214. Številka.
Trst, v soboto, 20. oktobra 189S.
Tečaj XX in.
„Ediaort" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in
praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina znaSa:
Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za »amo večerno izdanje , „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje Številke^ po 9 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon fttv. 870.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
«e računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo » primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iiprnviiiStvo. Nnročnino in oglase je plačevati loco Trat.
1'rednlštvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. t priivniStvo, od* priiviiiStro iu sprejeinanje hiseratov
v ulici Molin piccolo Stv, .'J, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dliliitj 2H, »Politische Correspondenz« poroča, da bo se v Šibeniku in okolici pojavili slučaji tifusa in sicer vsled zadnji čas nenavadno plitve vode in nekaterih drugih okolnostij. Na ladiji Sch\varzenberg je zbolelo od 21. septembra do 10. oktobra 11 mož od 288, ki se nahajajo na krovu. Vendar pa bolezen dosedaj ni nevarna.
Dunaj 28. (Poročilo o kugi.) Strežnici Pecha se je predpoludne injiciralo 60 kubičnih centimetrov seruma proti kugi. Strežnica Hochegger se počuti dobro. Temperatura strežnice Goseh 1 znaša 37*3 stopinj, suh kašelj, ne pljuvlje, ne meče iz sebe, v prsih jo bode, tek se ji je zmanjšal. Ostali se počutijo dobro.
Ob 6. uri in pol zvečer. Toplina strežnice Pecha znaša 39*5. Ob 4. uri popoludne so ji injici-rali 60 kubičnih centimetrov seruma proti kugi. [Strežnica Hochegeger se počuti popolnoma dobro. Strežnica Goschl trpi na angini, ima suh kašelj brez izmečkov. Ostali se počutijo dobro.
Budimpešta 28. V zbornici poslancev se je nadaljevala razprava o dnevnem redu. Štirje govorniki so govorili proti. Na to se je razprava prekinila. Prihodnja seja bode jutri.
Petrograd 28. V občini Jskander blizo Sa-markanda se je pojavila knga.
Pariz 28. Charlesu Dupuy-u se je pri sestavi kabineta posrečilo pridobiti si v sodelovanje Ribota, Delcasse-ja in Leygues-a. Ribot bi predvzel portfelj finančnega ministra, Delcasse ministra za vnanje stvari in Leygue» portfelj naučnega mini-Bterstva. Dupuy nadaljuje svojo delo. Gotovo je, da že danes popoludneoficijeluo prevzame nalogo, da eestevi ministerstvo.
Pariz 28. Charles l)upuy je vsprejel misijo, da sestavi ministerstvo.
Pariz 28. (Afera Dreyfus). Poročevalec Bard je nadaljeval s čitanjem svojega poročila in jo izjavil, da bodo ovržene tožbe, ako pride Dreyfus takoj pred vojno sodišče. Potrebno je, da se Drey-fus obsodi ali pa oprosti, da ne bode več dvoma o njegovi krivdi ali nekrivdi. Na to je govoril zagovornik Drevfusa, ki je predlagal, naj se kasa-cijsko sodisče pravočasno obvesti o vseh aktih, ti-čočih se afere. Potem je govoril generalni proku-rator in je rekel, da se afera Dreyfus nahaja sedaj v :območju justice, kateri nikdo ne more ubežati. Generalni prokurator je zahteval konečuo, naj se proces Dreyfus razveljavi in na novo pregleda, Drevfusa pa da je postaviti pred vojno sodišče in odvzeti mu sedanjo kazen.
Iz zlate Prage.
(Izv. dopis.)
26. oktobra 1898.
H. Pristaši radikalnih struj nikakor niso zadovoljni, da je bil izvoljen v velilnem okraju pokojnega dra. Vašatega agrarec K a taj namesto prijatelja bivšega poslanca, gosp. J. K lečande, urednika radikalnega lista »Vyšehrad«. V »Edinosti« ste že konstatovali izid volitve; toda nekaj jako karakterističnih podrobnostij izza volitve si dovoljujem še zabeležiti vzlic temu. Prva »podrobnost« je ta, da oficijelni kandidat t. zv. mlado č e š k e strauke, J. V a r a u s, ni dobil o konečni
volitvi nobenega glasu! Ožja volitev se je vršila med samostojnim kandidatom Klečando in agrarcem Ratajem, a zadnjič ob splošnih državno-zborskih volitvah je isti dr. Vašatv, ki je bil v tem okraju dokaj priljubljen iu — bogat, zmagal šele v ožji volitvi kakor samostojni kandidat proti mladočeškemu, ki je dobil menda blizu 150 glasov. Sedaj je izgubila torej mladočeška stranka še tisto trohico tal, kar jih je imela! Da se tako hitro prične kršiti organizem stranke, ki je bila 1. 1891. tako zmagoslavna, tega bi si ne bil upal misliti niti najbolj črnogledi človek. Toda — facta loquntur!
