebro v absolutni članski kategoriji ter bron v kategoriji nad 80 kg. V kategoriji mladink je 2. mesto osvojila An H a Anušič, med msl-čki pa je bil prav tako drugi MIlan Stevanovic. i.P. Smučarski skoki Minulo soboto je Smučarsko skakalni klub Velenje zelo dobio organiziral tekmovanje za pokal Ojckta na HS 94 m skakalnici v skakalnem centru ob Velenjskem gradu. Pf>iuerili so se mladiuci do 16 let. ki so nato tekmovali še v nordijski ktjmbinaciji, in sicer v teku na rolerjih na območju Premogovnika Velenje, ter dekleta. V kategoriji mladincev je v solo skokih zmagal Matic Kramaršič iz SSK Ilirije IJubîjana pred Žigo Mandlom iz SSK Šmartno na Pohorju 1er Andra/em Pograjcem iz Zagorja Kisovec. Dobro so nastopili tudi domači skakalci, najboljši pa je bil Klemen Omladič sna 14, mestu. Tomaž Zi/ek je zasedel l5.,(ÍašperBerlot 1X„ Miha Gaber 23., Marjan Jelenko 25. in /iga Omladič 35. V Nordijski kombinaciji pa je slavil Mandl pred Berlotom iîi Jele i-kom. oba SSK Velenje, 4. mesto je zasedel Klemen Omladič. 6./ija Omladič. 7. Gaber in Žižek 11. V kategoriji deklet pa je zmaga'a Maja Vtič iz SSKZabrdje. Ob tej priložnosti se SSK Velenje zahvaljuje leh ničnemu de legal u Ivanu Na verš niku, asistentu Milošu Kernu ter sodnikom Slihu. Plevniku, Krajnčanu. Sredenšku in sambu, ki so se odrekli honorarju v prid izgradnje centra po požigih. V Gori pri Krškem so najmlajši tekmovali na pokalu Cockta. Nastopilo je nastopila 55 lekjnovalcev, slavil pa je član SSK Velenje Matevž Samec. I/kazali so se tudi Vid Vrhovnik na 15., Patrik Vitez 39. in Blaž Sluga na 51. mestu. ■ i.O, Tekmuje tudi podmladek Velenje, 24. septembra - V soboto so se v lovu rib s plovcem cb Škalskem jezeru med seboj pomerili še pionirji in mladinci Kl-biške družine Velenje. Pri pionirjih je zmagal Žan Hudovemik. pri mladincih pa Krisljan Penava. ■ mkp Škrat jih je preimenoval v zadnji šte\ilki Našega časa, pred tednom dni. se je škrat s priimki poigral kar dvakrat. V članku z naslovom Srečanje v l.ajšah, se Matija, ki sije prislu/il posebno nagrado piše Glažar. V Članku Ribiči za praznik pa je prehodni pokal osvojil Franc Klauzner. Prizadetima se za spodrsljaj (Opravičujemo. ■ Uredniètyo 40 let OK Šoštanj Topolšica Odbiïjknrski klub Soèlanj T<>-poJšica jc praznovanja ob 4i}-lcl-niči kluba zaključil v soboto, ko so imeli svečano sejo o/iroma proslavo ob jubileju. Na svcca-nosii so podelili ludi pri/nanja in nagrade kluba tistim, ki so §e po sebej zaslu/r.i, daje klub doživel lako lepo siarosi. Plakete so dobili vsi dC£ft WJC Datum Kraj Lokacija predavanja 19.9.2005 Koper Kolosel 21.9.2005 Postoina Osnovna §ola Miroslave Vllharja - VHharjeva dvorana 22.9.2005 Nova Gorica Območna obrtna zbornica Nova Gorica 26.9.2005 Novo rr^esto Kulturni center Janeza Trdine * mala dvorana 27.9.2005 CeJjc KoloseJ - dvorana 5 28.9.200$ Slovenj Gradec Hotel Slovenj Gradec (bivll Kompas hotel) 3.10.2005 Murska Sobota Hotel Diana - salon Murska republika & 10.2005 Vclanje Hotel Paka - mala dvorana 6.10.2005 Krško Kulturni dom Krško • mafa dvorana Predavanja bodo potekala med in 19. uro. Predhodna prijava nt potrebna Veselimo se vašega obiska! Naslov Verdijeva 4 Trg padlih borcev îa Ulica GradníKove brigade 6 Novi trg 5 Opekami lita cesta 9 Glavni trg 43 Trg zmage 8 Rudarska 1 Trg Matije Gubca 2 www.kd-group.si SPORT IN REKREACIJA Kramerjeva druga^ Rudnikova četrta v Svící v soboto jc hjl v Švicj flnalo ckipiieg« atletskega pokala B-skupinc /a mladince in mladinke. Za ekipo Kronosa iz Ljubljane solanaslopiii ludi Nastja Kramer in Kaja Rudnik. Kran^erjcva je tekmovala v icku na 3000 m in s ćasom 11.10 zasedla drugo mesto. Kaj a Rudnik pa je nastopila vieku na 1500 m in jc bila s časom 5.02 ccirta. Obe uvrstitvi sta krepko pripomogli h famčni zmagi Kronosa za mladinke. ■ vp Nastja Kramer in Kaja Rudnik Zaživela je atletska šola Približno mescc dni jc minilo od začetka projekta »Atletska sola,« ki jo organizira in s svojimi strokovnimi sodelavci izvaja AK Velenje. Projekt vi)di prof. (îrega Dobcršck. sodelujejo pa tudi Tanja Šalamon. Matija Molnar in Natalija Bah. Klub sc odlikuje z dolgoletno tradicijo, vrhunskimi rezultati in s strokovno ekipo, ki zagotavlja uspesnost projekta. Do sedaj je vključenih že preko sto otrok od prvega do osmega razreda osnovne sole iz zgornjesa-viiijske in šaleške regije. Tako je v popoldanskem času na stadionu zelo živahno. Otroci pridobivajo svoje prve Izkui^nje na atletski stezi in se s pravilnim treningom razvedrijo in tako tudi lažje prenašajo obremenitve v soli. Seveda bodo nekateri med njimi postali vrhunski atleti, saj so jih v Velenju vzgojili že kar nekaj. Jolando Matej Grudnîk šampionske do naslova s sedmo dirko seje na avstrijskem dirkališču Salzburgring končala letošnja sezona Seicento Siemens Junior pokala - tekmovanje mladih avtomobilskih dirkačev Iz Slovenije in Avstrije, na vrh pa je stopil Matej Grud-nik, član avlo kluba V-Raclng Iz Velenja. Velenjčan pa je zaradi napake na treningu in pribitka 5 sekund pred dirko pošteno trepetal in je moral na koncu pokazati vse svoje znanje, da jc dejansko v odločilnih trenutkih zmlel tekmece In zasluženo slavil. Da Lma Grudnik vseeno možnost doseči dobro uvrstitev, je govorila njegova premoč na treningu. Od osmih prevoženih krogov je kar v petih dosegel najboljši čas, pred svojimi najbližjimi konkurenti na starini liniji je imel na krug več kot štiri sekunde prednosti. In ko jc bilo najtežje, je Grudnik dokazal, da je iz pravega testa ter da je v osvojitev naslova prvaka vl{>žJl dovolj znanja in energije. Ze v prvem krogu je Matej odpeljal izredno napadalno, bil že ob koncu uvt)d-nega kroga drugI, ob naslednjem prečkanju štartno-ciJjne črte pa je Grudnik Že vodil Ker se je Velen- S širino ponudbe postaja družba NLB Skladi vodilni domači ponudnik vzajemnih skladov Druzha NLBSkladi. d.o.o.. jc 1. scpicmbrn 2005 na 91 pooblasčenili vpis» nih mesiiit v Skupini Nl.B uvcilla miv vzajemni sklad Nl.B Skladi • Sklad cv-ix)pskih delnic. Družba bo s tem zac^rožila p()nudt)0 temclinili vzaieniniji skladov, skupne» število vrajenmih skladov pa bo družba po svQjih načrtih v Tâèeiku naslednjega leta s (rentitnih scdctn povečala na dvanajst. V/ajemni skladi NLB Skladi med vlagatelji u^'vajo preccjši^o suipnfo /Aif|)»nja. saj je iržnl dele/ družbe NÍ.B SkJadi v neto piilivlh v v/ajemne sklade domačih ponudnikov v pivih osmih jncsccih Lega leta z lanskoletnih .^0 % porasel na 44 %. kar družbo uvriča na prvo mesto med domačimi ponudniki. Vzajemni skJad NLBSkiadi »SklaJ (iTopskili dťliiicje namenjen tistim via* gatcljcm, ki ždjjo izkoristiti polcncial cvropskili podjetij. Primeren je lahko tudi za temeljno delniško naložbo za dolgoročno vaičevai^e. saj bo premoženje dobro razpršeno na dclnice izdajateljev iz različnih cvjtïpsklh držav Iz vseh kil učni h gosptidai-skih pam)g. valutnu tvegajte pa je zelo omejeno. Poleg naložb v izdajate^ie iz starih držav članic F.