OB DNEVU
Vsako leto nam ob tem velikem Prazniku pobite misli na slavna leta narodnoosvobodilne borbe, v kateri se jc prepletalo nečloveško trpljenje pod okupatorjevim bičem s težkimi, slavnimi in zmagovitimi borbami narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Mnogo slavnih in nepozabnih zgodovinskih spominkov je v naši preteklosti postavila borba Za svobodo, vendar je eden največjih II. zasedanje AVNOJ-a z zgodovinskim datumom 29. XI. 1943. To je datum dokončne zmage idej narodnoosvobodilne borbe, dokaz tolikšne vojaške in narodne moči, da je CK KPJ prekinil stike z izdajalsko vlado.
Položeni so bili temelji novi svobodni državi, v kateri žive jugoslovanski narodi enakopravno v bratstvu in enotnosti.
Prva izvoljena ljudska skupščina Je prevzela oblast in postala zakoniti predstavnik nove Jugoslavije v tujini.
Ta dan pomdni dokončno uzakonitev osnovne ljudske oblasti, ki se je do danes tako daleč razvila, da Postaja zanimiva ne samo za nas, temveč tudi zunaj naših meja.
Poglobljene demokratične odnose je uzakonila naša nova ustanova s tem, da v našem sistemu uveljavljamo iz dneva v dan bolj proizvajalca in upravljalca.
Letošnji dan republike praznujejo ob vsestranskih prizadevanjih, da bi vse delovne ljudi vključili pri usmerjanju in odločanju o vseh vprašanjih gospodarskega in družbeno političnega razvoja. Globoko Se zavedamo, da je to edina za nas Pravilna pot pri reševanju naših družbenih in gospodarskih problemov. Z zaupanjem v delovne liudi In z njihovim aktivnim delovanjem »a vseh področjih bomo dosegli večjo produktivnost, intenzivnost gospodarstva, večjo vključitev v mednarodno delitev dela in uresničitev nagrajevanja po delu.
Boriti se za človeka in za našo skupnost, se pravi neutralno delati za povečanje proizvodnje, za izboljšanje delovnih pogojev, za dobre tovariške odnose, za kvalitetno delo in Za stalno rast življenskega standar-
da kot sestavnega dela boljšega življenja našega delovnega človeka. Boriti se za človeka in realizacijo gospodarske reforme, pa sc pravi tudi storiti vse za rast naše demokracije v podjetju in zunaj njega.
Boriti se za te ideale pomeni boriti sc za poštenost v gospodarskih odnosih, proti vsem pojavom deformacij, ki kaze naš moralni lik in dostojanstvo,
Tako tesno iskreno sodelovanje nas vseh bo samo naravno nadaljevanje tistih tovariških in toplih človeških odnosov, ki smo jih doživljali med borbo za novo SFRJ.
Uredniški odbor ob prazniku republike iskreno čestita vsem članom kolektiva kakor tudi vsem delovnim ljudem Jugoslavije in jim želi pri nadaljnem delu veliko uspehov.
M, P.
Notranja zakonodaja podjetij
Reformni pogoji, ki so prinesli nove elemente v samoupravne odnose, so odprli najširšo razpravo o izpopolnjevanju in uveljavljanju interne zakonodaje tako v podjetjih kot v širši družbeno politični skupnosti. Ob tem se moramo zavedati, da interna zakonodaja ni nekaj abstraktnega, nekaj nedoumljivega, temveč, da ob reformnih pogojih in nadaljnem razvoju samoupravnih odnosov interna zakonodaja pomeni dober pravilnik o delovnih razmerjih, za dober statut podjetja, dobre vse ostale splošne akte, ki izvirajo iz neposrednega življenja v kolektivih za tiste posredne pogoje, medsebojne odnose, ki na najbolj demokratičen in slehernemu proizvajalcu dostopen in občutljiv način urejujejo vse medsebojne momente tako neposredne kot splošne. Zato naj statut postane temeljni akt podjetij.
2e večkrat smo se jasno dogovorili in opredelili, da mora biti statut temeljni in najvažnejši akt vsake delovne organizacije. To sicer ni nekaj zelo novega, že doslej pravzaprav ni nihče izrecno trdil, da pravila in statuti ne bi bili temeljni samoupravni akti. Vendar pa je deloma zaradi prakse, deloma zaradi prejšnjih predpisov sporno kaj naj to pomeni.
Za večino članov v mnogih podjetjih je interesantneiši pravilnik o delitvi osebnih dohodkov temu sledi pravilnik o delovnih razmerjih. To je deloma razumljivo, a je hkrati značilno za delovno skupnost, za samoupravljanje, za poslovanje, da so temeljna vprašanja urejena v statutih. Kljub temu pa marsikje za večino članov ta samoupravni akt ni zanimiv, posebno to velja za manjša podjetja. Temu podobno je tudi marsikje skrb za kvaliteto statutov, za njihovo vsebinsko ustreznost, na to kažejo primarno na žalost velika večina podjetij saj se ugotavlja, da je v marsikaterem statutu ostalo vse prav po starem. Nekatera vprašania so le, deloma urejena v posameznih pravilnikih, v katere ponekod vnašajo določbe o zadevah, ki po vsebini vanie ne spadajo.
Posledice takega ravnanja so večkrat neprijetne. V kolektivi ni pravega reda, nastajajo spori o tem, kateri organi oziroma službe so pristojne za urejanje posameznih zadev.
