,a\ ^>0000000000000000000000000000000000000000000000000000000001 f § Ali si storil vse, da nabereš čim več 8 udov za GORIŠKO MOHORJEVO I DRUŽBO ? Kako boš v prihodnje več storil ? J 3o DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 30000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 03“ RESTAVRACIJA PRI TREH KRONAH v Gorici, Gosposka ulica. Točna postrežba. LUDVIK ZOTTER Brivski in damski salon TRAVNIK 17 Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-II — Od 9-12 in 3-5 □ Anton Breščak Gorica — Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. Lastna delavnica. Točna potrežba. V “N ________ X < « X X S Andrej Fiegel Restavracija in gostilna s prenočiščem. TRAVNIK TRAVNIK I >se- I Si- ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ©®»®s®®®©a®ge9a@©9o®®©sa@i;$e0Sži.i,. i Aston Ho« nosi. - Sorica f najstarajša gorišha tvrdka spesijalizirana s % češkim parcelnno;!! - šipami - emajlom in t stekleno posodo. JOSIPIM P0D60RNIK RESTAVRACIJA (CENTRAL) v SORICI, COSSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom. --— 10 £3 rt > 11 I- LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnica v Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Uradne ure od 8.15 do 12 in od 3 do 5 Vrši vse bančne posle najkulantneje in najbolj točno! 50 s» gs fl 'T JOSIP CULOT Gorica - Raštelj 2 Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov, galanterije ter športnih predmetov. QS®®®®©»3«G®0e»3QQQ®®Q®Oe®GQQ®®QQ0 Andrej Golja, Gorica Travnik 22 trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin. 0 © G G © © S G § ? © ©G©©©©©G©©©G©GG©©©©GOGG©&G©©©®©© Okrožnica odbora „Zbora svečenikov sv. Pavla" vsem članom. Nedeljska štev. »Edinosti« z dne 11. aprila t. 1. je prinesla z mastnimi čr= kami sledeče vrste izpod peresa drja Am dreja Pavlice: V obrambo resnice. Prejeli smo in objavljamo: Sobrat duhovnik me je opozoril, da moram odgovoriti »Slovencu« z dne 31. marca t. k, ki je objavil proti meni sledečo resolucijo: Zbor slovenskih dekanov in duhov« nikov je sklenil naslednjo resolucijo: »Z ozirom na to, da je zadnji čas začela »Edinost« znova napadati vse krščanske organizacije in da se v tem boju posebno rada poslužuje čč. sobratov, smatrajo slovenski dekani in duhovniki, zbrani na sestanku dne 11. marca 1926, za svojo prav nujno dolžnost, da kot zastopniki vse slovenske duhovščine goriške nad« škofije globoko obžalujejo dejstvo, da se je g. dr. Pavlica, prof. bogoslovja, v polemiki zoper sobrata Ivana Rejca in zoper »Zbornik«, glasilo celokupne slov. duhovščine v Italiji, poslužil »Edinosti«. Sploh je soglasna sodba vseh navzočih, naj se izraz staro« in novostrujarjev izloči«. Na to prav veliko sramoto, ki mi jo je hotel zadati z objavo te resolucije predsednik tistega sestanka, odgovar« jam iz ljubezni do resnice in ne v svojo obrambo: 1. Na tistem sestanku je bilo navzočih 6 dekanov, 3 župniki, 5 duhovnikov iz Gorice in 9 duhovnikov z dežele. 2. »Slovenec« bi lahko spoznal, da ti« ste resolucije pač niso mogli sami gg. de« kani in tisti duhovniki skleniti, kajti ti pač dobro vedo, da dekani kot taki po cerkvenem pravu niso zastopniki duhov« ščine, še manj, da je tistih par dekanov in duhovnikov zastopalo vso duhov« ščino. 4. Da je tisto resolucijo moral nekdo drug prej s posebnim namenom skleniti, je razvidno tudi iz tega, ker pravijo v tej resoluciji proti meni, naj bi se sploh izraz starostrujarjev in novostrujarjev izločil, kajti gg. dekani bi se bili gotovo prej prepričali iz »Edinosti«, da jaz v obrambi resnice nisem niti rabil izraza starostrujar ali novostrujar, ampak da ga je rabil v »Socialni Misli« tisti go« spod ki je ž njimi pri tej resoluciji se« del. Tudi bi gg. dekani ne govorili o moji polemiki, ker te ni bilo, ampak le stvaren popravek, ki sem ga moral ob« javiti kot predsednik Šolskega Doma. Sobrat duhovnik me je tudi opozoril, da je »Goriška Straža« še po objavljenem mojem popravku v »Edinosti« spet pi« sala, da je g. Lukežič lastnik velikega šolskega poslopja »Šolski dom«. In res! Jaz sem objavil popravek glede »Šolske« ga doma« v »Edinosti« dne 7. marca, »Goriška Straža« pa je pisala tiste bese« de dne 12. marca! Kot predsednik »Šol« skega doma« izjavljam, da ie trditev »Goriške Straže« neresnična. Gospodje okolu »Goriške Straže« bi mi radi usta zaprli, a veliko bolje bi bilo, če bi se njim sapa zaprla, da bi ne govorili in ne pisali več o zgrešeni po« litiki sv. Stolice! Dr. Andrej Pavlica. Naš prevzvišeni g. knez^nadškof želi, da se duhovniki v javnosti ne prerekamo Tudi nam se zdi najbolje, da tega niti v našem »Zborniku« ne delamo. Toda da se izognemo morebitnim nesporazumlje« njem in škodi, ki bi utegnila iz njih na« stati za našo vzajemnost, smatramo za nujno, da to zadevo vsaj v obliki privai* ne okrožnice čč. sobratom pojasnimo. Predvsem je treba ugotoviti, da z go« renjo resolucijo ni mislil noben zborova« lec, ne predsednik ne nihče drugi, zadati drju Pavlici ne majhne ne »prav velike sramote«. Pač pa so hoteli s to resolucijo vsi navzoči zborovalci, ki so o njej te« meljito razpravljali, preprečiti, da bi še nadalje duhovniki jemali ugled krščan« skim organizacijam s takim pisanjem v liberalnih listih. Poudariti moramo tudi, da ni bila ta resolucija namenjena javnosti. Niti v Zborniku je nismo marali objaviti. Zato obžalujemo, da je prišla po — ne vemo, čigavi — neprevidnosti v »Slovenca«. Ono zborovanje 24 odličnih duhovni* kov goriške nadškofije je imelo dosti večjo važnost, kakor bi kdo mogel skle* pati iz dr. Pavličeve »Obrambe resnice«. Gospod profesor sam mora prav dobro vedeti, da na zborovanje niso bili vab* Ijcni vsi duhovniki, ampak na željo Prevzvišenega le dekani, potem g. dr. Pavlica in nekateri drugi duhovniki, ki se zanimajo za dobrodelnost. Sestanka se je udeležilo 6 dekanov, trije pa so pismeno izrazih svoje soglašanje; da se najoddaljenejši niso udeležili, je lahko umljivo. V smislu kan. 447. § 1. so bili gg. de* kani upravičeni, o priliki dobrodelnega zborovanja sprejeti tudi gori omenjeno resolucijo. Res je, »da dekani kot taki po cerkve* nem pravu niso zastopniki duhovščine«, toda to moramo pač priznati, da imajo po svojem poklicu neko posebno mo* ralno veljavo in da oni najbolj poznajo mnenje svoje duhovščine. Glede izraza staro* in novostrujarjev pripominjamo, da prav ta del resolucije najjasneje priča, da zborovalci niso mi* slih samo na eno osebo, ampak da so hoteli dati neko smernico nam vsem. Resolucija je v »Edinosti« malo okrnje* na. Dodati je treba še te besede: (naj se izraz staro* in novostrujarjev) »iz naše javnosti popolnoma izloči, ker je pač brez vsebine, ko je vendar vsa slovanska duhovščina popolnoma kompaktna v pravem umevanju svojega duhovskega zvanja in času primernega delovanja.