Še druga »podrobnost«! Volilei dveh občin iz Strakoniškega okraja, kjer se je vršila ta volitev, so poslali svoje volilne listine slavnemu političnemu uradu nazaj z opazko, češ, da se jim to v sedanjih razmerah zdi čisto nepotrebno delo, <la jih ne briga nič, kdo je njih poslanec, ker jim itak ne more izposlovati ničesar. Ta izjava je, dasi^se zdi malo komična na videz, dokaj pomenljiva, če pomislimo, kako so baš v tem okraju češki volilei res politiško zdreli. Ta izjava pomenja, da se vo-lilcem sedanja politika, ne le on: ,v,eških poslancev, marveč vsa naša t. zv. državna politiku zdi pretri-vijalua — dasi so morda za kulisami gro za važne stvari — da bi jo pomagali izvrševati še sami. Težišče situacije danes ni več v Pragi, kjer je bilo ves čas, odkar se je prerodil in zavedel češki na rod, marveč se je prestavilo po nerodnosti tega in enega v tisti vse centralizujoči Dunaj. In tu se spletkari in kovari; tu ne veljajo nič izobrazba, veda iu znaustvo; na prepričanje se ne ozira; poštena volja, delavnost ne pomenja nič ; na programu se že nabira prah v arhivu kluba; vse je odvisno od trenotne t. zv. politične situvacije, v kateri zmagujeta seveda le premetenost in zvijačnost. Toda taka politika ljudstvo gotovo le tle-moralizuje; taka politika je prav za prav »eine feile Dirne«, »ein Miidchen fiir Alles«, — da ponovim besede dra. Stranskega v neki poslednjih sej. Mislim, da so tudi politika ne sme pogrezniti na tako nizek nivd, da bi postala frivolna ; kajti nujna posledica tega bi bilo, da postanejo ravno taki tudi volilei. —
Narodni delavci ne marajo, da bi jim očital kdo kaj podobnega; zato so jeli zadnji čas poskušati, da bi se emancipovali od vodilne stranke in se postavili na samorasli, samostojni temelj, na kakoršnem bi morali biti že davno. Precejšnja taktična napaka njihova je bila — to ve že danes vsakdo — da so si dali od Mladočehov tako streči takoj ob svojem rojstvu. Da bi bili delali bolj neodvisno — kje bi bila' že d a n e s t i s t a »č e-š k o - s 1 o v a n s k a« socijalna demokracija?! Ne bilo bi je. Tako pa je še močna, da izdaje lahko svoj češki dnevnik »Prtfvo L idu« —znamenito orožje, že več nego leto dnij in baje brez deficita, dočim imajo narodni delavci, dasi so so sicer hitro razvili, premalo žurnalistike, zlasti pogrešajo dnevnika. »Narodni L i s t y« protežu-jejo narodno delavsko gibanje; saj je glavni voditelj tega člen redakcije »N. Listov«. Ko pa je izjavil le-ta, da po taki poti, kakoršno hodijo sedaj češki poslanci v politiki, ne morejo slediti niti vztrajati narodni delavci: so »N. Listy« groznično hiteli potlačiti to izjavo, ker jim ni bila po godu. — V nedeljo je narodno delavstvo priredilo veliko zabavo na korist svoje stranke in, da bi bila slavnost
večja in imela morda še kaj politiAkega pomena povabilo je skupino Stoj a I o wa k e ga iz državi*^ '-^totifr." A Stojalowski se je sam o n e m o g o e i 1 s svojim poslednjim govorom na Dunaji, in narodni delavci so mu le poslali na železniško postajo pismo, v katerem pravijo, da obžalujejo — da ni mogoče... StojaU»wski je bil potem menda veselo vsprejet med češkimi krščanskimi socijalisti, ki bi ga bili že letos 1. majnika radi angažovali za svojo stranko, a se jim je nekako zinuzal. Sicer pa ni nihče vedel zanjga, dasi je 1. majnika užival uprav triumfatorsko slavnost v Pragi baš sredi narodnih delavcev.
Nekaj političnega pomena se pripisuje malce čudnemu ukazu, ki so ga dobili komisarji, naj si natančno zapisujejo opazke, kakšno je mišljenje volilcev v Pragi, ko se bodo vršile dopolnilne volitve za mestni občinski svet. Zapiski pa se požrejo potem na Dunaj! Pozornost vzbuja kandidatna listina, katera priporoča proti dosedanjim, na podlagi kompromisa med staročesko in mladočeško stranko izvoljenim občinskim svetovalcem in zopetnim kandidatom obeh spojenih strank nove radikalne k a n d i d a t e, in katero so podpisali najznamenitejši pesniki, pisatelji in vse učiš k i profesorji. Najhuje se očita sedanji mestni upravi, da je v dobrih dveh letih na-gromadila nad 21,000.000 milijonov gold. dolga in da hoče Prago modornizovati, pa se ne ozira nič na starodavna zgodovinska in spomina vredna poslopja, ki naj bi se ohranila kakor spomeniki umetnosti in kakor taka stala Pragi v ponos in diko. Kolikor se da soditi sedaj, ohrani ze še dosedanja vlada na staromestnem rotovžu — Pragi ne v korist.
Politični pregled.
V TItSTU. dne 29. oktobra.
