Sinčku.
Oj, sinček moj, v spanec pokojni          Stopila bo tnamica k tebi,
očesca le mehka zapri!                         poljubila lice ti bo;
Kraj tebe naslonil bom glavo,               kako se oklepal. je bodeš
jaz tudi zaprl bom oči.                         krog vrata z roiico drobnof
Ko midva tako zaspiva,                        Nič več ne pustiš je od sebe,
glej, tiho se vratct odpro,                      pri nama ostane vse dni,
in v sobo marnica stopi,                        kot nekdaj veseli, srečni
nasmeje se nama s/adko.                       živeli spet bomo mi vsi.
Pred dnevi tremi odšla je                     Spet mamica boža ti lice,
pač daleč v nebeški raj —                    ves dan se ti sladko smehlja;
nocoj pa, moj sinček zlati,                    kot gosta za vedno pri nama
spet pride k nanta nazaj.                      ostaneta angelca dva.
In s sabo prinese v tiaročju                  Oj, sitiček, to bode sreča,
najlepših darll z neba;                          to radost bode pri nas!
kraj nje pa smehljata se tiho                Pač sreče ni take na svetu
srebrna angelca dva.                              kot bode pri nas tačas. ..
Zato le zapri očesca! Sen sladki, glej, k tebi že gre, in kmala, oj, kmalu pritisne te mamica na srce ...
Jos. Vandot