Zaradi protislovij v ureditvi tistih zadev, ki so v različnih samoupravnih aktih različno ureiene, nastajajo spori, katerega ureditev naj velja, odnosno po kateri določbi naj se nastalo vprašanje uredi. Praksa poteka drugače kot je zapisano v statutih in pravilnikih. Delavci zaradi tega seveda ne morejo imeti vanie zaupanj in postajajo zanj ne-interesantna. Po drugi strani pa je tako stanje v prid raznim birokrat-
skim tedencam oziroma raznim anomalijam, ki se nam pojavljajo.
So pa tudi primeri in teh ni malo, ko menijo, da so statuti in pravilnik le, formalno pravna obveznost, ne pa objektivna potreba same delovne organizacije. Takšno stališče ponekod utemeljujejo z »dinamiko« našega razvoja, s hitrimi spremembami v gospodarskem in pravnem siste,mu. Nekateri k temu še dodajo, da bi statuti in pravilniki preveč omejili iniciativo in prizadevnost posameznih služb, da bi z njimi vnesli v poslovanje preveč togosti itd.
Zanimivo bi bilo mogoče, raziskati vzroke za tako stanje in talca mnenja. Toda prav tako zanimivo je, da ravno pojavi v praksi in tudi izkušnje nekaterih pdojetij kažejo zgrešenost takih mnenj. So namreč podjetja, ki so spoznala, kako neogibno so jim potrebni vsebinsko zaokroženi in dobro izdelani statuti in pravilniki. Marsikje so že lani, le ponekod pa letos prav resno lotili njihove ponovne izdelave. V takih podjetjih namreč pravijo, da ni poslovnih uspehov brez reda, urejenosti, organiziranosti, a te;ga ne more biti brez dobrih statutov in drugih splošnih aktov, ki so v rokah delovnega kolektiva in njihovih organov, uspešna sredstva za urejeno poslovanje.
Ni dvoma, da spadajo v statut določbe o organizacijski strukturi, o upravljanju in poslovaniu podjetja oz. organizacije, o njenih organih in njihovih dolžnostih in pravicah, o odnosih med posameznimi organi, organizacijskimi enotami, službami. Statut ureja in konkretizira sistem samoupravljanja v celoti ter postavi temeljna načela poslovne in ekonomske politike oz. izvrševanja dejavnosti, ki je zaupano konkretnim delovnim ljudem.
Statut naj torej resnično postane temeljni samoupravni akt, podlaga za delovanje vseh organov in služb delovne organizacije, interesanten za vsakega člana in izhodišče za smotrno logično in konkretno urejanje posameznih področij s pravilniki. Zato bi bilo utemeljeno, da postane statut dejansko zakonik dolžnosti prava ih odgovornosti članov delovne organizacije in zakonik pravic o organizacijski strukturi, o delu in ravnanju vseh organov delovnih enot, službi in posameznikov v kolektivih. Ni prostora niti časa. za navajanje vseh razlogov, ki govore za tako vsebino statuta Omenjen naj bo samo en razlog, delovna organizacija je temeljna oblika združevanja delovnih ljudi, da so le-ti lahko deležni pravic, ki jim omogoča in zagotavlja samo združeno delo, da si pridobe družbeni položaj proizvajalca, da se lahko na podlagi svoje-
ga dela razvijajo kot ustvarjajoče osebnosti in s pridom uveljavljajo svoje delovne poklicne in strokovne sposobnosti. Delovna organizacija je posledica vsega tega in narobe. Zato naj bo statut ne le organizacijski predpis, temveč kodeks dolžnosti in pravic, ki karakterizirajo status proizvajalca in jih je mogoče uresničiti samo v delovni organizaciji. Le tako postane statut v pravem smislu temeljni samoupravni akt, ki je realizacija in konkretizacija družbenega položaja delovnega človeka v socialistični družbeni ureditvi in zato podlaga za izhodišče ostalim samoupravnim aktom za konkretnejšo ureditev posameznih področij.
Stojimo neposredno pred dopolnitvijo statutov in drugih osnovnih splošnih aktov v delovnih organizacijah, tako: pravilnikov o delovnih razmerjih, pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov itd. Novele temeljnega zakona o delovnih razmerjih pa narekujejo korekturo v dosedanjih pravilnikih, ta korektura za katero je rok 31. XII. 1966 pa ne sme biti kampanjska, niti stvar grupe, temveč naj celotni kolektiv opravi to korekturo ob najširšem sodelovanju. To se navaja zaradi tega, ker so izkušnje pri oblikovanju in sprejemanju pravilnikov v spomladanskem roku pokazale in nakazale nekatere napake, ki jih ne smemo več ponoviti. Predvsem ne smemo dovoliti, da neodgovorni in s pomanjkljivim znanjem ter nepoznavanjem razmer oborožene osebe aktivno kujejo usodo medsebojnih odnosov ter usodo poslovanja podjetij.
Nadalje ne smemo spregledati, da sprejemanje in potrievanje interne zakonodaje, ki je življenskega pomena za kolektiv, ni le stvar ožjih organov samoupravljanja in odborov družbeno političnih organizacij v podjetju, ki so v imenu celotnih kolektivov dajali pristanke in soglasja, ob tem pa je vsaj polovica članov delovnih kolektivov stala indiferentno ob strani in ni bila seznanjena z osnovnimi pravicami in dolžnostmi.
Zaradi tega se marsikje pojavlja prav grobo kršenje interne zakonodaje in zlorabljanje članov kolektiva, to pa povzroča slabe medsebojne odnose in slabše rezultate dela.
M. P.
^[Dopisujte v nase glasilo!
