POGOVOR: Tatjana Dečman Žagar Foto AP Prireditev Ribniški šport v letu 2000 tudi dobrodelna. 330.000 SIT za ultrazvok! Foto Kati Kostanjšek 9 /-JU Zadnje poplave vplivale tudi na odločitev o sanaciji jeza! S področja okrog poplavljenega zadoljskega mosta fotografiral Gregor Virant GLASILO OBČINE RIBNICA DECEMBER 2000, letnik IV “III SE DOGAJA?” Prireditve Mi smo prišli pred božja vrata, de bila bi božja, zlata! (ohranjena vrstica novoletne kolednice iz časov Primoža Trubarja) KOLEDOVANJE Vabimo vas na tradicionalni Božično - novoletni koncert Nastopajoči: Komorni zbor KUD Gallus KUD Župnijski pevski zbor Ribnica Moški pevski zbor Lončar Vokalna skupina Vitra Trenutek Kvartet Inles Oktet Gallus Folklorna skupina Račna Dramska skupina KUD Sv. Gregor z gosti Ribniška pihalna godba v torek, 26. 12. 2000, ob IS.uri v dvorani Športnega centra Organizatorja: SLKD 01 Ribnica, KUD Gallus, Ribnica V RIBNIŠKI PUSELIC 2000 RIBNIČANI VPLETLI IMENA: e io 1 EBLi Alenka Nadler Žagar Maks Ipavec Andreja Šulentič Bernarda Kogovšek Tomaž Tomšič Aleš Žagar Rokometni klub INLES-R1K0 vabi v PETEK, 29. DECEMBRA, OB 20.URI, v ŠPORTNI CENTER RIBNICA na PREDNOVOLETNI ROCK ŽUR Nastopili bodo: GROFOVO POLJE, Kočevje SHOTGUN, Ljubljana ECHO PARK, Ribnica GOTSCHEE PROJEKT, Kočevje FOBIJA, Kočevje Program bo povezovala VESNA MALNAR. Vstopnina 700 SIT. NE ZAMUDITE ŽURA IN GLASBENEGA SPEKTAKLA LETA! VABILO KUD Ribniška pihalna godba vas vabi na NOVOLETNI KONCERT, ki bo v soboto, 23.12.2000, ob 18. uri, v dvorani Ideal. Gosti večera: KUD A D’B’? Teatr Tudi močan aplavz našim letošnjim izbrancem RIBNIŠKEGA PUŠELJCA na sami razglasitvi, kije bila v okviru prireditve "Ribniški šport v letu 2000" in to v prepolni dvorani Športnega centra, je pokazal, da je Pušeljc sprejet z odobravanjem. Lani smo preko Rešeta in z medijsko podporo radia Univox nadaljevali z izbiranjem osebnosti, ki so s svojim delom zaznamovale tekoče leto, vendar prvič pod drugim imenom, ki skorajda dobesedno ponazarja to, kar želimo z izborom poudariti. Pušeljc je zbir najboljšega, najlepšega, v našem primeru osebnosti, klubov, društev. Prvo leto, torej pred tremi leti, je akcija nosila drugo ime, pa tudi njen namen je bil drugačen. Takrat smo se še odločali za najbolj priljubljeno osebnost Ribniške doline, a smo med akcijo spoznali, da je čas za njeno nadgradnjo. Vsako jesen sicer občina podeljuje priznanja tistim, ki so kakorkoli vidno pripomogli k njenemu razvoju in prepoznavnosti v širšem prostoru, Rešeto pa je želelo, da izbor prepusti celotni domači javnosti. Da jo spodbudi k temu, da sama opazi in izbere ljudi, ki s svojim načinom dela ter z osebnostnimi odlikami izstopajo. Želeli smo, dajimjavnost glasno izrazi priznanje injim da vedeti, da ceni in pozitivno vrednoti njihov doprinos. V treh mesecih, kolikor je potekalo glasovanje (Alenka Nadler Žagar 62, Tomaž Tomšič 59, Andreja Šulentič 32,Bernarda Kogovšek 25, Maks Ipavec 21, Aleš ■Žagar 19 glasov), ste izbirali med 30 nominiranci in nazadnje v Pušeljc vpletli vse, ki so nepogrešljivi del ribniškega vsakdana in skrbijo tako za telesno kot duhovno zdravje Ribničanov, njihov učni in glasbeni razvoj ter se z uspehi izkazujejo tudi na športnem področju. IZBRANCI: Alenka NadlerŽagarjejavnega priznanja deležna tudi letos, kar potrjuje splošno razširjen glas po Ribniški dolini, daje doktorica Alenka Nadler Žagar tista, ki s srcem, velikim posluhom in pozornostjo rešuje zdravstvene tegobe ljudi. Gospod Maks Ipavec seje tani izkazal z obnovo Plečnikovih zvonikov. Letos ga odlikuje izpeljava sila zahtevne investicije - nakup novih bronastih zvonov. Ribniški pušeljc pa so letos osvežili: Bernarda Kogovšek se je v misli ljudi zapisala kol oseba, kije s svojih prihodom v Ribnico, pred več kol 30 leti, začela povzdigovati zborovsko kulturo. Najsi bo v osnovnošolskih najsi bo v odraslih zborih. Velikih besed bi bita vredna tudi ureditev nove glasbene šole, ki seje začela ravno na njeno pobudo. Andreja Šulentič je ravnateljica osnovne šole, ki počasi že zaključuje svojo poklicno pot in naj ji bo to priznanje zahvala za vse dobro, kar je uspela v teh letih dati učencem in prenesli kolegom, saj opravlja delo, ki zaznamuje cele mlade rodove, ki vstopajo in izstopajo skozi ribniška šolska vrata. Skrb za razvoj šole in posluh za težave mladih naj bi bile njena odlika pri delu, kot ravnateljica pa menda vloge šefinje, pred katero bi vsi trepetali, ne zna in tudi ne bi hotela igrati. Med izbranci Ribniškega pušeljca je tudi Tomaž Tomšič. Ne samo zaradi tega, ker smo se Ribničani lahko ponašali z dejstvom, da je kot član slovenske rokometne reprezentance nastopil na olimpijskih igrah, marveč tudi zato, kerje svojo športno kariero začel na teh tleh in jo sila uspešno nadaljuje v eminentnih rokometnih klubih. In da, letos smo še obogatili Ribniški pušeljc. Še šestemu smo ga pripeli. A lešu Žagaiju. Ta mladi alpinist si zasluži ne samo občinsko priznanje, po katerega je, mimogrede, pozabi!priti, ampak visoko priznanje športne stroke. Zasluži si tudi priznanje širše ribniškejavnosti, sajje že drugič zapored prvenstveno smer poimenoval po Ribnici ali pa zakoličil tjakaj našo zastavo. Spoštovani Ribničani, DECEMBRA PIŠEMO: te dni smo vsi v. pričakovanju božiča in novega leta. Delo počasi zastaja in čedalje več časa namenjamo ocenjevanju minevajočega leta. To je bilo leto, katerega prihod so povsod po svetu pričakali še posebej slovesno, z neprikritim navdušenjem in pričakovanji. Z njim se je začel milenium -novo tisočletje, in prav zaradi tega so letu 2000 marsikje dali še poseben poudarek. Razglašeno je bilo za sveto leto, Slovenija gaje posvetila dr. Francetu Prešernu,... Ribnica je imela priložnost, da seje kot ena izmed šestih občin z več odmevnimi prireditvami vključila v največji slovenski kulturni projekt - v praznovanje 200-letnice rojstva velikega pesnika. Ribnica je bila namreč ena od šestih pomembnih postaj njegovega življenja. Prav na 200. obletnico Prešernovega rojstva pa je bil ribniški javnosti predstavljen še zbornik, ki je posvečen eni najpomembnejših ribniških osebnosti iz časa med obema vojnama, dekanu Antonu Skubicu, avtoiju knjige Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Letos smo si zadali in izpeljali pomemben projekt - predstavitev Ribnice na internetu, ki nas je še bolj približala javnosti in predvsem našim rojakom po svetu. Lahko se pohvalimo, da so naše strani zelo obiskane. Ni kaj, zelo smo zanimivi. Predvsem pa mnogi tudi na ta način iščejo in ohranjajo stik z domačim krajem. Čeprav še nismo razdelili premoženja z občino Sodražica - to ovira predvsem urejanje premoženjskih zadev z občani obeh občin - pa smo tudi letos uspeli dokončati nekaj pomembnih investicij. Tudi take, ki pomembno spreminjajo podobo občine in Ribnice. Ta dobiva vse bolj mestni videz. Zavedam se, da smo te cilje lahko dosegh le s premišljenim delom in dobrim sodelovanjem vseh občanov, svetnikov, občinske uprave in župana. Iskreno hvala vsem, ki ste z nasveti, odločitvami in razumevanjem oblikovali in spremljali naše delo. V leto 2001 vstopamo z jasnimi cilji, odločeni, da naredimo nov razvojni korak na vseh področjih, da napravimo naše okolje še prijetnejše za življenje in še zanimivejše za naše obiskovalce. Želim pa, da bodo naši napori in odločitve naleteli na prav tako veliko podporo in razumevanje, kot ste nam ga nudih preteklo leto. Župan Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.100 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091, 8369 765 Rok za oddajo gradiva za naslednjo številko: 11. januar 2001 Izid naslednje številke: 29. januar 2001 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. 1E0 iiiiill MESECA Ribničani začeli sistematično pisati svojo zgodovino: IZŠEL JE I. RIBNIŠKI ZBORNIK 4 Avtorji zbornika o dekanu Antonu Skubicu zadovoljni z opravljenim delom. Kritike so namreč pozitivne. Foto AP ¥ SREDIŠČU Prihodnje leto sanacija prigoriškega jeza 6 AKTUALNO 1 Kandidat za podžupana Miha Klun Ribnica v jugovzhodni regiji Novoletnega praznovanja NE BO! POGOVOR 8 Tatjana Dečman Žagar: Občinska inšpektorica v mestecu Pey’ton, kjer vsakdo o vsem vse vv NESPREGlEDANO.nepresfišano Graditelji na Hrastju potrebujejo elektriko in vodo 10 BRALCI PIŠEJO Zgodbe, ki jih piše življenje 26 KULTURNE DROBTINICE 29 RIBNIŠKI ŠPORT V LETU 2000 32 Dragan Golija prejel nagrado za življenjsko delo Dragan Golija prejel nagrado za življenjsko delo Na slovesni prireditvi zbranih 330.000 SIT za nakup ultrazvoka! HIM C10 OiOCi: KULTURNI DOGODEK LETA ANTON SKUBIC osrednja osebnost v I. RIBNIŠKEM ZBORNIKU Skubičev zbornik izdan - 172 strani sila zanimivega branja - Odslej se bo preko zbornikov vsako leto pisala in razkrivala ribniška preteklost - Drugo leto je na vrsti čarovništvo 2 s «s s n Glede na to, kako j e kulturna in občinska srenja zastavila nadaljnji pisni pregled naše zgodovine, bo potrebno zaradi lastne učenosti in vedenja zbirati in shranjevati zbornike, ki naj bi odslej izhajali vsako leto po eden. Domači strokovnjaki zgodovinarji in etnologi, prebivalci in ostali poznavalci preteklega dogajanja bodo sestavljali ribniški mozaik in vanj vpletali pripovedi o življenju na naših tleh vrazličnih časovnih obdobjih. Predstavitve zbornika sta se na nedeljski dan poleg množice ostalih udeležila tudi župnik iz Lipoglava, kjer je bi! Skubic rojen, ter Skubičev sorodnik. Ribnica sicer ni uspela še uresničiti vsega, kar si je začrtala za obeležitev Skubičevega leta, ki se je uradno že izteklo. Spomladi naj bi bila nared tudi razstava v ta namen, županu pa se zdi utemeljen tudi predlog, da se Skubicu postavi kip v Parku kulturnikov. "Obeleževanje naj bo celostno - torej naj vključuje tako Skubičev kulturni kot zgodovinski delež." Da seje vse skupaj nekoliko zavleklo, je krivo tudi Prešernovo leto, ki je potekalo sprotno in je bila vanj posebej povabljena ribniška občina, ena izmed šestih v Sloveniji. Sicer pa je Skubičev zbornik občino sta! 2 milijona tolarjev. Kot prvi ši je svoje mesto v zborniku zagotovil dekan Anton Skubic, ki je v Ribnici kot duhovnik deloval 40 let in je s svojo odločnostjo, možatostjo, načelnostjo in premočrtnostjo, kot ga je orisal njegov naslednik župnik Maks Ipavec, zaznamoval tedanji čas. Njegovi oceni so se pridružili tudi avtorji, ki so zbornik javnosti v Miklovi hiši predstavili na isti dan, kot se je Slovenija spominjala Prešernove 200-letnice rojstva, 3. decembra. Datum je bil namensko istočasno izbran, saj je povezan s Skubicem v dveh ozirih: dekan je poskušal med leti 1914in 1940 tudi Ribničanom predstaviti veličino poetovega ustvarjanja in je zapisal tudi dejstvo o Prešernovem šolanju v tem kraju. Hkrati pa je čas pred Svetimi Tremi kralji tisti, v katerem je Skubic pred 60 leti tudi nenadno umrl. Njegova smrt je skrivnostna in župnik Ipavec meni, da ni bila naravna, saj je "še nekaj tednov pred smrtjo kazal toliko življenjske radosti", in nihče doslej smrti 64-letnega priljubljenega duhovnika ni pojasnil. Bilje izjemen govorec in kot tak nepogrešljiv pri vseh najpomembnejših cerkvenih slovesnostih po Sloveniji, je dodal Ipavec. V svojih pridigah je bil aktualen in neposreden, dotikal se je tako poslanstva družine, šole, veroučiteljev, kot problemov alkoholizma, socialne nepravičnosti in celo splava. Skubičeve govore, rokopise in tipkopise je sicer pregledovala, zbrala in uredila Renata Lesar in jih del tudi objavila v zborniku ter tako na neposreden in izviren način razkrila, zakaj je bil Skubic pravzaprav izjema med duhovniki tedanjega časa. Lesarjeva, kije profesorica zgodovine, je na sami predstavitvi, ki seje je udeležilo sedem od devetih avtorjev, ponovno opomnila, da se v župnišču nahaja izjemno pisno bogastvo, in bo treba arhiv, ki je sedaj v zelo žalostnem stanju, urediti. Župnijski arhiv je bil nasploh najpomembnejši vir raziskave Skubičevega življenja, ob bok pa se mu postavljajo tudi pogovori s starejšimi prebivalci naše doline, kijihje opravil Janez Debeljak. Uvidel je, da so Skubica ljudje smatrali za markantno osebnost, "sicer nekoliko vzvišenega, a zelo priljudnega človeka". O Antonu Skubicu je dobro vedeti, daje bil vsestranski človek in s tem, ko je deloval tako na duhovnem kot kulturnem in gospodarskem po- 4 Rešetii dročju, je bil nepogrešljiv in vpliven del ribiškega vsakdana. Ustanovil in tudi vodil je hranilnico in posojilnico, bil predsednik Prosvetne zveze v okraju, odbornik Katoliškega tiskarskega društva, predsednik kluba SLS poslancev v oblastni skupščini in, seveda, sestavil nam je znamenito Zgodovino Ribnice in ribniške pokrajine, ki je je žal ostalo le še nekaj izvodov. "Na tisoče ur je porabil za brskanje po arhivih in starih urbarjih in za tisk pripravil 700 pol rokopisa'', v zborniku navaja Maks Ipavec. Skubic je za tisk pripravil tudi zgodovino Marijine božje poti pri Novi Štifti, na kar seje osredotočila Lucija Kos Bartol in odkrila, da je ta Skubičeva brošura pravzaprav njegovo prvo tiskano delo, saj je izšlo že leta 1941, medtem ko je Zgodovina Ribnica prišla na dan šele 1.1976 v Buenos Airesu. Za nekaj let naj bi se sicer uštel pri navajanju prve omembe Nove Štifte, kar je kar nekaj časa povzročalo težave pri obeleževanju jubilejev...Bartolova je tudi opomnila na ime domačina Antona Lesarja, tudi duhovnika, ki s svojo zgodovino Ribniške doline v 19. stoletju predstavlja zelo verodostojen zgodovinski vir. Brane Kozina, ki je zbral kratke utrinke iz obdobja, v katerem je Skubic živel in deloval, je poudaril, daje dekan takrat vendarle oral ledino v predstavitvi Doline. Zdaj pa bo to njegovo poslanstvo lahko nasledila občina, ki se je us- merila v sistematično beleženje svoje lokalne zgodovine in v to pritegnila svoje mlade raziskovalce. Tudi dijake z Gimnazije Kočevje, ki so pod mentorstvom Janija Tanka raziskovali, kaj neki je Skubic objavljal v časopisih, in odkrili, da je bil njegov prvi članek ravno o Prešernovem šolanju v Ribnici, ki je izšel ob 125-letni-ci pesnikovega rojstva. Mihael Kuzmič pa seje bolj kot analize Skubica lotil njegove povezave z ribniškim rojakom Jožetom Miheličem, kije bil tudi profesor Stare zaveze v ameriški državi Iowa in eden najzaslužnejših ljudi, ki so prišli v ZDA z Dolenjske. Živel je namreč v času, ko je v Ribnici deloval Skubic in tako so v knjigi zbrana tudi njegova doživljanja. Nasploh je treba zborniku na pot povedati splošno oceno, ki jo je bilo moč zaslediti že med predstavitvijo in tik po njej, češ daje izbor del v Skubičevem zborniku odličen. Branje je zanimivo, ker se v delu ne odkriva samo Skubica, marveč vse tiste male podrobnosti, tudi poimenske, ki nam nudijo vsaj nekaj vpogleda v takratno ribniško dogajanje. Ribničani predvsem odkrivamo sami sebe. Tekst in foto ALENKA PAHULJE V SANITARNEM DELU ŠPORTNEGA CENTRA TUDI RADON! Športni center, v katerem so se začela prva obnovitvena dela, se je po opravljenih preiskavah izkazal tudi kot statično izjemno slabo postavljen objekt, medtem ko so strokovnjaki v sanitarnem delu odkrili celo radon in se bo treba dodatno ubadati še s to veliko in drago težavo. Ta radioaktivni element, ki naj bi bil posledica posebne strukture kraških tal, so odkrili že v mnogih objektih javnega pomena po ribniški občini, zato je utemeljen sum, da ga je moč najti tudi v stanovanjskih hišah, tako da namerava ribniška občina po besedah župana Tanka radonu v prihodnje posvetiti večjo pozornost. Medtem ko bosta občina in fundacija za šport letos namenili 50 milijonov tolarjev za gradnjo prizidka poleg dvorane, bo v občinskem proračunu za leto 2001 za obnovo dvorane, strehe, tribun in napeljavo instalacij zagotovljenih kar 250 milijonov tolarjev. Od tega se 100 milijonov pričakuje z ministrstva za šolstvo in šport, je povedal župan Jože Tanko. Zaradi obnovitvenih del bo Športni center predvidoma zaprt od aprila do septembra prihodnje leto, nakar bo Občina poskušala pridobiti začasno uporabno dovoljenje, da se bo športni program lahko odvijal. AP Vojska zavlačuje z odprtjem ceste Cesta skozi bivšo Kasarno, ki vodi preko sedanjega glavnega vhoda in ga še straži maloštevilč-na vojska, še vedno ni v uporabi za širšo javnost. Pa bi morala biti, če bi veljal dogovor po oktobrskem podpisu pogodbe župana in tedanjega obrambnega ministra Janeza Janše. 