Javni prostor v velikih

večstanovanjskih soseskah

po meri starejših stanovalcev

Boštjan Kerbler

Maša Filipovič Hrast

Richard Sendi

Ajda Šeme

Miriam Hurtado Monarres

Ženja Brezovar

Nataša Balant

Robi Koščak





Javni prostor v velikih večstanovanjskih soseskah po meri starejših stanovalcev

Boštjan Kerbler, Maša Filipovič Hrast, Richard Sendi, Ajda Šeme, Miriam Hurtado Monarres, Ženja Brezovar, Nataša Balant, Robi Koščak 1

2

Uvod 4

Javni prostor v velikih večstanovanjskih soseskah

6

Velike večstanovanjske soseske

6

Javni prostor velikih večstanovanjskih sosesk

6

Pomen javnega prostora za starejše stanovalce

6

Proučene velike večstanovanjske soseske

6

Ljubljana 8

Soseska Fužine

8

Soseska Ruski car

12

Soseska Litostrojski bloki

16

Maribor

18

Soseska Greenwich

18

Soseska Jugomont

22

Soseska S-23

26

Soseska S-31

30

Kranj

Soseske Planina

34

Velenje

Soseska Gorica

38

Ravne na Koroškem

Javornik 42

Nova Gorica

Cankarjeva soseska

46

Ustrezni javni prostori sosesk

48

Neustrezni javni prostori sosesk

49

Smernice in priporočila

50

Viri in literatura

54

Sliki na naslovnici: Soseska Štepanjsko naselje v Ljubljani 3

Uvod

Staranje prebivalstva je značilno za vse evropske države. Ker so starejši zelo pomemben in številčno močno zastopan del družbe, je pomembno, da izzive, s katerimi se soočajo, raziščemo z vidika njihovih potreb. Pri Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije smo zato skupaj s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedli raziskavo Javni prostor za potrebe starejših v velikih večstanovanjskih soseskah v Sloveniji. K sodelovanju v raziskavi smo povabili prebivalce, ki so starejši od 65 let in živijo v velikih večstanovanjskih soseskah, zgrajenih med letoma 1945 in 1991, ko so se gradile take soseske. Takratni urbanistični načrti so predvidevali, da bodo v njih živeli mlajši ljudje, ki so se množično priseljevali v zaposlitvena središča, zato so njihovim potrebam prilagodili tudi javni prostor. Ker Slovenci nismo naklonjeni selitvam in želimo v svojih stanovanjih ostati čim dalj časa, so prvotni stanovalci ostali v svojih stanovanjih in se sčasoma postarali. S starostjo so se njihove potrebe spremenile, javni prostor sosesk pa je ostal nespremenjen. Zato nas je zanimalo, kako starejši stanovalci sosesk dojemajo javni prostor, s čim so zadovoljni in kje se pojavljajo težave, ki jim onemogočajo uporabo zunanjega prostora po njihovih željah. V tej publikaciji na slikovit način predstavljamo posamezne velike večstanovanjske soseske po Sloveniji, njihove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti z vidika potreb starejših stanovalcev. Na koncu predlagamo tudi smernice in priporočila za prilagoditve, saj je urejen in varen javni prostor ključen za kakovostno življenje starejših in njihovo aktivno vključevanje v skupnost.

4

Soseska Javornik na Ravnah na Koroškem



5

Javni prostor v velikih večstanovanjskih soseskah Velike večstanovanjske soseske

Pomen javnega prostora za starejše stanovalce

Tako kot drugod po Evropi je tudi za Slovenijo značilno, da so po drugi svetovni Ljudje postajamo s starostjo vse bolj navezani na svoje bivalno okolje, saj nas vojni in do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja stanovanjsko problematiko nanj vežejo spomini, osebni dosežki ter mreža prijateljev in znancev. Starejši reševali z gradnjo velikih večstanovanjskih sosesk. Stanovanjske stavbe, pogosto ostajajo v bližini doma tudi zaradi različnih oviranosti (na primer pri zgrajene v tem času, zato sestavljajo 51,8 odstotka celotnega stanovanjskega gibanju). Zato je javni prostor večstanovanjskih sosesk zanje zelo pomemben.

fonda v Sloveniji. Ker je bil cilj gradnje ustvariti kakovostna in samozadostna Omogoča jim, da lahko zapustijo svoja stanovanja in se odpravijo na prosto, stanovanjska okolja, so velike večstanovanjske soseske umeščali na prostrane hkrati pa so še vedno v bližini doma. Nudi jim priložnost za ohranjanje družbenih zelene obmestne površine. Oblikovali so jih kot zaokrožene celote, posamezne stikov, gibanje na svežem zraku ter dostop do različnih storitev in dejavnosti.

stavbe pa povezovali z različnimi tipi javnih prostorov. Vanje so umeščali veliko Če so vanj vključene zelene površine, jim omogoča tudi stik z naravo. Ker je zelenja in družbeno infrastrukturo, kot so vrtci, šole in trgovine, promet pa so to zanje najbližji zunanji prostor, je pomembno, da je vzdrževan, dostopen speljali le do obrobja sosesk, s čimer so prostor prilagodili pešcu.

in varen. Tak prostor pri starejših vzbuja zadovoljstvo in krepi pripadnost do okolja, v katerem živijo. Še posebej pomemben je za tiste starejše stanovalce, ki zaradi zdravstvenih in s starostjo povezanih težav nimajo veliko drugih stikov z zunanjim svetom in skupnostjo.

Javni prostor velikih večstanovanjskih sosesk

Javni prostor je imel že od začetka pomembno vlogo pri oblikovanju velikih večstanovanjskih sosesk, saj je nudil zdravo okolje za delavce, ki so tam Proučene velike večstanovanjske

živeli, izkazoval je estetsko vrednost soseske, predvsem pa je bil prostor, ki je spodbujal družbene stike med stanovalci. Bil je torej zamišljen kot središče soseske

večstanovanjske soseske, v katerem ob prepletanju različnih funkcij prostora poteka javno življenje stanovalcev. Tako vlogo ima še danes. Stanovalci in drugi ga lahko uporabljajo kot prostor za sprostitev, preživljanje prostega časa V raziskavi smo velike večstanovanjske soseske opredelili kot večstanovanjska in druženje. Ker je javni prostor večnamenski, se lahko močno razlikuje po naselja z najmanj tisoč stanovanjskimi enotami. Takih je v Sloveniji devetindvajset, svoji pojavnosti. Njegovi sestavni deli so lahko zelene površine, pešpoti, trgi, v raziskavo pa smo jih vključili deset, in sicer Fužine, Ruski car in Litostrojske ulice, parkirni prostori in različna oprema (na primer klopi, koši za smeti itd.).

bloke v Ljubljani, Greenwich, Jugomont ter soseski S-23 in S-31 v Mariboru, vse Pomembno je, da vsem stanovalcem ponuja možnosti za izvedbo različnih tri dele soseske Planina (I, II in III) v Kranju, sosesko Gorica v Velenju, sosesko dejavnosti, dostop do različnih storitev in varno okolje.

Javornik na Ravnah na Koroškem in Cankarjevo sosesko v Novi Gorici. Da bi spoznali prednosti in pomanjkljivosti njihovih javnih prostorov za kakovostno bivanje, smo v vseh opravili anketiranja starejših stanovalcev ter skupinske pogovore in sprehode z njimi.

6

Soseska S-23 v Mariboru



7

Ljubljana

Stanovanjsko problematiko v Ljubljani so po vojni začeli reševati z obnavljanjem Najprej so zgradili Brodarjev trg z okolico, sledil je Preglov trg in kot zadnji še obstoječega stanovanjskega fonda, spodbujanjem podjetij h gradnji stanovanj Rusjanov trg na vzhodu. Fužine so po površini največja večstanovanjska soseska za njihove delavce ter z načrtovanjem in gradnjo občinskih stanovanj. V

v Ljubljani, ki se razteza na šestdesetih hektarjih in jo na eni strani omejuje urbanističnem razvoju mesta je bila soseska opredeljena kot organizacijsko Zaloška cesta, na drugi pa Ljubljanica. V njej je več kot štiri tisoč stanovanj.

in prostorsko merilo. Soseske so načrtovali celostno, vendar so zaradi različnih Poleg stanovanjskih stavb so med zelene in rekreativne površine umeščeni virov financiranja običajno zgradili le stanovanjske stavbe ter osnovno še osnovni šoli, srednja šola, vrtec, dom za starejše občane, zdravstveni dom, infrastrukturo z vrtcem, šolo in trgovino. Naselja so umeščali ob glavne lekarna, knjižnica, trgovine itd. V soseski živi skoraj enajst tisoč ljudi, od teh je prometnice in med zelene površine, ki so bile zaprte za promet. Parkirišč je nekaj več kot četrtina starejša od 65 let.

bilo malo, več je bilo zelenih površin. Prevladujoč stavbeni tip v soseskah so bile stanovanjske stavbe z največ štirimi nadstropji. Od šestdesetih let naprej je napredek v gradbeni tehniki omogočal tudi gradnjo stolpnic, ki so se v Javni prostor in starejši stanovalci

Ljubljani hitro namnožile in postale navpični poudarki sosesk. Zaradi povečanja števila avtomobilov so v naselja postopoma začeli umeščati več parkirišč. V

Starejši stanovalci soseske Fužine so zadovoljni z urejenostjo soseske za bivanje sedemdesetih in osemdesetih letih so nastale najprepoznavnejše ljubljanske v starosti. Enako velja za dostopnost družbene infrastrukture in različnih velike večstanovanjske soseske. Velikih večstanovanjskih sosesk je danes v storitev, zlasti za bližino trgovine z živili, lekarne, banke, pošte. Zadovoljni so Ljubljani osemnajst. Glede na število stanovanjskih enot si od največje do tudi z dostopnostjo zdravstvenega doma, frizerskih, kozmetičnih in gostinskih najmanjše sledijo: Fužine, Gotska-Rašiška (Zgornja Šiška), Štepanjsko naselje, storitev, prostočasnih dejavnosti in specializiranih živilskih trgovin ter z bližino Nove Jarše vzhod, Ruski car, Litostrojski bloki, Nove Stožice (BS3), Savsko javnega potniškega prometa. Storitve, ki so na voljo v soseski, po njihovem naselje vzhod, Koseze – Ulica bratov Učakar, Savsko naselje zahod, Ziherlova, mnenju omogočajo samostojno življenje v starosti tudi v primeru slabšega Martina Krpana, Brilejeva, Zupančičeva jama, Kunaverjeva, Šentvid, Moste in zdravja.

Draveljska gmajna. Najstarejša med njimi je soseska Litostrojski bloki.

»Mislim, da je soseska zlo urejena. Da je dostopna, da ima infrastrukturo, da je tudi več storitev, Soseska Fužine

trgovin, je dom starejših, šole so tukaj.«

Značilnosti soseske

Manj zadovoljni so z dostopnostjo neživilskih trgovin in kulturnih storitev.

Fužine so bile že v začetku načrtovane zelo velikopotezno, saj so v treh letih Kot so opozorili, soseska nima večnamenske dvorane, zato morajo stanovalci nameravali zgraditi štiri tisoč stanovanj in vso spremljevalno infrastrukturo.

obiskovati prireditve drugje, kar je za starejše ljudi težava.

Gradnjo so začeli leta 1979, vendar se je podaljšala do konca osemdesetih let.

8

Soseska Fužine v Ljubljani



9

»Pa tudi rabimo kakšno večnamensko dvorano, ki naj bi se po novih načrtih tudi zgodila. To tudi

»/…/ Tut čistoča v naselju je za mene katastrofalna. Res, to je /…/ zdele se grem stavit, da bi tudi pomeni, da bi lahko imeli neke prireditve v tem okolju. Nekak težko se odpravijo ti ljudje kam ene tisoč [obraznih, op. av.] mask najdl po naselju.«

drugam. Čeprav imamo Španske borce kr blizu, pa vendar se mi zdi, da bi mogoče ta večnamenska dvorana bila zelo koristna za to okolje, za veliko število ljudi.«

»/…/ in neustrezni smetnjaki, ker raznašajo ven iz smetnjakov in mečejo. /…/ Vrane. So tko brihtne, kar pridejo, pol pa najdeš smeti na parkiriščih.«

Zelo radi uporabljajo javni prostor soseske. Všeč jim je, da imajo blizu zelene sprehajalne površine, saj veliko svojega časa preživljajo na prostem. Veliko se Manj zadovoljni so tudi z gostoto prometa, najmanj pa z ureditvijo parkiranja.

sprehajajo in posedajo na klopeh, za katere so povedali, da jih je v soseski veliko.