\Topske uniie, Švice in Norveške. bo premoženje deJoma naio^emf tudi v dr^ve Sivditie Evrmažič. tretji pa Slavec. Prav ta trojka je letos dosegala tudi najbolj konslantiie rezultat, navsezadnje st) letos prav ti trije edini okusili slast zmage. Matej Grudnik; »Res sem izredno zadovoljen, saj res nisem pričakoval, da si bom naslov prvaka zagotovil na tak način. Polihoma sem upal tta stopničko, kaj več pa ne. Moj start in prvi krog jc bil dejansko lantastičen, saj sem takoj napre- doval na tretje mesto, kmalu pa sem že vodil. Žal sem naredil Usto napako na treningu, zaradi katere sem bil precej nervozen, "lakoj sem začel razmišljati /^olj o leni, kako naj pridem do šestega mesta, ki mi je že teo. rctično zadoščalo za naslov. Na mojo srečo sem le prve kroge odpeljal odličmi iu nato do konca držal prednost brez večjih težav,* NLB Skladi - Sklad evropskih delni< vlagateljem povzroča predvsem nepotrebne stroške. Družba NI.B S ki ml i omogoča vlagateljem tudi preprost postopen način varčevanja s pomočjo ^arč^valjiili načrtov. Ob začetnem pologu 120.0i)0 to-laijcv lahko vlagatelji z rctlrúmi pori|fi II ljubljanska banka V24iefoma Mcvj l^A'JanM tMoka vla^sleQu bt«2pl9&to tzro(*fl g>4gW vajsoinega sUMa, na pa nwsu vlag«ttí|iJ brr^laCno tzroćtJ tufi prospcki z t^^uCenimi pfsvA upravljarv^. zoOnje efajav4|eno revidirano teine 'n poHetno poreOle vuiemnego iki»(U Iřrtjťíi prosoeku "^jemne^s sUM«. pfo^^i < tfradnje oOI^^Ijeno ivtH^rano lemo n poiietno pe^cOio vzajenmeça skÍ4da w div^ podatu m inlcrmac^ o vi^^trmem jtladu so «iasale'J^n dosIcfinC r« sedelu dôcibe NLB Sklad) nt čoowi dminedlO, n 12 jrg, na pooblftoilh vobnffi rnntiK Mme L^ub^srvke bant» med fijihe^m delovnim Ckow 1er n^^tetnl^trsni wviV/nlBskLodl-i' Vzaiem)! ikisd n» ban^ produkt in ne prin^Sa TalatnCen« ati ÇBfanU'w do^c^tasv Naioibe « vza)ewi| sklad tuđ nfio vK)ju£eoe v z^iiamienli vio^ U v«^ 2a «409e gwb b n^eOh prMiih oseb na lianuktilsUh rsCurtii, hnrtUnih riogfllvde'ivrA depoiiDh In UagaJntSkih aç»* ezxema pDtrdifinodepoaUi, Id it S^Mfo Imř, tb^nih pn binUh hrsnMséTi Ivuá neu^odniK ^ibènj lećjpfv yrMnennin p^pv^e» In vvlui irctiwi. da ^KeçaiviJ "*d va^tev^nje*" ne doi> poNntjenfi uwh vedste<< U Jih je vtaN v kj4»ne vzafenxwga sUMa. NiB Skhidh ufewv^^pfmožsf^ dao.. ČepM utca 3. l^ub^vta ČETRTEK, 29. septembra SU»VENIJA 1 ()7.nO Pnroňla U/.06 Dobmjuiri] nfi.OD Horoňla Íj8.llb Dobmjtjim Wm Pofoftala nS.Qb Mais SI Vf? celice, kv); 1)9.50 Oddělá/a oLTokR 1Q.2n MKdiiarfMha obzorja 1I.1D hm 1I.3S Oriii/|e 13,nn Pwfîùla, Spon. vreniH Heiislomcni M.lb Podûhsporib» M.Q premii^r^ Rajon Ceiriega julija, amer. f. 74 gr, pnnnviltív Nn^na panorama © 09.00 Dobro luiro.infomiauvnn rii^v^rlrilna nddaia 10.00 vsilimo k (jglRriu 10.05 íliilo halo. glasbena kr;nL odd. 11^0 f^i^poidnnva 1175 Skrbmin^a/iIravie.konUikLna sve ml na oddsia 14.00 ViriHOsm, obvesiila 17.55 Vabimo k iíglerlu 18.00 Mi&ma$,oi;n§ka oddaja 18.40 HeylonalnH novice 18,45 Flojstvo pres loi nies. dakurnsiiiania oiliíaia 19.15 í^i spol dneva 1930 Viticasirsni, obvesula 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 lokalu uinp/gomie Savin^ki; doli 11!^, iníomiadvnií odrlata 70.40 Hegionalns novice 70.45 Maispntdnnva 70.50 Vabimo k ogledu 71.00 Ra^glnrluvi^nia, dokiifii. oddaja 2130 7a1enahraMinû. oddaiao lovciii m Itn/stvu. 3. IV mro^a 72,10 lioiklajeDfjbrojinro 7^^.00 ^povHd lukem anglpike "PrHmiKra" Jiije' 73,25 Vabimo k ogledu 2330 Nsfspnt dneva 7335 VidRWirflrt, obvssiila SLOVENUA 1 07.0n /aod)eizSk#R 0730 Ouiifvah.nan. 08.25 VaOirhMokohsvcia 09.50 Nai^ibknj^itakvi/ 1Í1.45 Polnoůiiklnb 12.00 Terinik 13Í10 Pnm^iía.ftpoíLvrpme 13.V0 lurisuka 13.40 SJwenski uwnkí 14DS Oajknnaslovnrti^iii 1435 Mali manih. 14/15 15.25 Brez tebe sem Izgubljen, nnni^ki iiJiii 17.00 Poročila, špori, vreme 17J5 Urare 17.75 SqM|3, IV Mflobor 18.40 Pnbaia Norii, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. Spon 20.00 Blisk. ?yi5 20.30 Hnbar 2)31) Prvimilnjiji 72.00 Porofifla. Spoil, vrsme 72.30 Bngada. 13/15 23.30 Resnii^ns/qodbe, amuf.iilm D0.!)5 Dnevnik, Spori, vreme 01.35 Dnevnik zamejske tv 07.00 inlrjkanal SLOVENIJA 2 06.30 fnlo^nal D9.00 JvprodajH 0930 inirikanal 11.50 ívprodaia 17.75 Sko/iCas 1735 Slan. novi obra?i, 10/10 13.00 /daj!, oddaia n razg. Iivt|i>n|e 14.40 SPvkajakihinkaniflibna divrih vodah, posnou^k 16.40 Maga/m lige prvákovy nugomelu 16.10 U ga prvákovy rokorhisui. A(hinaikos-CBÍ|0 Piy.laSko, prenris 70.00 Hani me. danski film 2)35 Saga oiofsyith, 9/10 77.5n Nikoli nbdeselih 23.50 Kr]ni:eiisre^iia mladina 00,45 Inlnkarial TV 0730 [v prodaja 08,00 Na^m3iisvBUis.!;cnj3 08.10 Brai^iKoalči^k, ns.sdnia 08.70 Drobtiki,ris.SBnja 03.30 film 0 zelerijavi^lul) ns. lilni lOJIO serija lOJ^O AnAn3d,i?ob.sen[a in.50 Csrobnaanglešćina. oîf.izobr, SBTija 11.00 Harold in VIJoltCna vo§Cenka. ns.senja 11.35 &jlska ku&arkarska liya 12.35 Nadn^L^i in iejio. naa 1335 NaSasodmca. fîan. 1435 hnskiT razyleilnice. dnkuri^ uddsja 15.05 NarG[eMi23ubijan|H. dokum. sania 16,0b Pustnlnvši^tnQ v div|ini. dokiim. smija 17.05 ?4ur.virm& 17.10 ?fln^i sra amer, tilm 19.00 24 ur 70.00 V/emi all pusu 7035 Bar 2135 Misiia na Mars. amGr. film 7335 Alias, rwn. 0030 [zginuli (ani. amar. hill! 07,2 5 74iir.pnniivilev 03.75 Noi^na panorama © 09.00 mal, otročka oddaia. ponov» Lev 09.40 Ví^bímokogli^dii 09.45 Napoved lekťroanglnéke "Prem I ure'lige", ponoviiev in.lB Najspoidneva 14.00 ViibrjsiranM^vaslila 16.55 Vabimo k ogli>dij 16.00 Angleška "Primiinr'liga: Diarlion; ToiLenham. nnfiosrfidni prenos lekniu 18.00 /i^lnnabraiovši^ine.odiiajaa lovkiih m lovstvu, ponovil» 19,00 Naisprjtdnuva 19.05 Vubns^rif, obvsslila 19.55 Vabimo k ogtKdu 20.00 1398. V1Vn>aga?in, regionalni inlnrifiativni program 20.75 Kultura, inlorrtiauvna oddaia 2030 2daj. oddaja za razgibano ^vljeiif^ 7ÍÍÍ1 Veíerjiibilaniov.pasríuiřk poreditvc na Vranskem z nastopi nan)dnvabavnih ansantUr}V|uhiianiov.2.del 22.30 Odprta lema.ponovilitv Ki)o bo tjpn^vii^eii tin dragiíi biolriškiíi zdravil ? 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Nafi>pmdneva 23.40 Vuieos^arii, (iiv^siifa SLOVENIJA 1 07.00 ?iv}av 09.20 Spon Spas 09.55 Nediiljskama^.prcnosfz 7uprii|G Hodikl^olija KoprtfJ 11.00 Oe^eie.kje/sftdomalegende 11.75 Uzare 11.30 Ubzonaduha 12.00 I jiidie m zemlja 13.00 Poroi^ila.Sport, vreme 13.10 î'riJo;Dw;uzNatali|n 14.15 Ti^u^ga Leprša populiineva 14iO PoldneviBk 14.75 flovežki faktor 1430 Ntidi^ljskooko 1435 Psiminulslavo 14.40 InkdDerrenaOrowna 15.45 Pmdmel po^lerija 16.00 Odprlo 16.05 ?ivetegende lt;.