13. novembra zapornice še vedno niso bile dvignjene in ne bodo vse do takrat, dokler vojska ne bo pripravila projekta za tehnično varovanje objekta, kije v njeni lasti. Ograjo in optični nadzor naj bi zagotovila še pred koncem leta, ker se je odločila, da bo varovanje prevzela v svoje roke, čeprav je bilo ob podpisu pogodbe rečeno, da se bo zanj potrudila kar občina sama. Popravek V tekst Lucije Kos Bartol SPOMIN NA TEŽKE ČASE IN BOŽJO POT, kije objavljen v L Ribniškem zborniku na straneh 91 do 94, se je prikradla napaka. Zadnji stavek v opombah na strani 92 pod številko 2 se pravilno glasi: Izguba kronike, ki sojo v povojnem času morali predati frančiškani oblastem in je potem niso dobili nazaj, je tudi med domačini vzbudila številna razglabljanja. Za napako se opravičujemo. Uredniški odbor TUDI TAKO SE BERE SKUBICEV ZBORNIK: RIBNIŠKI ZBORNIK I \ n 1 o n S k u h i e KS V ■ -o- 3jf - A°/ JuJui/iiiii/ lupMifi J Odnosi med Skubicem in Ribničani so bili v glavnem zelo dobri. Kot vsaka stvar se tudi dobri odnosi včasih skrhajo. Že prve mesece L 1914, ko je Skubic za stalno prišel v Ribnico, je prišlo do nesoglasja med njim in takrat zelo znanim podjetnikom Oražmom. Taje imel na Mlaki, kjer je bila pozneje znana Žičnica, sprva večjo mehanično delavnico. Sčasoma pa je obrat razširil v manjšo tovarno telovadnega orodja, ki gaje prodajal pod oznako J0R, kar pomeni Josip Oražem Ribnica. Njegove kvalitetne izdelke so naročali po vsej takratni Jugoslaviji in tudi Čehi. Celo na olimpiadi v Berlinu L 1938 so nastopajoči telovadili na orodju, ki je imelo oznako J0R. Zaposlil je mizarje, imel svojega sedlarja, ki je šival blazine in oblačil telovadne koze in konje, kovinske dele pa so mu oblikovali strojni ključavničatji. Za obdelavo železa je uvozil za tiste čase najmodernejše stroje, kot je stružnica s skobeljnikom in električni vrtalni stroj. Elektriko je sam proizvajal. Med drugim je imel pogodbo z občino za javno razsvetljavo, da mora ponoči goreti 14 luči po ribniškem trgu. Če katera od žarnic ni gorela, je plačal penale. K očitnemu razvoju in napredku Oražmove tovarnice je največ pripomogel Nemec Franc Ilgner (1852 - 1914), rekli so mu Prus, ker je prišel iz vzhodne Prusije. Prus je dolga leta delal pri Oražmu, tako da so ga sčasoma vzeli za svojega. Ko je umrl, ga Skubic ni hotel pokopati v posvečeni zemlji, ampak za zidom, kot so rekli, kjer so pokopavali nekrščene in samomorilce. Prus je bil namreč protestant. In to edini v takratni ribniški fari. Protestant v tistem času je pomenilo toliko kot krivoverec. Ta Skubičev odnos do njihovega delavca je Oražma globoko prizadel. Kmalu po pogrebu je bilo, ko je Oražem na Mlaki, bilo je v temi, čez cesto pozdravil po nasprotni strani hodečega človeka: "Dober večer." Odgovor se je prav tako glasil "dober večer", vendar je Oražem prepoznal Skubičev glas. "Ne velja!" je zaklical Skubicu čez cesto. Tega spora dveh imenitnih tržanov se stari Ribničani še danes živo spominjajo. Vir: Ribniški zbornik I, Janez Debeljak: DEKAN SKUBIC MED RIBNIČANI, str. 15 :>ajvii-ioci Ti::>iy^c>ixj n i ciarai s: 4 ŽIVLJENJE POD /EZOM ZADRŽEVALNIK K SREČI PRESTAL STOLETNE VODE, A GA BO POTREBNO SANIRATI Narasla voda se je ustavila le 30 centimetrov pod točko, ko bi se začela prelivati preko prigoriškega jeza. Potrebna bo njegova sanacija. Stanovanjske gradnje preblizu struge. Seveda obstaja tudi najbolj črni scenarij, ki se praviloma nebi smel zgoditi. Ta namreč, da bi sejezzaradi preobilice vode v hipu podrl in bi v najožjem delu struge, v Prigorici, poplavil hiše do višine 6 metrov, saj bi se nadnje zgrnilo 9 milijonov kubičnih metrovvode. Praviloma bi se jez, če bisereszačelsesuvati, rušil po delih, kar pomeni, da bi bila tudi pritisk in količina vode, ki bi drla proti Prigorici in Dolenji vasi, manjša, in bi bilotakoveččasazazačasno evakuacijo. Štab za civilno zaščito je bil v pripravljenosti, saj bi moral v primeru, da bi se skozi izcedne cevi na pregradi začela izlivati kalna voda, takoj sprožiti alarm. Prebivalci bi se morali umakniti na točno določena zbirališča in še kako dobro je vedeti, da bi na višje ležeče površine morali nemudoma oditi skoraj vsi prebivalci Prigorice, razen iz hiš z zaporednimi številkami od 31 do 40 ter od 89 do 101 a. Zanje bi bilo predvideno zbirališče na območju bivšega podjetja INLES Hrast, d.d, kamor bi morali oditi tudi stanovalci ulice Za vodo. Prebivalci iz Dolenje vasi, ki bivajo na Lončarski ulici. Šolski ulici, a le od hišne številke 24 do 30, Obrtniške ulice in ulice Petra Kozine pa bi se morali začasno umakniti na Hrib. Prebivalci Rakitnice v hišah s številkami od 1 do 4 ter številko 1 iz Kota pri Rakitnici bi se morali umakniti k Lovskemu domu, zaposleni na žagi Zobec ter prebivalci Blat s hišnimi številkami od 10 do 12 pa v stanovanjsko hišo št. 13. Na grozečo nevarnost bi 500 neposredno ogroženih stanovalcev za pregrado opozoril alarm pa tudi gasilci z zvočnimi sirenami. Gasilec in delavec Hidrotehnika sta na kritično noč s 23. na 24. decembra tudi dežurala na pregradi, saj so v primeru, ko voda preseže mejo sedmih metrov (najvišja je bila 7, 04 m, kritična pa seže do 7,35 m), predvideni dodatni varnost- ni ukrepi. Pripeljana je bila tudi strojna mehanizacija, da bi v primeru, če bi začel jez popuščati, tik pod Veliko goro s prekopavanjem uredili zasilno strugo za odtok. Lado Mate pravi, daje sicer že pred leti predlagal, da se v primeru, če bi voda presegla mejo sedmih metrov, uredi umetno strugo in se tako omogoči varnostni preliv, vendar se bo ta možnost najverjetneje preučila šele sedaj, ko se je tudi Hidrotehnik lahko v povsem konkretni delikatni situaciji zavedel, kje so pomanjkljivosti pregrade. Za prihodnje leto je tako načrtovana rekonstrukcija zadrževalnika, projekt pa naj bi bil narejen že v naslednjih dveh mesecih. Uredili naj bi strugo potokov Ribnica, Bistrica in Rakitniščica. Investitor bo država, je dejal župan Jože Tanko, ki zagotavlja, da je bilo za varnost prebivalcev vseskozi poskrbljeno, čeprav so se širile drugačne interpretacije dogajanja okrog jezu. Vaščani so tudi opozorili, da tako visoke vode ne bi bilo, če bi Hidrotehnik, ki skrbi za tehnično delovanje zadrževalnika, pravočasno in dovolj visoko dvigoval zapornice. Isto je teden dni poprej opazil tudi Lado Mate iz štaba za CZ in reševanje, in na center za obveščanje sporočil, daje zapornica vendarle premalo odprta in da je glede na obilno količino padavin pretok vode skozi pregrado premajhen. Hidrotehnik je takoj posredoval in v kritičnem obdobju zapornice dvignil celo na maksimalne tri metre, saj je moral sprostiti količino vode v zadrževalniku, da bi tako lahko vanj dotekale nove vode, ki so jih vremenoslovci napovedali preko vikenda. Eden izmed vzrokov, da zapornice ni pravočasno dvigoval, pa naj bi bila tudi nasprotovanja določenih prebivalcev, češ da jim poplavlja parcele. Nepoznavanje in podcenjevanje silovite moči vode in nepredvidljivih naravnih procesov je botrovalo tudi temu, da so ribiči in stanovalci ob strugi oz. zapornici sredi Dolenje vasi sami regulirali pretok vode. Namestili so svojo ključavnico in tako se je menda dogajalo, da je Hidrotehnikov delavec prišel spustit ali dvignit zapornico, nekaj minut zatem pa so vaščani ukrepali po svoje. Kljub vsemu je tokrat poplavilo le garažo v Gaberju, kjer je imel lastnik hiše, ki leži tik ob strugi, okrog devet centimetrov vode. Neprevozna je bila tudi pot iz Gaberja do Dolenje vasi, zato so morali stanovalci uporabljati poljsko pot, ki vodi mimo kamnoloma. Zaradi maksimalnega izpusta vode je bilo poplavljenih tudi nekaj objektov ob strugi, pa tudi v Goriči vasi, na primer. In seveda, zadoljski most, ki ga strokovnjakom nikakor ne uspe ustrezno povišati, izgovarjajo pa se tudi na dejstvo, da imajo prebivalci Zadolja vedno omogočen obvoz po gozdni cesti do Prigorice. V času velikega deževja pa tokrat ni poplavljalo Dolenjevaškega polja kot leta poprej. Razlog za to naj bi bilo redno čiščenje požiralnikov, čeprav jih nekateri občani še vedno zasipajo z žagovino in zemljo ter jim tako onemogočajo njihovo naravno delovanje. Zasipajo in samovoljno ožajo tudi struge in Hidrotehnik je na silo odstranil umetne pregrade, ki so jih nekateri občani postavljali na Bistrici, da bi tako omogočil normalen pretok potoka. Zadrževalnik, kije eden največjih v Sloveniji, z 960 metri dolžine, osmimi metri višine in sprejme 9 mio m' vode, vse od leta 1986, ko je bil zgrajen, ni bil obnovljen. Deležen je bil le enostavnega vzdrževanja, kot so košnje in čiščenje rešetk, pa še to naj bi bilo po izjavah nekaterih prebivalcev, ki živijo poleg jeza, nedosledno. Ostaja pa dejstvo, da je Ribnica od izgradnje jeza res varna pred poplavami, medtem ko so vsaj v zadnjih poplavah po Sloveniji prebivalci neposredno poleg jeza le dojeli, da za to plačujejo ceno: živijo tik ob grozeči nevarnosti. Le-te se doslej niso zavedeli, drugače ne bi ribiška družina zgradila čudovitega objekta komaj 50 metrov od jeza ali pa prebivalci gradili novih hiš dobesedno v strugi potokov. Tekst in foto ALENKA PAHULJE S PRAZNOVANJEM 2001 NE BO NIČ Ne bo ne mrkih obrazov, ne kritik vse povprek, kot so bile lani, ko je razburjal šotor in so se oči zavijale ob dragem 15-minutnem ognjemetu. Letos preprosto ne bo nič. Če si je že lani župan drznil potratiti kar 5 milijonov proračunskega denarja, mu ga je letos pobrala slaba državna proračunska politika. V ribniški malhi je tako nastala luknja, kije idejo o silvestrovanju pred Miklovo hišo, pod milim nebom, in ne v šotoru, ter ob glasbeni spremljavi znanih slovenskih glasbenikov, pogoltnila. Menda se da tako potezo interpretirati tudi z besedami potencialnega organizatorja, da naj se prirejanja lotijo tisti, ki so vrednost praznovanja lani s kritikami izničili, ali pa župana, za katerega se je praznovanje končalo leta 2000, ko se je pompozno obeležilo le vstop v novo tisočletje. AP MIHA KLUN KANDIDAT ZA PODŽUPANA Miha Klun, prav gotovo eden najmlajših kandidatov za tako visok funkcionarski položaj Foto A P 27-letni svetnik Socialdemokratske stranke v OS, vodja pravnega področja na Inlesu, tajnik občinskega odbora SDS in nekdanji vodja ribniških študentov je tisti človek, ki ga je župan, kot edini pristojni za predlaganje svojega namestnika, tudi predlagal na ta visoki občinski položaj. Županu se zdi imenovanje strankarskega sokolega Miha Kluna smotrno zato, ker želi še naprej tekoče opravljati svoje županovanje in je Klun primeren tudi zato, ker naj ne bi bil konfliktna oseba. Komisija za volitve in imenovanja je sicer podprla imenovanje podžupana in predlagala tajno glasovanje, medtem ko se glede osebe ni opredelila. To niti ni potrebno, saj je odločanje prepuščeno svetnikom. Manjše negodovanje je bilo menda zaslediti v vrstah SLS in SKD, medtem ko hujših nasprotovanj v svetniških skupinah, ki jim je župan še pred redno sejo predstavil predlog, ni bilo. Klun naj bi funkcijo podžupana, če bo izvoljen, opravljal profesionalno 4 ure na dan. Pristojnosti mu seveda še niso določene, v osnovi pa podžupan le nadomešča župana v njegovi odsotnosti. Glede na to, da se bo seja svetnikov odvijala na večer 19. decembra, ko bo časopis že v tisku, boste o (ne) izvolitvi seznanjeni tudi preko drugih medijev, mi pa bomo, kolikor bo svetniku Klunu uspelo zasesti ta položaj, pogovor z njim objavili v januarski številki. Regionalizem postaja tema št.l RIBNICA? SMER IUG0VZH0D. Področnemu centru za razvoj gospodarstva, ki v Ribnici deluje od februarja, in to za pet bližnjih občin, bo zakon o skladnem regionalnem razvoju prinesel precejšnjo spremembo. Občini Dobrepolje in Velike Lašče naj bi sodili pod območje Ljubljane, Ribnica, Loški Potok in Sodražica pa pod novomeško statistično regijo. Novomeški podjetniški center, ki bo prevzel funkcijo regionalnega razvojnega centra in v njem povezoval 16 občin, naj bi se priprave razvojnega programa lotil že januarja. Sklep o pristopu k temu JV razvojnemu centru so izglasovali tako sodraški kot potoški svetniki, ribniški pa so o tem razpravljali šele na redni decembrski seji (op.:po končani redakciji). Člani odbora za gospodarstvo in kmetijstvo so ga pozitivno že ocenili, saj navsezadnje ni nobene druge možnosti, čeprav se zavedajo, da Ribnica bolj gravitira k Ljubljani kot k Novemu mestu. Doslej še nobena od 16 povabljenih občin (Novo mesto, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Osilnica, Sodražica, Semič, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Žužemberk) ni zavrnila pristopa, saj bi to zanjo lahko pomenilo precejšnjo razvojno težavo. Država namreč podpira navedene regionalne spremembe in novomeški razvojni center bo prevzel glavnino vseh projektov, s katerimi bo možno kandidirati za sredstva evropskih strukturnih skladov. Direktor ribniškega podjetniškega centra Janez Mate meni, da je takšna poteza premišljena in smiselna, saj se bo začela vzpostavljati mrežna organizacija med obstoječimi lokalnimi iniciativami. Razvojna strategija naj bi slonela na že lani pripravljenem dokumentu o strategiji razvoja Dolenjske, ki ga je v dogovoru z občinami ravno tako pripravljal novomeški podjetniški center. Zastavljena naj bi bila tako široko, da bi omogočala vse, kar je razvojno sprejemljivo, je dejal Mate. Glede na to, da Ribnica ne izpolnjuje več nobenega pogoja, ki bi jo opredeljeval kot območje s posebnimi razvojnimi problemi, in bi se zato vanj stekala dodatna podporna sredstva, je priključitev v JV regijo skorajda nuja. Stroški priprave programa naj bi posamezne občine stale med 30. 000 in tremi milijoni tolarjev, odvisno od števila prebivalcev. Ribnica bi morala v prihodnjem letu tako plačati 700.000 tolarjev. A.PAHULJE O MTlWm JuHW >1«/%.» »O«:* Že bežen pogled po okolišu priča o kar nekaj občutnih kršitvah občinskih odlokov, v katerih so zanje zdaj končno predpisane kazni. Kako to. da v 114 primerih, kolikor se jih je znašlo na Vaši mizi, niste izrekli še niti ene denarne kazni? "Tako je bilo tudi dogovorjeno z županom. Da se prebivalce najprej z odločbo opozore in se jim s tem ponudi možnost, da sporno zadevo legalizirajo ali pa povrnejo v stanje pred kaznivim posegom. V vseh primerih so to tudi storili, ker je šlo večinoma za nepoznavanje obstoječih predpisov. " Potemtakem lahko sklepamo, da nimate nikakršne pristojnosti nad črnimi gradnjami, ker le-te še vedno stojijo. Najsi bo v romskih naseljih ali pa v samem mestnem naselju. "Občina ima pri nadzoru črnih gradenj zelo malo pristojnosti, ker je le-ta v rokah državnih inšpektorjev, saj sloni na zakonih, ki jih prepiše vlada. Občinski inšpektor pa je zadolžen le za izvrševanje občinskih odlokov. Vemo pa za vrsto črnih gradenj. Takšnih večjih je v ribniški občini okrog 50! Tudi hotel pa vikendi in celo stanovanjske hiše. Zavod za gozdove je nedavno tega popisoval nezakonito zgrajene vikende v Mali gori in jih našel kar 25. Država žalni učinkovita pri reševanju teh težav, saj je bilo v Sloveniji v zadnjih letih le sedem črnih gradenj porušenih in tako dejansko dobi človek občutek, da prav vsakdo deta, kar se mu zazdi." Glede na to, da se te anarhije zavedamo, ali ni vsaj neke vmesne rešitve, ne pa taka brezupna vdaja? "Ne, vmesnih sankcij ali postopkov ni, do rušitve pa zaradi težav pri razpisih, saj se nanje noče javiti noben izvajalec, tudi ne pride. In tudi občina nima nikakršne pravne osnove, da bi se vtaknila v zadevo.Lokalna skupnost lahko le blagohotno opozori na napake, države pa ne more nadzirati." Kolikor vem, pa temperaturo precej dviga objekt v samem središču Ribnice. Hotel. "Da, toda ni moja pristojnost, da jo ožigosam kot črno gradnjo. To je z odločbo 16.11. storil gradbeni inšpektor, ki je odredil, da jo mora lastnik povrniti v stanje, kot je bilo pred obnovo. Rok je bi! 20 dni. Sama bom v tem primeru lahko ukrepala le, ker gre pri obnovi tudi za poškodovanje občinske lastnine. Konkretno, ker je z mesta odstranjen prometni znak, ki označuje potek prednostne ceste, ter poškodovanje granitnih kock. Občina je pri vsem tem tako nemočna, da smo sprožili celo odškodninsko tožbo." Sodelovali ste tudi v zapletu okrog bukovškega parkirišča, ki ga ima za dobo 99 let v najemu Ribniška krajevna skupnost, vendar si ga je sin najemodajalca predčasno prilastil. Nasipnega materiala ni umaknil, čeprav je predpisani rok že potekel. Zima je tu- kaj boste torej storili? TATJANA DEČMAN ŽAGAR, občinska inšpektorica Na dejstvo, da po ribniških ulicah sedaj kroži občinska inšpektorica, se bo treba še navaditi, saj smo imeli doslej le odloke, kjer niso bile določene ne mandatne kazni ne ustrezen nadzor. Kot ta ki so bili zato večinoma le zakonski privesek, brez vsakršnega učinka, karje bilo še posebej čutiti na področju varovanja narave. Posel inšpektorice vtako majhni dolini tudi ni zavidanja vreden, saj jo bo spremljal marsikakšen osovražen pogled s tega ali onega konca ulice, ko bo še naprej opravljala svoj vsakodnevni nadzor in izrekala opomine. Kljub vsemu sojo Ribničani in Sodražani v dobrih pol leta njenega dela dobro sprejeli, saj grobih verbalnih napadov ali fizičnega napada ni bila deležna. Je pa res, da ni doslej določila še nobene denarne kazni, ker so vsi, ki so bili na prekršek najprej opozorjeni, opominetudi upoštevali. "Že pred dvema mesecema je župan naročil Komunali, da naj material odpelje s parkirišča, in isti zahtevek v vednost posredoval tudi D. Zobcu. Ta se je preko odvetnika pritožil in občini zagrozil s tožbo, kolikor bo pesek odpeljan. Težava je v tem, da gre za vsaj 20 tovornjakov nasipnega materiala, ki ga občina nima kam odložiti. Lahko ga deponira, ne sme pa ga porabiti na primer za utrjevanje nasipa na deponiji, ker bi ga s tem odtujila. Sama sicer ne posegam v premoženjsko - pravne zadeve, medtem ko bo občina, ki ima pravico do posesti 99 let, primer uredila preko sodišča." Še na zadnji občinski seji so svetniki