Poudarili so, da imajo premalo parkirišč. Po njihovem mnenju bi težavo lahko rešili z garažno hišo, hkrati pa bi ohranili zelene površine.

»Skratka, od zelenih površin Golovca, bližine mesta, kamorkoli se obrneš, je vse bliz.«

»Ampak lahko bi mel garažno hišo, da bi plačal na mesec 50 evrov pa imaš tam avto. Tako pa mi parkiramo po zelenicah.«

»Ja, Fužinci so zlo radi zuni. Tko, k greš, kr vidiš, ljudje so zlo veliko zuni, se sprehajajo, uporabljajo, od šahiranja, balinanja, sprehajanja /…/«

Dokaj zadovoljni so tudi z možnostjo vključevanja v odločanje o soseski in z Zadovoljni so tudi z urejenostjo trgov in ploščadi ter tudi s pločniki, čeprav informiranostjo o dogajanju v soseski.

jih moti, da niso povsod znižani na raven cestišča.

»Jaz sem mogoče vključena 25 let. Zdej ostali več al manj. To je tko. Jaz mislim, da tolk vključenosti v okolje, kot je tle, ni nikjer v Ljubljani.«

»Pred leti smo imeli akcijo nižanja pločnikov za gibalno ovirane osebe. So nardil, ampak niso vseh znižal. Tko da ma človek včasih problem, ker je na eni strani znižan in gre gor, na drugi strani pa ni.«

Čeprav so navedli nekatere pomanjkljivosti soseske, so povedali, da so nanjo Motijo jih tudi neurejeni suhozidi. Poudarili so, da imajo v soseski sicer zelo navezani in da se v njej počutijo varne.

radi zelenje, vendar so bila po njihovem mnenju izbrana napačna drevesa.

Njihove korenine namreč dvigujejo suhozide in pločnike, kar je nevarno za

»Ampak ta soseska je sedaj ena boljše urejenih, ne samo po zunanjosti, tudi po socialnem vidiku.

vse stanovalce.

In to je tisto, kar mi je zlo všeč. Da se počutiš varno.«

»Ti suhozidi so v bistvu ena arhitektska posebnost in so zaščiteni. In takrat tut na novo narejeni Povedali so še, da imajo v soseski dobre odnose. S stanovalci se pozdravljajo in zasajeni. Ampak iz mejhnega dreveščka ali grma, ker to ni bilo negovano, so ratala ogromna drevesa in te korenine so dvigovale te suhozide, ne. Sej prav kolega, lahko padejo na koga dol.«

in pogovarjajo, občasno se družijo in organizirajo različne dogodke, na primer čistilno akcijo, zabavo s palačinkami itd.

Manj zadovoljni so tudi s čistočo in koši za smeti. Povedali so, da so nekateri

»Ko greš iz trgovine, če srečaš nekoga, pa tut če ga ne tok zlo poznaš, tut rečeš par besed. Al pa se smetnjaki odprti, zaradi česar veter, vrane in druge živali po soseski raznašajo nasmeješ, se pozdravimo. Tut čistilne akcije so zlo dobro obiskane.«

smeti.

10

Soseska Fužine v Ljubljani



11

Soseska Ruski car

Značilnosti soseske

Sosesko Ruski car so v severnem delu Ljubljane začeli graditi leta 1967, končana

»Sama soseska je dost lepo urejena, tudi klopc je dost, dobr s temi izjemami, imate prav, gospa.

pa je bila v naslednjem desetletju. Razteza se na šestnajstih hektarjih, sestavljajo Ampak tko imamo dva krasna parka. Tlele je centralni park, k je res, je za malčke in za starejše in pa jo Bratovševa in Glinškova ploščad ter Mucherjeva ulica. V sosesko so je tut zlo polno. Vedno se tam ljudje nahajajo, dopoldne in popoldne.«

umeščeni različni tipi stanovanjskih stavb, pritličja katerih so bila v prvotnih načrtih popolnoma namenjena trgovinskim lokalom in drugim storitvenim Stanovalci, predvsem starejši, se radi v parku sprehajajo, srečujejo z drugimi dejavnostim. V osrednjem delu naselja je večja parkovna površina, tam so in družijo. Želijo pa si, da bi soseska imela center dnevnih dejavnosti in s tem tudi trgovina, banka in lekarna, v neposredni bližini pa še vrtca in knjižnica. V

zaprt prostor, v katerem bi se lahko družili v vseh letnih časih.

soseski je več kot dva tisoč stanovanj, v katerih stanuje skoraj štiri tisoč petsto prebivalcev. Med obravnavanimi ljubljanskimi soseskami ima Ruski car največji delež starejših stanovalcev, in sicer dobrih trideset odstotkov.

»V parku se zlo srečujejo, saj je res velik starejših, manjka pa, saj pravim, dnevni center aktivnosti krvavo manjka, res, mislm za tkole velko sosesko.«

Javni prostor in starejši stanovalci

Z javnim prometom so zelo zadovoljni. S središčem mesta ima soseska dobro urejeno povezavo, razen ob nedeljah, ko je avtobusov zelo malo.

Večina starejših stanovalcev meni, da je soseska načeloma dobro urejena za bivanje v starosti. Najbolj zadovoljni so z dostopnostjo nekaterih storitvenih

»Ne, sam tlele so eni dal pripombe, ne. K osmica ob sobotah še voz, v nedeljo pa ne, pa kšni pravjo, dejavnosti, predvsem banke, lekarne, trgovine z osnovnimi živili, tudi pošte, k majo v nedeljo, k bi šli z otroci vn, ne morjo it, a ne /…/ Prav, da pač pogrešajo, a ne.«

čeprav je nekoliko oddaljena.

Najbolj nezadovoljni so z gostoto prometa in ureditvijo parkiranja, saj ljudje

»Soseska je ena bolj kvalitetnih v Ljubljani, ker sem prej tut drugje stanovala pa lahko primerjam /…/

zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov parkirajo povsod, tudi po zelenicah Praktično ima vse /…/ Ja, tko da, saj pravim, sam same infrastrukture je dost /…/ Trgovin imamo dosti. Kaj je še za povedati? Vrtca imamo dva, tako da praktično enega večjega pa walfdorskega.«

v parku.

»Da, to je res, ta soseska /…/ ena bl cenjenih soseske je.«

»Divja parkirišča v parku. Vse, kar se da zaparkirat, je zaparkirano, ker je enostavno [premalo, op.

av.] parkirnih mest za ta nivo avtomobilski, ki je zdaj, ne.«

Zadovoljni so tudi z zelenimi površinami, sprehajalnimi stezami in klopmi, dokaj zadovoljni pa z varnostjo, mirnostjo, čistočo in koši za smeti.

»Ja, pa rak rana, premalo parkirišč. Poudarjeno dvejstkrat. Če bojo zdej tm usposobl, v planu je, se prav /…/«

12

Soseska Ruski car v Ljubljani



13

Starejši stanovalci so zelo nezadovoljni, da v soseski nimajo zdravstvenega Nekateri menijo, da niso vključeni v odločanje o soseski, drugi pa, da je doma. Želijo pa si, da bi imeli center dnevnih dejavnosti.

razlog v pasivnosti in izoliranosti ljudi. V soseski je na voljo dovolj dejavnosti za starejše in društev, ki organizirajo različne dogodke, vendar je tudi na tem področju težava v tem, da se jih ljudje ne želijo udeleževati.

»Mi smo imel denar, da se je tmle pr Horsu pa pred Ruskim carjem, k je tista trava, je blo, da bojo gradil zdravstveni dom. Potem pa so Fužine naredl in so nam ta denar vzeli in so tam zdravstveni dom dal.«

»Dejstvo je, da so ljudje totalno pasivni. Zdej, kaj je razlog, pustimo to, ampak ponudbe je relativno dost, ne, zlasti tole društvo, ne.«

»Dnevni center aktivnosti, ki je že razpreden po Ljubljani, žal v tej soseski še ni bilo sredstev za to, so že načrti, sam to je res za starejše točka ena, saj vsaj tako jaz to vidim /…/ [Vsak, op. av.] si najde lahko kšne aktivnosti in te so vodene s strani mesta Ljubljana, kvalitetno izvajane, in to je to.«

»Ta rampa je skoz odprta in se vozijo čisto vsi po celi ploščadi. Na ploščadi so otroci, so starejši ljudje, se jim ne morejo umikat, enkrat se bo nekaj zgodlo.«

Opozorili so na neurejenost ploščadi, ki bi jo bilo treba sanirati, saj se lahko udre in onemogoča dostop intervencijskih vozil do večstanovanjskih stavb.

»No problem, če smem še dopolnit, problem te ploščadi, ne, je v denarju, ne, ker je res potrebna rekonstrukcije. Dol že kapniki tečejo /…/ In v glavnem problem je v rekonstrukciji oziroma sanaciji ploščadi, ki košta velke denarje, MOL, mestna občina Ljubljana, tega stroška noče sam prevzeti.

Pritiskajo na stanovalce, uporabnike ploščadi, uni pa tut ne, saj so že enkrat to plačali in zdaj ni, ni kle, ni dogovora /…/«

»Gasilc sploh ne gre gor, ker so avto imeli, smo imeli enkrat razpravo, ti gasilci sploh ne morejo iti gor, ker [na ploščad, op. av.] se bo to udrl.«

Moti jih vandalizem, predvsem mladostnikov, ki razbijajo šipe in klopi, uničujejo pa tudi postajališča mestnega prometa.

»Kar se tiče urejenosti soseske, če ne bi bilo raznih vandalov in tko naprej, to je že gospa prejle nekaj omenila, raznih razbitih šip in tko naprej, žal tega je veliko v Ljubljani pa še kje drgje.«

14

Soseska Ruski car v Ljubljani



15

Soseska Litostrojski bloki

Značilnosti soseske

Gradnja Litostrojskih blokov se je začela leta 1947 v sklopu povojne obnove in Stanovalci so nezadovoljni tudi z informiranjem o dogajanju v soseski in z je trajala do leta 1965. Soseska je nastala ob metalurškem kompleksu tovarne možnostjo vključevanja v odločanje o njej. Družijo se redko ali občasno, tudi Litostroj, med gorenjsko železnico in Celovško cesto. Obsega okoli trideset ne pogovarjajo se pogosto. Menijo še, da v soseski skoraj ni organiziranih hektarjev in v njej je veliko zelenih površin z visokimi drevesi. Vključuje več kot oblik druženja in da si stanovalci redko pomagajo pri različnih opravkih (na dva tisoč stanovanj, v katerih živi več kot štiri tisoč petsto stanovalcev. Skoraj primer pri prevozu, nakupovanju itd.).

četrtina teh je starejša od 65 let. Med zelenimi površinami so stanovanjske stavbe treh različnih tipov, osnovna šola, vrtca, več trgovin in lekarna.

Javni prostor in starejši stanovalci

Starejši stanovalci so dokaj zadovoljni z urejenostjo soseske za bivanje v starosti, opozorili pa so tudi na nekatere njene pomanjkljivosti. Najbolj so zadovoljni z dostopnostjo nekaterih storitvenih dejavnosti, kot so trgovina z osnovnimi živili, pošta, lekarna in banka. Precej zadovoljni so tudi z dostopnostjo zdravstvenega doma, manj pa z bližino frizerskih, kozmetičnih in gostinskih storitev, specializiranih trgovin, kulturnih storitev in prostočasnih dejavnosti. Menijo, da storitve, ki so na voljo v soseski, večinoma ne omogočajo samostojnega življenja v starosti v primeru slabšega zdravja.

Dokaj zadovoljni so z varnostjo v soseski, nekoliko manj pa z mirnostjo in čistočo.

Precej zadovoljni so tudi z zelenimi površinami, osvetljenostjo ulic, prehodi za pešce ter označbami stavb in storitev, nekoliko manj pa s sprehajalnimi potmi, čeprav se zelo pogosto sprehajajo. Manj zadovoljni so tudi s pločniki, stopnicami, robniki, klančinami, trgi, ploščadmi in drugimi zunanjimi površinami.

Menijo, da so v nekaterih delih soseske ovire, ki otežujejo dostop in gibanje.

Nezadovoljni so s klopmi za počitek, koši za smeti in napravami za rekreacijo.

Najmanj zadovoljni so z ureditvijo parkiranja in gostoto prometa.