« Zborovalci so dali nam vsem navodilo, naj se ogibljemo teh izrazov, da ne bo* mo v javnosti vzbujali sumnje, kakor da smo duhovniki razcepljeni v dva tabora in da ne bomo klicali k življenju nekaj, česar ni. V tiste skrivnostne distinkcije glede tega, čigava je ali ni in v koliko ie ah ni ta ali ona ustanova pok. dr j a Gregorčiča, se Zbor ne spušča. Nam zadostuje ve* deti, da so za krščansko prosveto hic et nune vse mrtve. Pustimo to in ne od* pirajmo skelečih ran. Kdaj je pisala »Goriška Straža« o zgrešeni politiki sv. Stolice, ne vemo. Če je o tem vprašanju dr. Besednjak znan* stveno razpravljal v »Socialni misli«, naj ga dr. Pavlica znanstveno zavrne ravno tam. Nikakor pa ne gre, da ‘bi kdorkoli v liberalnem listu učil krščan* ske discipline katoliške liste. Tu bi lahko spregovorili tudi o nekorektnem pisanju »Novih potov«, in sicer glede karitativnega delovanja kat. Cerkve. Ker pa vemo, da je treba vse take stvari vzeti cum grano salis, opustimo to, a naj tudi dr. Pavlica s primerno dobro* hotnostjo interpretira dr. Besednjakova izvajanja glede vatikanske politike. Besede v »Edinosti« je pisal dr. Pav* lica »iz ljubezni do . resnice«. Dobro! Zakaj pa ni prišel iz ljubezni do resnice, vzajemnosti in dobrodelnosti same na dobrodelno zborovanje, čeprav je bil na željo Prevzvišenega ponovno vabljen? Zakaj ni pisal »iz ljubezni do resnice« svoje »Obrambe resnice« v naš »Zbor* nik« ali kak drug katoliški list? Za »Zbornik« jamčimo, da bi njegovo »Obrambo« sprejel, čeprav bi smatrali za svojo dolžnost, da ga najprej inf or* miramo o dejanskem stanju zadeve. Tudi danes še je »Zbornik« na razpolago g. dr.ju Pavlici v obrambo resnice. »Zbornikov« urednik mu je ob neki po* dobni priliki ustmeno dal naš list na razpolago za eventuelna pojasnila. Kdo žanje? »Edinost« objavlja take stvari v ne* deljskih ah četrtkovih številkah na od* ličnem mestu z mastnim tiskom. Zakaj? Ah morda iz ljubezni do svojega slo* gaškega načela? Najbrž, ker pač želi podpirati slogo med duhovniki, ki jih liberalni prvaki kaj radi nazivaio »ste* bre« našega ljudstva! S temi pojasnili izjavljamo, da je ta zadeva za nas končnoveljavno rešena, ker imamo premalo moči, da bi jih tratili z brezplodno polemiko, ki bi utegnila naši medsebojni ljubezni le škodovati. Ob koncu izražamo še svoje veselje nad dejstvom, da nam je že doslej cela vrsta konferenc poslala od vseh duhov* nikov podpisane izjave, da soglašajo z nami tudi v tej zadevi. Vsem sobratom bratski pozdrav! V Gorici, dne 25. IV. 1926. Po nalogu odbora »Zbora svečenikov sv. Pavla« Franc Švara, tč. starosta. Letnik VI. jbFjb Uh* € V IHr im 1 BC 1. maja 1926. M M MmWL± JL Št. 5. Ascetično zrno. Utrinki za majnik. Ni težko biti nekoliko kristjan; težko pa je biti cel kristjan. Angleški bogoslovec W. Faber je vzrok okrnjenega krščanstva označil ta* kole: »Ni nemogoče, da je to, kar nas za; držuje od napredka, pomanjkanje ljubez; ni do preblažene Device.« Versko obnovitev našega ljudstva ho; čemo. Zlasti od prevrata sem nosimo to besedo vsepovsod v naglih ustih in pe; resih. Kdo izmed nas je še ni izrekel in zapisal? Vendar to ni nemogoče, da do te obnove našega ljudstva še davno ne bo prišlo; ker nas od nje zadržuje to, da imamo v svoji sredi Marijo, — a njo samo premalo poznamo, premalo cenimo, premalo ljubimo. Pač je volja božja, da se versko preno; vimo. »To je volja božja: Vaše posveče; nje.« (I. Tes. 4, 3.) S tem pa Bog obenem hoče, da sprejmemo vase Kristusa po Mariji. »Ali bi nam Bog ne mogel na drug način kakor po Devici dati prenovitelja človeškega rodu in ustanovitelja vere? Ker je tedaj previdnosti večnega Boga dopadlo, da smo prejeli Boga^človeka po Mariji, ki ga je nosila v svojem naročju, nam torej ne preostane drugega, kakor Kristusa sprejeti iz Marijinih rok.« (Pij X., 2. februarja 1904 v okrožnici: Ad diem illum.) Marijino češčenje se tiče je; dra vsake prave notranje obnovitve. Pi; šite knjige, prirejajte shode, množite or; ganizacije in njih odseke, a pri tem po; zabite na Mater človeškega rodu — in izkušen vzgojitelj od vaših obilnih setev ne bo pričakoval velike žetve. Mimo Ma; rije ne smemo iti z lahkomiselno pozab; nostjo. Nam ni samo za versko ime, mar; več tudi za versko stvar; nam ni samo za lep program, marveč tudi za lepo življe; nje, če hočemo biti: celi kristjani. Pa ne samo celoten, marveč bistven del krščanstva je Marija. Pravo krščanstvo še ni imelo in ne bo nikoli imelo tiste razvojne dobe, v kateri bi moglo pogrešati njo, ki nam jo evan; gelij predstavlja z angelskim pozdravom: »Zdrava, milosti polna!