K položaju. Dunajski dopisnik mariborskega »Slovenskega Gospodarja« — najbrže kakov poslanec — objavlja nastopno značilno Črtico o po-loženju j)o pogajanju z grofom Thunom:
»Kako stojimo danes?« Tako povprašuje Slovenec Slovenca, Hrvat Hrvata, in Malorus Malo-rusa. Malorus odgovorja: »Dobro! Mnogo smo pridobili za naš narod, a drugo pridobimo v kratkem«. Hrvat v Dalmaciji odgovarja: »Bračo i mi smo zadovoljni«. Primorski Slovani niso z vsem zadovoljni, toda na boljše pa kaže. Kaj pa Slovenci, zlasti štajarski in koroški? Ti so uverjeni, da vodja sedanje vlado ima dobro voljo, rešiti naš narod pogube o jezikovnih mejah proti prodira-jočemu nemštvu, a dvomijo, da bo dovolj močen, da bi mogel streti samovoljnost in sovražljivost vladinih organov nasproti Slovencem. Kajti izvzemši častivredne izjeme je vse uradništvo napojeno nemškega duha in prepričano, da se Slovenci uu Štajarskem in Koroškem morajo danes ali jutri popolnoma ponemčiti. Grof Thuu ne more povsodi sam biti, ne more vsega sam gledati, kaj delajo njegovi služeni. Naše ljudstvo je tudi preveč potrpežljivo, da bi vse naznanjalo, se proti vsem krivicam pritoževalo, ki ga zadevajo od strani tistih, ki so poklicani, varovati njegove pravice. Pač so so se začeli zadnji Jčas Slovenci gibati in ropotati tudi po onih krajih, kjer so naši nasprotniki mislili, da smo že popolnoma zginili. In tem, ki
bi utonili še dalje krivic«) trpeti, kličemo: Vi-»l r h m i t e so vsi ter v s t a n i t e ! Naznanjajte kriviee, ki se Vam g'ode, svojim zastopnikom! Ti IkmJo breaobzirno razkrivali vse kriviee; oni so poklicani, da kontrolirajo, se li našemil narodu daje povsod i pravica in enakopravnost, ki mil gre po naravnem in državnem pravu«.
Novinstvo se sedaj naj ve? bavi z razpadom nemške »gemeinbiirgsehnflt«. Mnogi sodijo tako, ila s prenehanjem te nelepe nemike vzajemnosti se najbrže definitivno neha tudi nemška — obstruk-cija. Vsaj toliko da je gotovo, da oni dve skupini opozicije, ki sti svojim glasovanjem v nagodbenem odseku zapustili opozicijo in glasovali z večino, se ne pridružiti nikdar več obstrukcijonistiški taktiki. Ti dve skupini sti liberalno veleposestvo in pa svobodna nemška zveza, to je skupina zastopnikov trgovskih zbornic. Na jedni strani sti ti dve skupini menda prišli do spoznanja, da sti se že dovolj kom-promitovali na zgoraj po svojem tovarištvu z Scho-nererjem, v drugo pa imajo členi teh dveh skupin mandate, ki niso ni malo odvisni [od naklonjenosti ali nenaklonjenosti Schonercrjeve. — Nemška svobodna zveza je sicer izdala komunikč, v katerem obžaluje razpad ukupnega eksekntivnega organa vse levice ter izraža nado, da se bode mogla od slučaja do slučaja sporazumljati z drugimi nemškimi skupinami, ali take izjave so zelo dvomljive vrednosti, posebno pa v tem slučaju, ko je nemška ljudska stranka komaj čakala na kako pretvezo, da se loči od »izdajalcev«, kakor imenuje Schonerer vse one, ki nočejo dalje obstruirati.
Proti anarhiltom. Konferenca o odredbah, ki naj bi jih ukrenile vzajemno vse vlade proti anarhistom, se bode baje obdržavala dne 24. novembra v Kimu. Na to konferenco pridejo dele-gatje vseh evropskih vlasti. Od izvenevropskih vlasti baje ni pozvana nobena na to konferenco.
Vnanji položaj in Slovenci. Ofioijoznim načinom se oporeka vesti, da se je ministerstvo za vnanje stvari iz ozirov na mednarodne odnošaje v protivilo proti temu, da bi se Jugoslovanom dovolile kake koncesije. Tu se pač misli na od n o-šaje z Italijo. Mi pa ne bi vedeli, kako pravico ima Italija, utikati se v notranje stvari Avstrije. Sicer pa se Italijanom ne zgodi nikakaka krivica, ako v pokrajinah, v katerih so onih v manjšini, tudi slovanska večina dobi del svojih pravic. In tudi če bi se godila kaka krivica avstrijskim Italijanom, nc bi imela Italija pravice potezati se za stvar. Saj se tudi Avstrija ne poteza za poznanjake Poljake, da-si se istim dovolj huda godi. Sploh ne moremo umeti, od kje bi dobivali ministri za vnanje stvari pravico, posezati v notranjo politiko. In kadar-koli se jo zgodilo kaj tacega, bila je — smola.
Odkrito bodi povedano: gori omenjenemu oficijoznemu zatrdilu ne verjamemo, vendar bi je pozdravili zadovoljstvom, ako bi je smeli smatrati znakom, da se ne bode godilo več, čemur se sedaj oporeka!
Domače vesti.
Občni zbor pol. druitva „Edinost"
bode dne 18. prihodnjega meseca.
Velikodušen dar. Gospod Fran ICalister je podaril »Dijaškemu podpornemu društvu«, katero snujejo tržaški Slovenci v proslavo cesarjevega jubileja, lepo svoto 4000 kron. Slovenci vsprejmo čutom iskreno hvaležnosti ta velikodušni dar starega dobrotnika svojega.
Otroci prestolonaslednika Grškega, 2 princa in 1 princesa, so došli sinoči z dunajskim nagličem v Trst ter so se takoj vkrcali na parnik »Amphitritc«. Parnik ostane zasidran v našem pristanišču, ker čaka na prihod prestolonusledniške dvojce Grške, ki se mudi sedaj na Dunaju.
Zopet e. kr. okrajno sodišče /a civilne stvari v Trstu. Te dni smo bili jaz in dva druga gospoda pozvani kakor priče v oddelek IX. tega slavnega sodišča.
Ker pa je sodnik hotel sestaviti italijanski zapisnik, smo bo vsi uprli temu in zahtevali slovensko zaslišanje in to temveč, ker je vsa stvar že tako sestavljena v slovenskem jeziku.