16

Soseska Litostrojski bloki v Ljubljani



17

Maribor

V Mariboru so po drugi svetovni vojni večstanovanjske soseske umeščali v je starejša od 65 let. V bližini soseske so vrtec, trgovina in lekarna. Ob robu predele, ki so bili med vojno porušeni, in v bližino industrijskih obratov na soseske je tudi mlekarna, ki neprekinjeno deluje že od leta 1961.

robu mesta. Do sredine šestdesetih let so gradili relativno velike stanovanjske soseske, ki so v povprečju vključevale štirinajst večstanovanjskih stavb, visokih največ štiri nadstropja. Parkirišč je bilo tam malo, več je bilo zelenih površin. V

Javni prostor in starejši stanovalci

drugi polovici šestdesetih let se je večstanovanjska gradnja okrepila. Soseske so bile po površinah nekoliko manjše od svojih predhodnic, vanje so umeščali Nekateri starejši stanovalci so z urejenostjo soseske za bivanje v starosti tudi višje večstanovanjske stavbe z največ šestimi nadstropji in imele so več zadovoljni, drugi nekoliko manj. Najbolj zadovoljni so z bližino nekaterih parkirišč, vendar na račun zelenih površin. Soseske, ki so nastale v sedemdesetih storitvenih dejavnosti, kot so lekarna, banka, trgovina z osnovnimi živili, in osemdesetih letih, so se uveljavile kot novi mestni predeli, ki so imeli veliko gostinske, frizerske in kozmetične storitve in specializirane trgovine za parkirnih in tudi zelenih površin. Tedanje večstanovanjske stavbe so še višje prehrano (mesnica, prodajalna sadja in zelenjave). Precej zadovoljni so tudi in imajo največ osem nadstropij. V zasnovi sosesk se je uveljavil koncept z bližino zdravstvenega doma, nekoliko manj pa z drugimi specializiranimi ulice, ob katero so umestili storitvene in oskrbne dejavnosti. V Mariboru je trgovinami (na primer trgovine z živili) in prostočasnimi dejavnostmi. Najmanj šest velikih večstanovanjskih sosesk. Glede na število stanovanjskih enot si zadovoljni so z bližino kulturnih storitev. Nekateri menijo, da storitve, ki so od največje do najmanjše sledijo: Nova vas IIa, Nova vas I, Jugomont, S-23, na voljo v soseski, omogočajo samostojno življenje tudi v primeru slabšega S-31 in Greenwich. Najstarejša med njimi je soseska Greenwich.

zdravja, drugi ne.

»Trgovinico mamo, zdravstveni dom mamo tam blizu.«

Soseska Greenwich

Stanovalci z urejenostjo soseske niso najbolj zadovoljni. Omenili so, da so v Značilnosti soseske

zunanjem prostoru soseske ovire, ki otežujejo dostop in gibanje. Predvsem so opozorili na pločnike, ki niso znižani ali jih ponekod sploh ni. Manj zadovoljni Maribor se je leta 1959 začel prijateljsko povezovati s tujimi mesti, med so tudi s klančinami. Navedeno zmanjšuje dostopnost stanovalcem, ki so drugim tudi z londonskim predelom Greenwich. V počastitev tega dogodka gibalno ovirani. Menili so tudi, da v nekaterih delih soseske osvetljenost ni so stanovanjsko sosesko, ki so jo med letoma 1957 in 1964 gradili v mestni popolnoma ustrezna.

četrti Pobrežje, poimenovali Greenwich. Na približno desetih hektarjih so razvrščeni tipološko različni stanovanjski bloki, med katerimi sta najbolj prepoznavni stanovanjski stavbi v obliki metuljčka. Zelenih površin je danes

»Da ne govorimo o tem, da pločnikov ne poznamo tam, ne, Mlekarniška, Shakespearova, ne.«

manj kot ob izgradnji, saj so na njihov račun povečali število parkirnih mest.

»Nimamo pločnikov /.../ Kar se tiče razsvetljave, slučajno hodim bolj pozno spat. Tam pri eni V soseski prebiva približno tisoč sedemsto stanovalcev in dobra četrtina teh stolpnici, gledam, že tri leta utripa luč. Ona, cestna svetilka, ne.«

18

Soseska Greenwich v Mariboru



19

Čeprav so z zelenimi površinami dokaj zadovoljni, nekateri pogrešajo več

»Prej včasih je dostikrat posredovala tudi policija, al pa tu na tej zelenici, o kateri sem prej govorila, zelenja in urejenih sprehajalnih poti. Manj zadovoljni so tudi s koši za smeti, ne, tam se tudi še zdaj, opažam, zbirajo tipi, ki ne pašejo tja, mislim, saj vidiš, po videzu, po napravami za rekreacijo in klopmi za počitek, ki jih večinoma ni ali so polomljene.

obnašanju, ne.«

Opozorili so na vandalizem, predvsem na uničevanje javne lastnine v soseski.

»Veste kaj, jaz se ponoči v bistvu, odkar sem v penziji, ne gibam, ne. Zelo redko kdaj pridem, ne vem, po deseti uri domov, ne.«

»Ko smo postavljali letos jeseni igrala tam, trikrat so jih zažgali.«

Največji težavi v soseski sta gostota prometa in ureditev parkiranja, predvsem

»Tista zelenica, ki je, včasih so bile klopce, ko sem se jaz preselila. Jaz tam živim približno 25 let, primanjkuje parkirnih mest. Zaradi teh prihaja do medsosedskih sporov, ki ne. Včasih so bile klopce, so se dobivali tudi ljudje ob praznikih, recimo, ne vem, če drugo ne, za lahko vodijo celo do uničevanja zasebne lastnine in vandalizma.

staro leto, ne. Tega zdaj ni več, ne.«

»/…/ Če so se klopi polomle /…/ So popoldan tam penzionisti sedeli pa mamice z malimi otroki,

»Dodala bi še pa parkiranje, ne. Ker to je pa živa katastrofa. O kulturi se ne bomo pogovarjali, zvečer pa je prišla mladina, ker se tam da fino skrit. Tam so lahko potem tudi popivali pa klopi parkiranja, ne. Jaz mam garažo. Jaz mam na srečo garažo in garaža je na nesrečo na tako so se razbijale.«

neposrečenem mestu, da me dnevno zaparkirajo sigurno desetkrat, ne.«

»Parkirni prostori so vsi zasedeni, ker vsak že ima po tri avte.«

Opozorili so, da v soseski ni notranjih in zunanjih prostorov za druženje starejših.

Opazili so tudi spremembe v navadah stanovalcev soseske po pandemiji

»Ker je zdaj že toliko avtov, da nimajo vsi kje parkirat, in stanovalci, kakršni pač so, režejo gume, covida-19, saj naj bi ti postali precej pasivni in naj bi se le redko družili. Če se, plehe, uničujejo, ne.«

se največkrat družijo pred vhodi v večstanovanjske stavbe. Dodali so, da je v soseski premalo organiziranih oblik druženja in udejstvovanja, prav tako niso popolnoma zadovoljni z informiranostjo o dogajanju v soseski.

Hkrati so dokaj zadovoljni z javnim prometom, želeli pa bi si, da bi mestni avtobus vozil pogosteje.

»Je pa največji problem druženje, ne. Včasih smo se družili, recimo, iz našega bloka mejimo, blok meji na mlekarno, vmes je pa velika zelenica, smo imeli včasih klopi pa peskovnik pa, recimo,

»Problem je v tem, da grejo vsi z začetne postaje ob isti uri, pa pride, recimo, v desetih minutah, kostanje smo pekli, družli smo se, ne. Tega več ni, mislim več ali manj je vse usahnilo, bi rekla, ne.«

vsi pridejo, potem pa pol ure čakaš, ne.«

»Mamo tisto, dve veliki stolpnici, potem še tisti dolgi blok, tam so vsi prostori, ki so bli včasih večnamenski že davno oddani, ne, so se razdelili.«

Starejši stanovalci prav tako niso posebej zadovoljni s čistočo v soseski. Težave imajo tudi pozimi, kadar je sneg, saj pločniki niso očiščeni ali posuti s peskom in soljo. Nekateri so opozorili tudi na pomanjkanje miru in varnosti.

20

Soseska Greenwich v Mariboru



21

Soseska Jugomont

Značilnosti soseske

Jugomont je velika večstanovanjska soseska v mestni četrti Spodnje Radvanje.

Dokaj zadovoljni so tudi z bližino javnega prometa in urejenostjo avtobusnih Meri okoli osem hektarjev. V večstanovanjskih stavbah, zgrajenih med letoma postajališč.

1965 in 1972, stanuje nekaj manj kot tisoč devetsto ljudi. Starejših stanovalcev je skoraj dobra četrtina. Soseska ima poenoten videz, saj jo sestavlja petnajst

»Imamo avtobusno postajo tudi v naselju /…/«

stanovanjskih stavb enakega tipa. V času gradnje je bil namreč sprejet nov zakon o graditvi objektov, ki ni več dovoljeval opečnate gradnje za večnadstropne

»Ja, čist blizu, dva avtobusa še povrh. In te vse avtobusne postaje so urejene.«

stavbe, zato so pri tej soseski prvič izvedli montažno gradnjo. V soseski imajo svojo trgovino in vrtec. Njena posebnost je cerkev svetega Križa, ki je Precej zadovoljni so z urejenostjo zelenih površin in bližino gozda, manj pa s v jugozahodnem delu naselja in ni bila zgrajena po prvotnih načrtih. Svojo sprehajalnimi potmi. Poudarili so tudi, da imajo v soseski premalo ustreznih današnjo podobo je dobila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila klopi.

tudi posvečena.

»Zelenice so tudi koliko toliko urejene /…/ Pokošeno, to je vse, ker vsi bloki kosijo. Vsi si urejajo.«

Javni prostor in starejši stanovalci

»Recimo, mi imamo gozd zraven, vsi se grejo tja sprehajat, ne. Ta gozd pa je urejen lepo. Tak da ni problemov za sprehode tam na Jugomontu, ni problema, lahko gremo vsi.«

Starejši stanovalci soseske menijo, da je ta dokaj dobro prilagojena za bivanje v starosti. Storitve, ki so na voljo, omogočajo samostojno življenje v

»Klop je edino v parku. V tistem malem parku, tam na Lublanski proti Goriški not.«

starosti tudi v primeru slabšega zdravja. Najbolj zadovoljni so z dostopnostjo trgovine z živili, zadovoljni pa so tudi z dostopnostjo banke, lekarne, pošte Moti jih, da je v soseski premalo košev za smeti, zaradi česar ljudje odpadke in specializiranih trgovin s prehrano. Manj zadovoljni so z bližino gostinskih odlagajo po zelenicah. Zato ne preseneča, da so s čistočo v soseski manj storitev in neživilskih trgovin, najmanj pa z bližino prostočasnih in kulturnih zadovoljni.

dejavnosti in zdravstvenega doma.

»Večino je v redu, je dobro, recimo, moti me pa nekaj stvari, ki niso urejene, to so odpadki, ja koši

»Všeč mi je, da imamo vse, trgovino, bife je /…/«

za smeti pa na zelenicah vse odlagajo ne. To je izredno moteče /…/ Zelenja mamo malo in še to, kar mamo, uničujemo.«

»Ne, [v soseski nimamo zdravstvenega doma in pošte, op. av.], imamo trgovino in bife pa kiosk s časopisi pa to.«

Moti jih tudi gost in nevaren promet, ki je speljan čez sosesko. Pri tem so opozorili, da tam ni pločnikov, kar je zelo nevarno za pešce, še posebej za starejše in ljudi z oviranostmi.

22

Soseska Jugomont v Mariboru



23

»In tudi promet, sam promet v naselju. S ceste Eve Lovše je speljano v naše naselje, cesta not in vsi Zadovoljni pa so z informiranostjo v soseski in z možnostjo vključevanja v grejo, se jo izogibajo /…/ in grejo pri nas not. Pol iz vrtca tudi, je vse spelano, ko otroke pripelajo, odločanje glede nje.

je vse spelano v naselje.«

»Recimo dejansko v naselju itak ni pločnikov, samo ceste so, te pa so res v slabem stanju /…/

»Recimo, reševali smo dost stvari, recimo v mestni četrti, dost smo uredili tut za sosesko, da se je Samo pri treh blokih je pločnik. Je pa zunaj na Betnavski pločnik.«

kaj uredilo. Ni blo problemov /…/ Zaenkrat ima [občina posluh za stanovalce, op. av.].«

Nezadovoljni so tudi z ureditvijo parkiranja. Kot so povedali, stanovalci zaradi pomanjkanja parkirnih mest svoje avtomobile pogosto parkirajo kar na cesti.

»Ker zdaj že imajo večji del po dva avta. Prostor je mali med bloki. To je največji problem v naselju, avtomobili.«

Starejši stanovalci se ob naključnih srečanjih pogovarjajo in ohranjajo stike, vendar pa opažajo, da se družijo manj, kot so se nekoč.