« Poglobitev v svetovni pomen tega češčenja pomeni za vsak krščanski narod — rast. Pozabiti to češčenje, pa se nasprotno pravi, prezirati Boga in raniti Kristusa, ker ona je nje; gova mati. Marija je tilnik Kristusovega skriv; nostnega telesa: združuje torej v sebi vse ude s svojo glavo. Bog sam je dal človeštvu Marijo kot velik vzgojni vzor in veliko vzgojno moč. Prvi pogoj resnične obnovitve so prava načela, po katerih naj se izvrši obnovitev. Ta resnica ne potrebuje dokaza. Tedaj pa bi tisti vzgojni načrt in način ne slo; nel na pravih načelih, ki bi prešel pravice in službo Matere božje. Zmota v vzgojnih načelih je dvakrat nevarna, če vpliva na duhovno obnovitev vsega ljudstva. Taka zmota vse zastrupi in ni je nesreče, ki je ne bi mogli napo; vedati tistemu narodu, ki je zapadel vzgojeslovni zmoti. Misel, da izredno Marijino češčenje modernim časom in narodom ni potrebno, je nevarna vzgoj; na zmota. Ako se nam torej zdi, da v našem ljudstvu, v naši mladini, v našem življe; nju nekaj ni prav, da nas nekaj zadržuje v našem napredovanju, poglejmo pred; vsem, če je naše razmerje do preblažene Device vse to, kar bi po stopnji in smeri, po vrsti in meri, po zvestobi in veri mo; ralo biti. Bogu je na Marijinem češčenju neiz; merno veliko ležeče; kdor to češčenje ovira, si nakopava strašno božje mašče; vanje. (Iz »Knjige o Mariji« str. 19—24.) J. C.: »Sodalitium Sacerdotum Reparatorum«. (Iz Porečko-puljske biskupije.) U našoj biskupiji ustanovilo se je lanjske godine novo poboižno društvo ili udruženie svečenika pod naslovom »Sodalitium Sacerdotum Re- — 58 — paratoTum«, čija su praivila odobrena i potvrdjena od presvijetlog- našeg biskupa dne 3. marca 1925. Ove godine dne 1. februara imenovan je za upravitelja društva (moderator dioecesanus) prečasni gospoldin Josip Benussi, preposit u Puli. Upiisali su se skoiro svi svečenici diocezanski. Svnha ovoga novoga društva je sačuvati svečenike od upliva novodoibnog poganstva, koji hoče da učinimo s njime kompromis, obraniti ga od nevjerstva i izdaje i sačuvati vjerne Kristu. No. bu-duči da su gdjekoji pali — naknaditi za njih Bogu uvrede: reparare et expiare. Cilj je krasan, a sredstva su laka. Zahtijeva se baš malo od članova. Moraju biti več upisani u Svečenike kla-njaoce, a imadu svaki dan meditirati barem 20 minuta ili četvrt sata i prikazivati za nevjerstvo svoje i subrače svaki dan presvetom Srcu Isuso-vu sva djela i boli onoga dana. Kako rekoh dužnosti su lake i veoma ugodne, a cilj je uzvišan: blažiti rane Srca Isusova zbog grijeha svojih i subrače. Dobro bi bilo, da se ovo društvo oroširi i u drugim biskupijama, jer ne nalaže skoro nista nova ni teška. ali pod formom sasma novom »re-paratores«. Da imamo potreba veliku reparare, o tom nema sumnje.. Ako bi to cijanjeno uredništvo htjelo uvrstiti pravila (Statuta), koja su dosta kratka, mogla bi se uvjeriti sva subrača. kako je ova naša nova udruga ili sodalicij idealna i praktična. (Prav radi ponatisnemo pravila. Sploh je mnenje mnogih sobr., da mi duhovniki pri tolikih in tako raznolikih skrbeh za druge le preveč zanemarjamo svojo lastno duhovno usovršitev. In vendar, spiritus est qui vivificat — in nemo dat, quod non habet. Zato bo »Zbornik« zelo rad prinašal zlasti duhovne pobude, ki mu jih bodo pošiljali goreči duhovniki. Torej, dragi sobrat, le pošljite pravila in še kaj! Urednik.) Pastoralni pomenki. C. Poderžaj: Hrvatski obrazec kesanja. V lanskem »Zborniku« piše na str. 59 msgr. Ličan o novem obrazcu kesanja v gor iški h molitvenikih. Ko sem članek bral, sem se spomnil obrazca kesanja, ki ga ima hrvatski molitvenik »Oče budi volja tvoja« (str. 102). Pred kratkim je pisal »Pučki Prijatelj«, da je »Oče budi volja tvoja« razprodan in da se bo iznova tiskal. Vsi duhovniki, ki pastirujemo v hrvatski Istri, vemo, kako je »Oče budi volja tvoja« za Istro dragocen in nenadomestljiv. Sedaj, ko ga ni mogoče dobiti, narod venomer povprašuje po njem. Radi izredne popularnosti pa je tembolj treba, da je molitvenik v vsakem oziru na višku, zlasti ker je. lahko rečemo, to sedaj naš edini katekizem in ker se rabi tudi v cerkvi. Mislim, da bi bilo dobro popraviti omenjeni obrazec kesanja. Poglejmo, kako je v njem izražen nepopolni kes. »Bože moj, ja se kalem... za sve svoje grijehe. Ne kajem se samo. jer sam griješeči izgubio raj, a zaslužio pakao; nego na- vlastito se kajem, što sam griješeči uvrijedio tebe Boga itd.« — Attritio in contritio- sta obsežena v enem samem dolgem stavku — in zdi se, da preveč na škodo nepopolnega kesa. Pozornost je osredotočena na contritio. Nepopolni kes ni izražen direktno, ampak ga molivec samo nekako predpostavlja. Ali bi ne bilo primernejše in učinkovitejše priprosto stopnjevanje od nepopolnega do popolnega? Čemu »ne samo, nego navlastito«. Po katerem predpisu je to potrebno? Pedagogika uči, da otrok šele s štirinajstim letom začne logično misliti in skieiPaiti. Obrazec kesanja pa mora biti primeren tudi za mlajša leta. Vprašanje pa je, kako bodo mogli otroci razumeti ta »ne samo, nego navlastito«. Kesanje se tudi moli v bolezni, v smrtni nevarnosti, ah če hočete, zvečer, ko je človek zaspan in truden, ko torej več ali manj težko zbira pozornost za dolge periode. Vsak duhovnik bo uvidel da je teže s premislekom moliti: »Kesam se ne samo zato, ker sem izgubil nebesa in zaslužil pekel, ampak posebno zato, ker sem razžalil Boga .. .« — kakor pa priprosto: »Kesam se, ker sem izgubil nebesa in zaslužil pekel, posebno pa. ker sem razžalil Boga ...« Kesanje je vzbujanje volje in čuvstev. saj je kesanje čuvstvo. Mojstri v izražanju čuvstev so pa pesniki. Če se komu zdi oblika »ne samo, nego navlastito-« primerna, naj pregleda n. pr. Prerado-v:ča ail Prešerna in naj pove, koliko takih zgledov je našel tam. Rezultat bo znak da je to zelo redko in v tako kratki zvezi čudno izražanje čuvstev. Kaj pa praksa? Ta je najvažnejša in ravno zaradi nje sem se oglasil. Že osem let poslušam spovedance v isti fari in šoli in sem ugotovil, da je gori omenjeni obrazec kesanja zelo neprimeren in kriv, da velik del naših župljanov ne moli prav kesanja in ga tudi nikoli ne bo. V rabi je od nekdaj sledeči obrazec, ki je podoben onemu v molitveniku: Ja se kajem svim srcem svojim svih svojih grijeha... (navajam samo toliko, kolikor mi je treba) ne toliko zato, da sam s njimi raj izgubio, pakao zadobio, nego, da sam svoga dobroga Boga uvrijedio . . . Attritio' se torej izraža kakor v molitveniku. Kako- pa ljudje to molijo? Polovica moli tako: Kajem se ... ne toliko zato, da sam raj izgubio, pakao zadobio. dobroga Boga uvrijedio. Obečujem itd. »Nego« torej zelo rad odpade, ker pač stoji v razumu na slabih nogah. Nekateri pa, izključujejo attritio: »Ne kajem se, jer sam pakao zadobio ... negoi da sam Boga uvrijedio!