razpravljali o prenovljenih odlokih, ki so Vam končno omogočili delo. Jasen je nadzor, predvsem pa so sedaj določene kazni. Toda kar nekajkrat pa le imate zvezane roke, če sodimo že po navedenih nekaj primerih? "Noben predpis ni idealen, vendar je teh šest popravljenih odlokov vsaj osnova, na podlagi katere lahko ukrepam. Neposredne denarne kazni sicer nisem še nikomur izrekla, kot sem že povedala, čeprav bi jo lahko, a so bile vpletene finančno nesposobne stranke." Storilci so torej znani-Zakaj ni tako tudi v primerih onesnaževanja narave, kjer se še nikogar ni zalotilo pri dejanju, kar naj bi bil pogoj za kazen? "Zadoščale bi tudi priče ali fotografija, sicer pa vsakdo o vsem vse ve, tako da skoraj vedno obstaja utemeljen sum glede kršiteljev, saj ponavadi zadošča že to, da se povpraša nekaj oseb. Tako je tudi v primeru metanja odpadkov tik nad vodnim zajetjem pri Novi Štifti, kije pomembno tako za sodraško kot ribniško občino. Sanitarni inšpektor ga je dvakrat že skoraj zapri, saj so prišle vanj celo odplake iz greznic. Nekateri pa zajetje še dodatno onesnažujejo z odpadki, kijih mečejo celo tik Najbolj nenavaden primer? "Prijava, da sosedje, ki so tudi solastniki parcele, iz kahle zlivajo iztrebke na njihov del zemljišča." Najbolj smešen? Hud prepir glede drv, kijih je neki možakar postavil v varovalni pas ceste in bi jih moral zaradi boljše preglednosti voznikov umakniti. Tega ni hotel in je najel pravnika iz ugledne ljubljanske pravne družbe. Vnel se je prepir vseh navzočih, letele so opazke in neka ženska je "poštirkane-ga" pravnika celo začela vleči za rokav, tako daje zapisnikarici rekel: "Vnesite v zapisnik, da se me ženska dotika!" pod tablo-, prepovedano odlaganje smeti. Gasilci so lokacijo že počistili, a smeti so znova tam. Priča je videla človeka, ki to počne, in kar je najbolj ironično-sam pije taisto vodo, ki jo tudi onesnažuje." Kateri zakon pa trenutno sploh varuje naravo oz. jo varuje na način, ki ne omogoča prevelikih pravnih praznin? "Varstvo narave je nasploh urejeno z republiškim zakonom, medtem ko v občini obstajata Odlok o varstvu pitne vode in Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Slednji se ubada tudi s problemom greznic in čistilnih naprav, na račun katerih je tudi že prispelo nekaj prijav. Med drugimi tudi z Jurjeviče, češ da naj bi bila kanalizacija cele vasi priključena na meteorni del. Je pa res, daje občinski Odlok o varstvu okolja še iz leta 1987 in je na tem področju velika pravna luknja. Grobi osnutek noveliranega odloka je že napisan." Koliko pa vaše delo ovirajo zastareli in večinoma povsem neuporabni odloki? "Pri zastarelih odlokih je trenutno težavno tudi to, da so kazni zapisane v dinarjih. Tako sploh ne morem ukrepati pri kaljenju javnega reda in miru ter kaznovati metalce petard ali posredovati pri npr. delovanju letnega vrta pozno v noč. Lahko pa ukrepa policija. Novejših odlokov je sedaj od 10-12 in so vsekakor bolj operativni kot starejši. Tudi v prihodnje bo treba pisati v odloke take določbe, ki so praktično izvedljive!" Bi lahko že rekli, da ste v svojem delu uspešni, glede na to, da ste jih od obravnavanih 114 primerov v pol leta rešili okrog 50? "Dovolj uspešno, ker je le malo takšnih zadev, ki so nemudoma rešljive. Rešeni so tudi primeri, kjer je stranka izvršila odločbo, večinoma pa so se slednje nanašale na umik barak, kamenja ipd., kar so ljudje nameščali v varnostne pasove cest. Vrsta zadev pa bo na svoj konec čakala še vrsto let. Gre za zapuščena vozila in neupoštevanje odloka o plakatiranju na primer" Ali je večina primerov na podlagi prijav ali jih je precej bolj odraz Vašega terenskega dela in ugotavljanja kršitev odlokov? "Večinoma so res na osnovi prijav, ker so le-te nekako vzročno-posledične narave, v smislu sosed prijavi soseda. Inšpektor pač ne more biti vsepovsod prisoten." Kateri odloki pa se najbolj kršijo? "Največje težave so pri lastnikih obcestnih zemljišč, ker imajo ti preglavice z vozniki, ki vozijo po teh pasovih, a ker gre za varnostne cestne pasove, lastniki ne smejo postavljati nikakršnih fizičnih ovir. Ti varnostni pasovi so sploh problematični, saj ljudje, tudi če so lastniki, po odloku o občinskih cestah ne smejo v razdalji 2 ah 4 metrov postavljati niti reklamnih ali ostalih napisnih tabel, saj bi ovirale preglednost pri vožnji in ogrožale varnost ostalih udeležencev v prometu. Ljudje pogosto v teh pasovih sadijo tudi smreke ali grmičevja. Kaj kmalu se bo na teren ■ odpravila komisija in določila, katere žive meje bo treba pristriči." In še največ negodovanja ob Vašem nadzoru je bilo slišati ravno od lastnikov lokalov, trgovin ipd., ki so svoje reklamne napise ali dnevno ponudbo postavili pred svoje objekte. Človek dobi občutek, da se spet lovijo in nadzirajo tiste res majhne, skorajda nepomembne kršitve, medtem ko se res pomembnih ne more zaradi slabe državne regu- lative, oz. ker Vi, kot občinska inšpektorica, nimate nikakršnih pristojnosti. "Ravno odlok o plakatiranju in reklamiranju je zelo jasno določil, kaj so kršitve. Zavezuje pa nas tudi junija izdani pravilnik o prometni in neprometni signalizaciji ob javnih cestah, ki določa, da sta 2 metra (pločnik) v mestnem naselju rezervirana izključno za prometno signalizacijo. Tam, kjer pločnika ni, je predpisan pas 5 metrov od vozišča. Večina podjetij pa ima panoje nameščene v prepovedanih petih metrih in le-ti odvračajo pozornost voznikov. Občinski inšpektorji smo dolžni nadzirati izvajanje tega pravilnika ob občinskih cestah. Vse lastnike sem tudi sicer najprej opozorila na kršitev in jim dala možnost, da zadevo legalizirajo. Pridobiti morajo soglasje občine, Direkcije RS za ceste in odločbo o priglasitvi del. Če tega do določenega roka ne bodo storili, bomo pač reklame odstranili na njihove stroške." Kot naj bi se po novem zgodilo tudi v primeru zapuščenih vozil? "Če bo vozila odstranila Komunala ali pa podjetje, ki ga bo pooblastila občina, jih bo odpeljala na določen prostor, nakar ga bo lastnik lahko v roku osmih dni odpeljal, a bo moral poravnati vse dotedanje stroške, tako odvoza, skladiščenja, kot same zapustitve vozila. Če se lastnika ne bo našel, bo te stroške krila občina. Z novim letom naj bi bi! odvoz dejansko urejen, je pa že sedaj precej pritožb, predvsem iz blokovskih naselij. Določeni lastniki stanovanj imajo na parkirišču vozila, ki jih uporabljajo le za skladiščenje grabelj ali gajbic in s tem odžirajo še tisto malo parkirnih mest. Ob tem lahko omenim, da se bomo z odlokom lahko znebili tudi znamenitega fička v Žlebiču, saj bomo lahko zapuščena vozila odstranili tudi z zasebnih zemljišč. Lastniku bomo sicer najprej določili rok in če ga ne bo upošteval, bomo vozilo odpeljali na njegove stroške." Na katero področje bodo usmerjene Vaše nadaljnje preiskave? "V bistvu je moj nadzor možen tudi nad zadevami, ki so financirane iz občinskega proračuna. Pereče je predvsem zdravstveno zavarovanje, ki ga Občina plačuje tistim, ki so povsem brez dohodka, znano pa nam je, da se precej prejemnikov ukvarja z "vrtičkarstvom", in tako do plačila zavarovanja niso upravičeni. Podobno je z vlogami za olajšave pri plačilnih razredih v vrtcu, kjer starši navajajo nerealne podatke o premoženjskem stanju. Bistvena težava pa je pravzaprav v tem, da ni davčnofinančne policije oz. inšpekcije kot na primer v Italiji. Naša država trenutno nima na tem področju nikakršne regulative, čeprav se pripravlja ustanovitev posebne socialne inšpekcije. Položaj je neroden zato, ker v mestecu Peyton vsi vemo za vse in je tako težko spregledati, da nekdo poda na občino vlogo, v kateri navaja, da nima nikakršnega premoženja, po ribniških ulicah pa se vozi z luksuznim avtomobilom." Pogovarjala sem se A LENKA PA H ULJ E Foto A P >1«/%« IXT E S ■ » RL E C2 E E O # 2.001 S NASJ-tLDNlA ŠTE\>IM T x % X -1 s im L-'' - ' : 1 « k •),- V», v V , , . / ' mmt A | 13 $P$ #«$ i n mga'«« ....... v’ V ..^ jix t. : ie ” iissSiSfsa IS*" Primer označevalne table, ki bodo stale na vseh lokacijah, vključenih v projekt. NA DOLENJEVAŠKEM POLJU SE BO ZAČELO S KOMASACIJO Občina je zbrala 90-odstotno soglasje, ki ga je iskala pri več kot 500 lastnikih 293 hektarjev polja. Po drugih katastrskih občinah je soglasje za združevanje zemljišč nižje, Jurjeviča pa sploh še ni prišla na vrsto. Na Dolenjevaškem polju je ribniška občina uspela zbrati kar 90-odstotno soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč in bo tako lahko začela s postopkom komasacije, ki bo omogočila ustvarjanje večjih površin, primernih tudi za obdelovanje. Marsikdo bo zemljo prodal, najsi da bo šlo za menjavo med samimi lastniki ali pa bo zemljo odkupil Sklad kmetijskih zemljišč. Ravno Dolenjevaško polje je bilo tipičen primer pretirane razdrobljenosti, saj sije na 293 hektarjih zemljo lastilo kar preko 500 lastnikov. Veliko zemljišč zaradi svoje majhnosti sploh ni bilo obdelanih, tako daje postala zanemarjenost polja pereč problem. Odslej naj bi tamkaj nastajale vsaj 2-do-3 krat večje parcele, zaradi česar bo občina tudi za košnjo komasiranih površin lažje najela najemnika, saj ne bo potrebno toliko dogovorov kot do sedaj. Ko bo postopek komasacije zaključen, bodo namreč znani t. i. čisti lastniki, medtem ko solastnikov ne bo več, je dejal župan Jože Tanko. V štirinajstih dneh naj bi šli občinski predstavniki skupaj z izvoljenim komasacijskim odborom in Geodetskim zavodom na teren, da bi tako tudi uradno določili območje, kjer bo potekala komasacija, nakar naj bi Upravna enota izdala tudi ustrezno odločbo za uvedbo postopka. V drugih katastrskih občinah je občina dosegla manjše soglasje lastnikov, vendar tam postopka niso vodili tako intenzivno kot v primeru Dolen-jevaškega polja, je dodal župan. Najvišje, 60-odstotno soglasje, je trenutno v Rakitnici (Prigorica 30%, Goriča vas 50%), medtem ko v Jurjeviči občina s postopkom sploh še ni začela. Tam se nasploh pričakuje najnižja stopnja soglasja, je dejal župan. Predvsem naj bi bili za komasacijo manj zainteresirani lastniki večjih površin, ker le-te niso razdeljene med solastnike. Podobno se bo verjetno dogajalo tudi pri Svetem Gregorju in na Velikih Poljanah, kjer je bila navada, daje samo en dedič podedoval zemljo. Postopki komasacije naj bi bili zaključeni prihodnjo jesen, v celoti pa naj bi jih financiralo ministrstvo za kmetijstvo, kolikor jih bo seveda odobrilo. A. PAHULJE Nova Štifta je druga najlepša med hribovskimi kraji! Priznanje ji je podelila Turistična zveza Slovenije v okviru akcije Moja dežela lepa in prijazna, v kateri je v osmih kategorijah tekmovalo 106 krajev. Med hribovskimi kraji je sicer zmagala Drežnica, priznanje za Novo Štifto (ki si 2. mesto deli z Jezerskim), pa sta 17. novembra v Slovenskih Konjicah prevzela sodraški župan in pater Niko. AP Prosilci bodo lahko kandidirali za nepovratna sredstva predpristopne pomoči v naslednje namene: 1. Izgradnja in ureditev prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah, 2. zunanja oprema na turističnih kmetijah za potrebe turistov, 3. ureditev prostorov in nabava opreme za opravljanje domače obrti na kmetijah, 4. investicije v gospodarska poslopja, notranjo opremo gospodarskih poslopij in nakup kmetijske mehanizacije v živinoreji in pridelavi krme na področju prireje in predelave mleka in mesa ter povečanja osnovne črede. Višina podpore v obliki nepovratnih sredstev za posamezne namene znaša od 30% do 50% priznanih investicijskih stroškov, vendar so za pridobitev subvencije (npr. velikost hleva, stalež živine, velikost kmetijskega gospodarstva, status...) postavljeni še drugi pogoji.Vse informacije o predmetu podpore, obliki, višini in pogojih za njihovo pridobivanje, lahko dobite na: • Občini Ribnica, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, Darja But, tel. 837-20-25 ali na • Področnem centru za razvoj gospodarstva, Janez Mate, tel. 83-69-331. Vse zainteresirane, ki nameravajo investirati v kmetijska gospodarstva oziroma v razvoj in popestritev gospodarskih dejavnosti na podeželju, vabimo, da začnejo nemudoma s pripravo projektov oziroma zbiranjem potrebne dokumentacije. Predvidoma v februarju naj bi bil za te namene javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Resnična škoda bi bila, da ne bi bilo pripravljenih programov, s katerimi bi lahko ta sredstva izkoristili. DARJA BUT vodja oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo ai:3>vf3jn.i*d mi KOMORCI PREŠERNU V ČAST Še devet dni nas loči do konca obeleževanja 200-letnice Prešernovega rojstva, žal pa na Prešernov rojstni dan v Ribnici ni bilo nobene slovesnosti, ki bi bila prav posebej posvečena temu dogodku. Komorni zbor KUD Gallus se je tako domislil, da bo Prešernu v čast pred bivšo ribniško šolo izvedel kratek koncertek. Zapeli smo Zdravljico in še dve pesmi: Luna sije in Nmau čriez izaro. Tenorist Robi Latin, ki nadvse rad prebere, karkoli mu pride pod roke, pa je prebral Prešernovo Gloso. Pristopilo je celo nekaj naključnih gledalcev, iz mimovozečih avtomobilov pa so nas z začudenjem opazovali radovedni obrazi. Če ne drugim, smo s petjem veselje naredili vsaj samim sebi. ANDREJA P. Po koncu obeleževanja 200-letnice poetovega rojstva pa še bodalo, ki je zadelo v ribniški ponos. Še na smrtni postelji je Prešeren izjavil: "ZAME BI BILO BOLJE, DA NISEM NIKOLI V RIBNICI BIL." Le kaj se mu je tako hudo zamerilo v našem kraju, ne ve nihče, plete pa se nešteto ugibanj in nekako vsa najdejo stičišče v razmišljanju, da si Prešeren v Ribnici še zdaleč ni gasil samo uka žeje. Miha Naglič nas je Ribničane, ki smo bili v družbi še petih krajev letos posebej povabljeni in izbrani, da poveličujemo pesnikovo ime, v Sobotni prilogi Dela opomnil "kratko ali sladko", da je Prešernovo "nagnjenje do mladoletnic sovpadalo z neko dolgotrajno spolno frustracijo, ki je bila posledica njegovega "ribniškega doživljanja". Med mladimi skladatelji tud« litaičanka Praznovanje Prešernovega leta se počasi zaključuje. Veliko prireditev je bilo po raznih slovenskih krajih. Od osnovnošolskih proslav do osrednje svečanosti v Cankarjevem domu na Prešernov rojstni dan. Posebno zanimiv pa se mi je zdel koncert samospevov mladih slovenskih skladateljev na Prešernova besedila, ki gaje priredilo Društvo slovenskih skladateljev v Cekinovem gradu v Ljubljani. Ko sem prejela vabilo, so me najprej pritegnila velika imena slovenskih koncertnih in opernih pevcev: Marko Fink, Marjan Trček, Mateja Arnež, Juan Vasle. Med imeni mladih skladateljev-študentov pa zagledam ime bivše učenke naše glasbene šole: NINA ŠENK. Drugih imen nisem poznala. Najbolj se mi zdi zanimiva kombinacija koncerta: mladi, še neznani skla-datelji-priznani in najboljši pevski umetniki, vez med njimi naš največji poet France Prešeren. Uvodno besedo na koncertu je imel profesor in skladatelj Pavel Mihelčič. S kakšnim spoštovanjem in zaupanjem v njihove sposobnosti je predstavil te mlade ustvarjalce! 13 jih je bilo. 8 deklet in 5 fantov. Od 1. do 4. letnika kompozicije na Akademiji za glasbo. Med njimi najmlajša, 18-let-na Nina Šenk iz Ribnice. Za svoj samospev sije izbrala Prešernovo pesem Gazela št. 4. Zapel gaje imenitni basbaritonist Marko Fink ob spremljavi Nataše Valant. Nimam namena razčlenjevati celotnega koncerta. To bodo opravili kritiki. Prepričana pa sem, da nas je večina prisluhnila z zanimanjem in odšla s koncerta navdušena, z dobrimi željami in vero v novo generacijo, ki se bo pod strokovnim vodstvom svojih profesorjev še "zbrusila" in oblikovala. Vsi pevci so opravili nalogo odgovorno in s svojo interpretacijo presegli pričakovanja mladih ustvarjalcev. Naši nekdanji učenki Nini iskreno čestitam in želim bogatega navdiha pri ustvarjanju novih skladb. BERNARDA KOGOVŠEK Kaj se je takrat zgodilo, ne bomo najbrž nikoli za trdno izvedeli. Domneve so tri: da ga je na začetku pubertete, starega 12 let, na neprijeten način zapeljala dosti starejša ženska; da je bil žrtev homoseksualnega zapeljevanja ali zlorabe; da se je tam doli priučil samozadovoljevanja, ki je pozneje prešlo v trdovratno navado? Karkoli že je bilo, dejstvo je, da je iz tistega mučnega dogodka izviral njegov odnos do žensk, ki ga je dr. Janko Kos povzel takole: »Ljubil je tiste, ki so mu bile nedosegljive, tistih, ki so mu bile naklonjene in se mu celo same približale, ni ljubil ali jih je celo onesrečil...