»/…/ Jaz vem, da prej smo se tu včasih družli /…/ Zaj je vsak zase /…/ Težko tudi v bloku se s kom, da bi kaj delali, se pogovoriš, ne. Ni, ni več povezave, tak kot je včasih blo.«

»Kaj jaz vem, al se ne poznajo več med sabo /…/ Kolko jaz gledam, večji delež se menjajo, generacije, ne /…/ Jaz že pr nas v bloku gledam, da že moreš malo študirat, kdo je kdo. Ljudje se menjajo, generacija se je menjala, ker to je zdaj 52 let staro naselje in se menja.«

Opozorili so tudi, da je v soseski premalo organiziranih oblik druženja in da pogrešajo skupni prostor za druženje.

»Ta prostor [prostori mestne četrti, op. av.] bi naj bil, da bi se spoznali ljudje med sabo, tega več ni, ne, zaj so se ljudje zaprli.«

»Ta soseska je že bolj za starejše ne, so starejši not in ti mladi, ne vem, kje bi se družli, kaj. V tem prostoru ni [prostori mestne četrti, op. av.], po blokih ne, ker to je sam beton po kleti. Ker ta Jugomont je betonski, ne.«

24

Soseska Jugomont v Mariboru



25

Soseska S-23

Značilnosti soseske

Soseska S-23 je del mestne četrti Tabor in Spodnje Radvanje. Meri okoli osem Nekoliko manj so zadovoljni z zelenimi površinami, čeprav jim je všeč, da hektarjev, v njej pa živi nekaj več kot dva tisoč dvesto stanovalcev. V primerjavi imajo veliko parkovno ureditev. Zadovoljni so tudi z ureditvijo sprehajalnih z drugimi proučevanimi soseskami ima najvišji delež starejših prebivalcev, poti in koši za smeti, manj pa s klopmi.

in sicer več kot tretjino. Izgradnja soseske je potekala med letoma 1978 in 1981. Opremljena je z vrtcem, trgovino, knjižnico in zdravstvenim domom.

V zahodnem delu soseske je med večstanovanjskimi stavbami tudi večja

»Ja, ja mogoče kakšna klopca še, ampak drgač pa ja. Mogoče so nekatere slabše vzdrževane, ampak drugače pa kr ja.«

zelena površina.

Povedali so, da je soseska sicer mirna, vendar pa je ob prometnicah precej Javni prostor in starejši stanovalci

hrupno.

Starejši stanovalci so z urejenostjo soseske za bivanje v starosti dokaj zadovoljni.

»Smo kr mirna soseska. Mislim pa, da smo celo po kriminalu zadnji v mestni občini Maribor.«

Zadovoljni so predvsem z bližino in dostopnostjo storitev. Zelo zadovoljni so z bližino zdravstvenega doma, lekarne, banke, pošte, trgovin z osnovnimi živili,

»Ja hrup ja, ampak jaz ne. Jez sem glih v tekem bloku noter, ker smo mal stran od Kardeljeve, tak zadovoljni pa tudi z dostopnostjo različnih specializiranih trgovin, gostinskih da, tak da ne. Ampak ti, ki so na zunanjo stran, na Proletarskih brigad, tisti pa ja /…/ Vsi komaj čakamo nove severne obvoznice, ker takrat potem tu ne bo več potekal glavni promet /…/«

storitev in kulturnih dejavnosti.

Zadovoljni so tudi z urejenostjo pločnikov, s klančinami in osvetljenostjo,

»Jaz mislim, da je bližina vse te infrastrukture, pošta, zdravnik, lekarna. Mislim, da je to prednost manj zadovoljni pa z ureditvijo ploščadi. Menijo tudi, da so v nekaterih delih tega tukaj.«

soseske ovire, ki otežujejo dostop oziroma gibanje. Posebej so omenili tržnico,

»Tržnica, pošta, lekarna, zdravniki. Mamo kr tri al štiri osebne zdravnike tukaj. Hranilnice, banke.

ki nima urejenega dostopa, saj je brez ustreznih klančin. Poleg tega je tudi Mamo tri banke. Mi smo, mi mamo kr precej tukaj vsega.«

precej zanemarjena.

»Pa knjižnico mamo še, to sem še pozabila. Knjižnico še mamo, vrtce, šolo. Ne vem, vse mamo.«

»Stara je [tržnica, op. av.] in nedostopna, ker ni bila pravilno vzdrževana.«

Všeč jim je, da imajo dobro avtobusno povezavo z mestom.

»Ja zato, ker so klančine urejene, tudi na primer vse trgovine pa to. Edino tržnica je problem, ker nima dostopa v redu urejenega. Prvič nima redno vzdrževanega, drugič pa klančine so take, da ne more na primer nekdo, ki je starejši, obiskati tržnice, ne. Tak da to je problem.«

»Ja, valda. Mamo avtobusni prevoz, pa kr precej mamo tukaj, šestko, dvanajstko, trojko pa dva skozi ena. Tak da štiri avtobusi tukaj krožijo skoz. Smo povezani z mestom pa tudi z drugimi deli mesta občine Maribor.«

26

Soseska S-23 v Mariboru



27

Povedali, so, da se stanovalci v soseski pogovarjajo, družijo pa precej manj.

Pogrešajo predvsem organizirane oblike druženja.

»In mogoče tudi druženje v prostorih [mestne četrti, op. av.], ki pa morem rečt, da ni tak, kot bi lahko blo. Ni. Ker je nudeno, ampak ljudje se preveč, se zapirajo dokaj v sebe, ne.«

»Klepetam v okviru mojih sosedov /…/ Da bi se družila zunaj, tega ne.«

Nekoliko manj zadovoljni so tudi z informiranostjo o dogajanju v soseski in možnostjo vključevanja v odločanje glede te.

»Ah, veste, da občina vedno ne posluša [nerazumljivo, op. av.]. Čeprav smo mi sami del občine.

Pač je tak, da imajo neke druge prioritete, mislim. Prav pri tej tržnici, ko ni te dostopnosti, imamo probleme. Ampak dobro, neki načrti se delajo, ker to je velika investicija. Bomo videli, če bo kaj.«

Manj zadovoljni so z ureditvijo parkiranja, najmanj pa z gostoto prometa. Želijo si tudi več parkirišč, saj zaradi pomanjkanja teh stanovalci parkirajo avtomobile po pešpoteh ter onemogočajo prosto in varno gibanje. Za ureditev težave predlagajo izgradnjo podzemne garaže.

»Ne, preveč avtomobilov je. Tak da na primer parkiranje je včasih problem, ampak ne v vseh delih naše te soseske. Predvsem pri tej visoki stopnici, ki je Kardeljeva 57. Tam je, drugje pa mamo kr urejene te zadeve. S podzemnimi garažami in tak da je to to /…/ Čeprav mislim, da bi blo to fajn, če bi imeli več parkirišč.«

28

Soseska S-23 v Mariboru



29

Soseska S-31

Značilnosti soseske

Soseska S-31 je v mestni četrti Pobrežje. Umeščena je med območje individualnih Najbolj so zadovoljni z bližino trgovin z živili, specializiranimi trgovinami s hiš in meri okoli dvanajst hektarjev. V njej prebiva okoli dva tisoč stanovalcev.

prehrano, banko in pošto.

Stanovanjski bloki so bili zgrajeni med letoma 1975 in 1988. Soseska ima svoj vrtec, v njeni bližini pa so tudi pošta, osnovna šola in trgovska središča.

»Potem imamo zelo veliko zelenja, dreves imamo in drevesa so tista, ki nam dajejo in senco in V naselju je več parkovno urejenih zelenic in manjših trgov.

kisik in vse skupaj, ne, ko gledaš ven, vidiš, da začne zdaj zelenet, nekaj čudovitega. Potem trgovine mamo blizu, ne, hvala bogu. Večini trgovin, razen dobro kakih, recimo, butikov za boljšo, recimo, tekstilno, ne, s tekstilom tega pač ni in mormo it potem v mesto oz. nekam drugam, ampak Javni prostor in starejši stanovalci

drugače tudi za silo, recimo, dobiš, maš ogromno trgovin na voljo, kjer lahko tudi tekstil kupiš, ne.«

»Banka, trgovine /…/«

Starejši stanovalci večinoma menijo, da je soseska prilagojena za bivanje v starosti, vendar po njihovem mnenju storitve, ki so na voljo tam, ne omogočajo Po njihovem mnenju je seseka lepo urejena. Všeč jim je, da so stavbe toplih popolnoma samostojnega življenja v starosti v primeru slabšega zdravja.

barv. Zelo zadovoljni so tudi z zelenimi površinami in sprehajalnimi potmi.

Pogrešajo predvsem specializirane trgovine (na primer za oblačila ali orodje), Oboje jim tudi zelo veliko pomeni, saj svoj čas radi preživljajo na prostem.

tržnico, kulturne storitve in prostočasne dejavnosti. Zelo si prizadevajo, da bi Predvsem se radi sprehajajo.

zgradili večnamensko dvorano in balinišče za starejše. Manj zadovoljni so tudi z oddaljenostjo gostinskih lokalov, frizerskih in kozmetičnih storitev, lekarne in predvsem zdravstvenega doma.

»Mi imamo srečo na koncu koncev Pobrežanarji, jaz pravim nam Pobrežanarji, ne glede na to, kje smo, mamo Stražun in to nam je, mislim, vsaj meni in verjetno veliko nam, dalo pljuča, da lahko gremo ven, da se lahko sprehodimo.«

»Pogrešam tržnico, ne. Pogrešam lekarno, pogrešam zdravstveni dom, ne. Recimo, na našem koncu tamle dol so vse te stvari nekako, ne, bolj, recimo, proti centru mesta porinjene, ne. Dobro, saj ni neka velka razdalja, ampak vseeno je, če smo ena soseska, bi blo zlo zaželeno, da imamo v Manj zadovoljni so s klopmi za počitek, koši za smeti, čistočo, varnostjo in okviru naše soseske tudi to infrastrukturo.«

mirnostjo v soseski. Pogrešajo boljšo osvetlitev in naprave za rekreacijo na prostem. Kot so povedali, občina in država za njihove želje in težave nimata

»Mi se, recimo, trudimo v okviru športnega parka, da bi zgradili eno igrišče, balinišče za starejše posluha.

ljudi, a ne, se pravi balinanje je šport, ki ga lahko ženske, moški, mladi, stari, a ne, vsi se lahko s tem ukvarjajo in je tudi druženje zraven, a ne.«

»Pogrešam pa klopce, pogrešam klopce v naselju. Ni klopi, da bi se človek lahko vsedo, recimo, da bi se lahko malo podružo, da bi lahko malo poklepetali zunaj s svojimi sokrajani.«

»Mi prosimo že 22 let, tam na anketi bote vidli, ko piše, za luči. Pobrežje ni osvetljeno. Mamo vrtec, ko ma 327 otrok, a pri vrtcu nobene luči ni. 22 let prosmo, da se luči postavi.«

30

Soseska S-31 v Mariboru



31

»Mi kličemo zdaj redare, da delajo pozno. Zvečer starejša ženska po deveti uri, men se zdi, da mal

»Javna površina, kaj je blo, je šlo v privat /…/ Mi smo jo postavili bolj dol, smo dobili pritožbo, strah, da se giba po Pobrežju samostojno. Ker mi nimamo, to je izginilo, obhode, zaščite starejših da smo mogli /…/ Tu na semaforu smo postavli, smo dobili pritožbo, da jo prestavimo. Vse, kar ni. Varnost na Pobrežju ni zagarantirana.«

postavimo, vse moramo prestavit /…/«

Najmanj zadovoljni so z ureditvijo parkiranja in prometa v soseski. Ker je zadnji speljan s hitre ceste skozi sosesko, je zelo zgoščen, s čimer so stanovalci zelo nezadovoljni. Poudarjajo, da je to zelo nevarno, obenem pa zelo hrupno.

»Celotni promet od avtoceste nove se odvija po Puhovi, Veljka Vlahovića. To so tovornjaki

[nerazumljivo, op. av.]. Ko gre tovornjak 40 ton s svojim tovorom, se okna v bajti trže.«

Čeprav so dokaj zadovoljni s pločniki, so opozorili, da ti povsod v soseski niso ustrezno urejeni. Želijo si tudi, da bi bilo več klančin. Z javnim prometom so sicer zadovoljni, vendar si želijo, da bi avtobus vozil pogosteje.

»Na pol ure vozi avtobus, ne, vsake pol ure, ne. In to je zame premalo recimo /…/ Na dvajst minut bi bilo nekako sprejemljivo.«

Nezadovoljni so z informiranjem o dogajanju v soseski in možnostjo vključevanja v odločanje glede te. Želeli bi si tudi več organiziranih oblik druženja in udejstvovanja. Na splošno opažajo, da se od pandemije covida-19 veliko manj družijo in da so postali pasivni.