Sodnik bi bil rad ugodil tej naši zahtevi, ali ni imel — pisarja!! Poslal je po vsem sodišču iskat slovenskega pisarja, toda zastonj! Kajti vse
sodišče ima samo jednega, kateri pa ni mogel priti, ker je bil zadržan pri drugem sodniku. Na naše vztrajno zahtevanje je moral sodnik odložiti razpravo (!).
Ko smo bili zopet pozvani drugikrat, ugodil je sodnik naši želji v polnem obsegu.
Kedaj pridemo do tega, da nas bodo razumeli na sodišču ?! To pa vendar ne gre, da bi morali mi trpeti na svojih pravicah in zgubljati dragoceni čas, ker je ovira pri pisarjih. Mi spoštujemo pisarje. Pošteni in potrebni delavci so to in važen člen v pisarniški organizaciji; tolike važnosti pa jim vendar ne moremo pripisovati, da bi bila njih sposobnost ali nesposobnost merilo za pravice, ki naj bi jih uživali mi Slovenci na sodiščih vjezikovnem pogledu. Kdor ni vsposobljen, mora dobiti vspo-sobljenega — naslednika. To je malo trdo, ali povej nam kdo drugi, kako bi se dalo urediti drugače — tako, da bi ostala trava nedotaknjena, a koza da bi bila vendar sita.
Toda za to naj se brigajo drugi; mi smo hoteli le pribiti, da je nezaslišano, da se morajo razprave odlagati, ker nedostaje sposobnih pisarjev!
Gospod Kindinger, ali ne veste nič o tem?
Na svidenje!
»Čuvaj se senjske roke!« Ta velezanimiva povest, ki smo jo prinašali v našem podlistku, je sedaj ponatisnjena v lično brošurieo in se prične razpošiljati s prihodnjo soboto dne 5. novembra. V Trstu se bode prodajala po vseh tobakarnah, kjer se prodaja »Edinost« in v admistraciji lista. Cena 35 nvč., s poštnino 40. Na naročila brez denarja se ne bode oziralo. Naročila in denar je pošiljati upravi »Edinosti«.
Simon Gregorčič Ivami Nabergoju. Pesnik Simon Gregorčič je doposlal Ivanu Nabergoju nastopno čestitko:
Plemeniti gospod!
Visoka slava in globoka hvala Vam za odlično in odločno pismo I. krmilarju vlade naše. Hvaležni smo Vam vsi, gotovo posebno prizadeti. Naj bi resni klic ne našel gluhih uh ! Vaš posebni častitelj
S. Gregorčič.
Prvi slovenski obtožni goyor smo doživeli včeraj na tukujšnjem deželnem sodišču.
Poroča se nam namreč, da je na neki kazenski razpravi, kateri jo predsedoval dež. sodišča svetnik Dejali, govoril državnega pravdnika namestnik Clarioi — in to v veliko začudenje na to nepripravljenega sodnega dvora samega — v slovenskem jeziku, dasi je slovenskega obtoženca branil laški službeni branitelj. V tolažbo italijanskega branitelja pa je zastopnik drž. pravdništva zastopal obtožbo tudi italijanski. Tem čudneje je bilo, da se je razsodba proglasila le italijanski, kajti tistih par slovenskih besed po stari navadi, s katerimi se brez zakonite forme pove obsojencu, koliko je dobil, no moremo smatrati za proglašenje razsodbe v slovenskem jeziku. Ne moremo zamolčati anomalije, da jeden členov sodnega dvora in zapisnikar nista umela slovenskega jezika. Nadejamo se, da se za bodoče razprave poskrbi za to, da bodo vsi udeleženci-urad-niki umeli jezik obtoženca, kar je na tem deželnem sodišču prav lahko mogoče. Seveda bodo Italijani vpili o koncesijah. Mi pa nc vidimo v tem prav nikakc koncesije, ampak le zmago načela v zakonih in v naravi zajamčene pravice.
Simptoinatlčni dogodki. Lepi dnevi, ko so imeli vse za norca, so menda pri kraju. Ljudstvo jih je začelo spoznavati, jelo jc z lastnimi očmi gledati dogodke, jelo je soditi signorijo po njih dejanih, jelo je spoznavati njih namene, av-tokratične v duševnem in skrajno sebične v gospodarskem pogledu — jelo je spoznavati in sodit po tem spoznanju. Spoznavanje med ljudstvom pa je vsikdar znak, da se zavajateljem bliža — črni petek.
Po Istri postajajo pogostoji in pogosteji pojavi med ljudstvom, ki vzbujajo splošno pozornost. To so simptomi, da se je med nižim laškim ljudstvom jel vršiti zdravilen proces in ako se ta proces razvije do kraja, utegne donesti blagodejnega sadu.
Tak pojav se je izvršil minolega četrtka v Rovinju kakor poročajo »Naši Slogi«. Vzrok so bile — šolsko takse, ta piramidalni dokaz, da so laška gospoda neprijatelji šole, torej neprijatelji ljudske izobrazbe ter prijatelji teme, duševnega ter,
kakor posledica temu, tudi gospodarskega suženjstva. Demonstracije so se vršile po gostilnah in so se pojavljale v vsklikih : Živio L agi nj a! Vsa-kako je jako značilno to, ako prebivalstvo čisto italijanskega mesta ob takih prilikah išče pomoči pri — naših poslancih ! Po takem sodi tudi to laško prebivalstvo, da je kakov Laginja vendar-le po&teneji, nego vsi njihovi voditelji. Vsaj misliti moramo tako. Vedi pa Bog, d a-li bodemo čuli te dni o kaki laški interpelaciji v zbornici poslancev, zahtevajoči od kake ekseelenee pojasnila, zakaj so kmetje v Rovinju kričali »živio Laginja« in zakaj so demonstrovali proti laški gosp<Vli! ! In eksce-lenea bi moral enkrat prav pošteno odgovoriti na take »zakaj« s pravim resničnim — »zato« !