Gradštš smo začeli novo skladišče
Trenutno naše podjetje razpolaga s skladiščnim prostorom, ki komaj zadošča potrebam proizvodnje. Poznano je, da so naše surovine voluminozne — zavzemajo velike površine v skladišču. To pa seveda zavisi tudi od dobaviteljev, ki nam včasih dobavljajo bolje včasih slabše embalirano blago. Zato pač potrebujemo
velika skladišča. Ta pa nimamo samo na področju tovarne temveč tudi izven nje. Vemo, da to ni bila najboljša rešitev, vendar smo s tem uspeli zagotoviti nemoteno proizvodnjo, samo tako smo lahko imeli potrebne količine surovin in ostalega reprodukcijskega materiala na zalogi. Vsakodnevna izguba časa pri prevažanju
surovin in ostalega materiala iz teh skladišč in v skladišča, nas je napotilo k dokončni odločitvi, da v tovarniškem območju postavimo novo skladišče, ki bo ustrezalo našim zahtevam in ne bo oddaljeno od proiz-vodnjih prostorov, s čemer bomo prihranili veliko časa v notranjem transportu.
Po ogledu nekaterih skladišč smo se odločili za naše razmere najprimernejše skladišče in sicer konstrukcijsko montažni tip obzidan s slepimi zidovi. Od pregledanih ponudb je bil najugodnejši ponudnik Kovinarsko podjetje iz Dobove, ki nam bo izdelalo kompletno kovinsko konstrukcijo in jo tudi montiralo. Izvajalec gradbenih del bo Gradbeno podjetje Bežigrad, ki mora do 10. decembra letos dokončati temelje na katere bo postavljena skladiščna konstrukcija. Skladišče bo po površini obsegajo 810 m2 in bo prvenstveno namenjeno' za surovine. Prekrito bo s salonitnimi ploščami in z vmesnimi eval ploščami za potrebno dnevno svetlobo.
Pred dnevi smo šele pričeli z izkopom, koder bo stalo skladišče. Žal letos ne bo dokončano in ga bomo lahko koristili šele v prihodnjem letu. Začetna dela so se zavlekla zato, ker smo morali čakati na odkup zemljišča.
J. R.
Kupi zemlje, ki so nastali pri iskopu zemljišča za temelje novega prepotrebnega skladišča
Poročilo o delu desete redne seje upvavnega odbora
Upravni odbor je imel na seji zelo obširen dnevni red. Člani so bili seznanjeni z izgotovitvijo operativnega plana v mesecu septembru. Ugotovljeno je bilo, da je v be-lilnici le 4 "/d več zastojev, kot pred rekonstrukcijo, v drugih obratih pa so bili zastoji v glavnem zaradi dopustov in bolezni.
Podan je bil operativni plan za mesec oktober. Poudarjeno je bilo, da je iztrošenega šele 60 n'o letnega dopusta in da bo spet največ dopustov koriščenih v decembru, kar bo vsekakor vplivalo na proizvodni uspeh. Zato bi bilo dobro, da bi dopuste drugo leto1 bolj enakomerno razdelili po posameznih mesecih.
Komisija za raziskavo vzrokov nedobavljenja gaze JLA je poročala o svojem delu in ugotovitvah Iz Poročila je bilo razvidno, da je ne-dobavljenjn gaze kriva preostra kontrola na merilnem stroju, slaba kvaliteta ban, neurejenost obveščanja yseh zainteresiranih služb ob uvajanju novosti ter pomanjkanje kontrole in stalnega opozarjanja na po-
trebo po dobri kvaliteti, posebno v zunanjem obratu. Komisija ni mogla pri svojem delu ugotoviti nobenega določenega krivca za obravnavani primer. Opozorila pa je, da so določene pomanjkljivosti v naši organizaciji, katerih odločna odprava bi onemogočila pojavljanje podobnih reklamacij v bodoče.
Iz poročila o obisku poslovnih strank v Nišu, Vranju, Novem Sadu in Beogradu je bilo razvidno, da ima naša tovarna pri teh partnerjih ugled, vendar bomo morali strogo paziti na kvaliteto izdelkov, posebno filtrov, ker nam konkurira nova sarajevska tovarna cigaretnih filtrov, poleg tega pa nas bo prizadela še liberalizacija uvoza teh izdelkov. Naš odjemalec — Tvornica du-hana iz Niša — nam je dal 20.000 $ za odplačilo licence, pa tudi Vranje je pripravljeno prispevati sredstva, seveda le pod pogojem, da bo kvaliteta filtrov odgovarjala.
Na seji je bil podan tudi predlog, da se 44.000 kom defektnih ovo-
jev, ki so na zalogi in niso primerni za ivoz, proda na domačem trgu po ceni staničnih ovojev. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Člani UO so potrdili nove norme v oddelku konfekcije zaradi spremenjenih pogojev dela, ker ima stroj manjše kapacitete. Nadalje je UO sprejel naslednje sklepe:
—	Nabavijo se:
pisalni stroj (kontrolni oddelek) aparat za ugotavljanje enakomernosti preje (fizikalni laboratorij)
pisalna miza (oddelek filtri) ročni električni vrtalni strojček (oddelek konfekcije)
—	V zvezi z reklamacijo Avstrijske firme »Ortmann« je bilo odobreno službeno potovanje tov. Bajec Slavka — komercialnega vodje ter tov. Babnik Janeza — direktorja, s tovarniškim avtomobilom v Avstrijo. Obenem bi obiskala še nekatere druge poslovne partnerje.
—	Določena je bila 5-članska komisija za revalorizacijo osnovnih sredstev po zakonu iz Ur. 1. št. 29. Komisija mora pričeti z delom takoj in ga končati do 25. 12. 1966.
Š. S.
