Kmetijstvo.
Izreja in krma molzne govedi.
Mlekarstvo ni le najlepše, ampak tudi najhitrejše sredstvo, s katerim zamoremo živinorejo bolj dobičkonosno storiti. Podlaga dobremu mlekarstvu je umna živinoreja. Naloga kmetovalca je torej, izrejevati dobro molzno goved; pri tem pa seveda ne sme prezirati onih lastnosti živali, koje so mu znamenje lahkega in hitrega opitanja. Ko bo krava postala za molžo slabeja, je treba tedaj misliti na njeno primerno opi-tanje in prodajo.
Kljub vsej naši slabi živinoreji, se nahaja v naših čedah precej dobrih molznic, kar priča, da je dana vsakemu govejemu rodu moč, izrediti izmed svoje sredine dobre plemenite molznice. Žalibog, da se ta moč radi nepravilnega plemenenja in reje po-izgubi poprej, predno se do dobrega utrdi.
Izvolitev plemenskih živali z ozirom na dobre lastnosti je vsikdar najimenitnejši pogoj umni živinoreji. Rečeno velja posebno pri živalih moškega spola, ker oni prenašajo svoje lastnosti na največ potomcev. In ravno pri izbiri plemenskih bikov grešijo naši gospodarji najbolj in za podedovane lastnosti se še pa niti ne zmenijo. Sicer je že to precejšen napredek v živinoreji, ako se plemenske krave in biki dobrih, skušenih plemen upeljujejo, uspeh bode pa le tedaj popolen, ako kmetovalci za utrjenje nove krvi sami vse potrebno store, ter vzgledno izrejajo svojo živino.
Pri volitvi plemenskega bika moramo gledati, da je dobrega plemena, ter da ima kolikor mogoče vsa dobra zunanja znamenja, katere zahteva umna živinoreja. In ta znamenja so; Širok zadnji, pa lahek prednji del; tanka koža in primerno drobni rogovi, bister pogled in krotka kri. Ako si kmetovalec bika izredi sam, naj si izbere zato najboljše tele in sicer od take krave, ki mu je po dobrih lastnostih najbolj znana; isto velja tudi o izreji dobrih molznic.
Kar se tiče zunanjih* razmer dobre molznice, velja sledeče: Iz velike posode izteče veliko in zato je vime najznamenitnejše znamenje. Koliko bolj na široko se vime po trebuhu razprostira in kolikor bolje se vidijo takozvane mlečne žile, toliko več mleka je pričakovati. Koža dobre molznice je tanka, dlaka svetla, kosti in rogovi drobni, život pa okrogel. Kar se tiče velikosti krav, skušnja uči, rediti pleme srednje velikosti in teže.
H krmljenju molzne govedi dodamo še sledeče: Mladi govedi naj se vsaj do končanega prvega leta k senu ali otavi daje razdrobljeno žito ali sočivje, ker to razvoj mladega zelo pospešuje,
Krma molzne živine mora biti zadostna, nikdar pa tolika, da bi se krave pričele debeliti. Kmetovalec krmi seveda le s tem, kar ima, dobrega sena pa molznim kravam nikdar ne sme manjkati, ampak naj znaša vsaj četrtino cele krme. Zelo kisla ali gnjila krma molznim kravam vedno škoduje. Tudi sol se zmiraj potrebuje, in to temveč, čim težje je krma prebavljiva. Vsa prememba krme naj se polagoma vrši.
Pri krmljenju naj vlada vsikdar in povsod največji red in snaga. Posebno naj ne primanjkuje zdrave pitne vode.
Stran 464