Uganka! Pišejo nam: Danes sem prejel od tukajšnjega e. k. okrajnega sodišča neki dopis, ki se glasi tako-le:
»Rcževaje nazočne prošnje v izvaje na roke
..........overovljeni prepis prisodne listine po
pok.........che fe del seguente tenore: . . .«
To je lepa slovenščina, kaj ne ?! Tako se pretvarja naš jezik za ščitom e. k. uradov! Začetek slovenski, zaključek pa italijanski! Kaj tacega je res možno lo na tukajšnjem c. k. okrajnem sodišču (oddelek X. da zapuščinske stvari.) In ravno ta oddelek ima skoro samo slovenske strauke!
Sicer pa imam še polno vrečo takih dokazov, katere objavim v cenjeni »Edinosti«.
Ne vedno izkaz prebivalcev! Te dni mi je prinesel upravitelj hiše, kjer stanujem, izkaz, da ga izpolnim. Ker pa mene ni bilo doma, izpolnil ga je s pomočjo moje soproge sam, ter ga pustil potem njej, da ga podpišem, ko pridem domov.
Ker pa je bil sestavljen po laško, ga nisem hotel podpisati, marveč sem pozval upravitelja, da naj mi prinese slovensko tiskovino. Izkaz da že sam napravim brez njega. Ker sem še pripomnil, da ne urnem dobro laškega jezika in da so moji novci isto tako dobri, kakor kakega Laha, ugodil je moji prošnji in mi rekel, da mi ustreže drugi dan.
Mislite-li, da mi je ustregel? Drugi dan sem našel zopet laško tiskovino v mojem stanovanju in soproga mi je rekla, po njegovem naročilu, da moram laški izpolniti tiskovino, da on priseže, da jaz laški znam in da je Trst laški (siel).
Jaz sem pa šel sam na finančno upravo, kjer sem dobil slovensko tiskovino, katero sem potem izpolnil ter jo izročil upravitelju. In vsprejel jo je brez obotavljanja.
Opomniti moram, da je v oni hiši, kjer bivam jaz, 32 družin: 29 slovenskih in 2 laški!
Objavljeno iu deuientlrano. Dunajska »Neue Freie Presse« je objavila predvčerajšnjem nastopno vest iz Trsta :
»Vest, da je baron Reinelt, predsednik tukajšnje trgovinske zbornice, kupil palačo Siena v Benetkah za svoto 700.000 gld., je provzročila tu mnogo krika. Govori se, dajo baronu Reineltu,ki je člen gosposke zbornice avstrijske, namen preseliti se v Benetke za stalno; vzrok temu presene-čujočemu sklepu, ki bi značil veliko zgubo tudi za Trst, da je ta, ker so navstale velike diference med baronom Reineltom in — komisijo za odmerjanje osebne d o h o d a r i n e. Baron Reinelt, ki je — kakor znano — dedič ostaliue Reverjeve, je označil svoj dohodek z 140.000 gld.,dočim je menila komisija, da more ta letni dohodek računati na 300.000 gld. Dotični rekurz še ni rešen«.
To je vrgla »Neue Freie Presse« zopet enkrat usodno vest med svet! Da ga res zgubimo, našo tržaško diko, našega predsednika trgovinske zbornice, našega barona, našega člena gosposke zbor-nioe, dobrotnika raznim — Venezianom in Angeli-jem in še drugim znanim izbornim, uepresežnim taktikom v volilnih stvareh?! Da-li ga res zgubimo ?! Čudo bi ne bilo nikako, kajti težko je res živeti v državi, v kateri komisije za odmerjanje davkov nimajo nikaeega usmiljeuja s takimi siromaki, ki imajo le 140.000, ali, kakor trde drugi, 300.000 gld. dohodkov na leto! Ali ni zadostno krav po hlevih kmetov in druzih davčnih objektov, na katerih lahko uganja svoje muhe g. državni fiskus? No potolažite se, saj ni bilo nič druzega, nego malo strahu! fte le sedaj smo se uverili, kako dobrotnn naprava je tisti glasoviti »korespondenčui birft«, Kar hkratu je bil na licu mesta, da je odvalil tisti težak kamen, ki ga je
prestrašenim Tržačanom zavalila na prsa tista poredna »Neue Freie Presse«.
Potolaženi hodimo torpj : korespontlpnčni birft zatrja, da baron Heineltli ni kupil palače v Benetkah, iz česar sledi, da se ne preseli tja in da torej prestrašeni Trst ne ostane zapuščena sirota!
Prebili smo torej prazen strah. Lepo pa ni od »Neue Freie Presse«, da nas tako kruto vznemirja takimi strašnimi vestmi!
Slovenci v Trstu In okollei! Zopet se bliža dan, da pokažete, koliko Vam je na srcu narodni napredek in kako se zanimate za vsaki nov pojav v društvenem življenji. To pa pokažete s tem, da pridete vsi v torek, prvega novembra, na dramatično predstavo v redutno dvorano gledišča Politeama ltossetti. Prostora bo za vse. Za gospodo med gospodo, za narod med narodom. Videti hočemo, kdo se bo bolj odlikovaliali prvi ali slednji!