Razgovor s sodelavkama
Ker tov. Iva Velkavrh in Majda Pančur še nikoli nista aktivno sodelovali s tako vplivnim časopisom kot je »TOSAMA« Vira, je povsem razumljivo, da sta bili vznemirjeni ob novici, da ju je uredniški odbor, lista, ki izhaja v nakladi 700 izvodov, povabil k sodelovanju zaradi popestritve naslednje redne številke.
Prvo tremo ob srečanju je premagalo takorekoč »staro poznanstvo«, drugo pa sadna karamela, ki je namazala jezik tudi vpraševalcu. Obe mladostni mamici sta nadvse ponosni na svoje hčere in sinova od katerih je eden Janez, kar sem z zadovoljstvom ugotovil. Ponosni pa sta tudi na 15 oziroma 14 let neprekinjene delovne dobe.
»Ali mi morda lahko poveste približno koliko dni v letu ste v bolniškem staležu? Ker nisem iz »socialnega zavarovanja« vam verjamem na besedo«.
Odgovori omenjenih tovarišic so biti tako soglasni ali pa so se dopolnjevali, da bi težko rekel, kaj je rekla ena in kaj druga — to bosta vedeli oni dve, za nas pa so zanimivi njuni skupni odgovori.
»Ne ve,m, če sem v vseh teh letih manjkala več kot dvakrat. Enkrat sem imela gripo (angino), drugič pa sem ostala doma zaradi otroka.«
Obe tovarišici sta torej odlični mamici, ki ne dovolita otrokom, da bi zboleli, obenem pa zgledni delavki, saj se mojster vselej zanese, da za njuni delovni mesti ne bo potrebno iskati nadomestila.
»Danes so vam v šivalnico postavili nov cik-cak šivalni stroj »Sin-gerr« za robi jen je tetra plenic. Ali bo dovolj izkoriščen in ste zadovoljni s to vrsto strojev?«
»Stari šivalni stroj z verižnim šivom nam je priskrbel precej reklamacij, kjer se je po nekajkratnem pranju robljenje sparalo. Novi stroj pa robi tako, da se to ne more več zgoditi. Pomanjkljivost stroja je„ da moramo po vsaki sedemnajsti plenici zamenjati čolniček. Ker novi stroj ne teče nič hitreje kot stari, ne bomo mogle doseči norme starega stroja. Vendar je stroj potreben, (če bo dobro delal), saj nam trgovci kar pulija plenice iz rok in gredo te še »tople« iz trgovine.«
»Povejte mi kakšen problem, ki po vašem mnenju spada v okvir samoupravljanja?«
»Kolesa v kolesarnici so tako pijano postavljena, da človek ne more mimo, kaj šele, da bi pravilno dvignil in namestil kolo, kot je potrebno. Ta problem me že dolgo jezi«.
Videti je, da je samoupravljanje v oddelku šivalnice že rešilo vse glavne probleme. Pokazalo se je, da je za naš kolektiv dovolj nekaj let. pa se nabere precej vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti na sestanku delov-
ne enote, pač pa bi bil zato potreben sestanek vsega kolektiva.
»Vem, da so odnosi v vašem oddelku tovariški. Ne bom pa vas vpraševal v čem se razhajajo vaša mnenja, temveč o čem ste si v šivalnici enakih misli?
»Vsem nam dela slabo voljo in rahlja zdravje suh in vroč zrak, ki prihaja od stroja za sušenje zobnih rolic. Trinajsto plačo bi dale zato, da bi ta stroj spravili na bolj primerno mesto.«
»Lansko leto in letošnje je minilo oz. mineva v smislu reforme v vseh področjih. Ali je tudi vas zadela reforma?«
»Tudi midve sva se vključili v tok reforme ali kot se po naše reče: temeljito sva spremenili-reformirali svoje poglede, predvsem pogled na morje. Morje sva lani (letos) prvič videli, ne veva pa še, kakšen vpliv
bo imel ta reformiran pogled na gospodarstvo — predvsem najino«.
»Novi zvezni predpisi so podjetjem omogočili, da razpolagajo z večjimi denarnimi sredstvi za gradnjo stanovanj. Ali vedve glasujeta za nakup stanovanj za ta denar, ali za dajanje namenskih posojil onim članom kolektiva, ki bi sami gradili?«
Naj poudarim, da se je tovarišica Velkavrh pri tem glasovanju vzdržala, ker je lastnica ljubke družinske hiše. Tov. Majdo Pančur pa sdm s tem vprašanjem spravil v slabo voljo, ker že deset let čaka na stanovanje.
Da jima ne bi še naprej kratil možnosti za preseg norme sem se obema zahvalil za sodelovanje. Njima in vsem, ki bodo letos ali prihodnje leto dobili ure v priznanje za dolgoletno marljivost v kolektivu pa želim, da bi jim merile čas, ki naj jim teče v splošnem zadovoljstvu.
V. D.
0 delu mladinske organizacije
16. 9. 1966 je imel Mladinksi aktiv naše tovarne letno konferenco, na kateri so bili kritično ocenjeni uspehi, delo in težave, ki so ovirale mladince pri delu v podjetju kot tudi v mladinski organizaciji sami.
Posebno zanimivo je bilo poročilo tov Arnuža — predsednika aktiva, ki je realno ocenil delo organizacije ter vzroke za nekatere neuspele akcije, posebno pri večerni politični šoli ter organizaciji tečaja za dokončanje osemletke.
Podano je bilo tudi poročilo o delu na športnem in kulturnem področju. V poročilu je bilo zaslediti, da ni bilo na področju športa narejenega ničesar. Na drugi strani pa je razvidno, da je bilo na kulturnem področju precej storjenega, saj so bile pripravljene razne proslave, ki so dobro uspele.