»Ampak zgleda, da tale situacija /…/ zaradi korone in vsega, nekako vpliva tudi na ljudi, da so bolj postali zapečkarji, da ne rečem drugo kot to, a ne. Težko spraviš nekoga ven, da bi se družil, da bi šel kam, da bi nekaj zase nardil, nekaj športnih aktivnosti al pa kako drugače.«

Kot veliko težavo soseske navajajo, da ni javnih površin, saj naj bi prešle v zasebno last. Zaradi tega so precej omejeni. Na veliko površinah se ne smejo gibati niti postavljati igral in druge infrastrukture.

32

Soseska S-31 v Mariboru



33

Kranj

Javni prostor in starejši stanovalci

Kranj se je začel hitro gospodarsko razvijati po letu 1870, ko je bila odprta Starejši stanovalci so z urejenostjo soseske za bivanje v starosti precej zadovoljni.

železniška proga Ljubljana–Trbiž in je mesto dobilo svojo železniško postajo.

Posebej zadovoljni so z bližino različnih storitvenih dejavnosti, najbolj z V prvih desetletjih dvajsetega stoletja sta se tukaj s pomočjo češkega in bližino lekarne in živilske trgovine. Zadovoljni so tudi z dostopnostjo pošte, poljskega kapitala razvili tekstilna in čevljarska industrija. Po drugi svetovni specializiranih živilskih in neživilskih trgovin ter frizerskih in kozmetičnih storitev.

vojni se je industrija intenzivno razvijala še naprej in Kranj je postal drugo Manj zadovoljni so z oddaljenostjo banke, gostinskih storitev, prostočasnih največje industrijsko središče v Sloveniji. V mesto so se priseljevali delavci iz dejavnosti, kulturnih storitev in zdravstvenega doma. Menijo tudi, da storitve, vse Jugoslavije, zato je število prebivalcev hitro naraščalo. Za delavce so gradili ki so na voljo v soseski, ne omogočajo popolnoma samostojnega življenja v spalna naselja v obliki večstanovanjskih sosesk, s čimer je prišlo do največje starosti v primeru slabšega zdravja.

urbanizacije mesta. Nastale so soseske Zlato polje, Vodovodni stolp, Planina in druge, vendar je samo Planina opredeljena kot velika večstanovanjska soseska.

»Trgovin je kr dost.«

»Jaz bi še dodala, sem prej pozabila povedati, lekarno imamo blizu, pošto imamo blizu /…/

Soseska Planina

Ena trgovina je sredi naselja. Potem je drug Spar tut blizu in je fajn, da je to dostopno tut tistim starejšim, ki nimajo prevoznih sredstev, da bi prišli lahko do živil.«

Značilnosti soseske

Zadovoljni so tudi z zelenimi površinami, s sprehajalnimi potmi sicer nekoliko Soseska Planina je sestavljena iz treh delov (Planina I, II in III). Prve večstanovanjske manj, vendar se po njih vseeno radi sprehajajo.

stavbe so zgradili že v štiridesetih letih za nemške delavce in uradnike, vendar pa je soseska znana predvsem kot samozadostno večstanovanjsko naselje, ki

»Torej, jaz lahko povem, da opažam, da se naša soseska čedalje bolj posodablja in da je lepša, je začelo nastajati ob koncu šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Načrtovana je bolj urejena. Zelo všeč mi je to, da je veliko dreves in da se še naprej, še naprej drevesa pač sadijo.«

bila kot naselje z najvišjo kakovostjo življenja, vendar pa so načrte uresničevali

»Je pa ogromna [soseska, op. av.], ne, in je videti vse več starejših ljudi na sprehajalnih potkah.«

postopoma. Planino I so začeli graditi v začetku sedemdesetih let, gradnja pa se je nadaljevala v osemdesetih, ko so končali Planino II in III. S površino Precej zadovoljni so tudi z urejenostjo stopnic

štiriinpetdeset hektarjev je Planina največje večstanovanjsko naselje v mestni

, klančin, pločnikov in osvetljenostjo,

nekoliko manj pa z ureditvijo trgov in ploščadi. Menijo tudi, da so v nekaterih občini Kranj. V njej živi približno šestnajst tisoč stanovalcev, starejših od 65

delih soseske ovire, ki jim otežujejo dostop in gibanje.

let pa je v primerjavi s preostalimi proučevanimi soseskami manj. Najmanj starejših stanovalcev živi na Planini III, kjer ti predstavljajo manj kot petino vseh stanovalcev. V soseski so osnovne šole, vrtci, trgovine, lekarna, dom za

»Sej so tut ti dovozi na pločnike, tudi za invalide. Prej so bili robniki, a ne, pa nis mogu zapelat, zdej starejše občane, center trajnostne mobilnosti itd. Čez Planino poteka tudi pa lhka normalno pelješ, to so zdaj uredili, so.«

lokalni potniški promet.

Soseska Planina v Kranju

34



35

Dokaj zadovoljni so s čistočo, nekoliko manj pa s koši za smeti. Povedali so, Nezadovoljni so z ureditvijo parkiranja. Kot so opozorili, je parkirnih mest da sosesko sami vzdržujejo in čistijo.

premalo in pogosto jih zasedejo nestanovalci.

»Mi poskrbimo za vse več ali manj sami, se pravi, gremo ven pa pospravimo, gremo, postavili smo

»Ja, o parkiriščih pa niti ne bi, ne. Tisti, ki še vozimo po 60. letu, nimamo kam parkirati zaradi tistih, sami koše v svojo garažo in en sosed, en sam te koše prazni, ne.«

ki imajo po pet avtomobilov ali več, vmes imamo prekupčevalce in ne vem kaj, tako da bi bilo fajn, da se tudi ta sistem nekje uredi, a ne, da parkirajo pač prebivalci.«

Manj zadovoljni so tudi s klopmi. Želijo si, da bi bilo teh več. Povedali so, da so jih v soseski ponekod umaknili, saj so se ob njih zbirali mladi in odvisniki Najbolj nezadovoljni so z gostoto prometa, moti pa jih tudi, da vozniki po od prepovedanih substanc, ki so v nočnem času povzročali hrup in uničevali soseski divjajo in ogrožajo pešce.

opremo. Zato starejši ljudje marsikje v soseski nimajo možnosti za počitek in medsebojno druženje, nekatere klopi pa so zanje tudi neprimerno oblikovane.

»Skratka, opažamo vsi, da je vse več prometa, vse več ljudi, infrastruktura pa tega ne spremlja.«

»Brez naslonjala [klopi, op. av.] pa samo ena taka okrogla, bom rekla, deblo. To je za otroke, ki se Na splošno se stanovalci večinoma ne družijo. Kot so opozorili, tudi nimajo tam igrajo košarko, pa se spočijejo pet minut, to ni za sedeti, za starejše. No, sem prosila, če dajo prostorov za to. Nezadovoljni so tudi, ker nimajo organiziranih oblik druženja in vsaj eno klop, da se malo tam pogovarjamo, posedimo, a ne.«

udejstvovanja. Omenili pa so balinarski klub na Planini II in bralno skupino na Planini I, kjer se vseeno družijo. Tudi v medgeneracijskem centru organizirajo Precej zadovoljni so z javnim prometom. V soseski imajo tudi brezplačni prevoz različna izobraževanja in druge dejavnosti za starejše.

in možnost brezplačne izposoje koles, opozorili pa so, da je proga mestnega avtobusa, ki poteka čez sosesko, prekratka in da bi moral organiziran brezplačni

»Je pa ta balinarski klub, tm se pa zbirajo in tm je kr dost živ žav, a ne. Mladi pa stari.«

prevoz potekati do doma starejših občanov. Želijo si tudi, da bi javni potniški promet ob koncih tedna obratoval dalj časa.

»Tle mamo ta medgeneracijski center, k nam nud, ja, saj so tudi zloženke, za vsak mesec se lahko naprej prijaviš, jaz hodim na razgovore, no.«

»No pa tut tale Prostofer, kako se mu reče. To je ena izredna stvar /.../«

»Tudi tle v sklopu našega tega bloka je bilo, da smo imeli bralno skupinico. Se da velik narest za starejše. Pa tudi moram pohvaliti, jaz sem izredno presenečena, da imamo te stvari vse zastonj.

»Planina je gromozansko naselje /…/ Avtobus mora imeti redno linijo čez Planino in gor do križišča To, kdor se hoče organizirati, seveda, če nisi pokreten, je eno, če nočeš, je drugo, to je to.«

s Primskovim, kjer je Jezerska cesta in potem proti mestu. Potem bomo rešili problem starostnikov s Primskovega, iz ostalega dela soseske, s Planine in pa še marsikje, a ne.«

Manj zadovoljni so tudi z informiranostjo o dogajanju v soseski in možnostjo vključevanja v odločanje o njej. Predvsem jih moti, da odločevalci njihovih Z varnostjo so v soseski manj zadovoljni. Želijo si, da bi bilo tam več varnostnikov mnenj in pripomb ne upoštevajo. Omenili so tudi nekatere dobre izkušnje in redarjev.

glede sodelovanja z njimi.

»Na splošno na Planini pogrešam varnostnike, obhod varnostnikov glede na mladino. To, to sem

»Všeč mi je, zelo všeč mi je bil projekt občine, kjer smo lahko občani sami plačali za drevesa, se pravi pa že velikokrat izrazila, pa nobeden nič ne ukrepa. In je čisto res, vse sorte se dogaja.«

smo bili donatorji, če smo želeli kakšno drevo posadit, se pravi, smo pač tudi lahko tako sodelovali.«

Soseska Planina v Kranju

36



37

Velenje

Javni prostor in starejši stanovalci

Konec devetnajstega stoletja oziroma v začetku dvajsetega so v Velenju Starejši stanovalci večinoma menijo, da je soseska slabše prilagojena za odprli premogovnik, ki je po drugi svetovni vojni postal še pomembnejši za bivanje v starosti. Omenili so predvsem oddaljenost družbene infrastrukture energetsko oskrbovanje Šaleške doline. Rudarska naselja so gradili proč od in različnih storitev. Nezadovoljni so z dostopnostjo kulturnih in gostinskih starega mestnega jedra, blizu premogovnega jaška. Za delavce so sprva gradili storitev, lekarne, pošte, zdravstvenega doma in banke. Najbolj nezadovoljni vrstne hiše z vrtovi. Šlo je za preproste opečnate gradnje s skromnim bivalnim so z dostopnostjo specializiranih živilskih in neživilskih trgovin. Čeprav je v standardom. Leta 1950 je novi direktor Rudnika Velenje ugotovil, da taka soseski trgovina z osnovnimi živili, tudi s to niso posebej zadovoljni, ker je oblika organizirane gradnje ne zadošča več za hitro rastoče mesto. Hkrati je premajhna. Manj zadovoljni so tudi z bližino prostočasnih dejavnosti ter želel rudarjem, ki delajo v temi, zagotoviti prijetnejše okolje za življenje, zato je frizerskimi in kozmetičnimi storitvami. Zato ne preseneča, da so opozorili, spodbujal gradnjo naselja po zgledih sodobnega mesta, ki stanovalcem poleg da storitve, ki so na voljo v soseski, ne omogočajo samostojnega življenja v večje stanovanjske kakovosti nudi tudi spremljajočo infrastrukturo, kot so šole, starosti, še posebej v primeru slabšega zdravja ali slabše mobilnosti.

vrtci, zdravstveni dom, trgovine in predvsem zelena okolica. Večstanovanjska soseska kot organiziran način gradnje se je v Velenju uveljavila od šestdesetih

»Mi nimamo ne pošte, so vzeli, ne banke ni, lokalov, ki bi bli tu notr, praktično ni. Ena mala trgovina.

let naprej z gradnjo sosesk Šalek, Kardeljev trg, Stantetova ploščad, Gorica itd.

Mislim, vse je to blo, vse se je selilo izven mesta na tak način.«

Zadnja med njimi je edina opredeljena kot velika večstanovanjska soseska.

So pa starejši stanovalci bolj zadovoljni z dostopnostjo javnega prevoza.

Soseska Gorica

Povedali so, da je brezplačen in da jim omogoča, da lahko dosežejo potrebne storitve in trgovine. Všeč jim je tudi, da imajo na voljo brezplačno izposojo koles.