Izredni občni zbor „Ro,lanskega posojilnega in konsumnega društva" bode na praznik sv. Justa ob 2. uri popoludne v lastnih prostorih v Rojanu. Na dnevnem redu bode volitev novega odbora in namestnikov. Ćleni se poživljajo, naj se v obilem številu udeleže tega izrednega občnega zbora. Prinesejo naj seboj knjižieo in delnico v dokaz, da so še udje. Oni, ki se ne udeleže tega občnega zbora, smatrali se bodo, da niso več udje in se izbrišejo iz društva.
Izredno veselico, prirede marljive pevke pevskega društva »Adrija« v Barkovljah v nedeljo dne 20 novembra 1898 v prostorih »Narodnega doma«. Na tej veselici se bode pel med drugim popolni Petzov »Oratorij«. (Potovanje po domovini). Oisti dobiček napovedane veselice se priloži k svoti za nabavo nove društvene zastave, katero namoruje razviti pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah baje že v teku tega leta. Nova zastava se je že ^naročila in se izdeluje na o. kr. obrtno-strokovni šoli pod vodstvom gosp. Iv. Šubioa v Ljubljani.
Slavna bližnja bratska nam društva prosimo, naj bi jemala ozir na to objavo. Več o tem spregovorimo prihodnjič.	H_s.
liazglas. Razpisuje se mesto poštarja na o. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Ajdovščini, okraj Gorica, proti pogodbi in kavciji 500 gld.; letna plača 500 gld. na oskrbovanje poštne službe, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 200 gld., uradni pavšal 120 gld. in manipulaeijska do-klada 320 gld.
Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Novo kletarsko društvo. V Ormožu na Štajarskem se je ustanovilo «Kletarsko društvo«, vpisana zadruga z omejeno zavezo. Društvo ima namen kupovati in prodajati vino in grozdje. Deleži so po 10 gld. Društvo je vseskozi v narodnih rokah, V Ormožu obstoji tudi že kakih osem let staro vinogradsko društvo, kateremu se je sedaj še pridružilo zgoraj omenjeno društvo, v podporo domačih vinogradnikov.
Ali — ali! »Piccolo« jo hud, zares hud in je v svoji jezi postavil grozno alternativo.
To pot pa izjemoma ni hud na nas, ampak na svojce iz Istre. Kako ne bi bil hud! Ni zadosti na tem, da se že Tridentinci, živeči v Trstu, za-grajujejo v svojem posebnem društvu, da se torej ne čutijo tu domače — ne, zdaj hočejo še istrski Lahi, živeči v Trstu, ustanoviti svojo posebno društvo ter dokumeutovati s tem, da tudi oni se ne čutijo domače v Trstu.
To je preveč; »Piccolo« je zgubil potrpljenje in je za grmel tem kršiteljem laške — gemeinbiirg-schaft — oprostite, mi ne vemo pravega laškega izraza za to epohalno iznajdbo v parlamentu avstrijskem ! — aut-aut: ali je Trst moralna prestolnica vseh avstrijskih Italijanov in potem nima zmisla tako zagrajevanjo v posebna društva, ali pa so zgodovina, zemljepis in narodopis zagrešili hudo zmoto!!
Na katero stran naj bi se človek zasukal vsled tega aut-aut? Skoro za poslednje. Madama zgodovina je sicer visoka dama, pravijo cehi, da je učiteljica narodov, ali moti se v časih vendar-le, zlasti, ako jej kroje toaleto — italijanski politiki, »zgodovinarji«, govorniki in novinarji. Saj je znano, da tem krojačem kaj rado uhajajo škarje na — tuje sukno!
Torej je že mogoče, da se je zmotila »zgodovina« in da Trst ni italijanska prestol-
nica in ne bode, tudi če »Istrani« ugodijo koprneči prošnji »Piccolovi« in odstopijo od tiste nesrečne ideje!! Kaj čemo, če so resnični odnogaji močneji, nego laški »zgodovinarji«, tako močni, da jim značaja ne more premeniti niti »Piecolov« — jokani : ali — ali!
Drzni tatovi. V Vinici so v noči od 19. do 20. t. m. nejfnani lopovi (mogoče tudi, da je bil samo eden) prežagali vrata prodajalniee trgovca Jureta Bernetiča. Odnesli so dva dežnika, 15 kilogr. kave, par čižem in nekaj vrvic, s katerimi se vežejo ali zapletajo čevlji. Pretrgali so tudi so predal, v kateri se je spravljal denar in ga odnesli na župni vrt, ki je za viniškim župnim dvorcem. Toda plen se jim je slabo izplačal, kajti v predalu je bilo samo drobiža za nekaj čez dva goldinarja. Drznih tičev niso še mogli prijeti dosedaj.
Z ITmbcrtoni Della Verde onim sleparjem iz Treviso v Italiji, kateri so avstrijske oblasti te dni z vso postrežljivostjo in previdnostjo izročile italijanskim oblastim, je došel v Trst še jeden tak tiček, ki sliši na ime Umberto Ferlin. Torej sta bila dva Umberta skupaj. Tudi ta je bil že obsojen v Italiji, pa je odnesel pete poprej, nego je padla nanj senca italijanskih zaporov. Tu je dobil mesto natakarja v neki gostilni v svobodni Inki. Sedaj pa vendar le sedi v senci avstrijskih zaporov v ulici Tigor. Pričakovati pa je, da se avstrijska policija tudi gledč tega Umberta ne pokaže manje postrežljivo do italijanskih tovarišev, nego se je pokazala gledč prvega. In takoj bode tudi Umberto št. TI. mogel skoro primerjati, kje se bolje »sedi« i ali v Avstriji, ali v Italiji!