í5 Sport na današnji dan 16.75 Osrmpoiriik 1635 loiulla 17.00 PornCila.Spon vreme 1/.15 Tistega Íí^peyď popoldneva 17.20 Glasbeni dvuboi 1735 Cinika i;.45 Vabilnzadva 10.05 VfoCe 18,IG Družabna kronika 16.30 /ribanje lota 16.40 Hopla, risanka 16.45 Carli in Mirno, risanka 10,00 Dnavnik. vramc, Spivi 19.75 /rwlo tedna 70.00 Spsldnma 71,35 Sšpfirina oddaia 22.00 Interviu 72.55 Poroèila, šport, vreme 73,70 Sflni:A.ilal.hliii 00.55 Onnvnik, vrsmc. ipori 01.35 flnnviiikzamojskKlv 07.05 Infokanal SLOVENUA 2 1^30 Infokanal 08i)0 Ivproilsia 0630 Infokanal 10.75 Ivpiodaia 11.00 Skn/iCas 11.10 Hnbar 17.10 Na§apKem 2006 17.75 Mlaili virtuozi I/.IO SPvkaiakihinkaniJiiluia drvjih vixlah. posnetek 17,55 liga prvakov v rokometu |M|. Merano • Ooreiijii. prenos 70.00 Oeieiesvm 1/13 70.50 Otfokvkolu, 1/3 71.45 Impromui 77.40 liga prvakov v mkometu, Mrrano OoroniH, posniitek 00.05 Infokanal TV mW Ivprodsia 06.00 OiiiJijino moiivo. ns.snri|a 00,75 Vuflovnikovavesina.ns. seriia 06.50 Oyi|evadn;âi^ina, ns.surijd 09.00 iz{]iiblji^ni svol. ns. Iilm 1U.20 An Aiia^l izrri). senja 10.50 Čarobna angleSčma. izobr. odd. 11.00 lominJerrv.ns. 11,05 DruMipes.ris.sania 11.35 Šolska košarkarska Iir[a 12.35 Na debeli lelepn, nan. 13,35 Naša sodmu-a, nan. 1430 Oa bo 7ivl|en[e lepše. amer. I. 15.30 Za^^tena pn£a. amer, film 10.15 74 ur 16.70 iialjansks dobruie. kuh.ser. 19.00 24 ur 20,00 Anali/a pa taka. amar. film 71.50 Sporinasuna 7735 Izbnjh. amer, film 00.50 24 ur 01.50 Mo^na panorama © ™VITFV ODDAJ ÏÏDF.N.SPORKIA 09.00 Mi^ maS. olroSka oddaja, pori. 09.40 1397.VÎV magazin 10.05 Knfliira. infomičtljvna oddaia 10.10 Športni lunjk 10.75 SpoftnignsLpogovorvsiiidui HK Prevent Sloverij Gradec 10.50 Lokalni uuipZyoinieSaviniske dolin«, mfomiaiivna oddaia 11.30 Vabimo k oglodu 1L35 Upozici|ski pogledi na gospodarska m politti^na iloyajaniavMDVelerqaigosi: franc Sever, vodja poslanske skupmiiSDSvMUVplenje 12.35 Vjdeostram. ohvťSlila 17,55 Vabimo k ogledu 10.00 Angleška "Premier" liga: I iverpool : Ciielsea. neposredni prenos tpkina 70.00 139B.VrVmag3zm 70.75 Kofiera. infnrmaiivna oddaia 2030 Popi»m,gtKlja:Mni«kaPučel| 7130 SkrbmiozavdrBvie.svcLodd. 7730 Vjdensirani SLOVENIJA 1 I SLOVENUA 1 07.00 Porodila i 06.70 Kiiliura Dobrojijiro \ 06.30 Odmev 08.00 Pofoi^ila I 07,00 Poročila 08.05 Dobro juiro i 07.05 Dobrojuuo 09.00 Poročila i 0(1.00 Puočila 08.05 1/ popoliiHlorbe i 08.05 DobrnjiiUo 09.20 Risanka i 09.00 Poročila 0930 Sprememba načna,3/6 i 09.05 Cednk 36/57 10.05 (istega lopii^a popoldnava i 0gJ5 Risanka 13.00 Porařila..^pQrL vreme i 09.75 Spori^pss 13.15 Tistega lepega jiopoldni^va j 09.55 /godbe IZ Školjke 14.30 Prvi m drugi j 1035 So?ftia.,svsLodd;^iH 15.00 Poročila, p romal 1 11.50 PnJo^ovcuzNaialijn 15.05 Dober dan. Koru&ka i 13.00 f^oiočifa,§pori, vremf 15.40 Bina, 1/4 \ 13.15 Skozi tas 16.05 Radovedni TaCek i 13.75 Rnbar 16.75 Risanka I 14.25 Blisk.?/15 1635 Ajki!C pn rRSiavraioqili,4/10 \ lb,00 Poroi^ifa,Spori, vreme 17.00 Nnvii:]!. špon. vrisne i 15.05 Mfisinvi 17.30 Onjga geneza. 5/7 i 15.40 Vnajjaaiihhfačab 18.75 /Ttíb3nís3x3 1 16.05 Jaz seni vrinif;a. razvad, odr: 18.40 Lvstka m sonček, nsanka i 16.15 Kiifiga menebng3 10,45 Očj insme, nsanka i 1635 Zlatko/akladko 19.00 Dnevnik, vrenm. ^port 17.011 Novice, v woH. Spmi 20.00 Maiimemk 15/15 j 1730 Matura 2005. l.dBi 71.00 Izzivi i 18.05 Prisluhnimo uSmi 21.25 IJmeUlOSliijru j 18.40 Risanka 72.00 lldmevi. §pnri vreme i 19.00 Dnevnik,vrHmB.,^)nri 27.50 DpdiSi^ina Fvrope. 1/2 j 70.00 f^od žarometom 0035 Dnevnik, vremii. iport i 21.00 75 l2inov0 revijo, dokumsn oi.;yi Umsraiigre I 22.00 Ddmovi. SporL vreme 01.55 OriBvuk/amiijska iv i 72.50 Dsodnaura,dokum,son|a 0275 Iniokanal I 73.45 Maturîî20D5.1.di!l SLOVENIJA 2 i ft0.70 Dnovnik, vraiiie. ^ori i 01.15 Sodlaromelom 06.30 Iniokanal i 02.05 Dnevnik zamejske tv 09.00 /abavm infnkaiiai j 07.30 fiilokanal 11,00 11.30 Iv prodaja Oiroški mfnkanal 1 SLOVENUA 2 12.70 Slovenski magazin I 06.30 Iniokanal 17,45 S iporuia odifaia 1 09.00 /abavm iniokanal 13.05 Impromtu i 11.00 Ivprodaia 13.05 iilasbeni mened7menivSlov. I 1130 OuoSki inft^anal 1335 Moli najljnl^i baleû.ang.odd. \ 1730 Zabavm infokanal 14.05 DeWfisveia.l/IS i 13,10 Ivprndaia 14.55 liinstika I 13.45 Osebno 15.15 SPvkaiakib rn kanujih na j 14.15 Slovenski uirinki divjth vodah, posne^k j 14.45 Rumanisiika 16.70 Davi. izbor juu. programa i 15.15 Ariiinija 17.75 Smrivsvtilfmrcdii. 1/7 i 15.50 Siiidi^nLska 19.00 NaSfi sknvnolivljfln|9.1/7? j 16.70 SindioCiiy 70.00 Usebno 1 17.20 Mosiovi 2030 lliimanstika i 17.50 Davj. izbor iz jI lir. prog. 21.00 Sujdio aty i 19.00 RnrbanaUijibllL^li.tvigra 77.00 Antmija. glas.oddHja j 20.00 frasiDr.5/74 22.30 Sujdonstka i 70.30 RihafdllL.iV(hma 23.00 Rranp. Roniei izza odrs I 27.00 V napad!, nsm^ki film 0030 Inlukanal i 2335 Na limit; Pnmo^Brezec i 00.70 Iniokanal 06.50 74 lir, ponovitev O/iO Kickilaki!.pQg.udd. 00,40 Maieniiapot. nad. 0935 Vila Manja, nad, 10.75 Ivprodaia 10.55 Proii vetru. nad. 11.50 Premiena ljubezsa nad. 12.45 Sporina scena 13.40 IvpmJaia 14.10 Ricki laka. poy. odd. 15.00 Preroiena Ijuht^en, nad. 16,00 f^rDti vetni. nad. 17.00 VilaMania 17.50 24ijr vrcma 17.55 Malurinapointid. 19.00 74 ur 70.00 NaSa mala kimiks, nan. 20.55 llayoi^arane grjspfjifinje. nan. 71.45 Bar 77.Î5 Skrivnosinioiok, nfjn. 73.10 U prmn^erG 23.15 Na krsfij tóna. nan, 00.10 Vi'soljsiki komandam, amar. I 07.00 74 ur 03.00 Noi^na panorama © TV 06.50 74 ur.ponnvilHv 07.50 Rii:kilake.pog.odd. 08.40 Maten na pom ad. 0935 Vila Mania, nad. 10.75 ívproííaia 10.55 Prouveuu, naiL 11.50 Prerojuiia l|ubG/en. nad. 17.45 Ra/oCarana ^osporlinie, nan. 13.40 fv prodaja 14.10 llirkilake.png.iidd. 15.00 Prerojena liub^zsn. nai 16.00 Proti vstrii, nad. 17.00 Vila Mania, nad, 17.55 74 ur vrems 18,00 Materina jiot. nad. 19.0(1 74 ur 70.00 ProvRneno 70.55 KuvinlliiUan. 21.45 Bar 27.15 Newyorská pcdiciia. nan. 73.10 XXI prpimere 23.1S Na kra|u Mna, nan. 00.10 l|udoierci, amer. íilm 02,00 24 or. ponovilRv 03 JI O NoCna panorama Oobro juiro. iniomiauvno razv ednina odriaja 10.00 Vabimo k ogls^du 10.05 Vsi'j^r lubilaniov. posit pnr. n» Vranski^m z iiřtsUipi nsr.zal). ansamblov lubilaotov. 2.del 11.35 Naispotdneva 11.40 AngleSka "Premier" ligfi: I ivctrpool : Chelsra, posn. ii^mn 14.00 VidB os tram. obvestila 17.55 Vabimo k oqlsdu 18.00 Regionalne novice 10.05 RKRud3rTrbovlje;RKPrBV(«it Slovuj OradtiL'. posotiUik tekme 19,35 Na| spni dneva 19.40 Vidsosuani, ohvf^sula 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 Poganska pissrna.knmakuia odilajargosumas. Milan M. bVikl. poslaneclUSvOZRS 71.0D Regionalne nuvite 71.05 Novepridob.vobilimlabor.pon. 2130 AljvusiwVSisifim ra?sveil|ev?n|a ) iÍohvmo sveli nbo, sveiovatna oddaia 27.00 Naiatrakuvnej^i doyodkj anglfikf^ nopiieine Irg«. rap. 27.50 Iz oddaie Oobro jinro 73.45 Vabimokr^lPdu 23.50 Na i spot rineva 23.55 Vidaosuani, obvf^stila © 11.05 11.10 09.00 Oobrojutro,informativno- razvedrilna oddsia 10,00 V3biriiokoi]leciu 10.05 Poslanska pisari a. ponovitev logovora; gosc mag. Milan f^. IviUprKlanac IDS v O/RS Nd| spol dn^va RK Rudar ldiovljc:RK Prevent SI oveni Gradec, posnsu^k rnkrjnietnp. lekme 14.00 Videosirani. obvEStila 17.55 Vabimo k o|]ledu 18.00 1Vinšlnjkci|a:Mdipm3iika. konlakira svetovalna oddaia NeiÍRl|ski i/Jm:Sior^£. poinpisnodokiim. oddaia Obvi^strla. videos irani 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 l399.ViVmagayin.rc9imialni iniormaiivni program 20.75 KiilUKa, iníormativna oddaia 20.30 Sporim torek. ŠJOfUia iniomiauvna oi daia 70.50 Sporim gost. koniakina oddaia bratje In, moiokrosisu 71.30 Turi/em m mi. inf. oddaja 72.00 Asovagibanica,inf.oddaja 2230 tzoddajulJobrojulD 23,20 Vsbimnkopfedii 73.75 Naispoidnsva 73.30 Videosiram. obuisiifa 18,40 18.50 SREDA, S. oktobra SLOVENIJA 1 OB^O KuiUira 0630 UfiriiHVJ 07.00 Poročila 07.05 Dobro lutio Poroftl« Doltro |uUO Poroti la Jaz sem vrinica. ra/ved. odd. /Iaikn7fikladkn Krqigamensbnga Kv(ćka poje National geographic. 