« Vir: Sobotna priloga, Delo, 9. decembra Slačenje in oblačenje Prešerna po merah časov PROFANACIJA PESNIKOVE IKONE a 1 e r i j a |/w| miki o v a hiša V Galeriji Miklove hiše bodo v letu 2001 gostovali naslednji umetniki: GREGOR PERUŠEK MIRSAD BEGIČ MARIJA LUCIJA STUPICA ZDENKA Ž1DO in SANDI ČERVEK SVETOZAR KRIŽAJ PETER ČERNE RAZSTAVA: 2.s-specialka ALU (izbor najboljših del študentov specialist, študija likovne akademije v Ljubljani) Programsko umetniški svet Galerije trenutno sestavlja 6 članov, med njimi štirje profesorji likovne akademije in predstavnik Moderne galerije, saj Jure Mikuž nič več ne vodi prenove Muzeja in Galerije, za kar je pred letom dni podpisal pogodbo z občino. Odstopil je od vseh funkcij, tudi kot član umetniškega sveta Miklove hiše (neformalno celo predsedujoči), kot razlog pa je v pismu navedel poškodovanje umetniške slike Gustava Gnamuša pri prenosu iz Ribnice v Moderno galerijo. Mikuž je tako početje ožigosal kot neresno s strani Galerije in je tako protestno odstopil z vseh položajev v Ribnici. Odnosi Galerije z Mikužem so se po besedah vodje galerije Staneta Kljuna začeli krhati že z beneškim bienalom, Mikuž pa naj bi tudi sam dejal, da enoletne pogodbe ne namerava podaljšati. ® Pred 2000 leti je ljudem zasijala Luč, prišlo je upanje na lepši jutri, upanje in veselje, vsak trenutek našega življenja, žalosten ali vesel, ima svoj smisel. Praznični dnevi naj vas napolnijo z radostjo božične skrivnosti, prinesejo naj vam obilo notranjega veselja in upanja, naj prekipeva v vas, naj napolnjuje vaše dneve tudi v novem letu in tisočletju; naj vas osrečuje dejstvo, daje z vami vedno nekdo, ki z njim lahko delite svoje žalostne in vesele trenutke! To vam iz vsega srca želim! Jože Lampe vodja Območne izpostave SLKD Ribnica < SPOŠTOVANI OBČANKE IN OBČANI! SDS ŽELIMO VAM VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. LETO 2001 PA NAJ VAM PRINESE ZDRAVJA, ZAD0V0USTVA TER URESNIČENJE VAŠIH OSEBNIH IN POSLOVNIH ŽELJA. Občinski odbor SDS Ribnica >E*IH wnei::>s;o/%. wixlz^ini<>y^o PRODAJALNA OAJ'BA Gallusovo nabrežje (ob Bistrici) Da boste kupovali ceneje! Prisrčno vabljeni! DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! SPREJEmniM) REZERUDCIJE ZR ZRHUUEERE DRUŽRE, ORLEIRIEE, POROHE DELOVNI CAS: GOSTILNA: MESARIJA: • pon.: od 9h - 15h • pon. - pet.: od 7h -19“° • tor., sre., čet: od 9^ - 221’ • pet, sobj od 9h - 24h • ned.: od 10h - 15h • Tel.: 83 62 621 • Tel.: 83 62126 • sob.: od 7" - 13h • ned.: od S”-11h HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o. Škrabčev trg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813 Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo: » varčevanje po ugodnih obrestnih merah k ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila » možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih » vodenje žiro računov » možnost plačevanja vseh vrst položnic » odkup in prodaja deviz odkup in prodaja delnic Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure Maj ni kova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Majni kova 1, (poleg SANC Tel.: 83 61 128^/^ Vom nudi: oZala na recept tudi brez doplačila okvirji, stekla, dodatki športna senčna očala s kvalitetnimi stekli in antirefleksnim slojem, id odbija bleščanje in varuje vaše e8 tekeSna za leče 8AUSH & LOME (im vse mehke kontaktne leče v eni steklenički) POTR€ßUJ€T€ ZflSOTO PRED ŠKODLJIVIMI UV ŽARKI? Delovni čas: ponedeljek od S1 -12', 15“-20' torek, četrtek od 8'-12', 16'-18' sreda, petek od 8'-14', 16'-18' sobota od 9'-12' TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Jel:. 01/ 8361 379 PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane, s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Teh. 01/ 8363 - UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... _A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, ČE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM, KER PRI NAS VSE, PA SE POCENI, BOSTE DOBILI! KELOmat Pooblaščena trgovina v Ribnici Gornje Lepovče 86, 1310 Ribnica tehnounion KI MARIJA MARKELJ, s.p. cSSel V MESECU DECEMBRU SMO VAM ZNIŽALI CENE AKUSTIKE SONY IN SHARP (TV. VIDEOREKORDERJI, GLASBENI STOLPI, MIKROVALOVNE PEČICE Itd.) ^ 10 % ZA GOTOVINO. MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV S ČEKI. UGODNE CENE GOSPODINJSKIH APARATOV CANDY, MIELE, BLANCO, ŠVEDSKI UK CASC0, GORSKA KOLESA. ZAHVALJUJEMO SE VSEM, KI STE SE ZA NAKUP PRI NAS ŽE ODLOČILI IN VAM ŽELOMO LEPE PRAZNIKE IN SREČNO V NOVEM LETU. IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST IN POKLIČITE 83 61 714! ßONic sharp Blanco Miele ßspexia Pekarna mm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept =0 y\ ‘V OO Ig čmm-suKOPLmmo UL: m 6131, MOB.: 06W/64H3, GSM: Ml/641188 Nudimo vam: ■ polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketovz brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad - redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov -globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV Slovo od Rima Po 40.letih sem se v letu 2000 dokončno poslovil od Rima. Fotografije prikazujejo moje življenjsko delo v Rimu. Ustvaril sem tri hotele in sicer: hotel Bled z 84 sobami, hotel Daniela z 32 in hotel Emona z 18 sobami.Čeprav hoteli niso več moji, še delujejo pod istimi imeni. Na gornji fotografiji so pod slikami hotelov, ki so umetniško delo gospe Dore Plestenjak, priznanja, ki sem jih prejel v času hotelirstva v Rimu. Letos mineva 15 let, odkar sem kupil Palace Hotel v Gorici, sedaj Euro Diplomat Hotel. Hotel ima 75 sob, Taverno Emona, Kongresno dvorano A.I. C. T.-Vitezov Turizma, prenovljeno Euro Restavracijo, kjer ob večerih igra živa glasba - piano bar. Od 18 zaposlenih jih je kar 16 slovenske narodnosti. Prenovljeno je tudi I. nadstropje (15 sob), ki je posvečeno mestu Gorica. V načrtu je prenova IV. nadstropja, ki pa no posvečeno Sloveniji. Vseskozi sem delal, ustvarjal in živel za Slovenijo. Kot podjetnik v tujini sem jemal s tujega krožnika in polagal na slovenski. S tem sem želel, da se tudi narod, ki mu pripadam, seznani z mojimi tremi pomembnimi obletnicami. 34170 Gorizia (Italy)-Corso Italia, 63 Vinko Levstik, 75-letnik (13.07. 1925) TeL: 0481 82166"Fax: 0481 31658 BÄMBE NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Sajevec, stanovanjska stavba in delavnica, brez fasade, KT, CK, ä, voda, vel. parcele 2343 m', kmet. parcela in gozd ca 14 ha, cena 25 mio SIT ali 250.000 DEM. • KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m', el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (188.000 DEM). - SODRAŽICA • center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m', trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 ni, zemljišče 162 m, klas. ogrevanje, ä, voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali 117.000 DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ali 65.000 DEM. - KOČEVJE - center, star. stan. hiša (vila), skandinavski način gradnje, skupna površina 380 m, vel. pare. 1000 m', primerna za reprezentančni objekt ali poslovni prostor, cena 24,4 mio SIT (240.000 DEM). • RIBNICA - Grič, dvostanovanjska hiša, dim. 12,5 x 8,5 m, vel. pare. 880 m', 2 garaži, CK, SAT, tel, el., voda, kompletno dograjena oprema po dogovoru, cena 24,18 mio SIT (240.000 DEM). Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od moga na hrvaški obali. - SODRAŽICA - LOŠKI POTOK, starejša stan. hiša 3 etaže, vel. pare. 500 m', takoj vseljiva el, voda cena 8,6 mio SIT ali 80.000 DEM. STANOVANJA; - KOČEVJE - center, dvosobno 57,99 m', 2. nadstropje, tel, KT, CK vseljivo v prvem mesecu, cena 6,6 mio SIT ali 63.000 DEM. - RIBNICA - center, trosobno 67,01 m', 3. nadstropje, klas. ogrevanje, KT, tel, vrt Cena 8,4 mio SIT ali 79.500 DEM, vseljivo takoj. - SODRAŽICA - center, trosobno 79,69 m', 3. nadstropje, lepo urejeno, plinsko ogrevanje, SAT TV, cena 10,2 mio SIT ali 95.000 DEM. VIKENDI: - ORTNEK - bivalni vikend5x4mingradbena parcela ca 1342 m' z začeto novogradnjo (prva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija možna zamenjava za enosobno stan. v Ljubljani, cena 10,6 mio SIT ali 99.500 DEM. - KOLPA - Bosljiva Loka, stanovanjska hiša primerna za vikend, stara 15 let takoj vselj, SAT. tel, voda klas. ogrevanje, cena po dogovoru. - VRHNIKA - Zaplana, manjši vikend, ter še dva objekta (eden novogradnja prva plošča), na lepi lokaciji, vel. pare. 1200 m', el. voda cena 13 mio SIT ali 120.000 DEM. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza 940 m' neto površine, velikost parcele 748 m', cena 96 mk) SIT ali 890.000 DEM) PARCELE: - RIBNICA - Hrastje, zazidljiva parcela 1813 m', z delno urejeno dokumentacijo, gradnja je možna takoj, cena 2.544 SIT ali 24 DEM za m'. - PIJAVA GORICA - nad gostilno Čot gradbena parcela^; vel. 1298 m, dokumentacija delno urejena cena za nf':i 7.950 SIT ali 75 DEM. Aj - RIBNICA - Gorenja vas, kmet parcela eca 26 a, cefra po dogovoru. ” - RIBNICA - ob ribnikih, kmet parcela velikost cca 47 a cena po dogovoru. - DOLENJA VAS - več kmetijskih parcel in nekaj gozda skupaj 11.744 m', prodamo v paketu, cena 550.000 SIT. D DAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, poslovni prostor - nov v nadstropju za mimo dejavnost oddamo, vel. 45 m', CK voda el, tel, dokumentacija urejena cena po dogovom. • RIBNICA • strogi center, posl. prostor, 35 m', z vso infrastrukturo v nadstropju, oddamo. Dok. urejena cena 40.100 SIT ali 400 DEM mesečno, vseljivo takoj. - RIBNICA - strogi center, poslovni prostor 42 m', z vso infrastrukturo, oddamo, dok urejena cena 47.700 SIT ali 450 DEM mesečno, vseljivo takoj. STANOVANJE; - RIBNICA - center, dvosobno stanovanje cca 59,5 m' in garsonijero cca 30 m' oddamo (predplačilo). Cena po dogovoru. JEZIKOVNI" TEČAJI ■ splošni in poslovni tečaji ■ konverzacija e osvežitveni tečaji slovnice e skupinske inštrukcije m prevajanje in tolmačenje m sodno overjeni prevodi ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO. LEKTOR, Brigitta Vesel s. p., e-pošta: lektor©email.si tel./faks: 01/2565 871 ali 041/561 734 LEKTOR™- Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje1 tistim, SAMfilv sanj/. FRIZERSKI SALON Vesna Kotnik s.p. Nemška vas 51, 1310 Ribnica tel.: (01) 836-22-46 ‘Ve&ele (kfičtte ten, 4/ie üt- wwn teto- 2001! Ponedeljek, torek, sreda, petek 13-20 Četrtek 8-12 Sobota 8-13 ^Vesele/ božične/ pnannike/, ten snečno/ POPUSTI: 86.663 SIT za LUPO 1.0 167250 SIT za LUPO 1,4 140.000 SIT za GOLF 1,4 In 1,9 SOI 140.000 SIT za POLO Hm. In «ar. 300.000 SIT za PASSAT Um. In »ir. RANDEU Mahovnik 2,1330 Kočevje telefon: 893-11-36,895-14-88 telefax: 895-52-40 E-mail: damjan.randelj@porsche.co.at 9 Tel.: 01/836MIO fn:0l/836MII FZGROtP Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8, 1310 Ribnica • Železnina Gradbeni material • Kmetijska mehanizacija in rezervni deli Razkladanje z dvigalom možnost dostave na dom UGODim POnilDBB KROU5KO KLEPARSKIH IZDELKOV: Hebovi, kljuke, odtočne revi (pocinkane, bnkrene, alu.l, ostali materiali DELOVIH MS: ponedeljek-petek: od7““da 18h soboto: od T1'30 do IZ1 NOVO V RIBNICI, NAD URARJEM Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax: 01/8360 657 GSM:041 761-769 SAT s.p., elektrosistemi MONTAŽA IN SERVIS ANTEN (SAT 500 kanalov) RTV (izboljšava ali dograditev) GARAŽNIH VRAT k *. vTrv^r j ZE OD 85.000,00 SIT (Menjava obstoječih z novimi električnimi in daljinsko krmiljenimi) UGODNE CENE, PRIZNANI PROIZVAJIAI-CI OPTIK JANEZ POZNIČ, sp. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto FRIZERSKI SALON Itorimn* Ljubljanska la 1310 Ribnica Del.čas: Pon-petek od: 8-12 14-19 .Sobota: od 8-13 Tel: 041/228-456 8 KUPONOV IX BREZPLAČNO STRIŽENJE (MOŠKO ali ŽENSKO) Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00_ RAZSTAVNO-PRODAJNA GALERIJA MUDIMO VAMt @ izdelava fotografij v 1 ur: @ fotografije dobite v albumih ® za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI GRAFIT d.o.o. PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN TRGOVINO Prigorica 12 1331 Dolenja vas Tel.: 01 / 8364 -701 Fax.: 01 / 8364 702 Vesele božične praznike in srečno v letu 2001! JAMSTVO ZA TA OGUS SO ZADOVOUHE STRANKE N#/ Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2001 - KREDIT 00 5 LET - LEASING - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV • PRODAJA DODATNE OPREME S „KB. iAIN Volkswagen group _ SERVIS IN PRODAJ A de,,' Gornje Lepovče 36,1310 Ribnica, tel.: 01/83 62 196, fax: 01/83 62 1 86 SLIK0PLESKARSTV0 BERKOPEC Anton Berkopec, s.p. Obrtniška 5 1331 Dolenja vas Tel: 01/836 40 18 GSM: 041 284 208 £ Vsem bralcem želim vesele božične praznike in srečno 2001! Strankam se zahvaljujem za zaupanje in upam na dobro sodelovanje tudi v prihodnje. n PODJETNIKI! • Ste morda dosegli takšen nivo poslovanja, da vam ročno vpisovanje podatkov v knjigo prejetih ali Izdanih računov, ročno beleženje plačil računov, zbiranje podatkov iz ročno vodenih evidenc in podobno, vzame preveč časa in truda? • Se že dalj časa odločate za nakup računalniškega programa za fakturiranje ali vodenje materialnega In blagovnega knjigovodstva? • Se morebiti odločate za zamenjavo računovodskega servisa? Predlagamo vam učinkovito rešitev: ✓ nakup računalniškega programa za celovito spremljanje poslovanja, družbe BITIS, d.o.o. Ribnica, ki omogoča avtomatično prenašanje podatkov v računovodske evidence; ✓ sklenitev pogodbe za vodenje poslovnih knjig z družbo za računovodske storitve In davčno svetovanje OBIS, d.o.o. Ribnica. Zagotovite, da se vaši poslovni podatki v najkrajšem možnem času preoblikujejo v Informacijo. Ne pozabite, čas je denar. Kolikor želite pridobiti dodatne informacije, kontaktirajte : za družbo BITIS, d.o.o. - Beno Bolha - tel. 8369 790, fax; 8361500, e-mall: beno@bRls.sl za družbo OBIS, d.o.o. - Mirjam Trdan - tel. 8361147,8369 220, fax; 8361323, e-mall: mlrJam@obls.sl Robotizacija in avtomafflaSlfa \ industri. .. - ■ v/ ■ ■ .'v.' ■. .. . ■ V'7v :■ .-..v-, -Z-- PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE V POVEZAVI Z RENOMIRANIMi EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE: 1.0 PODROČJE ROBOTIZACIJE JAPONSKI ROBOTI - MOTOMAN - YASKAWA NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CELOVITO PODROČJE UPORABE: 2,0 PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OSNOVI TRANSFER' NIH PAIETNIH SISTEMOV * Obločno varjenje * Uporovno varjenje • Strega • Brušenje * Poliranje • Patetiranje • Montažne postaje • Postaje za CMC - 3 osno Orbitalno kovidenje • Menine in testne postaje • Postaje za označevanje izdelkov HAtr HCff RENCf DOMA I» V TUJINI wjiYfcVMiimnnimntninii^sTi. TPV-ARSED, ttovo mesto CiMOS. Koper REV02L Novo mesto ISKPAE.M.ECO, Kranj KK3 Kovinska indijsrnia Ig GORENJE d.d. Ga ECtA ČESA, Frandja ZEUNA STAERKER, ItaSja PERt, Nemčija BERTRANO FAURE, Nemčija, Pojjska SfTECH - V.V, Nemöja. Pol,--te HENRiCH GltLET, Nefnč$3 EBERSRAECHER, Nemž# Billi! DUH?® O EH?® O [D P® DfflP® DfflP® O OH?® GOSTINCI ALI TURISTIČNE KMETIIE BODO LAHKO Z URADNIM SOGLASJEM OBRATOVALI TUDI OD 22. URE DALJE Seveda bodo morali gostinski obrati in kmetije, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, svojo namero o podaljšanju rednega obratovalnega časa javiti pristojnemu organu lokalne skupnosti, a občinski upravi in ne več Upravni enoti. Leta bo na podlagi pravilnika o merilih za določanje obratovalnega časa prošnji pisno ugodila ali ne. Merila naj bi bila enotna, upoštevala pa naj bi potrebe gostov in značilnosti območja, na katerem gostinski obrat ali kmetija je. Poleg vsega bi morala nekako uskladiti podjetniške interese in prisluhniti prebivalcem v bližini obstoječih gostinskih objektov. V grobem zapisano, je podaljšani obratovalni a DOS® ODOS® 0 DOS® čas okrepčevalnic, dnevnih barov, restavracij, gostiln, kavarn in slaščičarn lahko (na podlagi predhodnega soglasja!) od ponedeljka do četrtka do 23. ure, preko vikenda pa do 24. ure. Nočni bari in diskoteke lahko obratujejo izven rednega delovnega časa največ do 1 ure zjutraj, ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki pa tudi do 4. ure zjutraj. Letni vrtovi in terase so lahko v poletnih treh mesecih odprte najdlje do 23. ure, druge mesece pa uro manj. Gostinski obrati v večnamenskih objektih se morajo ozirati na hišni red, če pa ta ni določen, zanje veljajo ista pravila kot npr. za dnevne bare. D OH?® 0 001?® 0 001?® Ge je nuja: Policijska postaja 837 21 10 Gasilci, prijava požarov 112 Zdravstveni dom 837 22 00 Reševalna postaja 836 1004 Lekarna 836 92 70 Komunala 836 H 38 Mrliške vežice Hrovača 836 19 82 Elektro Kočevje 895 32 31 (dežurna služba: 0609 645 025) Hydrovod d.o.o 895 14 30 895 31 82 Upravna enota 836 21 03. 