« Drugi zopet drugače. Summa: gotovo pol starejših spovedancev ne zna moliti kesanja. In nekdaj je bilo- več duhovnikov kakor danes. Ko sem prva leta pripravljal otroke na prejem sv. zakramentov, sem poskušal vrivati tisti nesrečni »nego-«, pa z zelo majhn-im uspehom. Pozneje sem iztrebil oboje; »ne toliko« -in »nego«; sedaj gre laže. Sedaj učim — ker boljšega nimam — takole: Kajem se itd. (kakor navadno) ... žao mi je, da sam griješeči izgubio ral i zaslužio pakao.. a najviše mi je žao, da sam svoga dobroga Bo-ga uvrijedio... Tako sem, prisiljen vsled neuspehov, popravil formulo in vidim, da se otroci — 59 — laglje nauče in tudi z razumevanjem molijo, kar je glavno. Tega nisem napisal, kakor da bi hotel kaj predlagati, ampak samo zato, da pojasnim, zakaj mi omenjeni obrazec ne ugaja. Enotnega obrazca kesanja v hrvatski Istri v sedanjih razmerah še dolgo ne bo, a mislim, da bi bilo koristno, če bi se sedanji oficielni obrazec popravil. Lažja in enostavnejša formula bo enotnost najbolj pospešila. Saj na tak način menda nikjer ne molijo, razen kjer je še kaj dedščine hrvatskega in italijanskega prevoda katekizma avstrijskih škofov. Homiletične iskre. Dr. Jakob Ukmar: Načrt govorov za evharistično tridnevnico. Dne 25. febr. t. 1. so se sešli slovenski dekani tržaško ? kop. škofije in nekateri drugi slov. duhovniki na posebno posve* tovanje, kako prirediti v tem sv. letu po župnijah evharistične pobožnosti, ki bi naj bile obenem nekaki ljudski misijoni ali duhovne vaje sensu lato. Ker je bila že prej izražena želja po enotnosti takih prireditev, sem izdelal za rečeni sestanek načrt več cerkvenih govorov, ki naj bi služili v ta namen. Gospodje so o njem razpravljali in končno predlagali, naj se objavi v Zborniku. Ker je med tem izšel v trž. s kop. škofiji škofijski odlok, ki ukazuje evhar. tridnevnice po vseh žup* nijah, in ker bi morda kazalo prirediti jih tudi po Goriški, pošiljam ta načrt na razpolago Zbornikovih naročnikov. Je pa res le načrt, nič docela izdela* nega; podaja le nekaj misli, ki jih bo mo* ral vsak sobrat seveda po krajevnih raz* merah razviti in aplicirati. Skušal sem spraviti v načrt dogmatiko in moralko o presv. Evharistiji ter pridejati še malo kolorita duh. vaj, da človek v tej luči pre* gleda in uredi svoje življenje. Kjer je predvidevano manjše število govorov, bo treba ali manj nujne izklju* čiti ali pa ideje dveh in več govorov str* niti v eno celoto. 1. Modra in ljubezniva je previdnost bož* ja za človeka v nadnaravnem pogledu od prvega začetka. Učlovečenje, trpljenje, smrt Kristusa, ustanovitev cerkve. Po* skrbljeno za studenec milosti v vsakem življenjskem položaju in za vse čase: za* četek nadnar. življenja — krst, potrjenje — birma, izguba milosti — pokora, težka bolezen — sv. poslednje olje, nadaljeva* nje Odrešenikovega dela — sv. posveče* nje, ustanovitev in obstoj družin — sv. zakon. Posebno čudovito je poskrbljeno za vzdrževanje nadnaravnega življenja v otrocih božjih. Ti jedo kruh neb. Očeta že tu na zemlji, kakor da so že v nebesih. Evharistija, njena imenitnost, razna imena, njen centralni položaj, središče bogočastja, vse meri nanjo: cerkve, ol* tarji, obleka, naš brevir. Hvaležnost in zaupanje. Mar ne bo Bog poskrbel za nas v minljivih stvareh? Nolite solliciti esse dicentes . . . (Mt 6, 31). Operamini non cibum, qui perit sed qui permanet in vitam aeternam (Io 6, 27). 2. Dogma o resnični pričuj očnosti Boga* človeka v Evharistiji. Trident. sess. 13. can. 1. Vere, realiter, substantialiter prae* sens. Zmote novotarjev 16. veka. Argumentom traditionis: od apost. ča* sov med kristjani vedno ista vera. Ni poznejšega začetka. Ujemajo se stare verske ločinke; ujema se pravoslavje, ki bi bilo vsak človeški izum kat. Cerkve gotovo zavrglo, pa se niti tozadevnim prigovarjanjem protestantov ni udalo. Glavno iz cerkvenih očetov in pisateljev, Ignacija Ant., Justina, Cirila Jeruz., Am* broža, Avguština, Hrizostoma, Tomaža Akv. Glej dotične teze v dogmatiki, offi* cium infra octavam Corp. Chr., Hurter opuscula sel. ss. Patrum vol. 7. Sv. pisma do zdaj nič omenili, zadostu* je izročilo. Bog ni sv. pisma kar tako iz* ročil ljudem, ampak hoče, da slušamo vidno učečo oblast. To podpira sv. Duh, da se ne moti, sicer bi bilo Krist, delo kmalu uničeno. Cerkev slušati, sicer ob vero. Ne more imeti Boga za očeta, kdor nima cerkve za mater (Cvpr. de unit. eccl. 6). Pomisleki radi slabosti človeš* kega elementa v cerkvi. — 60 — 3. Dogma transsubstantiationis. Trident. sess. 13, can. 2. Poudarjati, da ni več ne kruha ne vina, da se njih substanca iz* premeni v subst. Kristusovega telesa in krvi, da je Kristus v Evhar. v poveliča* nem telesu tako čudovito pričujoč, da ga človeški um ne more doumeti, niti beseda izraziti. V dokaz navajati besede postavitve v sinoptikih in Pavlovo poročilo 1 Cor 11. Glej v dogmatiki tozadevne teze. Kako mogočno posega Bog v naravo, vse vodi, izpreminja, sestavlja, razkraja. Čudovito delovanje Kristusovo, čudeži na ljudeh in ostali naravi, posebno še na njegovem lastnem telesu, hodil po jezeru, se izpremenil na gori, vstal iz groba, se prikazal različno, šel v nebo. Nepredirne skrivnosti v Bogu: Trojica, božje lastno* sti, delitev milosti vere. Cfr. Rom 11 celo pogl., posebno od 22. verza dalje. Razmerje med vero in razumom. Cone. Vaticanum sess. 3. cap. 4. Hurter, dogm. vol. I. ob koncu. Vzroki verske mlačnosti in nevere s posebnim ozirom na naše mladeniče in može. Zgledi konvertitov. 4. Besede, s katerimi Jezus obljubi sv. Evharistijo. Io 6. Obrazložiti okoliščine časa in kraja. Evharistija kot zakrament. Milosti sv. obhajila. Priprava na sv. obhajilo. Narava in posledice malih grehov. Ne* popolnosti. Boj za duhovni napredek. Corroborari per Spiritum eius in interio* rQm hominem, Christum habitare per fi* dem in cordibus vestris, in cantate radi* cati (Eph 3, 16—17). Najvišja stopinja: vivo autem, iam non ego, vivit vero in me Christus (Gal 2, 20). Sredstva: molitev, partikularno izpra* ševanje vesti, posebno pa pogosto sv. ob* hajilo. Poudarjati: to ni nagrada za sve* tost, ampak hrana vseh otrok božjih, da ostanejo in rastejo v hiši neb. Očeta. De* cretum Congr. s. Concilii 20. dec. 1905. 