12/17 Spiiidoma Pornfila, §pfjrL vrema l|iid|einzsml|a Re^elri. ki^rso (kima (egsnds. 9/13 Poročila, promet Mosiuvi Fračfidol. 1/23 Kniiini kviz Novice. Ipori. vreme /vami lunsuka i^rebaoje As ira Dinko, risanka Dnevnik, vreme. Spon Dnwfing za CnfumbinH.am. f. Ddmavi, kultura. Spon vrtíme Omiz|s Dniivnik, vTfinie. §[Jori 7 vami. ponovitev Dnuvrrik zameisko iv Infnkanai 08.05 09.00 09.05 03.10 0935 03.55 10.75 11.15 13.00 1330 14.75 15.00 15.05 15.40 16.00 17.00 17.30 18.20 18.40 18.45 19.00 70.00 ?2J}5 73.00 00.15 01.05 01.55 02.70 SLOVENIJA 2 0530 Inlokanaf 03.00 /abavni mfokarial 11.00 Ivprodafa 11.30 IJiniški irilokanai 14.10 Ivprridaja 14.45 Lvmpskimagazin 15.20 frasfer.5/74 15.40 Nikdiobdectih 16.45 Dober dan kuroSka 15,05 Moslovi 17.50 Davi, fzbur iz jiiiran. programa 19.00 24.16/74 70.00 SPvnimi^igimnastiki.posn. 2130 taškibienala 22J10 Slovenska J azz scena 77.45 Moh ki |s lo^l boga, avsiralski [ilui 00.75 Infokanal TV DB.5Q 74 lir, pmoviUîv 07.50 RiiiiKakfi 0B.40 Mat»rina [joi rrad. 0335 Vila Mania, nad. 10.75 Iv prodata 10.55 ProûvRUu, naij. 11.50 fWj^^na fiubezen. naiJ. 12.45 Preverjeno 13.40 ivprorlaja 14.10 Ricki lake. pog. oildaia 15.00 Prerr^ena fiubp/en. nad. 1B.OO Prou vm, nad. 17.00 Vila Mania, nad 17.55 74 ur, vreme 18.00 Maten na poinail 19.0 0 24 ur 70.00 Vprašanje knvde.am>^r. film 71.45 Bar 72.15 Monk.nan. 23,10 XXI premisre 22.15 Na kraju zb&na. amer. nan. 00.10 Slepilo, amer, film 01.55 74 ur. pwinvilKv 02.55 Nrn^a panorama © 03110 Dobrojuuo. inloimativiiu- ramdnina oddsfa 10.00 VaOmiG k ogledu 10.05 Sinnni torek, inh^miativna oddaja, ponoviiev 1030 Spffftnir[osi.ponovilcv braije In motokrosistj 11.00 Naj spol dřeva 11.05 Najai/akiivneiŠi dogodki angli^^ku nogomaine lige. r^poria^a 14.00 Vidsostrani. obvesula 17.55 Vabimo koylodu 18.00 Mala po (Spanja. oim§ka nddaja, S.TVmre^a 18.40 Regionalno novica 18.45 Asova gibanica, inlormaiivna (rddaja. ponoviiev 19.15 Najspoldnava 19.70 Vi iloostra m. obvestila 19.55 Valumokogledu 70.00 Pop corn, glasfmna kontakuia odd;j|a; gnslie. Pop dasign 20.55 f^egiuialnH novica 20.50 Naispoidnfiva 21.00 Odprla lama, koniaktna oddaja. 3. IV innt^a 77.00 Iz oddata Robni juiro 22.50 Vabimo k ogledu 27.55 Naj spol dnnva 73.00 Videostrani. obvesnla PRIREDITVE (T.Moroskon Kdaj - kje - kaj Oven od 21*3. do 20.4* ^^^^^ Nekaj napornih dni je za vami. Z mishmi sta brodili po prateklosti, precfvsem po dogodkih, ki so vas prizadeli, te nekaj dni ne bosie v ^ takšni kondiciji kot sie vaieni. Qdre?avi m lečni inaie biii, le iadko W tudi veseli.Tokrat vm pravnihce ne bo zameril. Vsekakor pa poskr-^ ^ bite, da to ne bo tiajalo m irajaio. Sai veste, da ljudi, ki se kisio dr-l\\ù. nihće nima rad v svoji blifini. Načni za prihodnost, ki jih bosia $ partnerjem delala v prihodnjih dneh, ne bodo obrodili sadov. Ce ne bosta v željah zelo realna._ Bik od 21.4* do ■ "V Nekaj res lepiti dni je pred vami. Caka vas sreće na kvadrat, delili pa V JO boste le z najbilijimi. Oa je živiienje res lepo, boste spoznali danes. Oogodek bo prav poseben, im ne bo nic čudno. Počuiie bo še n^aj dni oditno, kar razganjalo vas bo od energije m dobre volje. Morda partner nebo čisto zarJovoljen z vsemi vašimi reakcijami, pen vedal pa vam zaenkrat tega še ne bo. Sicer pa vas predobro pozna, da bi kaj pridigal. Pri delu vas bodo pohvalili, v denarnici pe se že ne bo kmalu poznalo._ Dvoiiko od 22.5 do 21.6« ■ ^ Polni boste ki bodo skoraj vse po vrsti neuresničljive. Saj se ^^ ^^ boste tega zavedali, a sanjali boste naprej. In upali, da se bodo čast ^OP spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mir. A še prej vas boie letošnia lesen prepričala, da se nekatere stvari v vašem vljenju rušijo koi hišica iz kan Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo falost. Bojite se nekega srećer^ja. tudi zato. ker si lelite. da bi se nani lal^o odpravili v dvoje. Rak od 22.6* do 22.7. Na delo^em mestu vas čaka neprijetna sprememba. Vanjo boste, hočeš ali nočeš, vplewii tudi vi sami. Precej stvari se bo zelo spremenilo. Nekoliko lažje vam bo, ker boste vse to pričakovali, zaio ne boste mogli nic pomagati. Poslušajte svoj no^n|i glas, pa boste videh, da se bo vse ineklo tako, kot je prav. Četudi morda ne trc šlo z^o ne hitro. Ne čustvenem področju bo zibala rahla praznma, na finančnem prav teko. Še najbolj zadovol|ii boste zzdravjem. Medtem,ko sebodo\^i okolivas pritožEvait. se boste vi počutili vsak dan Lev od 23.7. do 22.8. ■ "V Sami ste hoteli, seda) pa imate. Uspelo vam je resnično narediti ©pravo zmedo iz svojega vsakdanjika. Če si človek postavi visoke t\-Ije, drugače tudi biti ne more. Vaši pa so sedaj h kar visoko leteči. In sedaj se boste čudili in si brili norca iz samega sebe. tudi na glas. ^^ V resnici pa vasbo vse skupaj tako močno morilo, da $e zna zgodni, da vam jo bo zagodlo zdravje. Kai, ko bi tudi vi raje malo pc^ustiii m si priznali, da ste pretiravali. Če se boste slabo počutili, ne odlašajte z obiskom zdravni;a. Devfco od 23.8. do 22.9. Čeprav Si tega ne boste feleli, boste morali v naslednjih dneh přena- ?šati ljudi, ki vam gredo krepko neiivce. Mikar ne mislite, da bo hitro minilo. Ne bo, rudi zeto, ker vi ne boste in ne boste mc^li najti razlogov za traljše počutje m dobro vol|o. Veliko boste razmišljali o me* niavi slu^e, čeprav se globoko v sebi zevedate. da je to t^lj želja kot p3 izvedljiva rešitev. Vprašajte se raie, če le za vaše slabše počutje resknva služba, ali bi lahko razloge iskali tudi pn sebi in situaciji, ki |o trenutno imate doma. Jn to h lep čas. Letošnje leio ne bo čas za velike spremembe v vašem življenju._ Tehfnica od 23.0. do 22.10. Vsem tela vam pri delu boste telko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dv^rat za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaf, ko si ne boste znali pomagati. Nebovam padla krona iz glave, t& bc^te zaprosili za pomoč in prišli, da ste precenjevali svoje sposobnosti. Pazite le, da taga ne poveste komu. ki bi znal to uporabiti proti vam in v lastno konsL Da vsi ljudje niso vredni vašega zanimanja, pa tako dobœ veste. Predobro, Izkušnje so bile že do^ej marsikdaj