836 1079, 836 22 06 Občina 837 20 00 Pošta 836 10 61 Železniška postaja 836 10 13 Veterinarska postaja 836 10 76 Območno enoto Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti boste lahko našli tudi, če boste zavrteli njeno novo telefonsko številko: 8369 893. Sporočila lahko pošiljate po telefaksu na št.: 8369 894, elektronsko pošto pa na naslov: joze.lampe@guest.arnes.si NOTARKA NINA ČEŠAREK uraduje v prostorih sejne sobe občine Ribnica na Gorenjski cesti 3, vsak četrtek, od 12.30 do 16. ure. Informacije na tel.: 895 56 15 vsak dan, od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. ISKRENO POVABILO Darujte in kupujte koledarje, ki vam jih gasilci ponujajo po domovih. Oni si namreč rade volje odtrgajo tolarje za nakup koledarjev, čeprav sami celo leto brezplačno skrbijo za varnost prebivalcev. Bodimo torej vsaj toliko pripravljeni pomagati, kolikor so oni nam. S 2-001 S NASJ-EWIA ŠJEVIbkA rešeta izide 2.9. jmttvtrja LUČ MIRU IZ BETLEHEMA Luč miru iz Betlehema želi ogreti čimveč ljudi, ki so jo pripravljeni sprejeti. Rada bi, da bi na božični večer v čimveč družinah po celi Evropi vladal mir in da bi se mir naselil v srcih posameznikov ter odseval tudi v javnosti. V Ribnici bomo Luč miru iz Betlehema sprejeli v petek, 22. decembra 2000. Takoj po večerni maši (ob 17.45) bo pri velikem križu pred cerkvijo ob sprejemu kratka prireditev, ki jo bo pripravila ribniška skavtska skupina. Vabimo vas, da skupaj sprejmemo ta svetli plamen! Njegovo sporočilo naj nam razvname srce in nas pritegne k delu za mir v okolju, kjer živimo! RIBN'SKI SKAVTI FNJ ML S1F® RLECii ML,EJT*£ 31 VZ ka’pONi - i z NA PRAGU NOVEGA TISOČLETJA! Vsega je enkrat konec - lepega in slabega. In izteklo seje tudi 20. stoletje. Še nekaj dni nas loči od novega tisočletja in ponovno se bodo oglasili razni preroki, astrologi, ne nazadnje astronomi, ki bodo napovedovali razne čudeže in znake bližajočega se konca. Spomnimo se samo 11. avgusta 1999, ko so nam ob sončevem mrku napovedali dokončno zatemnitev neba. Torej, da se 2 spredaj nikoli ne bo pisala. Pa še bi lahko naštevali nič kaj prijetne napovedi, ki so vzbujale strah in trepet. Precej ljudi je že prodajalo svoje imetje in se skrivalo pred uničenjem. Toda, če naj bi bilo vse uničeno, potem bi nekateri vsaj lahko začeli podarjati nakopičeno bogastvo! Torej, pišemo leto 2000, preživeli smo marsikatero zatemnitev, pa še vedno smo na istih mestih kot pet let nazaj. Spremembe pa je vendarle čutiti na vsakem koraku. Narava je že toliko zmedena, da dobesedno ne ve več, kdaj in kam poslati sneg, dež, sonce... Tega pa smo krivi sami. In če že govorimo o koncu sveta, potem bo to verjetno evolucijski proces, ne pa nenadno uničenje. Če samo pogledamo številne ele- mentarne nesreče, naravne katastrofe, pregreto ozračje... potem se ni čuditi, da bo čez sto let kisik na voljo v trgovinah, kot danes pitna voda, ki je je bilo pred desetletji na pretek. Toda zakaj črne misli? Pomembno je, da smo zdravi, da se imamo radi, da lahko prebiramo Rešeto in se vsaj enkrat na mesec prepustimo teku dogodkov v Ribniški dolini. Štiri leta minevajo, odkar smo začeli pritiskati na tipkovnico in rezultate tega tudi objavljati, in veseli smo, daje odziv iz leta v leto boljši. Na naših straneh obljubljamo dopolnitve že precej časa, toda ob temu bi lahko dejali: "Trši kot je za nekaj boj, bolje znaš ceniti zmago." In verjamemo, da bodo kmalu še bolj zacvetele rumene strani, prinesle številne novosti, lepe nagrade in... - o tem pa več prihodnje leto. Preživite praznike, kar se da prijetno, lepo, in s hvaležnostjo, da ste L zdravi, zakorakajte v novo tisočlet- j'1 je. L MARKO MODREJ Vesele božične praznike in srečno novo leto 2001 vam želi urednik Rumenih strani. HUVO (H£)toSNO Tokrat poglejmo nekaj grafitov In rekov, M so se pojavljali na zidovih, v knjigah v Iztekajočem stoletju. Njihovo sporočilo bo še kako aktualno tudi v prihajajočem mlBenlumu. Če grafite, pregovore ali reke sami sestavljate, vljudno vabljeni, da nam jih pošljete. Najboljše bomo objavili in nagradili. Smejte se In svet se bo smejal z vami. Jokajte se In jokali boste sami. Nesposobni so sposobni onesposobiti sposobne. Resnične besede niso nikoli lepe, lepe besede niso nikoli resnične, ljubezen je slepa, zato se zaljubljeni otipavajo, ljubila sva isto: jaz njo, ona sebe. V ljubezni je toliko bolečine, kolikor Je v morju školjk. Resnica Je kot oje. Vedno priplava na površje. Sreča je kakor sonce, ko Je najlepša - zatone. Ne verjemi tistemu, M ti z nasmehom pravi: “ljubim te," ampak tistemu, ki te s solzami v očeh prosi: “ljubi me." KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_ Ime in priimek:__________________________________________________ Ulica:__________________________________________________________ Pošta:__________________________________________________________ Tel.:____________________________________________________________ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. januarja 2001. Pravilna rešitev 11. številke Rešeta je: RIBNIŠKI ŠPORT V LETU 2000 Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme: BRIGITA PETKOVIČ, Knafljev trg 1, 1310RIBN1CA. 2. nagrado, paket ledenega čaja, ki ga poklanja PIVOVARNA UNION, prejme: AJDA HENIGMAN, Prigorica 12,1331 DOLENJA VAS. 3. nagrado, 2 vstopnici za ogled rokometne tekme po izbiri, ki jo bo v pomladnem delu prvenstva odigral RK IN LES-R1 KO v domači dvorani, poklanja ju RK Inles-Riko, prejme: KLAVDIJA HENIGMAN, Grčarice 25, 1331 DOLENJA VAS. 4. nagrado, 2 color filma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: MAJDA SELAN, Čolnarska 2, 1310 RIBNICA. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanja ju KINO RIBNICA, prejme: LUCI JA STARČEVIČ, Knafljev trg 8, 1310 RIBNICA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z bližajočimi se prazniki. 1. Pred dnevi je bila v Ribnici prireditev z imenom Ribniški šport v letu 2000. Prireditev je bila v takšni obliki letos... V - drugič B - prvič C - petič 2. Ribniški šport v letu 2000 in Ribniški pušeljc je bila tudi dobrodelna prireditev. Denar smo namenili ZD Ribnica za nakup... Č-novih injekcij E-ultrazvoka F-TV sprejemnikov v čakalnicah 3. Miklavž in Božiček sta dobra strica, ki nas obiščeta in razveselita vsako leto decembra. Za njima pa se pojavi še... O - palček Smuk S-dedek Mraz B - ribniški krošnjar 4. Leto, ki se izteka, je bilo... L-prestopno M-navadno K - nepredvidljivo 5. Kdo je dobil letošnjo plaketo za življenjsko delo na področju športne dejavnosti v Ribnici? T-Nikola Radič B-Dragan Golija P- pater Niko 6. Rešeto bo v januarju s svojim poslanstvom krenilo na pot... N - prvič 0-peto leto V- četrto leto Rešeto 7. Dan reformacije bo prihodnje leto na dan.. Ž-sreda E-četrtek G - nedelja Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 10. januarja 2001. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepih nagrad. KINO IDEAL Kolodvorska 9/a JANUAR 2001 MALO TEGA, MALO ONEGA ... Sobota, 6. januar, ob 21. uri JAKE, BRAIN & ANA ameriška romantična komedija - uspešnica Sobota, 13. januar, ob 21. uri VROČA LINIJA ameriški akcijski triler Sobota, 20. januar, ob 21. uri SAMO 60 SEKUND ameriška akcijska drama - uspešnica Sobota, 27. januar, ob 21. uri SKOZI OKNO ZASLEDOVALCA ameriški akcijski film - uspešnica 'i, H 5 8. Izberite pravilen zaključek misli: Ljubi, dokler si še mlad,... L - ker te bo potem minilo prav vse. I - ljubi, kogar imaš rad. U - saj prehitro boš star. 9. V prejšnji številki glasilase je urednica pogovarjala z mag.... Č-Antonom Levstkom B-Andrejem Matetom I - Branetom Kozino 10. Naskicijegrb... J - RŠK R- Športne zveze Ribnica T - Šahovskega društva Zalužje 11. SNOjekraticazdruženja... K - svet nemogočih oštirjev N - stalno nedeljsko omizje Z- simulacija nedejavnih organov 12. Kaj mislite, da vam želimo v novem letu? H - socvetje na balkonih G-gnilo solato T - sreče in zdravja S 4 mali IHilJlSi ) Odkupim originalne CD plošče različnih izvajalcev. GSM: 041 650 299. Naprodaj je domačija sredi Hrovače, v celoti ali po delih. Hiša in gospodarska poslopja so v stanju propadanja. K posestvu sodijo še njive in gozd v skupni izmeri od 10 - 11 ha. Cena po dogovoru. Ponudbe sprejemam na telefon: 01 524 86 40 Prodam enciklopedijo leksikografskega zavoda (6 knjig, vezanih v usnje), tel.: 01 541 35 89 Zaposlimo mizarja ali strojnega tehnika za izdelavo in servis pohištva. Gibljiv delovni čas, zaželena starost do 30 let, vozniško dovoljenje B kategorije. Informacije 01 83608 30, med 10. in 12. uro. POM ES, Šilc Andrej s.p. 31 ETNOLOŠKA DEDIŠČINA ... Mrzel zimski dan se je pričel nagibati v večer. Botrica meje pritegnila k sebi in se ozrla preko visokih krošenj sadnih dreves starega sadovnjaka, kiseje razprostiral za skednjem. Spogledom sem ji sledila v nebo, kije škrlatno žarelo. "Vidiš, Miklavž peče piškote za otroke, "je rekla. Nebeški ogenj z Miklavževega ognjišča, škrlatno rdeč in žarek, je razsvetljeval zamrzlo deželo in budil otroško domišljijo. Še danes se oziram v razžarjeno nebo predmiklavževega časa, hrepenenje po nečem neznanem mi širi prsi... in sedaj sama svojemu otroku pripovedujem o tem, kako Miklavž pečepiškote... let je Miklavž s spremstvom vred za nekaj let izginil. Vzrok za to je bil grob konflikt s policijo. Vendar gaje nova generacija vaških fantov sredi 60. let ponovno obudila. Na vasi so izdelali nove kostume, podobne današnjim, in običaj je ponovno zaživel. Milavžev sprevod sestavljajo: Miklavž, oblečen v bela in zlata oblačila, s škofovsko kapo na glavi, z dolgo belo brado in zlato škofovsko palico v eni roki. V drugi roki drži debelo črno knjigo, ki ima na platnicah nalepljeno sliko treh jabolk, ki simbolizirajo tri kepe zlata. V tej knjigi so zapisane vse dobre in slabe stvari, ki so jih 0 MIKLAVŽU IZ HROVAČE Miklavževanje v Hrovači je tradicionalen običaj, globoko zasidran v ljudskem spominu, ki seže sto in več let nazaj. Miklavževi večerni obhodi imajo korenine v poganskem obredju. Stara ljudstva in tudi naši predniki so verovala, daje čas, ko je sonce začelo ugašati in seje dan krajšal, dolge zimske noči pa so se zdele brez konca, čas duhov, zlasti duhov umrlih, ki se iz onostranstva vračajo domov. Ta verovanja so manifestirali obredni našemljenci, ki so v predkrščanskem času predstavljali duhove umrlih ter razne demone, katerim so ljudje žrtvovali, da bi jih pomirili. V krščanstvu se je vse to transformiralo in dobilo nov pomen in funkcijo. Iz davnine seje torej ohranila le groba forma, malike so zamenjali svetniki, kostumirani duhovi rajnih in drugih demonov pa so se v kontekstu krščanskega pojmovanja preobrazili v zle duhove, hudiče in, če hočete, parkeljne iz Miklavževega sprevoda. Nekdanje žrtvovanje je postalo darovanje, npr. sveti Anton pobira darove pri Miklavževem obhodu. Ikonografija Miklavža, ljudskega dobrotnika in obdarovalca otrok, pa izhaja iz legende o velikem čudodelniku in zavetniku, ki se je usmilil treh siromašnih deklet, ki so ostala brez dote, in tako brez možnosti za poroko. Skozi okno jim je ponoči potisnil tri kepe zlata in ena se je skotalila in pristala v copati ob ognju. Zato Miklavžu še danes nastavimo bodisi krožnik, pehar, nogavico, kamor ponoči odloži darove. V Ribniški dolini seje miklavževanje najbolj vztrajno obdržalo prav v Hrovači. Le konec 50-ih otroci počeli skozi leto. Miklavžu pomagata nositi in deliti darove dva angelčka. Posebnost Miklavža iz Hrovače pa je pojava sv. Antona, zavetnika živine in dobre letine. Sv. Antona sicer poznajo kot obhodnika v Miklavževem spremstvu tudi še v nekaterih drugih slovenskih krajih, Sv. Anton, manj poznani dobri mož vendar pa po podatkih, kijih imam, ne v takšni podobi. Njegova kostumografija je kar malce strašljiva, kajti v raševinasto suknjo oblečen mož nosi na hrbtu gromozansko grbo, pokritje s širokokrajnim klobukom, do pasu mu sega dolga zmršena brada, narejena iz prediva. Opira se na visoko leskovo palico, zaključeno v obliki križa, na katerega so privezani zvončki. V drugi roki nosi koš s poljskimi pridelki in starim preluknjanim loncem, v katerega ljudje dajejo denar, z namenom, da bo naslednje leto dobra letina in dosti teličkov v štali. Oba, sv. Miklavž in sv. Anton, morata biti zgovorna in duhovita, da ustvarita pravo vzdušje. To je še posebej prišlo do izraza, ko je Miklavž hodil po hišah in obdaroval vse, tudi odrasle in to s kar najbolj domiselnimi in smešnimi drobnarijami. Zraven je seveda sodil Miklavžev humorni komentar, in običajno seje vsa hiša nasmejala do solz. Pa tudi sv. Anton ni smel zaostajati, če je hotel nabrati čim več darov. Danes obiskovalci, ki pridejo gledat Miklavža na vas, največkrat ne vedo, kaj med parkelj ni in Miklavžem počne čudni grbavec in mu zato tudi največkrat nič ne darujejo (...zato pa je čedalje manj teličkov po štalah...). In tuje še trop 5 do 10 parkeljnov, oblečenih v črna oblačila, pošita z živalskimi kožami, rdečimi rogovi in dolgimi visečimi jeziki. Sicer pa je končna podoba parkeljna odvisna od njegove lastne domišljije. Roke si namažejo s sajami, prepeti so z debelimi verigami, s katerimi strašljivo rožljajo. Divjajo po vasi in lovijo otroke, še posebej radi pa si privoščijo kakšno dekle. Vendar Miklaž vedno pravočasno poseže vmes in z ukazom: "Mir, družina!" umiri razposajene parkeljne. Hudobnost in zlo, ki ju utelešajo parkeljni, sta vedno znova obvladana in to še z močjo ljubezni in dobrote, ki jo simbolizira Miklavž. Miklavževanje v Hrovači je živ fenomen, ni nekakšna replika, prazen vzorec, ki bi ga na 5. december potegnili iz naftalina in ponovili. V "starih časih" in še do slabih 10 let nazaj, seje miklavževalo po hišah. Miklavž je s svojim spremstvom hodil od hiše do hiše, kjer so ga zbrano čakali otroci, stisnjeni okli mize ali "skriti" na krušni peči. Tudi odraslih seje trlo v hiši. V Hrovačo so k sorodnikom ali prijateljem hodili gledat Miklavža tudi otroci s trga in iz drugih vasi, kjer niso imeli Miklavža. Iz leta v leto pa je bilo v Hrovači čedalje manj hiš, ki so "premogle" majhne otoke, zato se je miklavževanje preselilo v vaško gostilno k Loba-jnci, in tako privabilo veliko otrok tudi od drugod. S pričetkom aktivnega dela novega vaškega etnološkega društva, ko se je Hrovača med drugim zavezala ohranjati šege in navade, se je miklavževanje preselilo na vas. Tako so sedaj vsi ribniški otroci deležni posebnega vzdušja in pričakovanj, ki spremljajo Miklavža, in obisk je vsako leto znova presenetljiv. Miklavževanje v Hrovači je preraslo v enega večjih dogodkov v Ribnici in je najbrž najštevilčnejši "shod" otrok sploh. S tem pa je morda nekaj izgubil tisti stari dobri Milavž, ki se ga spominjam iz svojega otroštva. In tako vsako leto na Miklavžev večer, ko se na zimsko idilo spusti noč, prostor pod vaško lipo oživi in tisoče otroških sanj, upov in hrepenenj v soju bakel in prasketajočih isker poleti k Miklavžu. Tekst in foto BARBARA PRELESNIK VODILO RAZVOJA BO NARAVI n PRIJAZNO KMETOVANJE Piše mag. FRANC BUT, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vprašanja kmetijstva in podeželja spadajo med najtežja področja v delovanju vsake vlade. Podobno velja tudi za novo slovensko vlado, ki bo prisiljena delovati v okvirih velikega javno finančnega proračunskega primanjkljaja, realizacije in globalizacijesve-tovnih trgov ter intenzivnega vstopanja v EU. Vse to pomeni odpiranje slovenskega trga konkurenci, kar prinaša s seboj številne nevarnosti, pa tudi priložnosti. Sam sem s prevzemom funkcije ministra za to področje prevzel nase veliko mero odgovornosti za prihodnji razvoj. Zavedam se, da me ne čaka lahko delo, ampak optimizma zanj mi ne manjka. Zagotovo bo kmetovanje prihodnosti drugačno od tistega, kot smo ga poznali v zadnjih desetletjih. Nebrzdana želja po čim cenejši hrani s strani velikih trgovinskih verig je proizvajalca prisilila v iskanje novih in novih možnosti za pocenitev proizvodnje. Pri tem so se iskale takšne oblike, ki so bile pogosto v nasprotju z naravnimi zakonitostmi. Tako so domače živali, ki so večino po naravi rastlinojede, bile prisiljene uživati v krmnih mešanicah pogosto tudi živalske komponente, ki pa so - resnici na ljubo -cenejše in z izjemno visoko beljakovinsko hranljivostjo. Pravzaprav se je krmljenje npr. z mesno kostno moko uporabljalo skoraj 60 let. Verjetno tudi ne bi bilo nič narobe, če ne bi industrija v Veliki Britaniji s ciljem še dodatnega nižanja stroškov proizvodnje, s cenejšo tehnološko obdelavo živalskih odpadkov hotela prihraniti še nekaj več. Očitno je narava storila svoje, nekoliko se je uprla in če držijo trditve strokovnjakov, gre tukaj iskati razloge za pojav t.i. bolezni norih krav. To je le ena od oblik, kijih bo slej ko prej kot odgovor na upor proti zakonom narave doživel človek. K sreči te bolezni, niti suma nanjo, v Sloveniji ni. Ključna usmeritev kmetovanja v bodoče bo tako usmeritev nazaj k naravi bolj prijaznemu kmetovanju. To seveda ne pomeni vrnitve nazaj, v 19. stoletje, ali prenehanje uporabe vseh umetnih gnojil in kemičnih pripravkov ali celo vrnitev k ročni obdelavi. Pomeni pa iskanje novih oblik, ki bodo z zakoni narave usklajene ter okolju pri- jazne. Izdelava in izvedba slovenskega kmeti-jsko-okoljskega programa bo tako zame osebno in za ministrstvo, ki ga vodim, ena najpomembnejših prioritet. In tukaj lahko iščemo tudi prednosti kmetovanja v Ribniški dolini. Pri nas verjetno ne bo potrebno veliko postoriti za ekstenziviranje in okolju bolj prijazno kmetovanje, saj je v naši dolini kmetovanje že sedaj popolnoma, morda celo preveč ekstenzivno. Vendar pa bi to lahko izkoristili kot svojo priložnost. Zato pa bodo potrebni bistveno več podjetniške miselnosti, oblikovanje lastne blagovne znamke in več znanja. Seveda pa pri nas še vedno ostajajo isti problemi, kijih tudi drugačne oblike kmetovanja ne spremenijo: razdrobljena posest, opuščanje kmetovanja ipd. Sam se bom kot minister, odgovoren za stanje v kmetijstvu in podeželju za celotno Slovenijo, še naprej zavzemal tudi za razvoj Ribnice in okoliških področij. Mislim, da lahko z dobrim sodelovanjem z občinskimi strukturami, upravno enoto, svetovalno službo, kmeti in podjetniki postorimo marsikaj. V veselje mi bo, če bom lahko k temu prispeval. Ker smo v predprazničnem obdobju, dovolite, da vam vsem voščim za praznike. Božič, ta najlepši praznik, naj bo namenjen družinam, iskanju novih, tesnejših povezav med ljudmi, novo leto pa naj nam vsem skupaj prinese veliko dobrega, vsakemu posebej pa zdravja in potrditev ali izpolnitev želja. IZ POSMNCEWE ZAPISNICE Vprašanje, ki so ga zastavili volivci: Kaj je po vašem mnenju odločilno vplivalo na glasovanje občanov, da so Vam zaupali svoje glasove na volitvah? Vprašanje bi sicer veljalo nasloviti tudi na volivce (morda anketa). Menim,da je k moji izvolitvi v parlament nedvomno prispevala podoba naše nove stranke Nova Slovenija. Stranko je ustanovil in jo vodi dr. Andrej Bajuk, Mag. Janez Drobnič ki je ugleden in mednarodno uveljavljen strokovnjak z bogatimi izkušnjami na mednarodnem gospodarskem in finančnem področju, kar nam bo v težkem obdobju, ki prihaja, še kako koristilo. Del "zaslug" pa je verjetno tudi moj. Volivci so v meni v prvi vrsti videli sokrajana, ki je že prispeval k razvoju Doline pri nekaterih gospodarskih in socialnih projektih. Prav tako je nekatere prepričala moja dosedanja strokovna in poklicna pot ter dosežki na ra- zličnih področjih udejstvovanja. To pa krepi zaupanje, da bom lahko pripomogel k rešitvam, ki bodo v korist in zadovoljstvo volivcev. Če se motim, mi, dragi bralci, to sporočite. Glede na priložnost, ki jo imam, bi rad dodal še svoj komentar o volitvah. Za svoj uspeh ali neuspeh na volitvah smo v prvi vrsti odgovorni in zaslužni kar sami. Zato nima smisla prenašati krivde na druge, kot to počno nekateri. Medijski prostor, torej časopisi in televizija, so bili resnično poglavje zase in so s svojimi "informacijami" prej ko ne ustvarjali zmedo. Zato bomo morali v Sloveniji še marsikaj postoriti. Vendar s svojim razmišljanjem ne merim na to, da bi ustvarjali nova strankarska glasila, ki imajo tudi svojo vlogo in pomen, pač pa potrebujemo soliden, objektiven in profesionalen medij, pri katerem si bo človek na jasnem, kaj je dejanska informacija in na drugi strani strokovni komentar ali pluralno razmišljanje. Za to pa bomo morali kar sami poskrbeti. Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, pravi Prešeren; in v to verjamem. Lep pozdrav vsem in radi se imejmo. JANEZ DROBNIČ poslanec Državnega zbora VOŠČILA POSLANCEV W* BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI NAJ VAM PRINESEJO OBILO VESELJA, SREČE IN ZADOVOLJSTVA V TOPLINI DOMA IN PRIJATELJEV. V LETU 2001 PA VAM ISKRENO ŽELIM OBILO NOTRANJEGA MIRU, ZDRAVJA TER OSEBNIH IN POSLOVNIH USPEHOV. Jože Tanko poslanec in župan ...... A KER SE BLIŽAJO PRAZNIKI, VAM OB TEJ PRILOŽNOSTI ŽELIM LEPO BOŽIČNO PRAZNOVANJE V TOPLINI DRUŽINSKEGA KROGA TER MIRNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2001, VAM, OTROKOM, PA VELIKO ZIMSKEGA VESELJA IN RADOSTI! # mag. Janez Drobnič poslanec Državnega zbora vX« ?>O'"* 1* M INIIZ» HJL V m O«::* B l h s Odgovor na članek "Ortneški oltarji z dežja pod kap” V glasilu Rešeto je bil objavljen članek z naslovom "Ortneški oltarji z dežja pod kap", v katerem je med vrsticami zaslediti dvom v strokovno opravljeno delo restavratorjev. V odgovoru bi rada opomnila na nekatere vidike s strani stroke, ki dokazujejo, da sama restavracija brez primerne hrambe oz. prezentacije kulturnega spomenika žal ni dovolj in da morebitne posledice le - te ponavadi mečejo črno luč na korektno izpeljano strokovno delo. Projekt restavriranje notranje opreme ortneške kapele zajema obnovo treh lesenih oltarjev in prižnice, datiranih z letnico 1640. Stanje oltarjev, ki jih je restavratorski oddelek Akademije za likovno umetnost dobil v obnovo, je bilo zelo slabo. Leseno arhitekturno ogrodje in izrezbarjeni elementi so bili dodobra uničeni zaradi odmrlih lesnih zajedalcev, klimatskih sprememb in deloma tudi nekulturnega ravnanja ljudi. Na nekaterih mestih so bile vidne ožganine, večina prečudovitih aplikacij, kot so grbi in angelske glavice, pa je izginila neznano kam. Restavracija ortneških oltarjev je bila izpeljana pod budnim očesom strokovne komisije, kakor se za vse spomenike, ki se uvrščajo v sam vrh varovanja naravne in kulturne dediščine, tudi spodobi. Restavracija je zajela popolno obnovo oltarjev, kar pomeni rekonstrukcijo manjkajočih delov in na novo pozlačene pripadajoče dele oltarjev. Celotna oltarja sta bila utrjena s sintetično smolo, ki je strohnelim delom povrnila zaželeno trdnost nosilca. Za pripravo pozlate smo posegli po novejših sintetičnih materialih, ki se zaradi svojih karakteristik bolje odzivajo na spremembe okolja. Posegi, izpeljani na oltarju, predvsem pa pozlata, niso odporni na prekomerno povečano vlago v prostoru in zahtevajo temu primerno okolje. Lešje namreč živa materija, ki se odziva na vse klimatske spremembe okolja (nihanje vlage v prostoru). S povečanjem vlage v zraku pride do raztezanja lesa in obratno. Posledice raztezanja oz. krčenja lesa so najhitreje opazne na pozlati, saj ta lahko le do neke mere sledi spremembam nosilca. Ortneški oltarji so bili v času restavracije izpostavljeni ca 60 - procentni vlažnosti. Primerna relativna vlaga v zraku se giblje med 45 in 70%. Pri taki stopnji vlage je les stabilen in miruje. Komisija je za postavitev oltarjev izbrala cerkev sv. Štefana v Ribnici in s tem le delno rešila prostorski problem oltarjev. Drugi problem, ki se ob tem pojavlja in na katerega je restavratorska stroka ves čas opozarjala, kaže na to, da ti prostori niso primerni za hranjenje tako občutljivega spomenika. Na to je kazal tudi vlagometer, ki je zabeležil mesec dni pred postavitvijo oltarjev 85 - procentno vlago (oltarji so bili postavljeni v cerkev septembra 2000), ki seje v slabem mesecu dvignila kar na 95%. Na tako veliko stopnjo vlage v zraku les skupaj s pozlato hitreje reagira. Stroka od tu naprej ne more narediti ničesar več kot to, da opozori na poškodbe, ki lahko nastanejo zaradi neprimernega okolja. V restavracijo oltarjev je bilo vloženega ogromno dela, ki se z restavriranjem glavnega oltarja in prižnice še ni zaključilo. Leseni deli oltarja so živa in občutljiva materija, ki diha in umira skupaj s prostorom. Materiali, uporabljeni za pozlato, se dobro odzivajo na manjše klimatske spremembe okolja, ne prenesejo pa večjih. Oltarji niso taki, kot so nekoč bili, predvsem kar se tiče kakovosti in stabilnosti lesa. Zato zahtevajo večjo nego in pozornost. V članku je omenjeno, citiram:"...oltarje je že načela vlaga in restavratorji, ki so prišli na ogled, so se zgrozili nad tem, kako hitro jih razžira, saj naj bi bili tik pred "cvetenjem". Po ogledu oltarjev dne 22.11.2000 je bilo zapaziti nekaj manjših lasnih razpok, ki pa še zdaleč ne kažejo na omenjeno "cvetenje". Ob tako hitrem preskoku oltarjev iz prostorov s 60-procentno vlažnostjo na 95-procentno, je bilo te razpoke pričakovati in smo na njih tudi opozarjali. V članku je bilo zaslutiti dvom v opravljeno delo restavratorjev. Kakor sem že omenila, lahko restavracija spomenika postane in ostane smiselna le, če se zagotovijo pogoji, ki ji omogočijo primerno življenjsko dobo. Noben restavratorski poseg ni neuničljiv in večen. Več možnosti je, da bo v okolju s prekomerno vlago v prostoru hitreje prišlo do "cvetenja", katerega so se že sedaj opazili restavratorji, omenjeni v članku. Upam, da se usoda ortneških oltarjev iz leta 1948 ne bo ponovila. S fotografskega gradiva, ki ga je posnela Uprava za varstvo naravne in kulturne dediščine, je razvidno, kako hitro so bili oltarji prepuščeni na milost in nemilost časa in ljudem, ki sojih dodobra oskrunili. Morda bi bil čas, da se jim po primerni restavraciji zagotovi tudi primeren prostor; tak, ki bo na prvem mestu zagotavljal optimalne pogoje za spomenik sam, ne glede na želje vlagateljev. Saj, konec koncev, le tako obsežna restavracija in z njo delo stroke postaneta smiselna. LUCIJA MOČNIK, akad.slik, rest.specialist. ZgOdbSj ki jih piše življenje NEMOGOČE je mogoče Danes je dan po Miklavžu, zato so se verjetno potrudili vsi in bi moral tudi sam kaj dati. Poštar Rajko mi je (ne po svoji krivdi) prinesel kar tri položnice. Zato bom enkrat za vselej napisal oz. dal vedeti, da tako ne gre in ne more iti. Že šestnajst let je, kar some vrgli dobesedno na cesto, in to v glavnem bivši komunisti. Bil sem delovni invalid tretje kategorije, vendar so me dali na delo, ki po odločbi ni bilo drugo ustrezno delovno mesto. Zato sem prekinil z delom in zgodilo seje zgoraj napisano. Res vztrajam (bolj kot lovski pes), toda v tem sistemu verjetno nimam nobene možnosti. Kamorkoli se obrnem, nihče se noče ali pa ne sme ukvarjati z zadevo. Nimam namena pisati o tem, ampak, kaj vse bi hoteli od mene. Gospod Zakrajšek bi rad, da mu plačam kontejner za smeti. Zadevo je dal tako daleč, da sem dobil odločbo za rubež s sodišča v Kočevju. Sicer sem pred tem napisal, da osnovnih sredstev Komunali ne bom kupoval, pa četudi bi imel finančna sredstva. Naj napišem še logično resnico, kajti po njegovem bi moral najprej kupiti avtobus, potem pa še normalno plačati vozovnico prevozniku. Druga zadeva je s poštnim nabiralnikom. Vsaj že šestkrat sem dobil obvestilo naj ga kupim. Sam pa ne vidim nobene potrebe, kajti poštarju ni treba drugega, kot odpreti vrata in vreči pošto v hodnik. Če je pa pismo priporočeno, potem tako mora za podpis do mene. Tretja zadevščina je prispevek za bremenitev vode. Četrta za uporabo stavbnega zemljišča. Le da so tu vsaj ljudje, kajti piše, da je oproščen plačila, kdor prejema socialno podporo. Sam socialne podpore ne prejemam, raje umrem, kot da bi poslušal žaljivke na svoj račun. Moja šola je šola življenja - kruta in vendar najboljša, seveda tudi najdražja. Upravičeno se sprašujem, zakaj mi je doktor Kolenc napisal napotnico za pregled oz. obisk psihiatra? Toda moje podstrešje je, glede na pogoje, v katerih živim, kar urejeno. Kajti napake si nikakor za nobeno ceno ne smem privoščiti. Kot miner sem imel ogromno možnosti, da bi naredil napako, toda do danes sem živ, kot tudi drugi, ki so de- lali z mano. Še nekaj bom napisal, kar morda koga navdaja z grozo. Star sem bil šestnajst let, ko sem skopal prvo jamo na pokopališču in do danes sem jih približno šestdeset, a zaradi tega me ne preganjajo zli duhovi. Kajti tam v jami sem spoznal minljivost življenja, bolje povedano, zakaj se ljudje tako neusmiljeno ženejo. Težko j e čustva in občutke zliti na papir. Da grem naprej! Kajti obujanje spominov se mi zdi samo odkopavanje ali pa obujanje gorja, ki so mi ga tisti ljudje prizadeli. Nisem Kalimero, toda če te hoče nekdo narediti noro butastega, potem vam priporočam pravi naslov (Grča, Kočevje). Žena in sam, kot bivši delavec, sva vložila certifikata v podjetje Grča. Toda, ko so delili dividende, sta kot po čudežu izginila. Imam dve potrdili, da sta bila vložena na podjetju.Vendar, le kam naj grem iskat svojo pravico, kam dokazat svojo resnico? Živim v državi, ki nima temeljev države, ki seje odločila, da ima v rokah vse niti vladajoča struktura. Žal mi je, da sem se leta 1971 vrnil iz Francije v socializem (bil je boljši kot francoska demokracija), na stara leta pa doživel razvrednotenje delovnega človeka. Naj bo dovolj. SLAVKO HENIGMAN, Grčarice ZAHVALA Ni več trpljenja, Ni več bolečine. Življenje je trudno Končalo svoj boj. Simon Gregorčič V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama IVANA KOZINA, rojena TANKO, iz Sušja 32. Potovanje se je zanjo končalo, a ostale so sledi njenih pridnih rok. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kočevje za vso skrb in nego, ki sojo posvečali naši dragi mami. Hvala gospodu kaplanu Janezu Bernotu za lepo opravljen obred, gasilskemu društvu iz Sušja, moškemu kvartetu iz Ribnice ter skupini Trenutek za lepo ubrano petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. PRVI RADOVEDNEŽI ŽE NA WWW.RIBNICA.SI Glede na to, da predstavitvene strani občin v svetovnem spletu niso skorajda nikoli med tistimi, ki bi pritegnile prav veliko pozornost internetnih obiskovalcev, je rezultat enomesečnega obiska na ribniški www.ribnica.si morda celo zadovoljiv. Težko je namreč soditi, koliko so podatki res relevantni in odraz česa so: gole radovednosti, vnetega iskanja točno določene informacije, izseljenskega domotožja oz. želje po navezi s starim krajem...? Od prvega novembra do prvega decembra seje tako po podatkih podjetja Arctur, ki je strani tudi izdelalo, po www.ribnici.si brskalo 5101-krat. Od tega so se po njej v 48 odstotkih sprehajali tujci, v 32 odstotkih Slovenci, 20 odstotkov pa je neznanih obiskovalcev. Vsega skupaj je bilo 265 obiskov. Koliko bo ribniška stran živela, bo pokazal čas, pomagalo pa bo že, če se bo zagotavljalo ažurne informacije. Radovedni prsti se po straneh, ki so še po enem mesecu skoraj iste kot so bile, ne sprehodijo več. Še huje, na stran pozabijo in se nanjo ne vrnejo niti takrat, ko bi morda le ugledali kaj njim privlačnega in informativno potrebnega. Tako se "občina pripravlja na vsakodnevno serviranje večje količine informacij z vseh področij življenja, ki naj bi bile primeren kažipot vsem naključnim ali bolj zahtevnim obiskovalcem. Sprememba naj bi se zgodila kmalu po novem letu, pomenila naj bi pa predvsem to, da se je občina (sicer malo pozno, a le) zavedela, da se svet v veliki meri vrti okrog novega elektronskega medija in da je, če je postavitev strani že drago plačala, vredno lete tudi polno izkoristiti. Na pravi učinek bo treba še počakati, edini pokazatelj pa bo dejstvo, koliko se bo na račun spletnih strani povečalo zanimanje za sodelovanje, povezovanje, predstavitev, oglaševanje... AP BODITE OPAZNI TUDI NA INTERNETU www.ribnica.si Vabimo društva, javne ustanove in vse ostale, ki organizirate prireditve, predavanja, srečanja, razstave, tečaje in vse ostale dogodke, namenjene širši javnosti, da imate možnost objave leteli tudi na spletnih straneh občine Ribnica. Naslov prireditve, datum in kraj dogajanja ter kratko vsebino nam pisno dostavite na naslov: T1C Ribnica, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Aktualne dogodke ažuriramo tedensko. TIC Ribnica Novo leto je kot list v knjigi časa - bel in čist. Napišimo nanj prve želje: ljubezen, zdravje, veselje, prijateljstvo, ki se vam naj izpolnijo v družbi z učenci in učitelji. OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica Vsa sredstva, namenjena za novoletne čestitke, bomo podarili ZD za nakup ultrazvoka. Iz novembrskega arhiva PGD Ribnica OD POPLAV DO ZAMAŠENE KANALIZACIJE V minulem mesecu smo operativci PGD Ribnica opravili kar nekaj prostovoljnega dela za potrebe prizadetih v raznih krajih po Ribniški dolini. Dogodki so si sledili tako: • Prvo je bilo treba zaradi onesnažene vode v vodovodu preskrbeti neoporečno vodo za kuhinjo v vrtcu. Zato je Hydrovod dodatno kloriral vodo v naši cisterni. To smo potem dali na razpolago v Vrtec Ribnica. • Dvakrat smo odpeljali poškodovana vozila. • V bloku na Prijateljevem trgu smo morali prebiti zamašeno kanalizacijo. Zaradi zamašitve je prišlo tudi do razlitja umazane vode po kleti. To smo potem pobrali s sesalcem, kije namenjen za pobiranje nevarnih snovi in drugih tekočih odpadkov. • Posredovali smo tudi pri prometni nesreči v Goriči vasi, ko seje voznik z osebnim avtom zaletel v neosvetljen voz z žagovino. • Ker center za obveščanje ni mogel dobiti domačih gasilcev, je poklical naše društvo, da smo posredovali pri požaru pralnega stroja na Lončarski ul. 54 v Dolenji vasi. • Zaradi visoke vode, ki seje razlivala iz struge od Žlebiča pa do Dolenje-vaškega polja, smo opravili obhode in spremljali naraščanje vode. • V romsko naselje v Ribnici smo vozili vodo za betonažo platojev za postavitev novih barak za Rome. Betonažo je izvajalo Komunalno podjetje Ribnica. • In nazadnje smo pogasili še kontejner, v katerega je brezvestni stanovalec odvrgel pepel, v katerem je bila še žerjavica. To seje zgodilo na Kolodvorski ulici v Ribnici. Toliko o dogodkih, v katerih smo bili udeleženi ribniški gasilci. Vsem krajanom želimo vesele božične praznike in zdravo, predvsem pa varno novo leto, tudi z našo pomočjo. Predsednik PGD Ribnica MATJAŽ VI RANT Operativna enota ribniških gasilcev. Z drugimi besedami, to so tisti, ki se odzovejo na naš klic po pomoči. Nekaterih nesreč ni moč predvideti, pri drugih pa lahko hitro poiščemo vzroke. Predvsem je veliko nesreč posledica tega, da sploh ne skrbimo za preventivo, začenši z javnimi zavodi ali velikimi podjetji, ki zaradi svojih velikosti ah narave dela lahko povzročijo še največ škode ljudem ali okolju. Podjetja večinoma sploh niso poskrbela za protipožarno zaščito. Nimajo ustreznih požarnih pregrad, ne prezračevalnih naprav (Inles). Glede na to, kako nihče v državi nima prav posebne želje opremljati gasilske enote in usposabljati njihove člane, da bi znali te aparature tudi uporabljati, bi bilo morda res modro storiti to, kar predlaga Matjaž Virant. Zavarovalnice bi morate dodati člen, po katerem bi morata podjetja sklepati pogodbo tudi z gasilci in prispevati ustrezna sredstva, da le-ti poskrbijo za primerno varnost v podjetju in se oskrbijo z opremo. Trenutno je vse prepuščeno le sreči, ki nam je bila doslej naklonjena. V ribniški šoli na primer še ni bila izvedena vaja protipožarnega reševanja, čeprav dokumentacija ždi v predalu štaba za civilno zaščito in reševanje, a vodstvo šole zanjo še ni dalo zelene luči.