Po podanih poročilih in razpravi je bil izvoljen nov ter razrešen stari odbor.
Kmalu po konferenci se je sestal novoizvoljeni odbor aktiva. Na sestanku je bil izvoljen predsednik (Štrukelj Štefka), tajnik (Hribar Nada) ter blagajnik (Starovašnik Marinka), ter referent za kulturo in šport.
Predana je bila dokumentacija organizacije in s tem je novi odbor prevzel svoje naloge. Na istem sestanku je bilo tudi sproženo vprašanje proslave 29. novembra — Dneva republike. Sklenjeno je bilo, da se pobere prijave mladincev, ki bi hoteli pri proslavi sodelovati, določen pa je bil tudi datum prvega sestanka nastopajočih. Posamezni člani sekretariata so bili zadolženi za določene naloge. Uspeh teh priprav se bo videl šele pri proslavi sami.
Razširjen sestanek Mladinske organizacije je bil sklican za 21. 10. 66, vendar udeležba ni bila posebno razveseljiva. Na sestanku so bili izvoljeni 4 delegati za občinsko mladinsko konferenco, poleg tega pa je potekala razprava o proslavi 29. novembra. Danih je bilo nekaj predlogov za samo organizacijo proslove, nekateri člani pa so se prijavili k sodelovanju. Seja je bila zelo kratka, kajti obravnavane so bile le nujne stvari, zato bo v kratkem -nov razširjen sestanek, na katerem bo širša razprava.
Mislim, da se bo tudi sedanji sekretariat srečeval z enakim proble mom kot prejšnji in kot mnoge druge družbene organizacije — s slabo udeležbo. Del krivde je bil tudi v tem, da ni vsak član MO dobil posebnega vabila, temveč je bilo objavljeno obvestilo le preko razglasne postaje. Razumljivo je, da udeležba ne more biti 100 °/o-na, kajti upoštevati moramo izmensko delo, oddaljenost od tovarne, letne in bolezenske dopuste,
To je eden najvažnejših problemov novega odbora, ki jih bo skušal le-ta zmanjšati na minimum, če že ne odpraviti. Upam, da bo delo mladinskega aktiva bolj zaživelo, seveda pa to ni odvisno samo od odbora, temveč je potrebna predvsem pomoč in razumevanje članov samih.
Š. Š.
Prijetno je, če imamo toliko denarja, da si lakho kupimo, kar si želimo in kar se za denar kupiti da. Priporočljivo pa je, da občasno le poskušamo ugotoviti, če nismo izgubili stvari, ki jih ne moremo dobiti za denar.	Pascal
Planirani in doseženi finančni uspeti
za čas mi 1. januarja do 30. septembra 1906
V novih dinarjih
9/12 letnega Doseženo odi. Indeks plana	1. do 30. 9. 1966
1.	Realizacija po fakturah
izdanih med letom.............
2.	Plačana realizacija...........
3.	CELOTNI DOHODEK	. . . .
4.	Porabljena sredstva...........
5.	NETO PRODUKT (3-4) . . . .
6.	Skupni stroški, ki obremenjujejo
celotni dohodek...............
7.	DOHODEK (3-6).................
8.	Za osebne dohodke ......
9.	Ostanek dohodka (7-8) .	...	.
V tretjem tromesečju smo dosegli slabše rezultate od tistih ki so bili doseženi v prvem in drugem tromesečju letošnjega leta. Na slabše rezultate so vplivali predvsem povečani stroški, vključno amortizaci-
29,669.859,00	30,975.168,00	104
29,669.859,00	30,813.947,00	104
29,671.362,00	30,843.620,00	104
19,911.168,00	19,387.969,00	97
9.760.194,00	11,455.651,00	117
20,786.319,00	20,458.712,00	98
8,885.043,00	10,384.908,00	117
	5,749.703,00	100
3,154.194,00	4,635.205,00	147
ja in večji izvoz.
Slabši rezultati so bili sicer pričakovani, vendar bo treba storiti vse potrebno, da se v zadnjem tromesečju stanje izboljša.
F. R.
SKLEPI 5. IN 6. REDNE SEJE
DELAVSKEGA SVETA
Delavski svet je imel od zadnjega poročanja dve seji, na katerih je sprejel naslednje sklepe:
—	Nabavijo se naslednja osnovna
sredstva:
—	3 mikalniki znamke »Befama«
—	strojček za šivanje gaze
—	30 kom osnovnih valjev
6 kom snovalnih valjev
—	tračni nož za rezanje gaze
—	Dodeljeno je bilo stanovanje na
Viru
Člani DS izvolili kandidate za porotnika pri okrožnem splošnem sodišču Ljubljana (tov. Kosirnik Ivan) ter nova člana v Svet zavarovancev Socialnega zavarovanja (tov. Mo-korel Lovro in tov. Kovič Vida).
Na seji DS je bil sprejet tudi sklep, da se sklene z gradbenim podjetjem »Obnovo«, ki gradi stanovanjski blok v Domžalah na Ljubljanski cesti, predpogodbo, ki z naše strani ne bo obvezna. Ko pa bodo znana sredstva za drugo leto v te namene, bo podjetje lahko sklenilo pogodbo.
S. S.
Proizvodnja v mesecu oktobru 1966
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvedena količina	Indeks
1. Trakotkalnica	000 vot	87.024	78.484	90
2. Tkalnica širokih	tkanin 000 vot	455.304	449.660	99
3. Kardirnica	kg	72.864	62.223	85
4. Konfekcija	N din	2,966.976	2,718.214	92
Vložki	pkt	567.744	485.300	85
5. Cigaretni filtri	000 kom	30 787	31.942	104
Obratu tkalnice v Studi se že na zunaj pozna, da je oddaljen od matičnega podjetja
V	vseh tkalnicah se proizvodnja počasi normalizira. Na njeno zmanjšanje je v mesecu oktobru vplivala samo še sprememba asortimana.