krute. Zato pa imate toliko bolj trdo koh]. Škorpijon od 23.10. do 22.11. ■ ^ Vttíi dneh boste naredili nekaj, na kar ste se pripravljali resnično cWgo. Čeprav so vaši bliirji slutili, da vam bc enkrat čisto vsega dovofj in da se ^p^ bo to resnično ugodila se bcû3 sedaj čudili Imeli boste občutek, da vas ^UP za pomemben m nepnliubljen življenjski korak celo c^tožuj^o. Najbdj hudo bo vam. Ko boste opravili s sv^jo slabo vestjo, bo sicer vsak dan boi[š8. A ne bo prišlo čez noč. St^ boste pustili za sabo, novo pa ne zamiku še ne bo lepo. Nihče vas ni mogel prisiliti, da otiranjate nskaj. kar je vaša duša ^ zdavnaj zavrgla, Strelec od 23.11. do 21.12. ^ Dogodki preteklih tednov se bodo vlekli za vami. Kar ne boste se f;. znali sprostiti, čeprav si boste to silno leieEi. Iskali boste napake na m v sebi, si celo očitali m se zato počutili vsak dansiabše. Kaj, ko bi ' SI končno priznali, da ste vredni ljubezni in da vam tega nihče ne bo pokazal če se ne boste imeli radi tudi sami? Oa vas imajo, včasih dvomite, a v naslednjih dneh vem bodo dokazali, da je tako. Pc^žite jim, koliko vem pomenijo. Več kot stokrat se vam bodo vaše delo m dejanja povrnila že kmalu. Če bo pomagalo, se potdaiite s kakšnim pregrešnim nakupom. Ko«oro9 od 22.12. do 20.1. N Na zunaj boste še naprej kazali zadovoljen obraz, a tsti, k» vas dobro ^^ poznajo, bodo vedeli, da z vašo notranjostjo nekaj ne štima, in res vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomur, niti parm^ju, ne boste upali Ip nič povedati. Predvsem zato, kerse boste bali, da pretiravate. Mirni ne ^ boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne ođašajte. Pri« jateljice bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo fe lažje. Neka pomembna ponovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je tako m čan, da pra^^ga vpliva ne boste imeli, izkazalo pa se bo, da je biJo tozeio dobro. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ugotovili boste, da vas obkroža zelo malo ljudi, ki jim resnično lahko J zaupate. Nikar ne mislite, da ste vi popolni. Včasih namreč s svojim molkom izpadete zelo vzvišeni, pa to ne drži. Tokrat vas bo razočaral dober znanec, presenetil, zelo pozitivno, pa dcter prijatelj. Ki bo že kmalu dokazal, da je več kot vreden zaupanja. Pomemten projekt ki bo končan v prihodnjih dneh, bo več kot uspešen. Se sami boste presenečeni nad kritikami, ki bodo tokrat izrazito pozitivne. To vam bo pomenilo veliko več kot cte-nar, ki bo sledil. Partner bo potreboval vaše razumevanje,_ Ribi od 20.2. do 20.3. Ktrčno se vat^i bo izpolniš velika želja, ki ste jo, čeprav nezaváno, že nekaj časa tlačili v podzavesi Ne le, da bosta končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi pcûjtili se boste iz dneva v dan boljše. To, da ne boste več čakali na boljše čase m da si boste znali vzeti prosit čas tudi. če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako rKijvecji korak na* prej. De ga ne potrebujete vedno ob sebi, tako že wste, dolgo pa ludi ne zdržite brez njega. Pa čeprav boste ravno v teh dneh nanj jezni ko hudič. Ker bo imel slabo vest, bo sladek kot sladoled Še nekaj naslednjih dni. Četrtek, 29. septembra 9.Q0- 19.Q0 RazJićna prizorišča v Velenju 16. Pikin festival InÍDrmacije: www.píkinfBStival.org 1S.0D Zdravstveni dom Velenje, sajr^a soba Predavanje- Darja Vučina; Diabetičr» noga - na kaj moramo biti pozorni 19.3D Kr^jiznicaVelei^jelCeritaiNova} 16. Pikinfastival Večer s častno pokroviteljico festivala lilo ^ap Petek, 30. septembra 9.QQ- 19.00 Različna prizorišča v Velenju IB.Pikin festival 13.30 Mladinski center Velenje 16. Pikin festival Sarajflvski vačer 22.00 Mlatlinski center Velenje Klubski večer Sobota, 1. oktobra 10.D0-17.00 TRCJezero. Bela dvorana in okolica 16. Pikin festival Plkin dan - vrhunec Pikrnega festivala 10 Q0 Velenjsko jeřero 16. Ptkin festival Regata za zlato Piko - razred Optimist J^) IM OcmkultuteVelenje 16. Pikinfestival Pika miga - državna revi|9 otroških plesnih skupin 17.QQ IRC Jezero, ploščad pd restavraciji Jezero SlavnostTH zaključek Pikinega festivala in nastop Plesno- akrobatske skupine Flip, Pirart 21.00 Mladin ski center Vel e nje Klubski večer Nedelja, 2. oktobra 11 Q0 Velenjsko jezero Tekmovanje v jadranju v razredih Optimist in Evropa za Prehodni pokal tVlO Velenje 14.00 - 16.00 Pred Mladinskim cemrcrn Humanitarni projekt za boljši jutri Zbiranje oblačil, obutve in igračk za socialno grožene otroke iz Srebrenice. Ponedeljek, 3. oktobra IT.JJJ Interspar Velenje Otroška predstava • Poklic čarovnice fUlioi Torek, 4. oktobra 17.QQ interspar Velenje Otroška predstava - En kovač konja kuje 19.00 Knjigarna Kulturníca Predsta^ntev nove knjige Peter Petrovič: Lisičina Sreda, 5. oktobra 17.00 fntersparVelenje Dtroska predstava • Gremo na vlak 1100 Vila Mojca Sredina peta - ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Mladin ski center Ve I e nje Emrne ustvarjalne delavnice 1700 Knjiînica Velenje Špeline ure pravljic Četrtek, 6. oktobra 10.00 Mestni stadion Velenje Finalno državno tekmovanje v ekipni atletiki za osnovne sole 13.30 Mestni stadion Velenje Finalno državno tekmovanje v ekipni atletik i za srednje lole 17.Q0 I mers par Velenje Otroška predstava - Peter Strah 18.00 Center Nova, prireditvena dvorana Javna tribuna Industrijska dediščina 19 DD fVtladinski center Velenje Predavanje Franja Trojnerja: Moč osebne rasti Za dodatne informacije o prireditvah in do* godkiti lahko pokličete Tunstično informaci-jski in promoajski center f^estne Qt)čine Velenje {03/896 13 60). ŠOŠTANJ Četrtek, 29. septembra 1600 Stadion Šoštanj Dnevi rekreacije 2005: Dan zdravja - testvzdržJpvosti Športno društvo Šoštanj in Športna zveza Šoštanj 19:00 Kulturni dom Šoštanj Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s svečano sejo sveta Petek^ 30. septembra 16'DD Osnovna Šola Šoštanj Orvoiitev osnovne iole Šoštanj 16:00 Letališče Lajše Dnevi rekreacije 2005: Dan modelarstva let/modelarski klub Šoštanj in Športna zveza Šoštanj Sobota, 1. oktobra 09:00 Trg svobode Šoštanj Šmihelov sejem {predstavitev domačih obrti in izdelkovter kulinarične ponudbe) Turistična zvezašostanj 09:00 Športni center TEŠ Dnevi rekreacije 2005: Dan kegljanja Kegljaski klub TEŠ in Športna zveza Šoštanj 09:00 Športni center TEŠ Dnevi rekreacije 2005: Dan fitnesa Športno društvo Šoštanj in Šporma zvsza Šoštanj 16:00 PlezališčeRorjan Dnevi rekreacije 2005: Dan plezanja in otvoritev plezalisôa v Florjanu Športna zveza Šoštanj. Jamarski klub Topollica in Planinsko društvo Šoštanj 19:30 Kulturni dom Šoštanj Koncert tVleŠanega pevskega zbora (jorenje Mešani pevski zbor Gorenje in Zavod za kulturo Šoštanj Nedelja, 2. oktobra 09:00 Dvorana gasilskega doma Šoštanj Onevi rekreacije 2005: Dan miselnih Iger - šah Šahovski klub Šoštanj in Športna zveza Šoštanj U:QO začetak pri Gasil, domu Gaberke Dnevi rekreacije 2005: Pohod po me