(Op.ured.) Foto Foto TONI ****** !*«> .■«**** ‘CEO.*- CEO /TV12M. an o$5 ocz c* o Dolenjevaščani na obisku v varstvenem centru POLEPŠALI SMO JIM DAN Varovance varstvenega centra Prizma v Ponikvah smo osmega decembra razveselili s pestrim kulturnim programom.Vodilo za to odločitev je bila lanskoletna pozitivna izkušnja, ko smo jih z učenci prvič obiskali. Hvaležni pogledi varovancev in izrečene misli:"Pa še kaj pridite!" so nas vzpodbudili, da smo tudi letos začeli na šoli pripravljati za njih kulturni program.Učenci so bili zelo navdušeni in ni odveč, če omenim, dabi radi prav vsi nastopili. Z razredničarkami smo se odločile, da letos popeljemo s seboj učence, ki so vključeni v šolski pevski zbor, saj pod vodstvom Lili Rus, kije naša zunanja sodelavka, zelo radi zapojejo. Avtobus, poln učencev in seveda raznih rekvizitov, se je približal velikim rumenim zgradbam. Sprejem je bil prisrčen, saj so nas mnogi pričakali že pri vhodu v dom. Začetnemu pozdravu je sledil kulturni program, v katerem so učenci nastopili kot pevci, recitatorji, igralci in plesalci. Daje bilo vzdušje še boljše, je poskrbel tudi Vinko Rus iz Dolenje vasi, kije veselo zaigral na svojo harmoniko, spremljal pa je tudi pevce in folkloro. Varovanci doma in osebje so vsako točko nagradili z močnim aplavzom, kar je nastopajoče zelo vzpodbudilo. Na koncu našega prijetnega druženja smo vsakemu varovancu poklonili skromno darilce in mu v prihajajočem letu zaželeli vse dobro. Ni lepšega občutka od tega, ko veš, da si z drobno pozornostjo nekoga osrečil in s tem naredil nekaj dobrega. Naši učenci imajo tudi ob takšnih priložnostih "življenjsko učno uro", da si pridobijo občutek za sočloveka, pa čeprav ni njihov vrstnik, sorodnik ali znanec, pač pa človek, ki mu je življenje namenilo drugačno usodo. Varstvenemu centru Prizma lepa hvala za prijazen sprejem in pogostitev. Čudovita slika in knjiga, ki smo ju dobili iz rok vodstva centra, pa nas bosta trajno spominjali na prijetno srečanje. SONJA POGORELC, vodja šole Dolenjavas Na obisku v lončarski delavnici V dogovoru z našo učiteljico smo obiskali lončarsko delavnico v Dolenji vasi, ki je prav nekaj posebnega, saj jo vodi Ana Češarek skupaj z Janezom. Gospa Ana nam je razkazala delavnico, delo v njej in lončarske izdelke. Tudi sami smo se poskusili v lončarstvu. Neizmerno smo uživali in bili obenem veseli, da ta obrt ne bo izumrla. MELANIJA ZOBEC, 2.b Miklavž razveselil tudi otroke na Velikih Poljanah Na večer pred godom svetega Miklavža oziroma svetega Nikolaja, dobrega škofa iz Mire v Turčiji, po katerem že dolga stoletja ohranjamo običaj obdaritve otrok, so ga otroci KS Velike Poljane pričakali v župnijski cerkvi svetega Jožefa. Dobri Miklavž jih je prijazno nagovoril, nato pa bogato obdaril. Nekateri najmlajši so se ga malce bali, večji so bili bolj korajžni, za nekatere pa sta poskrbela parkeljna. Za darove se Miklavž zahvaljuje Krajevni skupnosti in ostalim sponzorjem ter gospodu župniku Antonu Masniku. M. O. PRVO NADSTROPJE NAŠE ŠOLE Rada se družim s prijatelji, tudi v šoli. Naše zbirališče j eprvo nadstropje, že odpetega razreda. Še najbolj me prvo nadstropje spominja na grško nekropolo, zaradi stebrov namreč. Na belih stenah so slike meni nepoznanih slikarjev. Na njih so nerazumljive podobe, ki mi burijo domišljijo. Velikokrat se sprašujem, kaj je na kateri od teh naslikano in vsakokrat si predstavljam drugače. Predstava, kaj vidim na njih, je odvisna tudi od mojega počutja. Če meje strah, se mi podobe zdijo srhljive.Kadardobim dobro oceno,pa semizdi, da se mi podobe nasmihajo in se veselijo skupaj z menoj. Včasih jih oblije sonČ7ia svetloba. Takrat podobe oživijo, stopijo s stene in zaplešejo ples, dva. Čez nekaj časa se vrnejo na svoje staro mesto. Zavedam se, da se k njim naše glave nerade obračajo, čeprav bi se morale. Pogledi nam rajeuhajajo drugam. Vsajjaznajprej zagledam klop z dežurnim učencem.Hitro pogledam, čejetam kdo, ki bi me zanimal. Nato zapazim rdeče žametne zavese, ki nemo stojijo na vsaki strani oken. Zavese so zame nekaj posebnega, saj polepšajo prenekateri večer. Kjer so zavese, tam so tudi okna. Pravzaprav to niso okna,pačpa velikanske oči šole, ki gledajo v svet. Na desni strani oken stoji steklena vitrina. V njej je shranjena zbirka kamnov in mineralov. Cela vitrina semizdinekolikopuščobna,kerme kamni ne zanimajo preveč.Jaz bi dala vanjo kaj drugega, nekaj, kar bi pritegnilo učence. Morda knjige,slike, likovne izdelke ali članke iz časopisa. Čeprav vem, daje bila zbirka kamnov in mineralov zbrana z veliko truda ter daje na šoli že vrsto let. Rada bi, da bi vitrina pritegnila mnoge poglede, da ne bi delovala kot "vitrina kar tako". Velika omara stoji poleg stranišč, ki močno zaudarjajo. Ševedno se sprašujem, kaj je v njej?!Že dolgo tuhtam, kako bi se dokopala do ključa in pokukala v njeno notranjost.Dostikrat sem poizkušala, da bi zaprosila za ključ, amijevedno zmanjkalo poguma. Tla na hodniku so kvadrataste oblike, spominjajo me na sestavljanko. Tla se ob prihodu v šolo bleščijo kot porcelan. Ob koncu dneva so že zamazana in prašna odpodrsavanja copat. Vedno, kadar jih zagledani, postanem lačna. Tla se bleščijo kot porcelan, ki ga je veliko pri moji babici. Spomin- jam se dne, ko sva skupaj pili čaj, zraven pa jedli medene piškote, kijih je spekla babica, A tega je že davno, davno... Prostor, v katerem se zbiram s prijatelji, je na moč pomemben kraj. Tu je zbornica, v kateri kramljajo učitelji o nas, učencih, in razpravljajo o vsakdanjih problemih. Ravnateljica kraljuje v svojih prostorih na levi strani oken. Kadar gremimota spoštovana gospa, se vsi umaknemo in jo vljudno pozdravimo. Zraven je tajništvo. Tja noter smo hodili že kot prvošolčki po razne stvari za učiteljico. Med stebri se podijo razposajenipetarji.Sem ter tja kateri od njih prevrne rožo ter mora potem svojo energijo vlagati v pospravljanje in čiščenjetOstali rajši posedamo po lesenih klopeh in se pogovarjamo med seboj, da izvemo za najnovejše govorice, ki krožijo po šoli. Takšno je naše nadstropje. Tu spoznavam nove ljudi in se družim z njimi. Tu se porajajo v meni neki občutki, kijih povezujem s šolo. Kdo ve, ali bodo izpuhteli z mojim odhodom s te šole? Morda pa me bodo le spremljali kot nepozabn ispom in i. ANUSA PLESNIČAR, 7.b OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica KLIC DOBROTE 2000 ŽIVIMO DRUGAČE - ŽIVIMO TUDI ZA DRUGE Kdor hoče razveseljevati ljudi, mora imeti VESELJE v sebi. Kdor hoče ljudem prinesti toplino, mora imeti OGENJ v sebi. Kdor hoče ustvarjati mir, mora najprej najti MIR v svojem srcu. Kdor hočepomagati ljudem, mora imeti srcepolno LJUBEZNI. Phil Bosmans Bolj kot denar in udobje bi nam morale postati pomembne druge vrednote. Med te prav gotovo sodi pomoč ljudem, ki se znajdejo v najrazličnejših stiskah (bolnim, invalidnim, ostarelim, osamljenim). Za nami je teden Karitasa. Veliko ljudi je med nami, ki znajo prisluhniti sočloveku, mu kakorkoli pomagati z lepo besedo ali materialno. Nikoli ne bomo vedeli, koliko je med nami takih, ki sami ne živijo v blaginji, pa so kljub temu velikodušni. Velikodušni ljudje niso zaprti v svoj svet, pač pa so živi v osebnem in socialnem smislu. Da so med nami velikodušni ljudje je pokazal "Klic dobrote" preko radia UNIVOX. S prizadevnimi delavci radia smo zbrali 252.000 SIT. Na nedeljo Karitasa, 3.dec., je bila pri vseh mašah, skupaj z župnijo Dolenja vas, nabirka za potrebe župnijske in škofijske Karitas. Zbrali smo 360.000 SIT. O razdeljevanju pomoči in sodelovanju ŽK s ŠK bomo več napisali po občnem zboru v mesecu marcu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste dali svoj dar, vsem, ki vam ni vseeno, kako živi naš bližnji. Posebej se zahvaljujemo g. Tomiju Gavraniču, ki že vrsto let organizira Klic dobrote na radiu UNIVOX. Letos ugotavljamo majhen odziv Ribničanov na ta "Klic dobrote". Upamo, da ni med nami manj velikodušnih ljudi kot v Kočevju, kjer so zbrali štirikrat večjo vsoto denarja. Vzrok je verjetno v neposlušanju radia UNIVOX. Tisti, ki ste kljub poplavi najrazličnejših položnic še pripravljeni pomagati našim družinam z več otroki, mamicam samohranilkam, bolnim in ostarelim, nakažite svoj dar na žiro račun ŽUPNIJSKE KARITAS RIBNICA: 51300-621-11006 05 1321 110-110345 Vsak še tako majhen dar je dobrodošel! Člani odbora ŽK Ribnica S POLJAN V DOLINO KULTURNO PREBUIENJE SREDI SIVIH NOVEMBRSKIH DNI Odkar ni več pouka v šoli, ki je stara več kot 100 let (stoletnica ni bila nikjer omenjena), je kulturno življenje na Velikih Poljanah zamrlo. Vsa zanemarjena čemi častitljiva starka med imenitnima - gasilskim domom in obnovljenim župniščem - ljudje pa so žejni kulturnih dejavnosti. Predvsem radi pojejo, saj je zborovsko petje tradicija v kraju. S spoštljivostjo omenjamo pokojno učiteljico gospo Jamnikovo. V zavesti starejših je pustila globoke sledi. Na plodna tla je zato pod geslom: Naj naša pesem osrečuje ljudi - padlo srečanje malih pevskih skupin. Verski hram je ob tej priliki postal kulturni hram, nekakšen vaški "Cankar- jev dom". Ko skozi umetniško oblikovana okna mavrica obogati notranjost in iz grl šestih vokalnih skupin zadoni pesem, je to res poseben užitek. Cerkev je zelo akustična, kot Zelška pri Cerknici, kjer prirejajo celo koncerte. Nov duh je zajel Poljane s prihodom gospoda župnika Masnika. Organizacija koncerta je bila v rokah Jožeta Lampeta. Tudi njemu gre zahvala za prireditev, ki nam je v temačnih novembrskih dneh polepšala življenje. Še večkrat nasvidenje, gospod Jože! SONJA s Poljan Vokalna skupina VITRA - ponovno obujena Foto Foto TONI OB 360. JUBILEJU V N0V0ŠTIFTARSKEM ZVONIKU TUDI NOVI BRONASTI ZVONOVI Nova Štifta je edina romarska cerkev, kjer še vedno zvenijo železni zvonovi. Tisti, ki bolj površno opazujejo dogajanje okrog sebe, so kaj hitro obsodili, da se hoče romarska cerkev zgledovati po Ribničanih, ki so svoji župnijski cerkvi oktobra nadeli novo zvočno krono. Želja pa se je porodila že leta poprej, čeprav jo je pater Niko obelodanil šele pred petimi leti, a ni naletela na ugoden odziv. Drugo leto pa bo šlo zares, saj namerava Nova Štifta štiri bronaste zvonove, ki naj bi jih izdelali v livarni v Passau, blagosloviti zadnjo julijsko nedeljo. Leto 2001 bo za to slovito romarsko cerkev jubilejno, saj bo praznovala 360 let, odkar je bil zanjo položen temeljni kamen, in 330 let, kar je bila povsem dograjena. Vojno enoumje je leta 1917 za svoje potrebe snelo stare zvonove, vendar pa, sodeč po zapisih, "oče Ambrož Remec ni miroval, dokler ni dobil nadomestila in je bilo že leto zatem okrog Nove Štifte veselo vrvenje. Z ribniške postaje so pripeljali 3 nove jeklene zvone, izmed katerih največji tehta 1770 kg..." Novi novoštiftarski zvonovi bodo stali 110.000 nemških mark. Zbiranje denarja pa seje že začelo, čeprav se celotna finančna konstrukcija in načrt šele pripravljata, saj Nova Štifta nima statusa župnije. Želja patra Nika je tudi, da bi bil en zvon zaradi posebnega pomena romarske cerkve poimenovan dekanijski in bi zanj posamezne župnije zato prispevale vsaj simbolično vsoto denarja. Za zdaj se želja še ni uresničila. Tekst in foto AP atol<»ii.nri.:i ar Ozimi a«* o» <::* at im. >e m jjti n >e SZ lili» F pan Jaklič - Podgopičan in njegova povest ZADNJA NA GRMADI II. Jel SPREMNO BESEDILO Povest sicer nima posebne literarne vrednosti. Pozornost pa zasluži z dveh vidikov: spomni nas na žrtve tistega časa, ko je krvava pravica hodila tod okoli, odkrije pa nam tudi našo Dolenjsko, Ribnico, ki po Jakliču (in pred njim) ni nikoli več tako močno prodrla v osrednjo slovensko književnost. Leto 2001 bo v Ribnici leto spomina na čas čarovništva. Kot uvod v to leto bo povest Frana Jakliča Zadnja na grmadi v Rešetu objavljena v nadaljevanjih. Tokrat objavljamo drugo, ki še vedno sodi pod naslov "Na sramotnem stebru". 1. Ha sramotnem kamnu. Že v zgodnjih dopoldanskih urah j e bil trg poln sejmarjev. Na trgu pred gradom so bili razložili tovore ob eni strani tovorniki s soljo, ob drugi pa tovorniki z žitom. Preden so postavili blago na prodaj, so oddali tržnim čolnarjem za 'štungelt' po meri od tovora. Ob pokopališču so imeli razpostavljeno leseno posodo Gorenjci in Slemenci. V spodnjem koncu trga so imeli Dolenjci svojo robo, kije "pela kakor zvon". Ob kapelici sv. Rožnega venca so imeli svoj prostor platnarji, ki so prodajali pa tudi kupovali od kmetic, ki so prinesle na prodaj izdelke pretekle zime. 0, kako dolge so bile 'žive lehti', ko so merili kupljeno platno, kako kratke, ko so ga prodajali! Ob obeh straneh ceste, ki vodi skozi trg, so pa stali v dolgi vrsti štanti, pokriti z belim platnom, tudi nepokriti, ako je bilo blago tako, ki mu ne škodi nekoliko dežja ali solnca. Tam so razstavili blago domači klobučarji, krznarji in stro-jbarji. Vmes so razkazovali Lahi svojo bleščečo robo in bele zobe. Gorenjski kovači so ponujali vsakovrstne žeblje, sekire in motike, pasti za zverjad in čekane ter vse orodje, katerega ni mogel nadomestiti les. Debeli srebrni gumbi na črnih telovnikih so pričali, da je njihova trgovska obrtnost dobičkonosna. In tako seje dobilo na semnju vse blago, ki ga je premogla dežela ali j e prišlo iz dežel ob morju. Po trgu gori in doli pa je valovila pestra množica sejmarjev. Znani iz prejšnjih sejmov, sorodniki iz oddaljenih krajev, mešetarji in trgovci so se glasno pozdravljali. Nič manj živahno ni bilo na živinskem semnju onstran vode, na Mlaki. Mešetarji so s kletvicami in psovkami delali kupčije, koze so meketale, živina mukala. Kozje črede so razširjale oster duh, ki pa ni presedal onim, ki so imeli vsakdanji opravek s kozami. "He-e! Mrkaj! Vrag te podišal! Daj mir!" Tržani so imeli okna, obrnjena proti kozjim čredam, zaprta. Veliko ropota je povzročal vojaški bobnar, kije hodil po trgu in zdaj pa zdaj udaril na boben močno, da je preglušil sejmarsko viko in šumenje. Spremljali so ga vojaki v rdečih hlačah in belih kamižolah. Dva sta imela dolge konjeniške sulice, na katerih so bile pripete zastavice v cesarskih barvah. Kadar se je bobnar ustavil, sta ga vzela na sredo in uprla sulice na tla, sicer sta hodila s povešenima sulicama pred bobnarjem in mu brezobzirno delala pot skozi gnečo. BOŽIČNI ČAS IN BOŽIČNI PRAZNIH Božični čas je čas mrtvih in tudi čas mrtve narave. Po islandskih šegah so postali rajni v grobovih nemirni, zato so vstajali iz grobov in prihajali med žive ter posegali v njihovo življenje. Zžrtvami jih je bilo treba pridobiti in jih počastiti. Toje bilo skupno vsem indoevropskim narodom. To verovanje seje ohranilo vsedo današnjih dni. Tudi v Ribniški dolini pravijo, da vtem času mrliči radi "mrjo".Toječas, ko jesvet odprt vsemu dobremu in hudemu. Krščanstvu ni popolnoma uspelo, da bi ta stara verovanja, posebno pa obredne šege, popolnoma pregnalo. Te šege so se razcepile in prišle v svetniški koledar. Nekdanja vedeževanja, magična opravila in čarodeji so tudi tu, posebno pa med starejšimi, ohranjena. Za Silvestrovo, noč pred novim letom, ko goduje papež Silvester, pravijo: "Kar boš takrat delal, boš potem celo leto. Če boš bolan, boš potem celo leto, če boš lačen, boš celo leto, če te bo zeblo, te bo celo leto," itd. Življenjska moč se prenaša s šibo življenja ob nedolžnih otročičih, ki se imenuje tudi tepežni dan, 28. decembra. Na ta dan je dal Herod pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Danes ta dogodek povezujemo s šego tepežnega dne, ko otroci tepežkajo starejše s palico, ki seji pravi tepežnik. Narejena mora biti iz leske, da se bolje uvije. Tepežkajo toliko časa, dokler ne dobijo kakšnega daru, ki se imenuje tepežnica, ob tem pa govorijo: "Reši se, reši se!" Za tepežnico so nekdaj dobili suho sadje, orehe, lešnike, bombone, danes pa vse bolj denar. 27. decembra goduje Janez apostol in evangelist, ta dan pa se imenuje šentjanževo. Na ta dan se blagoslavlja obredno pijačo, ki se imenuje šentjanževo vino. V Ribniški dolini ta šega nima velikega pomena, saj pri nas niso vinorodni kraji. 