V	vseh ostalih oddelkih: Mikalni-ci, Konfekciji (izdelava vložkov) je vzrok za nedoseganje planirane količine rekonstrukcija belilnice, t. j. pomanjkanje beljenih vlaknin. Zato pa se je povečala proizvodnja cigaretnih filtrov, ker je bil čistilni stroj, ki predstavlja ozko grlo pri obdelavi vlaknin razbremenjen in je tako nemoteno potekala proizvodnja cigaretnih filtrov. To je tudi razvidno iz presega plana proizvodnje za 4 “/o v oddelku cigaretnih filtrov.
S. — M.
POROČILO O ODSOTNOSTI
Do konca septembra smo, od skupno razpoložljivih 136.933 delovnih dni, izkoristili 106.702 delovnih dni, t. j. 77.9%.
Če ne upoštevamo prostih sobot, smo imeli v tem času na razpolago 127.513.5 delovnih dni. izkoristili pa smo jih 106.702 t. j. 83.7%. Preostalih 30.231 delovnih dni smo izgubili zaradi naslednjih vzrokov:
bolniški dopust	:
porodni dopust	:
por. dopust 4-urni	:
redni dopust	:
izredni dopust	:
neupravič. izost.	:
proste sobote	:
(nadaljevanje
5950.5	del. dni 4096 del. dni 2198 del. dni 8292 del. dni
271 del. dni 4 del. dni
9419.5	del. dni na strani 6)
Qibanje proizvodnosti do septembra 1966
Obdobje	Bombažna tkalnica	Tkalnica Zvezda	Avtomatska tkalnica	Tkalnica Studa	Tkalnica ovojev	Tkalnice	Mikalnica	Belilnica	Konfekcija	Filtri
	v votkih	v votkih	v votkih	v votkih	v votkih	v votkih	v kg	v kg	v N din	v kom
I — VI	225	213	354	299	44	150	119	164	898	30.135
XII	276	236	345	316	47	160	121	163	1015	34.000
I — VII	231	216	353	301	45	151	119	164	913	30.617
VIII	267	226	341	324	50	157	124	167	1031	34.893
I — VIII	235	217	351	303	45	152	120	164	927	31.160
IX	275	255	376	340	44	166	118	153	894	34.609
I — IX	239	221	354	307	45	153	120	163	923	31.532
Opomba: proizvodnost je merjena kot razmerje med doseženo proizvodnjo v imenovanih enotah (vot-ki, kg, kom, N din) in opravljenimi
(nadaljevanje s 5. strani)
POROČILO O ODSOTNOSTI
Odstotek odsotnosti po posameznih vrstah je takole:
Število zaposlenih ose.b po	spisku
skupaj: Vrste odsotnosti v %	602.2
bolniški dopust	4.3
porodni dopust	3.0
por. dopust 4 urni	1.6
redni dopust	6.1
izredni dopust	0.2
upravičena odsotnost	6.9
Skupaj °/o odsotnosti	22.1
% na delu	77.9
Nad povprečjem odsotnosti so glede:	
—	bolniškega dopusta: pripravljalnica, tkalnica gaze, tkalnica ovojev, čistilnica, mikalnica in konfekcija;
—	porodnega dopusta: tkalnica gaze, tkalnica Zvezda, tkalnica ovojev, mikalnica in konfekcija;
—	rednega dopusta: tkalnica gaze, tkalnica Zvezda, avtomatska tkalnica, tkalnica Studa, tkalnica ovojev in konfekcija.
Za isto obdobje nadalje tudi ugotavljamo, da dela v prvi izmeni 129.7 ljudi ali 28 °/o, v dveh izmenah 225.6 ljudi ali 48 % in v treh izmenah 114.3 ljudi ali 24 “/o.
delovnimi dnevi v posameznih oddelkih. Pomeni torej višino proizvodnje na delovni dan posameznika, t. j. na 8 ur.
Sesficinek
OOZK
V	preteklem mesecu je imela osnovna organizacija ZK svoj redni sestanek. Temu sestanku so prisostvovali predstavniki samoupravnih organov in ostalih organizacij podjetja.
Na sestanku se je razpravljalo o delu in sklepih 4. Plenuma ter o nalogah, ki stojijo pred nami pri odkrivanju napak in anomalij v okviru občine kakor tudi samega podjetja. Prisotni so nakazali vrsto nepravilnosti z družbeno političnega kakor tudi gospodarskega žiljenja.
V	drugi točki dnevnega reda so prisotni obravnavali dejo samo-
upravnih organov po delovnih enotah podjetja. V razpravi na podano poročilo so bili prisotni soglasni, da je treba dati Svetom še več pooblastil ter jih vzgajati, da jih bodo tudi dosledno izvajali in se jih posluževali.
Podan je bil tudi predlog, da bi se nedelovne člane; zamenjalo ter tako še zboljšalo delo svetov pri o-pravljanju njihovih pravic in dolžnosti za katere so bili izvoljeni kot predstavniki delovnih enot.
Potem je bila na tem širšem sestanku obravnavana gospodarska problematika podjetja v zvezi s težavami pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala, prodaji in plasiranju naših izdelkov na domačem in tujem tržišču.
Razprava o tem vprašanju je pokazala, da je treba povečati izvoz, ker le na ta način si bomo zagotovili potrebna sredstva za nadaljno proizvodnjo!