jati KS Gatierke Športno društvo Gaberke in Športna zveza Šoštanj Ponedeljek, 3. oktobra 19:00 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje - Vietnam (predava Rado Riedl) Torek, 4. oktobra 1700 Preddverje Kulturnega doma Torkova peta - uslvarjalnica za otroke in starše Kdo so ženske ikone 20. stoletja? Veleiye - Otlgovnr na to vprašanje boste našli, če boste v roke vzeli knjigo dr. Svctlane Slapšak »/cnskc ikone 20. stoletja«. Dobili pa so ga tu Ji tisti, ki so v torek zvečer v Kulturni d prisluhnili pogovoru /. zanimivo avtorico. Vodila gaje Milena Zcvart, kije znata spremo krmariti med zanimivim življenjem doktorico /nanosli in njeno knjigo, ki pravzaprav ni cisto nova. gre namreč za posodobljen ponatis. V njem je sedaj 60 esejev o Ženskah, ki so zaznamovale 20. stoletje. In kdo jc dr, Svctlana SlapiakV Kar težko jo je predstaviti v nekaj he-sedal). saj gre 2a i/jemno delavno /narisivenico. Je redna profesorica in dekBjija, vodi programe antropologije antičnih svetov In antropologije sp'ilov na ISJJ. ljubljanski podiplomski fakuUeli za hunianistiko. Objavila je že več koi 30 knjig, vsaj 1000 člankov prevode iz slarogr-sčine, novogrsčine. latinščine, francoščine in angleščine - in en nnnan. Za svoje delojc prejela številne nagrade, predavala je že na mnogih ev- Antropotoginja in velika borka za pravice žensk je v veien}' ski Kuiturnici preàstaviia svojo novo knjigo. ropskih in arneriškili univerzah. Je velika feministka. Pomemben jc tudi podatke, da je v projektu Tisoč /eosk za Nobelovo nagrado za mir predlagana ludi dr. Světlana .Slapšak. ■ Bš se je • # • od 30. septembra do 6. oktobra - 30. sf ptembra jc praznik občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na tiajstarejso ohranjeno listino, ki govori o podelitvi irskili pravic Šoštanju; listino je leta 1436 iz^Jal grof Friderik Celjski; -1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugosU> vanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Ran kovica, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka In podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skup-sčiiie Franca LeskoSka - Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sstor v preurejeni stavbi, ki jo jc velenjski občinski skupščini prepustila počitniška zveza; vrtca v tej stavbi ni več, od leta 2002 pa je v njej sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje: - na letališču v Lajšah so 3. oktobra 1980 ob otvoritvi nove. X00 metrov dolge asfaltirane sieze, pripravili velik letalski miting: - ob občinskem prazniku leia 1990 jc Viktor Kojc iz Šoštanja prejel najvišje priznanje občine Velenje za življenjsko delo na področju kulture: oktobra leta 1947 sov Prelogah začeli graditi nov jašek velenjskega premogovnika; prva oddaja Radia Velenje na u I ira kratkovalovnem področju na frekvenci X8.9 megaherzov je bila kljub nedokončanem studiu že v soboto, 5. oktobra leta 1974. ko so iz. dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine. s ploščadi pred doniom kulture pa osrednjo proslavo ob t občinskem prazniku; oktobra leta 1978 so v Velenju ptîstavili prve semaforje na križišče Šaleške in Kidričeve ceste ter na križišče proti Gorici; 5. in 6. oktobra 1990 jc takratni velenjski Kulturni center Ivana Napi»ilni b^Nw he m Imitwb à. t a a w jephm tinbw fpM» V lajeitó tfc^ U. ». 2005 H fMitto tt i mnimmmit^ nirthi^ 50% iwwrtpriTrt^»^ ttrtflđh, fcl w OWW t pmm ipiii»» rujiHmm ^àtëà. Npti^ w» »«rti^ rtraito prt iàn^ HHeiiH», y lulm^n mmvmi^ Ahc» Ufcifcw n «wt rt^rt»» ? yn»aBl Htii M prW^Jlt fc ywt^ wyiW» ' i jumtm >tii II .....................................................i mrnirti .................................mirB^Ttir nii^ninUm itwiinriiif i iiiiiTii nnn i^na www.kd-group.si wwwJinancna-tocka.si SUM no CMVO «M nmiEinr« It>uen MW^ wriliP»! W> fc'imt'i'iK'ib A eu » w vtit> awnn t»orTi ' ' * dva^wv^w^reupjK Wtf i&v oi^n^inw. CMA* e^ »6. SI lOaO i KO va a. AO. Ctfe*!» « 206, «06 guMoAC KÛ Inii'd'^aou d a B. b«»rM m. m ^gwbefi-pnrel 16 ceîF4«e r* »WNh d »»vwicHt» % ttn*emei M n* WKMh »«w.ttqrouoA VrWoi(< iMn UwM irraiMuwMdiuL « CaoWu 'hino n t«( vsnpn Md M «6(fl>MU «ziM dw »rsiiBo» ni w* «eOrtu dnA* »»-nFinli *r*ih In oMi doÍMefk c«ff(ne n «ne ecrcfa« W 0»MNi" «wltaam »0 OILPI MessflwWvmeMbfluSleiwp W u M MaiMi« ti tooe «Wm «w «t «Mb tWiícťSCT OfculBt itfMWbouny^'i^wn; arwlb^ft a». •OftdMOiulta.doo.CMivIMMttmStmOi^'Mv^Stow«« «W FWiuuwv KD Petui, «nmwïw Yr«#i*ii ee»c «MmownMi......... • ■ • orcut SI ■ flM lAwrMWM«» gorenje moj. tvoj. dom. Jesen je pravi čas za nove barvitosti doma Pohitite! L g(Klne cene keramičnih ploščic cio odprodaje Talog V prodajalni keramičnih ploŠČlc tovarne Gorenje Keramika v Smartncm oh Piiki vas te dni prić,ikujemo s {K)sebno ponudlx^ ]X) barvitih jesenskih cenah. Uûrcu^ Keranúb • Gorenj \ b' MZ' imsmo A • kI: m «1 27 I pmetofom • fii^ei'a ja0>o»a «dnduf« «It^neo Umićm Imudn« t pnácttfnoetú «neprofCofo. Ko bc«« »adn m v%m bo pod«l kot dobre utrajm abW^ Kc bos» ebnii bo Mt f vu n|t|avi irrnmto-tahmtofti* in ks'twa v čila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom: 19.00 Na svidenje. S060TA. I.oklobef 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 pDmčila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.13 Cestne informacije • poročite Avto moto zveze hoveni je; 7.30 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9.00 Skrtti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidsnje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. ka); 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 2. oktober 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Honjskop; 7.15 Cestne informacije * poročiío Avto moto zveze Slovenije; Gla^a razvedri življenje: 8.00 Guhovna iskanja, 8.30 Poročila; 6.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Porcčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svkienje. P0NEDEUEK.3. oktober: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije • po-ročiki Avta moto zveze ^ovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnii kulturni utnp; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avtoher-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svklenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.0G Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 4. okldbef. 