5. Okoliščine ljubkega prizora: sinite par* vulos venire ad me (Me 10, 14). Odločilen pomen otroške vzgoje. Po* sledice izvirnega greha; razna slaba nag* njenja spavajo v otroku in se pozneje zbude. Principiis obsta. Že mali otroci naj se starosti primerno vežbajo v du* hovnem boju, zatajevanju samega sebe, molitvi. Posebno so potrebni angelskega kruha. Prvo sv. obhajilo in pogosto sv. obhajilo otrok. Decr. Congr. de sacra* mentis 8. avg. 1910. Odraščajoča mladina se bo ohranila čista in verna le po združenju s Sinom deviške Matere. Sedat enim, cum in nobis maneat Christus, saevientem membro* rum nostrorum legem et sicut pastor bo* nus ab omni nos erigit času (Cyrill. Alex. 1. 4. in Io. c. 17). Sicer pa velja vsem: Nisi conversi fue* ritis et efficiamini sicut parvuli, non in* trabitis in regnum coelorum (Mt 18, 3). Duh sv. Terezije Det. Jezusa. Več otroš* ke vdanosti, zaupanja, ljubezni do Boga. 6. Glavne točke iz premišljevanja o smrti. Par besed o bolezni in trpljenju sploh v luči verske resnice o previdnosti božji. Evharistija kot popotnica. Duhovna skrb za bolnike, priprava na sv. zakra* mente. Napačne navade in predsodki. Obscero vos tamquam advenas et pe* regrinos abstinere vos a carnalibus desi* deriis (1 Petr 2, 11). Bojmo se dušne smr* ti, velikega greha. Že sedaj umirajmo svetu in sebi; qui sunt Christi, čarnem suam crucifixerunt cum vitiis et con* cupiscentiis (Gal 5, 24). 7. Evharistija kot daritev. Dogmatični do* kazi, da je res daritev. V čem je bistvo daritve? Darivec primarius et secunda* rius. Dostojanstvo kat. duhovnika. Njegova opravila; najimenitnejša služba je pri ol* tarju. Razmerje vernikov do dušnih pastir* jev. Stanje domače škofije. Skrb za du* hovniški naraščaj. Sir j e obzorje: ab ortu enim solis usque ad occasum magnum est nomen meum in gentibus et in omni loco sacrificatur et offertur nomini meo oblatio munda (Mal 1, 11). Adveniat regnum tuum! Mi* sijonska misel. — 61 Sadovi evhar. daritve. Neizmerna ško* da opuščanja sv. maše v moralnem, kuk turnem, socialnem in gmotnem pogledu. Liturgična plat. Ljubezen do domače župne cerkve. Pravo obnašanje v cerkvi, poslušanje božje besede, skupna molitev, cerkveno petje. Evhar. pobožnosti. Skrb za lepoto hiše božje. 9. Evharistija in notranje življenje. Skrivnostno življenje Jezusovo v tabers naklju. Dovršenost je v nadnaravni ljubezni. Plenitudo legis est dilectio (Rom 13, 10). Evharistija je zakrament združenja z Bogom; in me manet et ego in ilio (Io 6, 57). Druži vernike v mistično celoto: unus panis, unum corpus multi sumus, omnes, qui de uno pane participamus (1 Cor 10, 17). Kako je vezala prve kristja* ne, cfr Act 2 in 4. Dolga je pot, doneč formetur Christus in nobis (Gal. 4, 19). Težko odmreti sve* tu, veliko težje sebi. Poveličani Kristus nas mora transformirati. Po prvem sv. obhajilu na tem svetu govori Jezus apos stolom: ego sum vitis, vos palmites (Io 15, 5). V tem je vsa skrivnost nadnarav* nega življenja. Še par besed o tihih obiskih pred Zve* ličarjem v zakramentu ljubezni. Premiš* Ijevanje. Misijonska misel. Zbirka misijonskih dni od 3. do 6. januarja 1926. KRAJ SKUPAJ ZA D. Š. V. ZA D. SV. D. ZA AFRIKO 1 Gorica 3017.50 2709.50 43.— 265,— 2 Ukve 560,— 170.— 390,— 3 Št. Peter na Krasu 559.65 395.65 64,— 100,— 4 Studeno 450.85 323.60 7.50 119.75 5 Kanal 436.— 436.— 6 Šturj e 404,— 404,— 7 Kamnje 402,— 226.— 176,— 8-Ajdovščina 371.70 346.60 25.10 9 Vipava 370.— 340,— 30,— 10 Šentvidska gora 350.60 210,— 18.60 122,— 11 Tolmin 350,— 250,— 100.— 12 Lokavec 334.30 300.— 34.30 13 Ravnica 330.— 255,— 75,— 14 Osek 310.30 300.30 10.-7- 15 Cerkno 302.30 270.75 31.55 16 Cepòvan 300.— 300,— 17 Otlica 285,— 200.— 85,— 18 Nabrežina 280,— 180.—» 100,— 19 Solkan 251.55 251.55 20 Košana 245.— 245,— 21 Volče 240.— 218,— 22,— 22 Biljana 240,— 240.— 23 Podbrdo 234,— 184.— 50,— 24 Miren 230,— 230.— 25 Komen 225,— 225,— 26 Grgar 220,— 125,— 95.— 27 Livek 210.40 210.40 28 Hrenovke 204,— 204,— 29 Črniče 189.25 160.— 29.25 30 Batuje 187.50 177.50 10,— 31 Vrhpolje 186.55 186.55 32 Rihtmberk 185.70 185.70 33 Podraga 180.40 146.40 34.— 34 Gorjansko 180,— 180,— 35 Medana 174.50 144.50 30,— 36 Gore pri Idriji 170,— 170.— 62 — KRAJ SKUPAJ ZA D. Š. V. ZA D. SV. D. ZA AFRIKO 37 Log pri Bovcu 170,— 170.— 38 Zavratec 163,— 163,— 39 St om a ž 162.60 92.60 70— 40 Zato niča 160.— 160,— 41 Šempas 159.— 155,— 4— 42 Vedrijan 158.50 129.70 16.80 12— 43 Banjšice 153.30 153.30 44 Lozice 152,— 24.80 7.20 120— 45 Kozana 165,— 165,— 46 Idrija 145.80 145.80 47 Vipolže 145.— 145.— 48 Ročinj 145,— 145,— 49 Col 143.— 143.— 50 Št. Andrež 140,— 140,— 51 Bate 140.— 80.— 20— 40— 52 Prvačina 135,— 135,— 53 Števerjan 130.40 130.40 54 Knežak 125.80 125.80 55 Št. Peter pri Gorici 120,— 120,— 56 Trnovo pri Gorici 120,— 120,— 57 Vrtojba 115.40 115.40 58 Opatjeselo 115.— 115,— 59 Sv. Križ 115,— 115,— 60 Sv. Lucija 110.45 110.45 61 Gradno 110 — . 110,— 62 Štanjel 107,— 1 OL- 63 Pomikve-Pečine 101,— IO!.— 23— 64 Otalež 100.70 77.70 65 Kojsko 100,— ' 100,— 66 Podgora 100,— 100,— 67 Ustje 100,— 100.— 68 Veliki Dol 100,— 100.— 50— 69 Nadanjeselo 90.— 40,— 70 Ledine 88.— 88,— 25— 71 Šempolaj-Mavhinje 86,— 56.— 5.— 72 Breginj 83,— 83,— 73 Gabrije pri Mirnu 81.20 81.20 74 Trnje 80.— 80.— 75 Podkraj 80.— 80— 76 Soča 79,— 79,— 77 Vogersko 16.— 76— 78 Spodnja Idrija 71.— 71— 79 Kred 71,— 71 — 80 Podmelec 70.— 70— 81 Kronberg 70,— 70— 82 Razdrto-Ubeljsko 70,— 70— 83 Deskle 70,— 70— 84 Prosnid-Robidišče 70.— 70— 85 Podsiabotin 68.— 68— 86 Šebrelje-Jageršče 66.— 66— 87 Devin 63,— 63— 13.30 88 Gorenja Tribuša 62.35 49.05 89 Renče 61.50 61.51) 90 Ravne-Orehek 61.50 61.50 25— 91 Drežnica 65,— 40— 92 Kal 60,— 40— 20— 93 Trbiž 60,— 60— 94 Planina 60.— 60— 95 Avče 55.— 55— 96 Vreme 51.— 51 — 97 Brestovica • 50.05 50.05 98 Št. Vid 50.