L. T.
Izmena v obratu Studa med odmorom
IZPOLNITEV LETNEGA PLANA POLIZDELKOV IN IZDELKOV V OBDOBJU I — IX 1966 V %
Polizdelki
izdelki
iS oj o Sr! c £ W E
llS
S «
Sanitetne tkanine	m2	76.4
Sanitetni ovoji	t	72.3
Sanitetna vata	t	73.4
Sanitetna konfekcija	din	77.8
Gaza skupno	m2	93.6
Gaza domača	m2	146.0
Gaza Studa	m2	63.1
Studa	votki	70.0
Senožeče — skupaj	m2	76.3
Zvezda — skupaj	m2	76.1
od tega: Tetra	m2	73.3
Skupaj	votki	72.7
Avtomatska tkalnica	m2	83.9
od tega: Mitja 103 cm	m2	35.9
Gaza 100 cm	m2	110.3
Skupaj	votki	73.5
Bombažna tkalnica	tm	77.5
Zvezda	tm	76.0
Avtomatska tkalnica	tm	86.1
Studa	tm	69.7
Senožeče	tm	92.4
Skupaj	tm	76.3
Skupaj	votki	79.4
Tkalnica ovojev		
Ovoji	m2	76.9
Ovoji	votki	70.8
Ovoji	kom	75.9
Ovoji	kg	95.8
Belilnica		
Vata	t	59.8
Tkanine	tm	88.3
Ovoji	kg	63.8
Cel za filtre	t	73.9
Cigartni filtri, skupaj	kom	75.5
Vata krep	kom	74.0
CSF filtri	kom	76.3
Konfekcija — skupaj	din	77.8
Vložki	pkt	77.0
Vata — skupaj	t	73.5
Vata A	t	77.7
Vata B	t	70.8
Vata stanična	t	52.0
Pripravljalnica		
Organtin	tm	97.4
Skrobljenje preje	kg	76.0
Previjanje na x navitke kg		73.7
Teoretični planski procent je razmerje med delovnimi dnevi posameznega obdobja in vsemi delovnimi dnevi v letu (pomnožen s 100). Za obdobje, januar — september je letos ob dveh prostih sobotah) razmerje 209 : 279,
Kadrovske vesti
v Času od 12. novembra do
11. DECEMBRA PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN:
Konfekcija: 12. XI. Pilih Kristina, 13. XI Rode Zinka, 19. XI. Krušnik Marija, 21. XI. Jenič Malči, 23. XI. Prašnikar Betka, 24. XI. Pančur Majda, 25. XI. Hribar Kati, 26. XI. Burja Julka, 27. XI. Osovnik Marija, 28. XI. Podbevšek Marija, 2. XII. Gostič Francka in Jeretina Marica, 3. XII. Justin Marija, 7. XII. Prosenc Marica, 8. XII. Cerar Marija.
Filtri: 16. XI. Svetlin Joži, 20. XI. Pavlič Andrej, 23. XI. Jarc Tončka, 11. XII. Ravbar- Tatjana.
Belilnica: 22. XI. Pestotnik Borca, 23. XI. Osolin Franc, 25. XI Peterka Marjan, 29. XI. Kokalj Franc, 5. XII. Banko Janez.
Mikalnica: 14. XI. Vrhovnik Gi-zela.
Tkalnica ovojev: 17. XI. Kolbl Cilka, 27. XI. Andrejka Andrej, 6. XII. Ivanetič Majda, 9. XII. Deisinger Štefka, 10. XII. Vehovec Pavla, 11. XII. Markuš Fani.
Tkalnica gaze: 29. XI. Grad Francka
Avtomatska tkalnica: 12. XI. Sev-šek Slavka, 22. XI. Vehovec Andrej.
Tkalnica Zvezda: 27. XI. Križnar Ivanka, 29. XI. Sušnik Marija.
Pripravljalnica: 22. XI. Ferlič Cilka, 24. XI. Žavbi Angelca in Dolinar Marija, 9 XII. Koprivnikar Rozka in Kokalj Cilka.
Studa: 21. XI. Rak Cilka
Računovodstvo:	16. XI. Škofič
Betka. 30. XI. Kavka Mira in Li-movšek Milena, 11. XII. Bunič Kristina.
Tehnični oddelek: 9. XII. Kukovec ing. Helena — Breznik
Tajništvo: 11. XII. Šinkovec Marija in Štrukelj Jože.
Komerciala: 17. XI. Capuder Albert, 29. XI. Leskovec Janez, 2. XII. Debevc Marjan, 7. XII. Jeretina Franc.
Pomožni obrati: 16. XI. Rožič ing. Franc.
PREGLED NEZGOD ZA MESEC
OKTOBER
Do 27. oktobra sta bili prijavljeni dve rezgodi pri delu.
DE Režija:
Dolgan Dušan, pripravnik v elek-tro-delavnici. Pri delu na napeljevanju elektroinstalacije v kurilnici je padel s pleskarske lestve in si poškodoval roko ter nogo.
Grujič Petar, transportni delavec. Pri pospravlianju krova na tovornem avtomobilu mu je stisnilo prst.
Poleg omenjenih dve nezgod sta bili prijavljeni še dve nezgodi do
katerih je prišlo v mesecu septembru sicer v pripravljalnici.
DE tkalnice:
Križman Alojzija Zaradi nasute ceste je padla s kolesom pri vožnji z dela in se poškodovala.
Cerar Ivanka Pri delu ji je padel na roko valjček in ji poškodoval prst
F V.
Vprašajte - odgovarjamo
Vprašanje:
K. B. vprašuje zakaj ni v našem bifeju večja izbira mrzlih jedil, ker kot je znano vsi člani ne jedo tople malice in, če se s tem ne misli prisiliti vse, da bi jedli toplo malico?