6.00Oobroiijtroinveselovnovdan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti: 3.30 Ponsčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Nasi kraji in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. oktober: 6.00 Dobfo jutro in veseki v navdan; 7,45 Današnji kulturni utnp; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročita; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. Radio Velenje ONESNAŽENOST ZRAKA Vt^nu od 19. septembra 2005 do 25. septembra 2005 so povprečne dnevne koncentracije S02. izmeiiene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. presegale mejne 24^me koncenuacije 125 mikrog $02/m3 zraka v naslednjih dneh: 22. septembra 2005 AMP VEUKI VRH 187 mikrog S02/m3 MESTNA OBČWA VELENJE VRAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 19. septembra 2005 do 25. ^ptembra 2005 (v mikfo^ S02/m3 zraka) mejna vrednost 350 mikron $02/m3 zraka o B19. ««p »«p >21. ««p □23.s*p 6 23. ««p O 24. »«p S 26 OBVESCEVALEC Zdravstvani dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel 112 rezervirana za službo nujne med cinske pomoči. Na to telefonsko šte vilko pokličite SAMO V MJJNIH PRI MERIH, ko je zaradi bolezni ali po škodbe ogroženo življenje in je po trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v nezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478. dežurno službo pa na 8995-44S. DEŽURSTVA Lekarna v Veleaiu: Lekarna Center Velerje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor 23 kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zobozdravniki: 1. in 2, oktobra - Mc^ca Čurčič, dr. stom.. v dežurni zobni ambulanti v ZD Velenje, od 8. do 12. ure. VeteriHniia poilaja Soitanj: OtI 30.septembra do 2. oktobra - Tibor Stupar, dr. vel. med, gsm 031 /671-203. Od 3. do 6. oktobra -Simon Miklavžin, dr. vet. med., gsm 041/633-876. D olovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. jre ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval- od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro. KOMUNALNO PODJETJE VIL£IUEd.D.o. Pogrsbno pokopallUa dejavnost Koroška casta 37 P, \ftlenje MA POKOPAUSfiU PODKRAJ iN SKAU SMO EOiNi, M IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA • UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PUČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. £!f -...-i^MM Vsfi milenie irdo si ja/a/a, we za dnm, dniiino si daiak sledi ZB /a to osidle so povsod od deli Ivc^ih pridnih rok. Solid, žalost, bolečina te zbudila ni. oslàla le k iiíůznina, ki neio boli. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi drage mame in orne CECILIJE SEDOVŠEK roj. Hribar izŠkai 12. II. 1941 - 17. 9. 2005 Iskreno se zahvaljujemo Francu Jakobu. Bojanu Mikiavîma, lul,. Jožeiu Kepe. Silvu in Jožici Skrbot 1er druanam Murkovič. E^išnik. Friškovec. Rakuna. Vugrincc, Samec in Anic. Lovski družini Skale in njenemu pevskemu zboru, kvartetu, sodelavcem Gorenja NO - pohištvo, In do p, duhovniku Vehovarju, osebju ZD Velenje, govorniku Marku Jevšniku, RK Skale, upokojencem, VFV^ju 1er pogrebnima službama Tišina in Komunala. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji potL nam lajšali bolečine ob težkih trenutkih icr darovali cvetjc in sveče. Žalujoih sinova Zvonko, Danilo z Jelko, hči Mihaela z hanom ter vnukinja Tadeja DtLO ZAPOSLIMO zastopnika za prodajo knjig na stojnici v Inter-sparu v Velenju, lahko tudi mlaj-Sega upokojencalko), šbjden-ta(tko). Pogoj: izkušnje v prodaji. smisel za delo z ljudmi, osebna urejenost poštenost. Te!.: 041-767-757. STIKI - POZNANSTVA ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske Gsm: 031/505495, GSM: 031/836-378, teL in faks: 5726-319. DEKLE, če želiš poštenega življenjskega sopotnika za trajno, pošteno zvezo pokliči na gsm: 031/836-378. NEPREMIČNINE V LOKOVICI prodam zidanico z vino gradom in grozdjem, v izmeri 15 arov. Jože Štrucelj, Koroška 4, Šoštanj; gsm: 041/527-800. ZIDAN vikend v Kavčah. 60 m2,7^ mafff OGLASI m2 zazidljivega zemljišča, prodam za 6.000.000.00 sit. Gsm: 041/29^919. GRADBENO parcelo v Hrastovcu, 730 m2, na lepi lokaciji, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. _ GRADBENO parcelo v Zg. Šaleku, 550 m2, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. m JABOLKA za ozimnico in sušenje, stare vrste, kupim. Gsm: 031/649-504. RENAULT clio. star od 2 do 5 let. kupim. Gsm- 031/420-905- INSTRUKCIJI INSTRUIRAM matematiko In fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam za izpite ter maturo. Gsm: 040/226419,040/977474. ULEŽAN hlevski gnoj. žganje injabolčnik prodamo. Gsm: 041/344-883. SUHA bukova drva, 3 klaftre, prodam. Telefon: 5869-940, gsm: GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Alenka Žerdoner. Lipje 5 in Boštjan Kalan, Nova vas 2l Zg. Besnica; Almira Kurtič, Jenkova c. II in Ad-nan Ajšič, Kersnikova c. 3. Smrti: Cecilija Sedovšek, roj. 1941, Skale 41; Kari Fendre, roj. 1936, Trnovec pri Dramljah 26 a; Ljudmila Vrabič, roj. 1921, Vinska gora 25; Marta Koren, roj. 1921, Bevče 19; Nikolaj Tesovnik, roj. 1928, Loke 2, Ljubno ob Savinji; Jožica Legat, roj. 1970. Velenje, UL Janka Vrabiča 8; Jožef Napotnik, roj. 1917, Nazarje. Cveťíčna ul. 7; Zdenka Vede. roj. 1957. Velenje, ŠaleJka c. 19. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GOFIA 8,3320 VELENJE, le!.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 > POGREBNE STORITVE V CELOTI > PREVOZI f UREDITEV DOKUMENTACUE 1 NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO 041 ,''863-141. 30 a silažne koruze prodam (Ga-berke). Telefon: 5893-281, po 15. uri ali gsm: 031/553-732. JA60LČNIK (lanski), 1001, prodam po 80,00 sit/l. Gsm: 031/553-743. ŽIVALI PRODAJA kokoši nesnic, v nedeljo, 2.10. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. JARKICE, na začetku nesnosti, prodamo ter mlade peteline, težke do 3 kg. prodamo po akcijski ceni. (Krajne) Telefon: 5472-071, gsm: 031/772-038. ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 10 tednov, prodam. Telefon: 5866-208. PUJSKE, te^e 25 kg, prodam. Telefon: 5885-570. gsm: 031/868-931. RAZNO MALO RABUENO 3001 skrinjo in pralni stroj Gorenje prodam po nizki ceni. Telefon: 5866-208. TRI SODE iz nerjaveče kovine, 3001, prodam. Gsm 070/482-261 ali 041/482-261. DVA HRASTOVA soda (210 in 1601} ter domače rdeče vino ugodno prodam. Telefon: 588^594 TRAČNO žago s trofaznim motorjem prodam, (^na po dogovoru. Telefon: 8977-790, gsm: 041/537-509 (po 20. uri). HRASTOV sod, 15011er dve kadi, 1501 in 2001, prodam. Telefon: 8977-790, gsm: 041/537-509 (po 20. uri). ZAHVALA Odšel Je v večnost naš dragi brat in stric JOŽE BIZJAK iz Paške msi 1. 4. 1940 - 18. 9. 2005 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebej družinama Povše in Primožič ter gospe Mihaeli Tamše, ZaJi\ala velja tudi gospodu župniku za opravljen obred, gospe Mani KJinar za tolažilne besede, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Braa Iran in Franci z družinama Ali me čakale, pol/a. gozdovi preljubi? Kako rada bi prišla, oh. radal Ne čakaile mu, nič več me ne bo. Se spomnile, kdaj sem prišla jio slavo... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, hčerke, sestre in tete JOŽICE LEGAT roj. Podvratnik 1970 - 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in Jožicinim sošolcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Marku Leva za opravljen obred, govorniku g. Fiiipu Vrabiču za poslovilne besede io pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: hčerkica Nika, mama, ata. brat Boštjan, nečaka Jure in TjaSa, prijatelj Siniša ter ostalo sorodstvo fÎ^ le čas. ki da. Je Čas. ki vzame, le čas. ki v snu li rjslane. le čás, ki reli li rane. bidži bijliičiiie in je čas, ki ohianja sama rajlefjse spomine. ZAHVALA Ljubil morje si liolapljdi se 3 prijaielji. a ijsoda je hotela, da se vn}il nisi li. Tragično in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, očka, sin, brat. zet, stric in boter ANDREJ KODRUN iz. Šoštanja 2. 2. 1965 - 17. 9. 2005 iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Gorenju, d. d., koletkivu Teš. jamarskemu društvu, planinskemu društvu, gasilskemu društvu. Hvala kaplanu Janku Babiču za opravljen obred, Filipu Vrabiču za poslovilne besede, pevcem, godbi, Andreju za odigrano Tišino io Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste se v tako lepem številu poslovili od Andreja, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za izrečene tolažilne besede. Žalujoči: WÍ njegovi ČUTU J SMO. DA SCKOliAK 7Á KORAKOM GDDALIU0ODNAS IN NISMO P07.NAU Cudl7m:niti. KI iil NAŠA ZmjLNIA ZOPKT POVr/AlA V ŠOPEK. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža. očeta, dedka in tasta STANISUVA SMONA iz Šoštanja 1926 ■ 2005 Hvala vsem, ki ste nam bili v hudih časih uteha in v žalosti tolažba. Hvala vsem tistim ljudem v njegovem življenju, ki ste ga z besedo, nasmehom in prijateljstvom izboljšali. Hvala za vse darovano! Neprecenljivo smo te imeli radi: žena Marija, Darja in Saša z družinama Velik dan za gasilce in tukajšnje okolje Člani PGD Mozirje bogatejši za najsodobnejše orodno vozilo, vredno več kot 50 milijonov SIT -Ustanovili enoto za tehnično reševanje Tatjana Podgoršek Mozirje, 24. septembra - /.a čjane prostovoljnega gasilskega Jrusiva Mo/jije je hila minula sth hola velik in pomemben dan. /agatovilih predsednika društva Jože(a Z latinska ga bodo zapisali v moči sočloveku. Kot jc povedal /laiinšck, bodo lahko / njim učinkovito posredovali v notranjih m zunanjih požarih, i/ močno zadimljenih prostorov, pri reševanju iz globokih jaškov in vodnjakov. Vozilo jc tehnično zelo zahtevno, zalo so /A mkovanjc z napravami zc usposobili sedtíni članov društva. «Današnji danje lako tudi usianovni dan enirte za tehnično reševanje PCiD Mozirje. Na novo orodno vozilo smo zelo ponosni in hvala vsem. ki ste pomagali pri fh nancno tako zelo zahleviicin pro jektu,« po mnenju niozirskoga župana hana Suhovennika je gasilsko društvo med vsemi društvi najbolj na voljo vsetu ljudem, /ato si zasluži dobro opremo. »Čeprav so naša štiri druSlva sedaj dokaj dobro opremljena, bomo opremo ie ^ -MJ '-L ciM^«. Fl Najsodobnejša gasilsko vozilo je največje darilo mozirskim gasilcem doslej. kroniko z velikimi črkanii. Po zaslugi Občine Moziije, kije prispevala levji delež poirebîîih sredstev, donaiofjcv m tudi samih krajanov, so namreč obogatili svoj strojni park z najsodobnejšini gasilskim vtvJlom. vrednim več kot 50 milijonov tolarjev. To je doslej največje darilo društvu, ki bo čez dve leti prazJiovalo 120-leinico delovanja. Šteje 207 élancïv ter 35 pionlijev in mladine. Vo/.ilo OVC 16/25 je primemo za gašenje, reševanje, nuđenje pžnosini kulturni prc^gram pripravili mozirski Kolcdniki, vozilo pa je blagoslovil mozirski župnik Sand i Koren. Druženje so zbrani nato nadaljevali na drugem praznt»vanju dneva Porečje reke Pake je precej zaraščeno Čeprav naj bi porečje čistili dvakrat letno, so v strugi tudi velika drevesa, ki so rasla vsaj 5 let Bojana Špegalj foto: Stane Vovk Velenje • V letošnjem letu so Slovenijo prizadele že številne naravne nesreče, /aradi obilice dežja je prihajalo do proženja plazov in močnejših pt^plav. Šaleški dofini je bilo tokrat k sreči priza-nešeno. vendar pa porečje reke Pake /-aradi goste podrasti ni videti najbolj varno. Zanimalo nas je, kdaj so nazadnje odstranjevali podrast in kdaj jo bodo spet. Na MO Velenje so nam povedali, da je za čiščenje in vzdrževanje nabrežin reke Pake in njenih prilokov zadolženo Ministrstvo za okolje in pn>stt)r RS, natančneje Agcncija RS za okolje z oddelkom v Celju. Vodja oddelka območja Savinje in tudi reke Pake Alenka Zupančič nam je posred^v vala nekaj podatkov o vzdrževanju nabrežin reke Pake in njenega pritoka Ve lu nje. Zupančičeva pravi, da so v okviru rednega vzdrževanja izvajali košnjo reguliranih odsektw Pake skozi center mesta Velenje in delno ludi Šoštanj, in sicer dvakrat letno. Na ostalih nereguliranih (Odsekih pa košnjo opravljajo enkrat letno. Po navedbah Alenke Zupančič so v letošnjem letu posekali vegc-taciio (torej grmovje in drevesa) v koritu Pake v občini Šoštanj. V avgustu so sanirali poškodovani tlak na Velunji v Gaberkah pri družini Krajne 1er očistili merski profil na vodomerni postaji. Tudi prihodnje leto naj hi po načrtih agencije poleg rednih ko-šenj opravljali sanitarne poseke zarasli nad Velenjem in na posa-tneznih odsekih skozi center, odstranili naplavine na posameznih odsekih na območju občin Šoštanj, Velenje, območju I.epcne v Skalah in sanirali poškodbe na brezini Pake v Skornem pod Reme niho vim jezom. Razumljive» jc, da ob vseh naravnih tiesrečah denarja za redno vzdrževanje nabrežin rek zmanjkuje, a že bežen sprehod ob reki Takole močne zaraščene nabrežine zagotovo uničujejo tudi regulacijo. To 6i lahke bilo usodno ob večjih padavinahf ki bi se lahko zgodile že to jesen. Bi rekli, da so tole nabre- Pa ki vas bo prepričal v t n. da so bo jesen cîokia in z dežjem obi- ^^he Pake čistili pred nekatera drevesa v njej tako ve- Ina, zna biti to zcl ka7ail, kako lahko v službo ali pa kam drugam ljudje potujejti drugače in ne z avtomobilom. Z modro izbiro transporta tiamreč naredijiï nekaj dobrega za svoje zdravje, manj onesnažujejo ozračje in celo zmanjšajo stroške, če sodimo po zadnjih cenah bencina. ■ v^ Srečanje Pantnerjevih uspelo! Si)rodniki vseh vej družine Paniner so se srečevali bolj ali manj le na pt^rebih in ugotovili, da se med seboj zelo slabo poznamo. Mojih staršev ni več, bratranci in sestrične že postajajo babice in prababice. Zato je bil že skrajni čas, da se srečamo. Vsi. Tako smo organizirali prvo srečanje Panteijevih. /ačcli smo ga z mašo v cerkvi v Sembricu. veseli del pa nadaljevali na Jasi. Zbraltî se nas je kar s t oen a in dvajset. Ob klepelu in veselem živ žavu podmladka je dan kar prehitro minil. Preden smo se poslovili, smo za spominsko darilo na prvo srečanje prejeli še rodovnik, ki ga je z veliko dobre volje in vloženega truda naredila Zvonka Špeh. P(v datki res ne segajo daleč v zgod'ï-vino, vendar bo z nataliteto in vestnim dopolnjevanjem rodovnika mogoče nekoč star tudi več sto let. Zvonka jc še ugotovila, da nase sorodstvo ni tako majhno, kajti iinamo celo svoj Panineijev vrh. ki je vrisan ludi na zemljevidu Slovenije. Zato smo sklenili, da se srečamo zspet čez (ri leta. a takrat bo organizator naš del st>-rodsiva iz Mislinje. ■ J. P.