Značilnosti soseske

»Sej mamo tut ta avtobus brezplačni, ko se lahk v centr pelaš, pa vse skupi je to na dosegu roke, a ne.«

Soseska Gorica je edina velenjska velika večstanovanjska soseska. Gre za

»Da ne govorimo o naših brezplačnih kolesih Bicy, ki so ravno na Gorici /.../«

tipično blokovsko gradnjo iz druge polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Razprostira se na dobrih devetih hektarjih in nudi dom nekaj več kot dva tisoč sedemsto prebivalcem. Za sosesko je značilen manjši delež starejših Starejši stanovalci radi preživljajo svoj čas v znanem prostoru soseske, predvsem kot v drugih obravnavanih naseljih, saj jih je tukaj manj kot petina. Soseska na zelenih površinah, za katere so povedali, da jih je v soseski veliko in da so je opremljena z vrtcem, osnovno šolo in otroškim igriščem (Kekčevo igrišče), z njimi tudi zadovoljni. Precej zadovoljni so tudi s sprehajalnimi potmi.

ima avtobusno postajališče, v neposredni bližini je tudi trgovina.

»Zeleno je zelo. Se pravi vsaj, kar se mene tiče, okolje se mi v redu zdi.«

38

Soseska Gorica v Velenju



39

Dokaj zadovoljni so tudi s pločniki v soseski, vendar pa zaznavajo tudi ovire, starejši ljudje težko sedajo in vstajajo. Veliko naj bi jih bilo tudi polomljenih ki jim otežujejo gibanje. Pogosto gre za arhitekturne ovire, kot so stopnice ali brez naslonjal.

ter neravne in slabo vzdrževane površine, ki starejšim otežujejo uporabo pripomočkov za hojo. Imajo sicer klančine, vendar so z njimi manj zadovoljni,

»Klopce so definitivno za tiste, ki se težko usedajo, prenizke.«

saj jih ni povsod ali pa niso uporabne zaradi neustreznih naklonov.

»Za invalide sigurno bi se dalo še kaj več naredit.«

Čeprav so zadovoljni z osvetljenostjo soseske in varnostjo, kar precej pa tudi z mirnostjo, jih moti vandalizem. Opozorili so, da vandali uničujejo koše za smeti, klopi in brezplačna javna kolesa.

Opozorili so tudi na težave z asfaltom, saj so ponekod v njem razpoke in luknje, ki se med deževjem polnijo z vodo ter onemogočajo parkiranje in varno hojo.

»Vandalizem se pojavla tudi v naši soseski, saj jest ga zaznavam. V smislu uničevanja skupne lastnine /…/ Pač tisti, ki jim to predstavlja neko zadovoljstvo, uničujejo na primer koše za smeti.«

»Zdej za infrastrukturo, tako kot si ti rekla. Konkretno pri našem bloku je že tri leta asfalt podrt, in ko je dež, ko avto parkiraš, stopiš v tako lužo. Jest, recimo, bom povedala za mojo mamo, ko je tut na berglah, jest morem, ko je, avto pustit 10 metrov stran, da se mama prgužva po tistih Manj zadovoljni so z možnostjo informiranja o dogajanju v soseski ter lužah do vhoda.«

vključevanja v dogajanje in odločanje o soseski. Moti jih, da o njihovih potrebah velikokrat odločajo mlajši ljudje in odločevalci na občini, ki potreb starejših Manj zadovoljni so tudi z gostoto prometa v soseski, še manj pa z ureditvijo ne morejo razumeti.

parkiranja. Opozorili so tudi na nepremišljeno postavljene kolesarske steze, ki so speljane na nepreglednih mestih in niso ustrezno asfaltirane, nimajo

»Ne more nekdo na občini nekaj nardit, če ne ve, kakšna je potreba. Ne more men mlad človek ravne podlage in so razpokane.

rečt, kako potrebo mam kot starejši občan. Lahko to povemo samo mi, ki smo starejši, in to lahko gre pa tako, kot ste rekla, preko društva upokojencev, preko skupnosti, v kateri živim.«

»Kolesarska teče ravno na mestu, kjer ljudje iz hiš individualnih pridejo na cesto, in ker se to vzpenjajo, ne vidijo dobro.«

Z organiziranimi oblikami druženja in udejstvovanja prebivalci soseske niso zadovoljni. Želijo si, da bi se tam redno kaj dogajalo, da bi se organizirali dogodki S čistočo so v soseski dokaj zadovoljni, manj pa so zadovoljni s koši za smeti.

in druženja. Za druženje imajo na voljo prostor za balinanje, za srečanja pa Moti jih, da nekateri stanovalci smeti ne ločujejo.

prostore Društva upokojencev Gorica. Pogrešajo družabni prostor, v katerem bi se lahko redno srečevali. Opazili so tudi, da je od epidemije covida-19

druženja manj in da so stanovalci postali bolj pasivni.

»Blok ma pa kontejner in vse mešajo not. Niso vsi isti, samo ko odpreš tist kontejner, je to grozljivka.«

»Nimamo pa nekega družabnega prostora, kjer bi se lahko, kaj jest vem, se dopoldne že dobil Prav tako so dokaj zadovoljni tudi s klopmi, vendar jih je, kot so opozorili, al na kavi al da skupi poklepetamo. Mamo pri šoli sicer za balinat, je možnost, pa šolsko igrišče, premalo. Tiste, ki so, večinoma niso primerne, saj so prenizke, zaradi česar ampak tam so večinoma mlajše generacije, ne vem.«

40

Soseska Gorica v Velenju



41

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem so gospodarsko središče koroške regije in znane predvsem V soseski so vrtec, šola, knjižnica, trgovine, igrišča, parki in postajališče za po svoji jeklarski tradiciji. Prav ta je prispevala k urbanizaciji kraja, ki se je po drugi izposojo koles. V bližini je tudi avtobusno postajališče, ob trgovini pa oglasna svetovni vojni močno okrepila. Leta 1952 so takratni trg Guštanj preimenovali v deska z informacijami.

Ravne na Koroškem in kraju dodelili status mesta. Z intenzivnim priseljevanjem delavcev je mesto od takrat hitro rastlo. Nastajati so začele nove stanovanjske soseske, med njimi večstanovanjske, kot so Gramoznica, Čečovje in Javornik.

Javni prostor in starejši stanovalci

Zadnji sta nastali na dvignjenih rečnih terasah nad historičnim delom mesta.

Močen vertikalni poudarek stolpnic teh dveh sosesk na že naravno dvignjenih Starejši stanovalci soseske so z njeno urejenostjo za bivanje v starosti precej delih pomembno zaznamuje veduto mesta in poudarja njegovo ubranost.

zadovoljni. Najbolj zadovoljni so z dostopnostjo trgovine z osnovnimi živili, Čečovje je še danes eno najbolj avtentičnih delavskih naselij in spada med zadovoljni pa so tudi z bližino zdravstvenega doma in lekarne. Precej zadovoljni registrirano naselbinsko dediščino. Stolpnice, zasnovane po švedskem vzoru so tudi z bližino pošte, banke, specializiranih trgovin s prehrano, prostočasnih Punkthuis, so bile prve tovrstne v nekdanji Jugoslaviji in so bile zgled za dejavnosti, kulturnih, gostinskih, frizerskih in kozmetičnih storitev. Najmanj vso tedanjo državo. Ker pa ima Čečovje nekaj manj kot tisoč stanovanjskih zadovoljni so z dostopnostjo neživilskih specializiranih trgovin.

enot, je na Ravnah na Koroškem le soseska Javornik opredeljena kot velika večstanovanjska soseska.

»No, pa zdej imamo novo krožišče pa trgovine.«

»Zaj imamo trgovine samo za hrano, ne moreš pa kupit ene igle, ne moreš gumba kupit, al ne Soseska Javornik

moreš nič. Samo hrano mamo /…/«

Značilnosti soseske

Posebej so poudarili, da zdravstveni dom ne stoji v soseski, ampak v bližini te. Tudi nekaj drugih storitev in stavb družbene infrastrukture, kot sta kulturni Sosesko Javornik so začeli graditi v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, dom in medgeneracijski center, ni v soseski. Povedali so, da so sicer v bližini, končana pa je bila v naslednjem desetletju. V prvotnih načrtih je bilo sicer za vendar morajo do njih po klancu navzdol, kar je omejitev za gibalno ovirane gradnjo soseske predvidenih šestnajst hektarjev, vendar jih ta obsega dobrih in starejše ljudi z zdravstvenimi težavami. Zato ne preseneča, da so menili, enajst. V njej živi polovica predvidenih stanovalcev, in sicer nekaj več kot dva da storitve, ki so na voljo v soseski, ne omogočajo popolnoma samostojnega tisoč. Četrtina jih je starejša od 65 let. V primerjavi s Čečovjem je prednost življenje v starosti, zlasti v primeru slabšega zdravja ali slabše mobilnosti.

soseske Javornik v njeni neenakomerni pozidanosti. V osrednjem delu je velika Nekateri so menili, da bi bilo treba od trga do soseske zgraditi dvigalo ali zelena površina, večstanovanjske stavbe pa so v prekinjenih nizih razporejene tekoče stopnice.

po zunanjih robovih terasnega platoja, tudi osnovna krožna napajalna cesta.

42

Soseska Javornik na Ravnah na Koroškem



43

»Od našega naselja je vse, vse te dejavnosti so oddaljene kvečjemu 10 minut. Mislim 10 minut ven

»Pločniki imajo narjeno to znižanje.«

pa si v kulturnem domu pa si v ambulanti pa si vsepovsod. Tk mamo sosesko, da je vse.«

»Jaz vem, da je do trga 5 minut, ampak ko si starejši, pač če imaš hojico, je problem, ker je klanc.

Precej zadovoljni so tudi z javnim prometom. Kot so povedali, imajo na voljo In to še kr strm klanc. To je problem. Drgač ne, nič ni daleč, jaz vem, da ni smiselno postavljat medkrajevni avtobus in tudi možnost brezplačnega prevoza za starejše.

[dvigala, op. av.].«

Zadovoljni so tudi z mirnostjo in varnostjo v soseski. Opozorili so, da občasno

»To je ta problem, kot ste ga sedaj navedli, če nekdo ne more dol po klancu pa v ambulanto al pa v lekarno in nazaj, je Prostofer, ki ga lahko zapelje.«

prihaja tudi do vandalizma, vendar po njihovem mnenju ni večjih težav.

Nekoliko manj zadovoljni so z gostoto prometa in ureditvijo parkiranja. Moti jih,

»To so obdobja mladostnikov, kakor jst poznam to. To so ena obdobja, ko so mladostniki, ko tisto da v soseski ni dovolj parkirnih prostorov. Kot so povedali, poskušajo to težavo

[vandalizem, op. av.] prerastejo, je pa mogoče en cajt spet mir. Po pa če se pa kaki taki najdejo rešiti z gradnjo dodatnih parkirišč, vendar so opozorili, da se s tem izgubljajo skup, je pa spet.«

zelene površine. Zato so menili, da bi bilo treba zgraditi podzemne garaže.

Precej zadovoljni so tudi s čistočo in koši za smeti. Povedali so, da nekateri

»Zelenice nam krčijo, ko parkirišča delajo, tisto nam bodo počasi tk vse vzeli, ne bomo nič imeli.«

stanovalci smeti ne ločujejo in da jih puščajo ob smetnjakih. Moti jih tudi, da komunalna služba teh smeti ne odstrani.

Večina starejših stanovalcev se druži občasno, največkrat na klopeh, ob trgovini ali pred vhodom v večstanovanjsko stavbo. Pogrešajo predvsem organizirane

»Je pa seveda problem, ker ljudje doma ne ločujejo odpadkov, potem pa vrže, ni važno kam.«

vsebine v javnem prostoru svojih sosesk, ki bi spodbujale več druženja.

»Ampak moti me tudi pri komunali, ko smeti odpeljejo, oni bi moral tam okrog kant pospravit.«

»Ja, radi se družijo. So skupince tam ob klopeh.«

Prav tako so precej zadovoljni z zelenimi površinami, sprehajalnimi potmi,

»Ja najbolj pomemben, res, za tako druženje, mislim, za prostor, je pa program. Prostor že lahko klopmi za počitek in napravami za rekreacijo. Všeč sta jim velika zelena površina naredijo, program.«

v osrednjem delu soseske in tudi bližina gozda, po katerem se radi sprehajajo.

Lega soseske je po njihovem mnenju zelo dobra.

Z možnostjo vključevanja v odločanje o soseski so manj zadovoljni, še manj pa z informiranostjo v njej.

»Osrednji prostor tam je pa še kr velka zelenica. Tam med vrtcem, šolo, tole je pa vlka zelenica.«

»Mi smo včasih imeli kabelsko televizijo in smo imeli velko več podatkov, kaj se pri nas sploh dogaja, Dokaj zadovoljni so s klančinami, stopnicami in robniki, prehodi za pešce in zdej mogoče celo za to sosesko, tota krajevna skupnost, mogoče celo imajo kake take teme na sestankih, ampak jst sploh ne vem, kaj majo.«

pločniki, vendar menijo, da so ponekod v soseski ovire, ki otežujejo dostop in gibanje.