Odgovor:
Po trditvi vodje okrepčevalnice imamo stalno na zalogi sledečo hrano: šunkorico, ljubljansko in navadno salamo1, slanino, sir: šalet, emen-talec ali grajer, maslo, rib 3 ali 4 vrste, mesni obed, pašteto, marmelado, več vrst brezalkoholnih pijač, napolitanke, čokolado in bombone.
Da bi imeli še večjo izbiro je nemogoče, glede na skromne prostore, ki so na razpolago za skladiščenje predmetov. Sicer bomo skušali zalogo še popestriti, čeprav že sedaj ni ravno tako skromna kot navaja vpraševalec K. B.
Da bi pa s čimer-koli želeli prisiliti tudi tiste, ki ne jedo tople malice pa sploh ne pride v poštev. Vsak se prostovljno odloči za ali proti topli malici.
ZA DOBRO VOLJO
Na postaji ljudske milice se zglasi moški in pravi, da mu je bila ukradena listnica.
Službujoči miličnik sede za pisalni stroj, vstavi polo papirja in vpraša: »Kakšna pa je bila?«
Okradeni ga pogleda preplašeno, potem pa zajeclja:
»Zelo vitka in prikupna, nosila je rjav plašč in imela svetle lase.«
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Dušan Borštnar, Viljem Dolenc, Vida Grlica, Miro Pavlič, Franc Perše, Franc Roglič, Lojzka Rojc, Janez Rožman, Franc Rožič dipl, ing., Srečo Vodlan, Mirko Požeg (odgovorni urednik). Tel. 72-313 int. 01
Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov
g Št. 10 — oktober 1966
V MESECU OKTOBRU JE VSTOPIL V PODJETJE:
Grujič Peter — transport.
V POKOJ JE ODŠLA:
Drčar Angela — konfekcionarka, zaposlena v podjetju 24 let kot konfekcionarka.
Želimo ji obilo počitka in zdravja v zasluženem pokoju.
V MESECU OKTOBRU SO SE RODILI:
Peterkovi Tinci — sin, Gotarje-vi Heleni — sin, Gaberškov! Slavki — hčerka in Kosarjevi Mariji — hčerka.
Čestitamo staršem, sinovoma in hčerkama pa želimo krepko in zdravo rast!
C. Z.
POROKI V OKTOBRU:
Rokavec Elka — por. Smolnikar, Leskovec Janez.
Iskrene čestitke!
LAHKO BI BILO . . .
(Žena vstopi v kuhinjo, vrže torbico v kot, prezre možev nasmeh ter suho reče):
Ž. Že zopet nisi mogel pripraviti kosila pravi čas!
M. Draga, toliko pranja sem imel da|nes, najmlajšega sem štirikrat preoblekel, v trgovino dvakrat tekel. O ostalem ti sploh ne bom govoril. Ž. (vihaje nos, pokuša juho.) Tvoje gospodinjstvo ni vredno prebite pare. Toliko denarja ti dam zanj, a ti vse zapraviš.
M. Joj, le kdaj bo moje. delo kaj vredno. . .
Ž. Tiho, vedno ta diskusija! Drugič daj malo manj korenja v juho. Sedaj pa mi dovoli, da v miru preberem časopis. Saj mi pripada pravica, da se po delu odpočijem, kaj?
M Veš, danes sem zopet moral posoditi sosedu Jaku strojček za mletje drobtin in še mikser. Čudno, žena mu toliko zasluži, pa si ničesar ne kupi.
Ž. Če mu ne znaš reči odločne besede, pa posojaj. Phaj, če bi bila jaz taka mevža v službi, kdaj bi me že direktor zamenjal.
M. (histerično) Ja • . . drugim možem gre vse drugače. Žene pomagajo pomivati posodo, še v »Naši ženi« je to pisalo. Gredo tudi vsak teden v kino, imajo nove, obleke. . . in. . . Ž. Aha, spet stara pesem. Kaj se ti
VATKA VOTEK IN FILTER FILIP
pa smodi?
M To bo pa potica. Saj res ne morem na vse misliti.
Ž. Vedno bolj se mi čudno zdi, kje sem imela oči, ko sem te, spoznala. M. Zdaj mi je vsega dovolj! Vračam se k svoji materi. . . .
Ž. (se pomilovalno nasmehne) Se bo že »unesel« (in mirno bere naprej) časopis.)
V. G.
IZID ŽREBANJA
Uredništvo lista je prejelo preko 30 rešitev obeh nagradnih rebusov. Vse. poslane rešitve so bile pravilne, ker sta bila rebusa sorazmerno lahka. Pravilna rešitev za prvi rebus se glasi VRATAR, za drugi pa VLOŽKI
Da prevladuje v naši delovni skupnosti nežni spol se je dobro pokazalo tudi pri žrebanju, kajti obe nagradi sta pripadli njemu.
Žreb je, namenil prvo nagrado
MARIJI VIDER AR, drugo pa PEPCI ŽEBOVEC.
Nagradni posetnici
V I R E R ANTE
Kaj je po poklicu?
TONA REPEK
Za katero delovno mesto se je priglasila ta tovarišica?
Nekega večera sem se z drugimi vred vračala iz službe domov. Pogovarjali smo se, kako je katera preživela teh osem ur. Nakar pravi ena, ki ni iz našega oddelka, da ji je mojster ves začuden ob devetih zvečer dejal:
»Ja, Francka ali si ti sploh danes na „šihtu'’?«
Kaj pravite, kako neki ji je mogel pisati ure?