Svojega otroka Je hotela zapustiti neka ženska iz Komna na cesti proti Kontovelju. Redarji so opazili nje nakano in so jo z otrokom vred odveli na komisarjat v ulici Scussa in od tam v zapore, dokler se ne ukrene drugače žnjo.
Iz-pred sodišča. Pred deželnim sodiščem je sedel včeraj na zatožni klopi 17-letni Virgilj Car-lini iz Milj, obtožen, da je dne 13, septembra izrekel besed odobravajočih zločin v Genevi. Ker mu priče niso mogle dokazati njegove krivde, ga je sodišče rešilo obtožbe.
Zakonska Bernuzzi sta bila obtožena, da sta dala prenočišča nekemu vojaškemu begunu iz Pulja. No, dokazala sta, da sta storila to le v strahu, ker jima je begun žugal da si umije roke v krvi onega, ki bi ga ovadil. Sodišče ju je rešilo obtožbe.
Slovensko poštenje. Te dni je neka gospa, nastanjena v »Hotel de la Ville«, zgubila jako dragoceno zapestnico. Zgubljeno dragocenost je našla neka siromašna perica iz Škednja in prva njena pot je bila na policijo. Od tu so jo poslali v rečeni h6tel, kjer jo dobila 50 gld. v nagrado za svoje poštenje. Še lepša nagrada pa jej mora biti sladka zavest.
Dobro domače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju, zavzema prvo mesto L i n i m e n t. C a p s i o i o o in p. izdelan v laboratoriju Richtorjcve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nČ. in 1 gld. steklenica, katera se spozna po znanem rudečem sidru.
Slabi nasledki bolezni, kateri sc navadno izcimijo iz prav neznatnih želodčnih slabosti, zavarujejo se popolnoma s pravočasno vporabo domačega sredstva »dr. Roza balzama za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragner-ja v Pragi, 203. III. — Glej oglas!
Priloga. Današnji številki je priložena priloga »Trgovsko - obrtne, registrovane zadruge« v Gorici.
Različne vesti
Kužna nevarnost. V Laa ob Taji je velik strah med prebivalstvom. Tam stanuje namreč mati strežnika Barischa, ki je umrl za kugo v dunajski občni bolnici. Žena je bila obiskala svojega sina, ko jc bil bolan za kugo in jo vzela sabo nekoliko stare obleke sinove. S tem pa je nastala nevarnost, da se zanese po njej kuga di tu izven Dunaja. Stanovanje, ki ga imata zakonska Barisch v tamoš-nji ubožnici, se je takoj desinficiralo in obleka umrlega Barischa, kolikor je je prinesla njegova
mati z Dunaja, se je sežgala. Oba zakon.-ka os deli v bivališče, kjer sta popolnoma ločena od druzih ljudij.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dunaj 21». Krsto cesarice Elizabete so danes zjutraj položili polog rakvi nadvojvoda Rudolfa. Navzoča sta bila princ Liehtenstein in grof Belle-garde. Oče kapucin Luka Wolf je blagoslovil krsto.
Dlinaj 29. Danes, deveti dan njene bolezni, se je postrežnica Peeha počutila razmerno dobro. Ponoči jo je mučil močan kašelj. Hochcgger ne počuti dobro, je jedla rada in tudi spala dobro. Vse druge osebe se počutijo dobro. Danes se je darovala v votivni cerkvi maša-zadušnica za pokojnega dr. Mullerja.
Dunaj 29. Nekateri listi, ki so v zvezi z finančnim ministom drom. Kaizlom, hočejo vedeti, da se skoro odpravi časniški kolek.
Jeruzalem 20. Ulice, po katerih pojde cesarska dvojica nemška, so že odičene. Turški dostojanstveniki, katerim je nalog vsprejeti cesarja, so že došli. Po mestu je živahno gibanje.
Pari/ 29. Listi so soglasnega menenja, da kasacijsko sodišče danes izreče svoj sklep ter da vsprejme sklepčne predloge svojega poročevalca za odredbo pravočasne preiskave. List »Sieele« trdi, da sc jc tajna zbirka spisov o aferi Drevfus sežgala pred nekoliko dnevi.
Bellgrad 29. Kralj Aleksander se je povrnil iz Niša.
Carigrad 29. Po včerajšnjem selamliku so bili vsprejeti od sultana v avdijenco načelniki onih diplomatiških odposlanstev, ki so se bili udeležili svečanostnega obeda v čast cesarju Viljelmu.
Odlikovan
fotografski ,atelier'! Acquedotto h. št. 25.
Usojam si. naznaniti si. občinstvu, da sem na Acque<1ottll Stv. 25 odprl svojo fiiijalko. Atelier je urejen moderno in preskrbljen aparati najnovejega zistema. Fotografije v vsaki obliki do naravne velikosti na papirje vsaki obliki do naravne velikosti platin itd. itd. Izdelovanje natančno, dovršeno. Cene kolikor sploh možno nizke. Posebno se priporočam v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih; reprodukcij po vsaki, tudi že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvah. — Kdor se hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je na Aeqil0(l()ttu Stv. 25
Anton Jerkič,
odlikovan fotografski atelier.
V Gorici:	V Trstu:
na Travniku 11.	na Aeqiie<Iottu 95.