— 50— 99 Levpa 50,— 50— 100 Novaki 50,— 50— — 63 KRAj SKUPAJ 101 Godovič 50,— 102 Pliskovica 50,— 103 Roče 48,— 104 Rabelj 45.70 105 Tomaj 45,— 106 Slap pri Vipavi 40.— 107 Malborget 32.65 108 Škrbina 30.— 109 Sedlo 30,— 110 Temnica 28,— 111 Fojana 25,— 112 Lokve 25.— 113 Kožbana 25,— 114 Postojna 125.— 115 Št. Lovrenc-Neblo 24.80 116 Velike Žablje 20.— 117 Leopoldskirchen 15.15 118 Idrija pri Bači 13— 119 Stržišče 13.— 120 Gogau 12.30 121 Šmartno 7.— 122 Libušnje 5.65 Skupaj 20.254.85 Za odkup afriških sužnjev smo prejeli še: 1. Pečine L 12; 2. Ponikve L 25.40; 3. Čepovan L 60; 4. Pcdmelec L 20; 5. Nemški Rut L 15; 6. Obleke L 15; 7. Prvačina L 10; 8. Dekanija Idrija L 879; 9. Šmarje L 38: 10. Gradišče L 10.50; 11. Kronberg L 19.60; 12. Novaki L 20; 13. Otalež ZA D. Š. V. 50,— 50,— 48.— 45.70 45,— 40.— 32.65 30.— 30— 28,— 25.— 25,— 25.— 25.— 24.80 10,— 15.15 13.— 13— 12.30 7,— 5.65 17.626.50 538.10 2090.25 L 20; 14. Gorica L 41.30; 15. Dekanija Kojsko L 32.65; 16. Bukovo L 9.45; 17. Dekaniia Vipava L 115; 18. Goče 42; 19. Erželj L 5; 20. Dekanija Bovec L 151; 21. Vipolže L 24: 22. Libušnje L 16.20; 23. Podkraj L 8^; 24. Št. Vid L 40; 25. Doberdob L 38.90. Skupaj L 1747. V Gorici, dne 15. aprila 1926. Ivan Reščič. ZA D. SV. D. ZA AFRIKO 100,— 10,— Sz Zbora. TAJNIŠKO POROČILO. Zbor svečenikov sv. Pavla je v svoji seji dne 15. aprila sklenil pozvati vse sobrate tajnike zajednic, naj čimprej sporoče naslove odbornikov za tekoče leto. Pri isti seji se je sklenilo, da znaša udnina za vsakega člana 25 lir. V tem prispevku je vključena naročnina na »Zbornik«. Denar naj se pošilja izs ključno le na naslov: Ms^r. A. Berlot, Via Dreossi 16, Gorica. Odbor je nadalje pretresal vprašanje o paramentnem društvu in orglarski šoli. Zlasti slednja zadeva je zelo pes reča. Zbor pričakuje od sobratov tozas devnih nasvetov. Filip Terčelj, t. č. tajnik. Sobratom. »Zbor« sestavlja spomenico na komis sarstvo v Trevižu glede manjkajočih stranskih oltarjev ter njih opreme. V spomenici bomo prosili, da se ulijejo tudi od bivše Avstrije zaplenjeni zvonovi. Tozadevno odškodnino prepustimo se* danji vladavini. Obenem poprosimo, da prevzame še nedodelane cerkve v lastno režijo ter jih čimprej vzpostavi. Vojna odškodnina za premičnine naj se pospeši in čimprej izplača v gotovini, da ne bodo cerkvena oskrbništva trpela škode na obrestih vsled dolga za naročene cerkve* ne predmete. Če ima kak sobrat še kako tozadevno željo, naj jo sporoči »Zboru«. Obenem obveščam preč. sobrate, da je že sestavljena tudi spomenica na kr. ob* last glede našega gmotnega položaja se* daj in pod bivšo Avstrijo. Starosta. Naše Zajednice. Šempeterska zajednica je imela svojo knferenco v Prvačini dne 21. aprila. Referirai je g. župnik Primožič o uradnem dopisovanju. — Poleg drugega smo sklenili, da pri- 64 rede dekliški Marijini vrtci šempeterskega dekanata svoje romanje na Grad dne 6. maja, deški pi na Sv. goro dne 20. maja. — Obenem smo določili, da bo prihodnja marijanska konferenca v Dornbergu dne 27. maja z referati o dekliških, ženskih in moških Marijinih družbah. Kaj pa druge zajednice? Kje in kdaj so imele svoje sestanke pretekli mesec? O čem so razpravljale? Kje in kdaj bodo imele svoje sestanke v majmiku? O, dragi sobrat, to je curiosità« exa-gerata. Ali ne veš, da so to tajnosti zaiedniških tajnikov? Kako neki bi bili tajniki, če bi o vsem poročali? Iz Istre. J. G . »Propter Sion non tacebo« (Iz 62). Uspješnom razvoju katoličke akcije mcdju Slo-vencima i Hrvatima u Italiji velika su zapreka nekoja zlo orijentirana naša subrača. Ima svečenika. koji čitaju ponajviše »Istarsku Riječ«, jer se list tura badava. Nekoji se služe »Edinošču«, koja umije lukavo sakrivati svoje načrte. Pomislimo samo, kako če »I. R.« pisati korektno glede crkvenih i vjersko-moralnih pitanja, kad zato nc može dati uredništvo nikakve garancije radi nedostatka opče naobrhizbe. Ni »Edinost« ne može pružiti bolje duševne hrane u tom pogledu, kad uzmemo u obzir, da sadašnja liberalna inteligenčna ne poznaje ni maloga katekizma, a da o kr-ščanskoj filozofiji ni ne govorimo. Uza sve to ima svečenika, koji po rečenim no-vinama sude Papu i daju si ad usum delphini tu-mačiti njegove alokucije. Te novine na isti način bez ikakvog poznavanja stvari ocenjuju biskupe j svečenstvo, koje nije u liberalnem taboru. Zar nije to »testimonium paupertatis«! Da, to je več degeneracija u duševnem pogledu. Nije zato čudo. ako svaka kritika s naše strani svršava kod cnakove subrače sa rijeaima: Liberalne su novine bolje od katoličkih. Tako svečenstvo nema smisla za uzgoj svečeničkog pomladka. Ne brine se za dobro katoličko stivo. Ima jih, koji se žacaju preporučiti u crkvi društvo Sv. Mohora, da se ne zamjere liberalcima. Mlado katol. dijaštvo razumije taj pokret oni ne če. Ex ore infantium — bi se mogli podučiti. Silno škode dobroj stvari duhovna subrača, koja rade u kulturnim društvima. ustanovljenim sa liberalnim programom ili u onima bez svake boje u kulturnom pogledu, jer su takova društva još pogibeljnija. Škode nam i oni. koji dopisuju novi-nama onakovog smjera. Ima doduše značajeva, koji hoče biti u opoziciji, ako ne mogu biti gospodari u katol. društvu. To su ljudi posebne naravi, kojima je takav po-stupak prirodjen. Opravdati se to ne može, kad na taj način škode katoličkoj stvari. — Nekoji možda misle, da če tako popraviti formalno svoje liberalne drugove. Varaju sebe i druge neupučene! U sadašnje vrijeme popraviti liberalnu inteli-genciju bilo bi djelo čudesa. Katolik pak če uvijek nastradati u onakvim prigodama, ako ne osobno, a to če dati zao primjer drugima — i ako bude tvrdio i pisao, da je na novom. dobrom putu. iskustvo nam to potvrdjuje. U slučaju, da je takav čovjek drugima učitelj i uzgajatelj, bit če još gore. U provadjanju katol. akcije imademo jasno označeni program. Svaki svečenik bi kao takav morao poznavati taj program, držati se tog programa v praksi, u crkvi i izvam crkve. Bila bi n.ajveča nedosljednost, kad bismo u crkvi tumačili puku