26. decembra goduje sveti Štefan mučenec, ta dan pa se imenuje štefanji dan. Poleg množično obiskanega Marijinega vnebovzetja, je pri Novi Štifti postalo priljubljeno tudi žegnanje konj na štefanji dan. Slika: Koledar Nova Štifta 2001 Ob tem dnevu blagoslavljajo konje in sol za živino, ker je sveti Štefan zavetnik konj in živine. Sol pomešajo gospodarji živini med krmo. Običaj se je ohranil do današnjih dni še skoraj na vsaki kmetiji. V Ribniški dolini je blagoslov konj še vedno živ, čeprav je nekaj desetletji po vojni ta pobožnost in šega skoraj izginila. V današnjem času blagoslavljajo konje pri Novi Štifti, na Velikih Poljanah in na Veliki Slevici. Nekoč so se na ta dan konjarji zelo slovesno in svečano pripravljali, saj so konec koncev pripeljali živino na ogled pred celo faro ali pa še dlje. Konje so “spucali” in jih “oširali”, da so bili videti kar se da najlepše. Tudi krmili so jih v tem času z boljšo krmo in jim dajali poleg sena še oves. Dober gospodar je oves nosil na skrivaj, da ne bi videla žena, kije večkrat dejala: “Že spet nosiš tem “krampom.” Danes je konjereja vse bolj izraz prestiža in hobija, konjarji se udeležujejo blagoslavljanja konj, vendar iz drugačnih razlogov kot nekdaj, ko so menili, da bo blagoslov prinesel srečo pri delu s konji in pri zdravju konj. Božič Samo ime božič je staroslovansko. Ivan Navratil je že leta 1848 dejal, daje to mali Bog. Ni nujno, daje to od vsega začetka mišljen novorojeni Odrešenik. Božič lahko sega še v predkrščansko dobo, ko je pomenil malega boga Svaroga, Svarožiča, ki naj se bi bil rodil, podob- Glinene jaslice, delo Ane Češarek, ki krasijo cerkev v Dolenji vasi Foto AP no kot grški Dioniz, ob vsakem zimskem kresu na novo. Slovenci poznamo celo dva ali tri praznike tega imena. Praznik Kristusovega rojstva je božič, praznik Gospodovega oznanjenja so Sveti Trije kralji ali epifanija in novoletni praznik ali praznik božje matere Marije. Božič kristjani ne obhajajo kar iznenada, ampak se nanj pripravljajo. Priprava je dvojna, in sicer daljna in neposredna. Daljna je advent, kar po latinsko pomeni prihod, neposredna pa je devetdnevnica pred božičem. Adventna doba traja štiri adventne nedelje pred božičem. Ponazarjajo tudi adventni venec s štirimi svečami; nekdaj je bil narejen iz smrečja. Ob njem seje zbirala družina k molitvi, danes to več ali manj izginja in je največkrat izraz komercialne družbe in okrasja y hiši ali pa kje drugje. Pred božičem ponekod nosijo Marijo, kar pa v Ribniški dolini ni bila navada nekoč in tudi danes ni. Pred božičem seje moralo pospraviti celo hišo, hlev, kaščo, in sicer vse zelo natančno in temeljito. To je bilo delo žensk in otrok, da so se navadili delati. Vse prostore so prezračili, pomili in prebrisali, tako da seje videlo, da prihajajo posebni dnevi. Tudi ljudje so bili ob božiču oblečeni v boljših in lepših oblekah, saj niso imeli enakih oblek za vse dni v letu. Vse nared je moralo biti, prednoje v cerkvi zazvonila večernica ali avemarija. Poleg božičnega okrasja je božična peka med najstarejšimi znamenji božičnega praznika. Tudi božični kruh spada v predkrščansko dobo, imenuje se poprtnik, ker ga je potrebno položiti na mizo in ga pokriti z belim prtom ter prednjega postaviti križ. V Ribniški dolini se imenuje župnik. Narejen je iz bele pšenične moke, mora biti velik in okrogel, na vrhu je spletena kita in ga krasijo ptičke. Verjeli so, da če ptička zleze dol, bo to leto od hiše odletelo eno dekle. Vsak v hiši dobi kos župnika in si ga mora položiti na glavo, otroci si morajo dati čim večji kos, da bodo tem višje zrasli. Kos kruha dobi tudi živina. Danes se ta običaj čedalje bolj opušča in tudi župnik je nadomestila potica, razen pri nekaterih, ki ta kruh še vedno pečejo. Vse tri svete večere pred božičem, novim letom, epifanijo kropijo in blagoslovijo domove. To v sami Ribnici večina ljudi več ne počne, na vasi pa je več ali manj še vedno zakoreninjena šega. Kropi in blagoslovi se vse prostore v hiši, gospodarsko poslopje, hlev. Kropi se z blagoslovljeno vodo in smrekovo vejico, blagoslovi pa z žerjavico in v današnjem času tudi s kadilom. Ob tem se moli Apostolsko vero in Rožni venec. Ponavadi kropi eden od otrok, blagoslavlja gospodinja, nekoč pa je gospodar. Kdor moli naprej, pred vsakim prostorom reče: "Hvaljen Jezus," in ostali: "Amen." Ogenj in voda v šegah pomenita očiščevalno sredstvo. To šego poznajo tudi nekrščanski narodi. Za božični čas se postavljajo tudi jaslice in božično drevo, ki se mu v Ribnici reče drevešček, v času socializma pa so ga poimenovali novoletna jelka. Jaslice so na Slovenskem v domovih začeli postavljati v 19. stoletju. Bile so majhne in postavljene v kot, zadaj so postavili drevešček, okrašen z darili, ki sojih otroci dobili za Miklavža (orehi, lešniki, suho sadje). Danes se postavljajo prave umetniške jaslice, ki pa jim ljudje tudi ne pripisujejo pomena Kristusovega rojstva, ampak so v veselje otrokom. V Ribnici so bile jaslice prvotno lesene ali iz žakljevine, pastirčki, ovčke, Jezušček, Marija, Jožef, Sveti Trije kralji pa iz gline. Svete Tri kralje se postavi šele na sveti večer pred epifanijo, z njimi prideta kamela in slon. Jezuščku prinesejo darila: mire, kadila in zlata. V župnijskih cerkvah na Slovenskem danes jaslice sestavljajo še podružne cerkvice župnije, ki pa velikokrat s samim Kristusovim rojstvom nimajo povezave, ampak so bolj izraz nekega novega dodatka jaslicam. Vsem vernim so simbol Kristusovega rojstva. Na božično noč se slovesno obhaja polnočnica, ki naznanja Kristusovo rojstvo, nedelja po božiču je namenjena Sveti družini, novo leto prazniku božje matere Marije, 6. januarje razglašenje Gospodovo ali Sveti Trije kralji in zadnji praznik božične dobe je svečnica. Predkrščanski prazniki šobili med ljudmi tako zelo zakoreninjeni, da jih ljudstvo ne bi moglo pozabiti. Zato seje Cerkev odločila, da bo obstoječe poganske praznike prekrila s krščanskim duhom in izročilom. Vsem bralcem želimo blagoslovljen božič in srečno leto 2001! Pripravila POLONA RIGLER GRM, kustosinja Druga dva vojaka sta imela opasane palaše in sta bila poleg samo zato, da sta dražila ženske in nagovarjala fante. In še en vojak je hodil ž njimi opasan s palašem, ki mu je iz nedrij gledal kos papirja. Ko je bobnar nehal in so ljudje v krogu stali okrog njih, je vzel iz nedrij papir in začel razglašati po nemško, a potem je povedal "po kranjsko pefel gospoda obrsta", ki pravi, "da gnadljivi gospod cesar vodijo vojsko s Francozi in nabirajo soldate. Kdor nima grunta ali babe, se mora postaviti pod mero. Melda se pri gospodu obrstu, ki imajo v gradu svoj kvartin Tam se vpiše in dobi na roko denar." In potem so šli vojaki z bobnarjem naprej in čez nekaj časa je zopet pel boben in je klicar razglašal "pefel gospoda obrsta" in so vojaki nagovarjali mladeniče in lovili dekleta, ako so se preveč brezskrbno postavljale v ospredje med gledalce. To seje ponavljalo ves dan. Uspeha ni bilo posebnega. "Cesar naj se sam vojskuje s Francozi," so si mislili mladeniči. "In obrstnaj postavi svojega psa pod mero, denar naj pa obdrži." Le malokdo se je javil. Bili so le lahkomiselni mladeniči, katere j e premamila bleščeča uniforma ali ki so vedeli, da jih graščina gotovo z doma potisne, pa taki, ki so imeli hudodelstvo na vesti in so se z begom k vojaštvu odtegnili sodbi; jeznoriti pobalini, ki so živeli v sporu z domačini in so se polakomnili ponujanega denarja, da so lažje pijančevali. Ko se je po zadnji maši ob enajstih izpraznila še cerkev, v kateri so se že od ranega jutra brale svete maše in so pobožni sejmarji od blizu in daleč napolnjevali prostorno cerkev, je bilo na semnju najbolj živahno. Sklepali so kupčije pri vseh štantih. Prodajalci so hvalili blago, kupci pritiskali ceno. Kdor je bil že nakupil, je pa še hodil po semnju, iščoč znancev in prijateljev, da bi šli v gostilno. V istem času pa nastane v spodnjem koncu trga velik vrišč in krik, jokanje in vpitje. Naenkrat je nastala velika gneča na cesti, po kateri so štirje biriči pehali pred seboj žensko, kije jokala na ves glas, vila roke in prosila:" Pustite me, jaz nisem ničesar naredila. Nikoli nisem bila na Kleku!" Vrgla seje na tla in se ni hotela premakniti: "Usmilite se me, ljudje božji! Mojih otrok se usmilite! Kje je moj mož? " Biriči pa niso smeli imeti usmiljenega srca. Suvali so jo, da je vstala, in jo pehali pred seboj, dokler se ni zopet vrgla na tla "Ne grem, pa ne grem. Pustite me! Usmilite se me! Jezus, Marija! Moji otroci! Kaj sem pa naredila?" Biriči so imeli dosti dela, da so jo pregnali zopet nekaj dalje. " Kaj pa je naredila? Reva!" so ljudje sočutno vpraševali in jo pomilovali. "Boste že videli," so odgovarjali biriči. "Ni tako nedolžna, kakor se dela." V tropu, ki seje motal in prerival za eskorto, so posamezniki dvigali pesti in slišali so se glasovi: "Viditejo! Še eno so prijeli! Točo je delala. Ti hudičeva baba, ti!" Vmes so se pa razlegali jokajoči otroški klici: "Mati! Mati! Naša mati! Izpustite jih! Oče, pomagajte! Oče!" Sejmarji so se umikali na obe strani in radovedno zrli, sočutno vpraševali: "Kaj pa je naredila?" "Coprnica je!" (nadaljevanje prihodnjič) a»:>* r%i«.z.'0<»i cm a m>i m'ühupsi .M.n, i: m. o«:* s Prireditev "Ribniški šport v letu 2000" že v svojem imenu izraža pomembnost dogodka, kijoje dopolnil tudi izbor osebnosti za Ribniški pušeljc. Vrednostdo-gajanja v povsem polni dvorani Športnega centra 14. decembra pa je dokončno povzdignila vsega priznanja vredna odločitev organizatorjev, da zbrani denar od vstopnine namenijo za nakup ultrazvoka. ________________________________________ Odziv obiskovalcev je bil za Športno zvezo kot organizatorja prireditve presenetljiv. Bilje četrtek in bilo je treba plačati vstopnino, zato se je celo v predsedniku Benjaminu Henigmanu porodil dvom, da bo število radovednih obrazov na tribuni najverjetneje majhno. A po dolgem času seje pred dvorano ponovno v vrsti čakalo na karte in priznanje naj gre tokrat tudi vsem Ribničanom in ostalim obiskovalcem, saj je izkupiček zbranega denarja narasel na 330.000 tolarjev. Za prijazno in hvalevredno dejanje seje vsem prisotnim zahvalil tudi direktor Zdravstvenega doma dr. Peter Rus in obelodanil, da bo zahtevana vsota za nakup ultrazvoka najverjetneje izpopolnjena že ob začetku prihodnjega leta. In to ne glede na to, da seje ZD odločil kupiti bolj sodoben ultrazvočni aparat in bo tudi cena za tri milijone tolarjev višja od prvotno predvidenih sedmih milijonov tolarjev. Več kot polovica denarja je že zbrana, po prvih odzivih sodeč pa je poteza organizatorjev slovesne prireditve postala zgled tistim, ki so doslej še omahovali, saj se je doslej zelo malo podjetnikov in prebivalcev vključilo v akcijo zbiranja denarja za ultrazvok, ki potekala že od začetka leta. Nekaj podjetnikov in javnih zavodov se je tako odločilo darovati denar v aparat, namesto da bi kupovali in razpošiljali množico čestitk poslovnim partnerjem. Gesta Športne zveze, Občine in Radia Zeleni val, ki je poskrbel za tehnično izvedbo prireditve, je razumljiva tudi zato, ker bo ultrazvok navsezadnje uporaben za preiskave, ki bodo z zgodnjim odkrivanjem poškodb precej pomagale športnikom. Več kot dve uri trajajoča prireditev je v sebi nosila, kar množična prireditev mora: nastope glasbenikov, ki so si na slovenski (Ptujskih pet, Karmen Stavec) ali hrvaški (Vladimir Kočiš-Zec) glasbeni sceni uspeli ustvariti ime. Posebej pa jih velja omeniti zato, ker so se zaradi dobrodelne narave prireditve odpovedali honorarjem za nastop. Vmes se je prepletalo podeljevanje najzaslužnejšim v ribniškem športu, ki ga Športna zveza skupaj s klubi in društvi na temelju strokovne presoje pripravlja šele drugo leto, čeprav pri izborih športnikov sodeluje že pet let. Predsednik ŠZ Benjamin Henigman, župan Jože Tanko in podpredsednik ŠZ Uroš Bregar so nagrajencem podelili kar 25 plaket in priznanj, tako za dolgoletno delo v športu kot za športne dosežke na rekreativnem in tekmovalnem področju. Športna zveza želi namreč vsako leto posebej izreči priznanje vsem, ki dolga leta, uspešno in z veliko mero požrtvovalnosti, dosegajo pomembne rezultate v katerikoli športni panogi in s tem krepijo športno dejavnost. Najbolj prestižno, plaketo za življenjsko delo, je prejel Dragan Golija, ki je bil gonilna sila Ša- hovskega kluba Ribnica. Vseskozi je aktivno igral šah ter osvojil celo naslov mojstrskega kandidata, kot svoj največji uspeh pa si vendarle šteje organizacijo velikega mednarodnega šahovskega turnirja pred 11 leti v Ribnici. Kljub temu, da so organizatorji prireditev tudi zaradi naših olimpijcev premaknili z načrtovanega petka na dan poprej, po posebno priznanje Tomaž Tomšič in Beno Lapajne vseeno nista uspela priti. Prvi je moral v Zagreb, kjer je s kolegi tekmoval v evroligi, medtem ko je bil Lapajne na poti v Prago z RKPrule. Je pa bil zato toliko bolj gromkega aplavza deležen plavalec Martin Strel, kije preplaval Donavo in osupnil športni in medijski svet. A ker je kovačeva kobila zmeraj bosa, so vedeli povedati naši modri predniki, mu ta podvig še najbolj zavidajo ravno Slovenci. Tako je Strel, vidno nejevoljen, dejal, da bi "mnogi ljudje najraje videli, da bi ga požrli morski psi" in jim tako ne bi bilo treba ničesar prispevati k enemu milijonu tolarjev, kolikor jih potrebuje za nov podvig-plavanje po reki Mississippi, je dodal. Kot eminenten gost se je prireditve udeležil tudi Bojan Prašnikar, nogometni strateg, zdaj trener Olimpije. Bo igrala v ligi prvakov? To je sedaj vprašanje, se je namuznil voditelj Marko. "Je vprašanje in je tudi odgovor", mu je odvrnil Prašnikar. "Bo, čeprav bo pomlad, glede na veliko bolj izenačeno konkurenco, zelo vroča", je dejal ter dodal, da bi rade volje prevzel trenersko mesto tudi v kakšnem uveljavljenem tujem klubu, "čeprav je treba doma še marsikaj napraviti." ALENKA PAHULJE Foto Kati Kostanjšek V pogovoru z Bojanom Prašnikarjem Dragan Golja, prejemnik plakete za življ. delo RIBNIŠKI ŠPORT ¥ LETU 2000 Priznanja za športne dosežke na rekreativnem področju so prejeli: Benjamin Henigman, Janez Lovšin, Nande Šilc in Ludvik Peterlin za uspešno opravljeno svetovno serijo smučarskih tekaških maratonov Worldloppet. Anton Žagar za dosežke v duatlonu, saj je zmagovalec slovenskega pokala v starostni kategoriji veteranov od 40-45 let. Priznanja za športne dosežke na tekmovalnem področju so prejeli: BRONASTO PRIZNANJE Bojan Čebin za dosežke v duatlonu in triatlonu, saj je letos osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji kadetov v triatlonu. SREBRNO PRIZNANJE Rokometni klub Ribnica-mladinci za osvojitev naslova državnega prvaka v sezoni 1999/2000 Boštjan Grm za dosežke v rokometu. ZLATO PRIZNANJE Triatlon klub Ribnica za osvojitev naslova državnega prvaka v triatlonu v postavi Damijan Kromar, Miloš Petelin in Nikola Borič) Damijan Kromar za dosežke v duatlonu in triatlonu. Na državnem prvenstvu je tako osvojil tudi 2. mesto. Miloš Petelin za dosežke v duatlonu in triatlonu. Aleš Žagar za dosežke v alpinizmu, saj je v dveh letih preplezal dve prvenstveni smeri. PLAKETE ZA DOLGOLETNO DELO V ŠPORTU: BRONASTA PLAKETA: Košarkarski klub Ribnica za 10 let delovanja Športno društvo Lončar Dolenja vas za 10 let delovanja Majda Govže Kumelj za delo na področju športne medicine (že več kot 10 let klubska zdravnica rokometašev) Stane Kersnič ml. za dolgoletno delo v rokometu. Njegov največji prispevek je izgradnja asfaltiranega rokometnega igrišča s tribunami. Tone Prus za dolgoletno delo v športu. Trenutno je član predsedstva ŠZ Ribnica in predsednik dveh športnih klubov ter poznan kot donator mnogih športnih ekip. SREBRNA PLAKETA: Brane Ambrožič za dolgoletno delo v športu. Po končani rokometni karieri je deloval kot predsednik izvršnega odbora rokometnega kluba ter bil več let član predsedstva Rokometne zveze Slovenije. Ivan Kersnič za dolgoletno delo v športu. Bil je med najboljšimi vratarji ribniškega rokometa. Sil^ORTrNŽ * UTR a 1%J 1CI FM. MI J. Ol HEXLUMOelSS ZLATA PLAKETA: Stanislav Škrabec za dolgoletno delo v športu. Več kot 10 let je vodil Nogometni klub Ribnica. Mecen, sponzor. Dušan Erčulj za dolgoletno delo v športu. V mladih letih je dvakrat osvojil naslov boksarskega mladinskega prvaka; soustanovitelj in trenutno podpredsednik Konjeniškega kluba Ribnica. POSEBNO PRIZNANJE: Občina Ribnica za plodno sodelovanje: znatna finančna pomoč, moralna podpora vsem športnim dejavnostim-obnovljen bazen, obnova športne dvorane. Beno Lapajne za dosežke v rokometu. Prvi ribniški udeleženec 01 in prvi vratar slovenske državne reprezentance. Tomaž Tomšič za dosežke v rokometu. Prvi olimpijec in rekorder po številu nastopov v državni reprezentanci. PLAKETA ZA ŽI1L1EMSE0 DELO Dragan Gobja je bil gonilna sila Šahovskega kluba Ribnica. Vseskozi je aktivno igral šah ter osvojil celo naslov mojstrskega kandidata, kot svoj največji uspeh pa si šteje organizacijo velikega mednarodnega šahovskega turnirja pred 11 leti v Ribnici. MBiišii šmm i LETU 2000 Km Eli ZAŽELELI BI VAM RADI NEKAJ LEPEGA . m Nekaj drugega je bolj pomembno kot to, da se čudimo, kako hitro beži čas in je leto spet naokrog. Veseli nas naj dejstvo, da bomo spet imeli na razpolago novih toliko in toliko dni, ko se bomo lafykoponovno preizkušali, kako dobro obvladujemo naloge, ki so nam zadane v poklicnem in osebnem življenju. Spet bomo padali in spet se b* :m jls e ti ti o C i-, ?;1- •Z,«!*e!*e,lZ^ +- S.,'FS1 *.kK f * fc vSi I' g 1 z* i-*'',:1 k'i ‘'•*™ <-'■' i. * »: -v I - m S 'S#»v ,«:|> *V , -* sx-11> 'S 1 f #• S ^ •' ^5> k^s:; t* * >>,5|- e^; •% p# v* <4 ^'1; I ‘> #1# i • 1 • BI*. % <#■ ♦ Vabljeni na ogled živih jaslic! l l >'♦ > v? 'i^ B 1 £i• 5 * * m. ««^ ä ^ '# '••■'fc -*♦ ' ' .' x - N:l > v'#e * )/*6B ^ f !•*« e Vaško etnološko društvo Hrovača vabi: ŽIVE JASLICE V HROVAČI, 1 »X % * - * ‘,, - < * -f . / , ponedeljek, 25. december, ob 18. uri in sobota, 30. december, ob 18. uri. Foto Stanko Pelc