»Tam, ko je tabla pr trgovini odzadi, je besedilo, kaj razpravljajo na sestankih [krajevne skupnosti, op. av.].«

44

Soseska Javornik na Ravnah na Koroškem



45

Nova Gorica

Javni prostor in starejši prebivalci

Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, Starejši stanovalci soseske so razmeroma zadovoljni z njeno urejenostjo za ko je območje Goriške, Spodnje Vipavske doline in Posočja z novo določitvijo bivanje v starosti. Navedli so njene prednosti in tudi pomanjkljivosti. Zadovoljni meje z Italijo izgubilo svoje središče. Ker sta bili v tem času prednostni nalogi so z mirnostjo in čistočo, pločniki, zelenimi površinami, javnim prometom in vseh mest obnova in gradnja stanovanj, so tudi v Novi Gorici na prehodu v bližino storitev. Zelo zadovoljni so s ponudbo gostinskih storitev (restavracije in petdeseta leta začeli graditi večstanovanjske stavbe, ki so jih poimenovali bari), manj zadovoljni pa z ureditvijo parkiranja, gostoto prometa, oddaljenostjo Ruski bloki. Sočasno se je začela tudi gradnja blokov ob Kornu. V naslednjih pošte in neobstojem specializiranih trgovin (na primer z oblačili, tehničnimi petnajstih letih so prazne lokacije zapolnili z manjšimi večstanovanjskimi izdelki ipd.).

stavbami, ki so pomembno prispevale k reševanju stanovanjske problematike v mestu. Najbolj celostno je bila načrtovana Cankarjeva soseska, ki je edina Zadovoljni so tudi z dostopnostjo nekaterih storitvenih dejavnosti, kot so novogoriška velika večstanovanjska soseska.

trgovine z osnovnimi živili, specializirane trgovine s prehrano, lekarna, banka ter frizerske in kozmetične storitve. Precej zadovoljni so z dostopnostjo prostočasnih dejavnosti, manj pa z oddaljenostjo zdravstvenega doma, Cankarjeva soseska

specializiranih neživilskih trgovin in kulturnih storitev. Nezadovoljni so z oddaljenostjo pošte. Menijo, da storitve, ki so na voljo v soseski, večinoma Značilnosti soseske

ne omogočajo samostojnega življenja v starosti v primeru slabšega zdravja.

Cankarjeva soseska stoji na zahodu Nove Gorice, v bližini italijanske meje.

Zadovoljni so tudi z varnostjo, mirnostjo, čistočo, zelenimi površinami, Nastajala je od leta 1967 in bila večinoma končana v prvi polovici osemdesetih sprehajalnimi potmi, označbami stavb in storitev, osvetljenostjo ulic, pločniki, let. Zasnovana je bila tako, da se z višje, goste in vsebinsko bolj raznolike trgi in ploščadmi. Manj zadovoljni so s prehodi za pešce in klančinami, še gradnje počasi spušča prek območja s srednje visokimi bloki do vrstnih hiš, ki nekoliko manj pa s klopmi za počitek in koši za smeti. Menijo tudi, da so v segajo vse do obstoječih, redkeje posejanih hiš na Prvomajski cesti. V prvoti nekaterih delih soseske ovire, ki otežujejo dostop in gibanje. Manj zadovoljni zasnovi soseske je bilo več kot petdeset odstotkov te namenjene zelenim so tudi z ureditvijo parkiranja in gostoto prometa.

površinam, ki so ločevale posamezne kareje in so bile oblikovane z različnimi nameni. Glede na načrte naj bi bila soseska samozadostno naselje, vendar Starejši stanovalci so manj zadovoljni tudi z informiranjem o dogajanju v niso bili izvedeni vsi projekti. Danes meri šestintrideset hektarjev. V njej je soseski, še manj pa z možnostjo vključevanja v odločanje o njej. Povedali nekaj več kot dva tisoč sedemsto stanovanj in v njih živi skoraj sedem tisoč so, da si stanovalci občasno pomagajo pri različnih opravkih (na primer pri prebivalcev. Starejših je dobra četrtina. V soseski so tri enote vrtca, osnovna prevozu, nakupovanju itd.). Radi se sprehajajo ter tudi družijo in pogovarjajo.

šola, nekaj prostorov z družbenimi vsebinami (na primer zveza kulturnih Poudarili pa so, da v soseski ni organiziranih oblik druženja in udejstvovanja.

društev, medgeneracijski center), trgovine, lokali, poslovni prostori in večje športno igrišče.

46

Cankarjeva soseska v Novi Gorici



47





Ustrezni javni prostori sosesk

Klop z naslonjalom pred vhodom v

Parkirišče za invalide in klančina pred vhodom Znižan pločnik in klančina ob stopnicah v Klopi za druženje in sprehajalne poti v soseski večstanovanjsko stavbo v soseski Planina v

v večstanovanjsko stavbo v soseski Javornik soseski Ruski car v Ljubljani Javornik na Ravnah na Koroškem

Kranju

na Ravnah na Koroškem

Naprave za rekreacijo na prostem v soseski Balinišče v soseski Planina v Kranju Trgovina v soseski Jugomont v Mariboru

Oglasna deska z informacijami v soseski

Fužine v Ljubljani

Javornik na Ravnah na Koroškem

48





Neustrezni javni prostori sosesk

Parkirani avtomobili na pločniku v soseski Parkirani avtomobili po zelenih površinah v Cestišče brez pločnika v soseski Greenwich Nevzdrževana ploščad v soseski S-23 v Mariboru Planina v Kranju

soseski Litostrojski bloki v Ljubljani

v Mariboru

Neustrezne klopi za starejše v soseski Planina Neuporabne klopi v soseski Ruski car v Ljubljani Zanemarjena tržnica v soseski S-23 v Mariboru Vandalizem v soseski Litostrojski bloki v Ljubljani v Kranju

49

Smernice in priporočila

Na podlagi ugotovitev raziskave smo oblikovali smernice in priporočila za



● Kot je pokazala raziskava, je sprehajanje zelo priljubljena rekreativna prilagoditev javnih prostorov v velikih večstanovanjskih soseskah za potrebe dejavnost starejših. Zato je treba v soseskah urediti čim več sprehajalnih starejših stanovalcev.

poti in jih redno vzdrževati. Za dodatno spodbujanje dejavnosti starejših naj se v javni prostor vključijo tudi naprave za razgibavanje z nizko obremenitvijo, ki omogočajo raztezanje in vaje za krepitev mišic. Tudi



● Javni prostor velikih večstanovanjskih sosesk naj bo brez grajenih ovir in te naprave je treba redno vzdrževati.

redno vzdrževan, naj bo tudi ustrezno osvetljen, da se omogoči njegova varna uporaba v večernem in nočnem času, zlasti v zimskih mesecih, ko

● Pločniki, sprehajalne steze in druge pohodne površine v soseskah naj so dnevi krajši. V soseskah naj ne bo tako imenovanih temnih predelov. S

bodo nepoškodovani, primerno osvetljeni, ravni in nedrseči. Biti morajo primerno osvetlitvijo javnega prostora se lahko preprečita ali zmanjšata redno vzdrževani in brez ovir, kot so korita za rože, parkirani avtomobili vandalizem in zbiranje posameznikov oziroma skupin, ki se neprimerno itd. Pri prehodih za pešce naj bodo pločniki znižani na raven cestišča.

vedejo in vzbujajo pri stanovalcih občutek nelagodnosti.

● V soseskah naj se spodbuja ureditev območij umirjenega prometa. Biti



● V soseskah naj bo dovolj zelenih površin. Dostop do njih ne sme biti mora dovolj prehodov za pešce, ki naj bodo dobro označeni in ustrezno oviran. Biti morajo redno vzdrževane, čiste in urejene. Stanovalcem naj osvetljeni. Semaforizirani prehodi naj omogočajo, da imajo pešci dovolj bo omogočeno, da jih uporabljajo, zato naj vključujejo tudi prostore časa za varen prehod cestišča.

za počitek (klopi). Ti so še posebej pomembni za tiste starejše, ki imajo težave s hojo, obenem pa se stanovalcem tako omogoči tudi daljše

● V soseskah je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest, vendar zadrževanje na zelenih površinah.

ne na račun zelenih površin. Najustreznejša rešitev bi bila izgradnja podzemnih garaž. Parkirana mesta naj bodo dobro označena in primerno



● V soseskah naj bo dovolj klopi, saj so pomembne za neovirano uporabo osvetljena. Ustrezno število teh naj bo namenjeno invalidnim osebam.

javnih prostorov za ranljivejše starejše posameznike, obenem pa omogočajo tudi druženje in ohranjajo odnose v soseski. Klopi naj bodo iz ustreznih

● Vsi vhodi v večstanovanjske stavbe naj bodo dostopni brez ovir. Biti morajo materialov, primerno oblikovane, trdne in dovolj visoke, da omogočajo jasno označeni, dobro osvetljeni in brez pragov. Dostop do njih naj bo neovirano sedanje in vstajanje. Skrbeti je treba, da so redno vzdrževane.

urejen s klančino, ob stopnicah pa naj bo nameščena ustrezna ograja.

Nameščene naj bodo na mestih, kjer je v poletnem času senca.

● V soseskah naj bo dovolj ekoloških otokov in zabojnikov za smeti.

Njihova mesta naj bodo premišljeno umeščena v prostor in ne predaleč od večstanovanjskih stavb. Dostop do njih naj ne bo oviran, biti mora nedrseč in dobro označen.

Soseska Planina v Kranju

50



51



● V soseskah naj bo tudi dovolj košev za smeti, ki jih je treba redno prazniti.

je pomembno, da sodelujejo pri načrtovanju sosesk, so vseeno potrebne Biti morajo pokriti ter tako zaščiteni pred živalmi in vetrom.

dodatne spodbude in strategije za povečanje njihovega sodelovanja.



● Pomembnejša infrastruktura (trgovine, pošta, banka, lekarna, domovi

● Poskrbeti je treba za dostop do informacij o dogajanju v soseski, saj so za starejše, kulturni domovi itd.) naj se umešča znotraj sosesk in ne starejši v času pospešene digitalizacije pri tem pogosto zapostavljeni. Zato na obrobju ali zunaj teh. Vsi objekti družbene infrastrukture naj imajo je treba poleg informacij, ki so na voljo na spletnih straneh in družbenih zagotovljen ustrezen dostop brez ovir. Stopnišča naj bodo zaščitena s omrežjih, obvestila (še vedno) objavljati tudi v tiskani obliki na lahko primerno ograjo, vhodi pa naj bodo brez pragov. Če je le mogoče, naj dostopnih oglasnih deskah, na katerih bi morale biti na razumljiv način bo dostop urejen tudi s klančino. Objekti morajo biti ustrezno označeni zapisane informacije o dogodkih v soseski. Ta obvestila je treba redno in dobro osvetljeni.

posodabljati. Glede na to, da starejši pogosto nakupujejo in se srečujejo z drugimi stanovalci pred trgovino ali pred vhodi v večstanovanjske



● Zagotovljen naj bo brezplačni prevoz za starejše stanovalce do različnih stavbe, bi morali prav ti prostori postati kraji za informiranje.

storitev in lokacij zunaj sosesk.

● Eno najpomembnejših priporočil je, da se na javnih površinah v velikih



● Posebno pozornost je treba nameniti ureditvi površin med večstanovanjskimi večstanovanjskih soseskah zagotovijo organizirane, vodene vsebine, ki stavbami, saj se je izkazalo, da so to glavni prostori za druženje starejših.

bi privabile k sodelovanju starejše stanovalce in druge. To bi omogočilo Oblikovati jih je treba tako, da spodbujajo naključna srečanja med medgeneracijsko druženje in navezovanje stikov, kar bi bilo spodbudno stanovalci in drugimi uporabniki prostora. To je še posebej pomembno, predvsem za tiste starejše, ki se manj časa zadržujejo na prostem, še saj je za veliko starejših to edina možnost za družbene stike. Taka srečanja posebej če jim to onemogoča neobstoj dvigal v večstanovanjskih se lahko spodbujajo s prostorom, ki ponuja odprte poglede in možnosti stavbah, zaradi česar so bolj izpostavljeni družbeni izključenosti. Visoko za sedenje oziroma počitek. V ta prostor je treba ustrezno umestiti tudi udeležbo pri izvajanju vsebin je mogoče zagotoviti tako, da pri njihovi mize, primerne za igre (šah, namizni tenis itd.).

pripravi in izvedbi sodelujejo tudi starejši stanovalci. Pri izvajanju naj bo tudi omogočeno, da so udeleženci zaščiteni pred vremenskimi vplivi



● Ker je raziskava pokazala, da se starejši stanovalci najpogosteje družijo (pripeka, dež, mraz itd.)

pred vhodi v trgovine in tudi pred vhodi v večstanovanjske stavbe, je treba posebno pozornost nameniti prilagoditvi in opremljenosti teh delov zunanjega javnega prostora, da bi se lahko starejši na njih zadrževali čim To je le nekaj splošnih smernic in priporočil za prilagoditev javnih prostorov več časa in bili v stiku z drugimi. V njihovi bližini je treba namestiti klopi v velikih večstanovanjskih soseskah, treba pa je upoštevati, da ima vsaka in te ustrezno zaščititi pred vremenskimi vplivi.

soseska svoje posebnosti. Zato je treba pred začetkom prilagoditev, še posebej kadar gre za celovite prenove sosesk, temeljito proučiti posebne značilnosti



● Starejšim je treba omogočiti sodelovanje pri odločanju glede ureditve vsake soseske in upoštevati potrebe njenih starejših stanovalcev. Ker starejši javnega prostora v soseskah. Predvsem bi morali imeti možnost, da prispevajo niso enovita skupina posameznikov, ampak so izjemno raznoliki, je treba svoje zamisli in želje za spremembe v svojih soseskah. Poskrbeti je treba, upoštevati tudi njihove različne potrebe v skupnosti. Pri tem je ključno, da da se njihov glas sliši. Čeprav raziskave kažejo, da se starejši zavedajo, da aktivno sodelujejo pri iskanju ustreznih rešitev.