sv. Evandjeilje, izvan crkve pak bismo išli na lijepak liberalnim farizejima. Kristova je istina samo jedna, i samo ta če nas osloboditi. Cerkvena glasba. »Šestnajst evharističnih pesmi« za mešani zbor je zložil Vinko Vodopivec in jih poklonil Kristusu Kralju. Temeljito strokovno oceno o umetniški vrednosti teh skladb bo gotovo prinesel »Cerkveni glasbenik«. Mi bi radi na tem mestu podčrtali tri stvari. Prvič to, da se je naš gospod Vinko s temi skladbami spet nekoliko bolj posvetil cerkveni pesmi. Kakor je žalostno, če duhovnik-umetnik nima za Boga in njegovo Cerkev nobene srčne strune, tako je tudi razveseljivo če vidimo duhovnika kako tudi kot umetnik v prvi vrsti služi Bogu in želi proslaviti njegovo Cerkev. Zato želimo naj bi g. Vodopivec le še in še prepeval na čast presv. Evharistiji. Drugič moramo poudariti, da se g. Vinko kot umetnik vedno krasneje razvija. Tudi v teh evharističnih pesmih ni zatajil svojega umetniškega svojstva: vedno znova srečavamo tudi na teh straneh našega preprostega, iskrenega, nežnega, morda še preveč čuvstvenega Vinka, a njegova harmonija je tu pestrejša, resnejša in uglajenejša kot v prejšnjih njegovih skladbah. Tretjič je treba z veseljem ugotovit', da bodo te preiskrene evharistične pesmi med našim ljudstvom zelo pospešile prisrčno ljubezen do evharističnega Jezusa in zlasti do sv. obhajila. V teh pesmih je vse polno takih motivov, ki se bodo lahko zlili z dušo našega ljudstva; nehote jih bo pri delu in počitku ponavljalo, nehote se mu bodo tudi obujale s temi priprosto nežnimi melodijami misli, na evharističnega Boga. To bi želeli poudariti, ker je pač evidentno, da je treba tudi Boga ne le nekako formalno suhoparno, ampak z vsem srcem in vsemi silami ljubiti. Naša misel je, da ne sme biti cerkve, ki bi si ne omislila teh Vodopivčevih evharističnih pesmi. Stanejo le 6 Ur in se dobe v knjigarni K. T. D. v Gorici. V katkem izide tudi nova zbirka Vodopivčevih Marijinih pesmi. Poglejte, ali ni tudi ta že v knjigarni K. T. D. v Gorici. 65 — f Anton Foerster. V soboto 17. aprila ob pol 12. uri dopoldne je prinesel brzojav iz Novega mesta v Ljubljano vest da je odšel v enostransko življenje po svoje plačilo starosta slovenskih skladateljev, odločni, nepopustljivi reformator slovenske cerkvene glasbe, neumorni orač na trdih ledinah slovenske glasbe sploh — Anton Foerster. Rodil se je 20. dec. 1837 v Osenicah na Češkem, bil je torej v devetinesemdesetem letu. Leta' 1863. je na praški univerzi dovršil pravne nauke. V letih 1865.—1867. je živel v Senju, od leta 1867. dalje v Ljubljani; najprej kot kapelnik Dramatičnega društva in pevovodja čitalnice, a od leta 1868. dalje pa je 32 let vodil glasbo V stolnici do 1. 1900. Leta 1877. je ustanovil orglarsko šolo in v njej v 31. letih vzgojil krog 200 organistov, ki so njegove plemenite nazore o važnosti dobre, dostojne cerkvene glasbe razširili po vsej Sloveniji in vsemu našemu cerkvenoglasbenemu življenju in delovanju vtisnili značilni Foersterjev pečat. Poučeval je petje v bogoslovju, na gimnaziji, realki, v Alojzi-jevišču, v Huthovem zavodu in zasebno. Z rajnikom Gnezdom je leta 1878. ustanovil »Cerkveni glasbenik« in mu 31 let urejal priloge. Že to bi bilo za enega človeka dela s kupom dovolj. Pa je poleg tega še neumorno komponiral, da se pred našimi očmi vrsti dolg sprevod njegovih skladb: 10 latinskih maš, staroslovenska maša. dve slovenski, gradualov, ofertorijev nad 250. Te Deum nastopa v četverem obdelovanju, slovenskih cerkvenih pesmi je skoro 300. Za cerkvenimi prihaja dolga vrsta svetnih skladeb. Bog daj duši, ki je najlepša svoja dela, ki je največji in najplemenitejši del svojih trudov in naporov posvetila Njegovi slavi, daj v plačilo večni mir in blaženi pokoj! Cerkveno - upravne zadeve. Msgr. dr. M. Arko: O orglah. (Nadaljevanje.) Lansko leto so popravljali 20 let stare orgle v Črnem vrhu. Plačali so za to 1200 ali celo 1400 lir, pa župnik mi je potožili; Toliko srno nabrali, pa ni nič boljše. Ljudje pričakujejo kai uspeha, če tako vsoto zberejo. Povabil me je, naj pridem orgle pogledat. Na dan vizitacije smo šli na kor. Odprem en register in igram hromatično skalo, da tudi neveščak spozna napako. F.n glas je močan, drugi tih, sosed molči, četrti nekai hripavo zagodrnja in tako naprej vseh 54 tipk. O kaki egalizaciji ne duha ne sluha. Tako je šlo register za registrom. Uglasil je še precej dobro. Iz tega sem sklepal, da dotični mojster lahko dobro uglaša klavirje, a za orgle je pravi mojster-skaza. Klavir in orgle sta si nekoliko podobna instrumenta, vendar v bistvu sta daleč narazen. Vsak ima svoje posebno polje. Vprašal sem župnika, zakaj se ni obrnil prej name. V zadregi je priznal, da mu je ta in ta glasbenik nasvetoval dotičnega mojstra in da je mtn'1, da ga on najbrž osebno pozna, dočim ga jaz ne, in da so ljudje silili, da bi bile orgle vsaj za birmo popravljene. Pregledal jih je pozneje orglarski mojster Dernič in obžaloval, da so tako dobre skoraj še nove orgle tako pokvarjene. Treba bi bilo novih 700 lir, da bi popravil, kar je skaženega na piščailih. Kadar hočemo popraviti, uglasiti in očistiti orgle, obrnimo se na mojstra-strokovnjaka. Posebno novejše orgle imajo toliko raznih zvez in posebnih skupin, da bi jih samouk le pokvaril, ne popravil. Lansko leto je tu pri 4 cerkvah delal orglarski mojster Anton Dernič iz Radovljice. Idrijske orgle so skoraj še enkrat večje kakor črnovrške. Dernič jih je izčistil in uglasil za 500 lir. samouk je pa za črnovrške dobil 1200 lir. da jih je pokvaril. V Spodnji Idriji je naredil cinaste piščali v prospektu, enako je v Godoviču dodal nov register. Povsod so bili ljudje zadovoljni. Dernič je prej več let delal na Nemškem in Francoskem, potem šele je začel graditi orgle samostojno. Zato takoj zapazi pogrešek in ve, kako ga odpraviti, za ugla-šanje je pa menda med Slovenci prvak. Tako naglo im spretno mu gre delo od rok. da je veselje — in kako čisto uglasi! Moj klavir ni bil že 7 let uglašen, v eni uri ga je tako čisto ubral, da zopet šest