AlniTii Prnnor akademični podobar MIUJ£IJ ri uydr, v Celovcu,
(Atelier v Benediktinskem samostanu),
izdeluje po avojeročnih načrtih, osnutkih in modelih: oltarje, tabernukeljnc, prižnlee, krst lini ko ter
vsakovrstne cerkveno podobo od lesa in marmorja, katere reći tudi zajedno poslikuje in pozlačuje. Takisto izgotavlja portrete po živih uzorcih, nagrobne spomenike s posamičnimi kipi ali z umetno sestavljenimi skupiuami in vzvi&eninami od preprostega k<-mna do dragocenega kararskega mramorja in to povsem vestno, pošteno in pristno.
Pomada Phdnix.
Odlikovanu na razstavi /,a zdravljenju in pontroilio lHilniknv v 8tuttgart-u I. 1SII0., prlpoznaua ml zdravnikov ln n tisoči rj\-hvalnih pisem.
Jedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj Izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih močne brke.
Garantira sc ca vspeh in neškodljivost. j/inCok SO nč., po poŠti ali puvzetju 00 uč.
Hoppe K., Dunaj, I. VVipplingerstrasse H.
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Riehtrrjcve lekarne v Prani
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo
ilohivH se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" i/. Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek,
Ricblerleva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Emeri
so posode za hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, la-dijo i. t. d. — namesto škafov, brentačev, vr-čev, putrhov i. t. d.
So zmiraj pripravljene za rabo, so trdne, trajajoče, lične, lahke in bolj pripravne za vsako delo nego druge posode.
Dobivajo sena debelo in na drobno v delavnici tvrdke
Schivitz & Comp. v Trstu,
v ulici Conuucrclale (trgovinska ulica) št. 11
in na drobno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte z ceniki se razdaja in pošilja rndovoljno brez troškov.
i
I
i
AITE & ZADNIK
V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8.
TRGOVINA
Velika zaloga
molkih iu ženskih stof za vse letne sezone.
Velik izbor
plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila.
Zaloga drobnarije za šivilje, krojače iu kitničarke. — Veliki izbor perkala iu satina v najnovejšem risanju.
Sprejemajo se naročila možkih oblek in perila po meri.
CENE NIZKE.
Za mnogobrojni obiHk se priporočata udana
AITE & ZADNIK.
>
i >
„Viktorija" moderci
o
S
ttf B
T3
H'
S
O
»rs
Velik izbor
vseh predmetov za pomlad in leto
volneno blago, perkal za obleke In srajce, eflr in oxford, lawn-tennis, satlnets gladki, tiskani In mrežasti, sakovrstnl svileni predmeti za obleke In kinčanje, velik Izbor ipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov.
Velik izbor perila doliva se v manufaktnrnej zaloci
JAKOBA KLEMENCA
V TRHTl", — ulica sv. Antona Stv. I. - Y TRSTU
Na zahtevanje
t>e doposljejo se uzorci z dotičniini ccnami poStnine prosto
Prijatnijem dre vinske Kapljice pozor!
V gostilni Obrtnijskega društva* in v »Društveni krčmi« v Barkovljah t»>«'i so izvrstno vino, in sicer :
prosekar, novo črno domače in staro.
Vse po 48 nv£.
Za obilen obisk se priporoča
„Obrtnijsko društvo" v Barkovljah.
Svoji k svojim!
Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarija prodajalnica, katera ima na prodaj vsako uro o«l ft. zjutraj do 10. zvečer sveži kruh po navadni ceni. Razprodajalcem, krćmarjem. gostilničarjem m odjemalcem na debelo postreže se točno z odbitkom. Blago se ilonnAa tudi na dom! Drži vsakovrstne moke za domače in tino pecivo, paštete, pristno domaČe maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tamarindovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo #.eli! Triporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, u-<lani__Jakob Forhavo, lastnik.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
V „planinski zeliščni sok"
z „Deželne lekarne pri Mariji Pnmairaj" M. Lensteka v Ljubljani.
Cena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se t. obratno poŠto najmanj 2 steklenici.	II
Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo'3
s* želodec.
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že vet! kakor .'M) let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica I gld., mala 50 nvč. po poftti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo! Vsi deli embalaže nosijo
it
zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
SSjr, Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah s O. Luclanl, E. Leltenhurg, P. Premlini, H. Herravallo, A. Nuttlna, C. Zancttl, A Praxmarer.
Carl Greinitz Neffen,
Na Corau štev. 33.	podružnica Trst. Plazza drila Leg na 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
KF* predmetov za stavbarstvo, ^HK traverze, zaklepe, železo za kovače in fa$on, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kope]Ji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča, Majsko, namizno in liišno opravo, železne metle in pred o pjeni varne blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo.
CENE ZNOVA ZNIŽANE.
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Tu sestava stiskalnic ima nnjvečo pritlskujočo moč izmed vseli drugih, knkoršnihkoli stiskalnic.
Stiskalnic« za masline, hidravHške stiskalnice, brizgaljke proti peronospori Ver-liiorelove sestavo.
Te moje brizgaljke so znano kakor najboljše ter najceneje ; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s uripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere i. t. d. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in spričevala zastonj.	||/a Praterstrasse.
Iščem zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj!
„THE GRESEAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897.........
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1H97. Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka drnStva (184K.) V letn 1897. izdanih 74(iH polic za glavnico od.....
. Kron 159.«.M>7,57»-— 28.823,375*— » 343.800,0«7-— 67.331,351-91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Up- Glavno zastopstvo v Trstu.	1
_	Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
W Iščejo se dobri agrentje, zastopniki in potovalci.