52

Soseska Javornik na Ravnah na Koroškem



53

Viri in literatura

Al-hagla, K. (2008): Towards a sustainable neighbourhood: The role of open spaces. International Journal of Kavčič, J. (2015): Resnične Fužine. Urbani izziv, posebna izdaja, 5, str. 49–63.

Architectural Research, 2(2), str. 162–177.

Kavčič, J. (1978): Fužine – izredna priložnost za vso Ljubljano. Naša skupnost (Ljubljana Moste-Polje), 19(7–8), str. 1.

Bojc, S. (2021): Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici. Dostopno na: https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/ravnikar-Kerbler, B., Sendi, R., Filipovič Hrast, M., Goličnik Marušić, B., in Šeme, A. (2021a): Physical characteristics of jevi-bloki-v-novi-gorici (sneto 21. 11. 2023).

public space in large housing estates and their influence on the daily lives of older residents. V: Grum, B., in Cotič, B. (2017): Prenova degradiranih območij v Kranju. Urbani izzivi, strokovna izdaja, str. 83–89.

Temeljotov Salaj, A. (ur.): 6th Conference of Interdisciplinary Research on Real Estate: 2021 CIRRE Conference: Enchede, Nizozemska, september 2021: Book of proceedings, str. 11–20. Ljubljana, Inštitut za nepremičninske študije.

Čelik Vidmar, M. (2015): Modernistične soseske v Ljubljani. Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Kerbler, B., Sendi, R., Filipovič Hrast, M., Goličnik Marušić, B., in Šeme, A. (2021b): Public space in urban ne-Dimitrovska Andrews, K., Sendi, R., Jarc, D., Cotič, B., Pichler-Milanović, N., Černič Mali, B., idr. (1999): Kriteriji in ighbourhoods and age-friendly communities. V: Grum, B., in Temeljotov Salaj, A. (ur.): 6th Conference of Inter-metode kompleksne prenove velikih sosesk: mednarodne primerjave in izhodišča za Slovenijo. 3. faza. Revitalizacij-disciplinary Research on Real Estate: 2021 CIRRE Conference: Enchede, Nizozemska, september 2021: Book of procee-sko ogrodje kompleksne prenove stanovanjskih sosesk. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije.

dings, str. 28–42. Ljubljana, Inštitut za nepremičninske študije.

Dimitrovska Andrews, K., in Sendi, R. (2001): Large housing estates in Slovenia: A framework for renewal. Euro-Krstić, I. (2018): The housing policy in Yugoslavia. V: Knežević, V., in Miletić, M. (ur.): We have built cities for you: pean Journal of Housing Policy, 1(2), str. 233–255.

On the contradictions of Yugoslav socialism, str. 137–153. Beograd, Center CZKD – Center for Cultural Deconta-mination.

Engel, B. (2006): Public space in the blue cities in Russia. Progress in Planning, 66(3), str. 147–239.

Lestan, K. A., Goličnik Marušić, B., Eržen, I., in Golobič, M. (2013): Odprti prostor stanovanjskih naselij povečuje Environmental Studies Division, Environmental Protection Agency (1973): The quality of life concept: A potential kakovost grajenega. IB revija, 47(1), str. 41–55.

new tool for decision-makers. Washington, D. C.

Lipnik Vehovar, K. (2019): Ohranjanje stanovanjske dediščine 20. stoletja in trajnostni razvoj. Dostopno na: https://

Figelj, K. (2018): Teodor Lojk, pionir izgradnje Nove Gorice, ali kdo nam je zgradil blok? Izvestje Raziskovalne kubusarhitektura.com/sl (sneto 28. 6. 2023).

postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, (15), str. 17–21.

Lodrant, A. (1971): Soseska »Javornik«. Koroški fužinar, 2, str. 8–9.

Forward, S. (2003): State of the art report on life quality assessment in the field of transport and mobility.

Linkoeping, Swedish National Road and Transport Research Institute.

Malešič, M. (2014): Delavsko stanovanjsko vprašanje v slovenski modernistični arhitekturi. Mesta, razredi, umet-nost, 50(9), str. 104–121.

Geodetska uprava Republike Slovenije (2023): Kataster nepremičnin. Dostopno na: https://www.e-prostor.gov.si (sneto 23. 5. 2023).

Mantey, D., in Kępkowicz, A. (2018): Types of public spaces: The Polish contribution to the discussion of subur-ban public space. The Professional Geographer, 70(4), str. 633–654.

Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (1980): Gradnja soseske Fužine je ljubljanski program. Naša skupnost (Ljubljana Moste-Polje), 21(20), str. 2.

Mestna občina Kranj (2023): O Kranju – zgodovina. Dostopno na: https://www.kranj.si/o-kranju/zgodovina (sneto 28. 6. 2023).

Grošelj, P. (2014): Urbanistični razvoj Velenja 1948–2014. Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Filozof-ska fakulteta.

Mestna občina Nova Gorica (2018): Prenovo Cankarjeve soseske načrtujemo skupaj s stanovalci. Dostopno na: https://www.nova-gorica.si/izpostavljeno/16577/prenovo-cankarjeve-soseske-nacrtujemo-skupaj-s-stanovalci Hirt, S., in Kovachev, A. (2006): The changing spatial structure of post-socialist Sofia. V: Tsenkova, S., in Nedo-

(sneto 17. 6. 2023).

vić-Budić, Z. (ur.): The Urban mosaic of post-socialist Europe: Space, institutions and policy, contributions to econo-mics, str. 113–130. New York, Physica-Verlag Heidelberg.

Mihelič, B., Nikšič, M., Goršič, N., Mujkić, S., in Tominc, B. (2013): Dragocena urbanistična dediščina: Litostrojsko naselje. Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora.

Jerak, A. (2014): Vpliv urbanističnih kazalnikov na določanje kakovosti bivanja: diplomska naloga. Diplomsko delo.

Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Monclús, J., in Díez Medina, C. (2016): Modernist housing estates in European cities of the Western and Eastern Blocs. Planning Perspectives, 31(4), str. 533–562.

Kapitanovič, P. (2021): Soseska, ki se obrača k vencu Kamniških Alp. Dostopno na: https://www.delo.si/magazin/

zanimivosti/soseska-ki-se-obraca-k-vencu-kamniskih-alp (sneto 28. 6. 2023).

Petelin, D. (2017): Stanovanjske razmere v Ljubljani v letih 1945–1965. Kronika, 65(1), str. 77–94.

54

Poles, R. (2020): Z radirko skozi mesto: Kaj je še ostalo od mesta moderne? V: Bole, D. (ur.): Velenje, industrijsko Zupan, M. (2023): Litostrojski stanovanjski bloki. Litostrojski stanovanjski bloki. Dostopno na: https://

mesto v preobrazbi, str. 81–98. Ljubljana, Založba ZRC.

litostrojskacesta.wordpress.com/kuhinjska-nisa-v-delavskih-stanovanjih (sneto 28. 6. 2023).

Simčič, M. (2018): Prenova Cankarjeve soseske: oživimo jo skupaj! . Dostopno na: https://www.nova-gorica.si/

Žnidaršič, K., in Juvančič, M. (2021): Walkability in residential neighbourhoods: Themes and principles revisited.

media/fezn3pnf/2018101908465476_bro__ura_prenova_cankarjeve_soseske.pdf (sneto 21. 11. 2023).

Urbani izziv, 32(supplement 4), str. 57–76.

Potočnik Slivnik, A. (2022): Javornik. Dostopno na: https://www.kamra.si (sneto 17. 6. 2023).

Power, A. (1997): Estates on the edge: The social consequences of mass housing in Northern Europe. New York, St.

Martin’s Press.

Prostori sodelovanja (2014): Prenova javnega prostora v KS Gorica v Velenju. Dostopno na: https://prostorisode-lovanja.si/prenova-javnega-prostora-v-ks-gorica-v-velenju (sneto 28. 6. 2023).

Sendi, R. (2007): Izboljševanje javnih prostorov. V: van Kempen, R. (ur.): Regeneracija velikih stanovanjskih sosesk v Evropi: Priročnik za boljšo prakso, str. 115–125. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije.

Škratek, G. (2014): Stanovanjske soseske kot paradigma razvoja Maribora v drugi polovici 20. stoletja. Revija za geografijo, 9(1), str. 7–22.

Škratek, G. (2020): Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru. Maribor, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

TIC Ravne na Koroškem (2023): Ravne na Koroškem. Dostopno na: http://www.tic-ravne.si/Na%C5%A1i-kraji/

Ravne-na-Koro%C5%A1kem (sneto 28. 6. 2023).

Tuvikene, T. (2019): Between community and private ownership in centrally planned residential space: Gover-ning parking in socialist housing estates. V: Hess, D. B., in Tammaru, T. (ur.): Housing estates in the Baltic coun-tries: The legacy of central planning in Estonia, Latvia and Lithuania, str. 321–336. Cham, Springer International Publishing.

Mestna občina Velenje (2023): Zgodovina mesta. Dostopno na: https://www.velenje.si/o-velenju/zgodovina-

-mesta (sneto 28. 6. 2023).

Tuvikene, T., Sgibnev, W., Zupan, D., Jovanović, D., in Neugebauer, C. S. (2020): Post-socialist infrastructuring.

Area, 52(3), str. 575–582.

Zabukovec, M. (2014): Fužine so nastale v času sosesk: Soseska med Zaloško in Ljubljanico. Delo, 56(299), str.

11.

Zaviršek Hudnik, D. (2015): Skup(nost)ni prostori soseske Ruski car. Arhitektov bilten, 45(203–204), str. 43–44.

Zupan, J., Emeđi, D., Pavlica Kolman, H., Rožmanec, C., Rejc, C., Vojnović, B., idr. (2017): Kako varen je vaš dom?

Vodnik po varnem stanovanju za starejše. Ljubljana, Univerza za tretje življenjsko obdobje.

55





Naslov: Javni prostor v velikih večstanovanjskih soseskah po meri starejših stanovalcev Avtorji: Boštjan Kerbler, Maša Filipovič Hrast, Richard Sendi, Ajda Šeme, Miriam Hurtado Monarres, Ženja Brezovar, Nataša Balant, Robi Koščak

Založnik: Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Za založnika: Igor Bizjak, direktor

Zbirka: Urbani izziv − publikacije

Fotografije: Boštjan Kerbler, Ajda Šeme, Miriam Hurtado Monarres, Ženja Brezovar, Nataša Balant Lektoriranje, oblikovanje in prelom: Demat d. o. o.

Ljubljana 2023

Elektronska izdaja

Dostopno na: http://push.uirs.si/portals/push/push-strokovna-monografija-javni-prostor.pdf

© Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Vse pravice pridržane

V okviru določil zakona o avtorskih pravicah je to publikacijo in njene dele brez pisnega Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani dovoljenja založbe prepovedano fotokopirati, shranjevati v elektronski obliki, ponatiskovati, COBISS.SI-ID 187999747

na druge načine reproducirati in predelovati, javno objavljati in distribuirati.

ISBN 978-961-6390-70-5 (PDF)

Publikacija je bila izdana v okviru projekta Javni prostor za potrebe starejših v velikih večstanovanjskih soseskah (J5-2568), ki ga je iz državnega proračuna financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost Republike Slovenije.

56





Document Outline


Blank Page

Blank Page