let ni bilo treba nobenega popravila. Enako se obrnimo pri nabavi novih orgel le na strokovnjaka. Saj tu gre za napravo, ki bo stoletja služila cerkvi. Ne glejmo toliko na ceno in ne stiskajmo mojstra pri plačilu; saj mora tudi tak živeti in če res kaj zna, naj le dobro živi. Četudi drago plačamo, bomo gotovo najceneje opravili, ker nam bo dal dobro in temeljito izdelano blago. Pred 30 leti so v Podragi naročili orglarskemu mojstru Goršiču v Ljubljani, naj izdela načrt in določi ceno za nove orgle v njih majhni cerkvi. Goršič sestavi dispozicijo in se ponudi, da bi za gotovo vsoto izvršil orgle. Občina, ki je plačala vse, je pa gledala, kako bi se dalo kaj prištediti. Poslala je dispozicijo Zupanu v Kamno gorico, naj on pove, za koliko bi take orgle izdelal. On se je ponudil, da bi 200 gld ceneje delal. Dobil je naročilo. Pri kolavdaciji si m na koncu igral s polnimi orglami, in ker je bil pedal prešibak, sem ga igral v oktavi z obema nogama. Navzočih ,ie bilo več duhovnov. Po končanem delu me vpraša eden, zakaj nisem rabil pedala. »Pri polnih orglah se tako poda krepak pedal; posebno če se ž njim malo poropota, dà pravo podlago in moč.« V oceni sem omenil Zupanu ta pogrešek, a on mi odgovori, da se je natanko držal dispozicije in mere in da bi bil rad dodal markanten subbas, a da ni smel, ker občina ni hotela doplačati. Slovenci imamo večkrat pete litanije, da vsa cerkev odgovarja. Če hočemo v taktu obdržati pojočo množico in jo ohraniti v pravilni legi, da nam ne pada z glasom, je treba le pedal rabiti. Ko daje tako močno podlago, se višji glasovi vzdrže na višini in ljudstvo ne bo zastajalo za pevci na koru, ker jim bo podal nekako taktiral. — 66 Svetoval bi še našim glasbenim samoukom, naj gredo malo na tuje. Tehnika je danes zelo napredovala in treba se je poprijeti novega, v praksi utrjenega, ne pa le pri svoji stari navadi trmasto ostati Vedno se kliče: »Svoji k svojim! Podpirajte domačine, kaj naročate v tujini, domačim ljudem kruha manjka, vi pa denar na tuje pošiljate!« Naj se res domačini potrudjjo, da nam solidno postrežejo, pa bodo lahko živeli. Velikokrat se trkamo bahavo na prsi: »To smo mi, ki kaj znamo«. Ce pa primerjamo naše izdelke z drugimi, pa vidimo', da so daleč, daleč za njimi. Le en zgled za to: Naša Katoliška delavska družba ima majhen harmonij že nad 30 let. Stal je 60 goldinarjev in je znan pod imenom »Schulharmonium«. Kolikokrat je ta harmonij že menjal stanovanje! Nosili so ga iz ene hiše v drugo, kakor je bila kje kaka prireditev; pri vsaki skušnji, in teh je več na teden, se mora prestavljati iz enega kota v drugi, pa zopet na sredo sobe itd. A ves čas ie ohranil svoj glas neskaljen, meh in druga oprava je še vedno nepokvarjena.. V 30 letih ga ni bilo treba nikoli popravljati, vedno je vršil svojo nalogo čisto in mogočno. Lansko leto pa smo naročili za mladeniško družbo pri domačem samouku majhen harmonij za 1000 lir. Kaka razlika! Komaj leto dni. vedno v isti sobi, pa je že razglašen in tako nepraktično sestavljen, da z nejevoljo sedeš k igranju. Dobivali smo prej fine harmonije iz Nemčije in iz Amerike, tudi Ceh »Shota« je pošiljal solidne izdelke. Bili so zunanje okusni, znotraj trdno izdelani, barva in moč glasu prikupljiva. Par slovenskih tvrdk se je tudi lotilo na tem polju konkurirati, pa ni šlo. Zakaj ni šlo? Trdovratno so ostajali pri svojem navadnem izdelovanju, pa le trdili, da Slovenec nima sreče in da noben prerok ni čislan v domači deželi. Naše domače mojstre so opozarjali na napredek drugod, a oni so se še pobahali, da so pri tem ali onem mojstru delali in da že vedo, da je tako, kakor delajo' oni. najboljše. Prelat Smrekar v Ljubljani je oba mojstra Gor-šiča in Milavca tako izuril, da so jih celo nemški mojstri občudovali. A oba sta mi pravila, kako sta sem pa tje delala po svojem načrtu, a on je prišel do boljše iznajdbe, pa sta; včasih v svojo škodo že začeto delo zavrgla in se oklenila nasvetovanega. In kar je prišlo iz njunih rok, je bilo vse solidno izdelano, vsak register sam zase poln, nekako moški, ki se je pa zopet prilegal tovarišu in z njim napravil novo krasno skupino. Pa sta tudi ta dva mojstra rekla: Človek se mora vedno učiti in ne zavreči nobenega pametnega nasveta. Nista sicer obogatela, a stanu primerno sta dobro izhajala. Njuni izdelki so bili cenejši od tujih in še danes po toliko letih lih vsakdo pohvali. To bi priporočal tudi našim mladim bodočim mojstrom! Skrbite za lepo petje pri Šmarnicah! Sezite po novi Vodopivčevi zbirki Marijinih pesmi! Quantum potes, tantum aude! Iv. M—a: Zakaj pišem o zvonovih? I. Najprej si dovoljujem kratek odgovor na vprašanje: Ali so zavzeli moji spisi v Zborniku preveč prostora in ali so bili nepotrebni? Ako vzamemo v roke slov. pol. dnev= nike, naletimo v njih skoraj na redna po* ročila o športu, ki se raztezajo tudi čez več stolpcev. Komu so ta poročila zani* miva, komu koristna? Z malimi izjema* mi le mladini po mestih in trgih. Večina čitateljev jih, beroč, kar prehaja. In če bi se ta večina pritožila, da se porablja za sport preveč prostora, bi dobila odgovor: Uredništvo mora ustrezati tudi manjši* nam svojih bravcev. Obrnimo to na Zbornik! Ta je začel — na željo g. urednika — objavljati moje spise z letom 1923. Od doslej izdanih tis* kanih 254 strani je odpadlo na moje spise 18 strani. To je pač taka malenkost, da ni mogoče niti domnevati, da bi se našel med čč. gg. bravci kdo, ki bi mu bilo to preveč. To bi bila očitna mržnja proti zvonovom. Kaj takega so pa zmožni — kot uči zgodovina — le nasprotniki kršč. cerkva. Ali so pa spisi o zvonovih Zbornike* vim bravcem nezanimivi? To bi bilo mo* goče, ako bi mi imeli vse polno zvono* slovnih knjig, ali če bi objavljali naši ča* sopisi zvonoslovne članke. Takih knjig pa nimamo in taki časopisni članki so pri nas prave bele vrane. Edini slovenski list, ki je o zvonovih razmeroma največ na* pisal, je Zbornik. Kdor nima torej na razpolago obilice tostrokovnih nemških del — Italijani so že tako taki ubožci kot mi — temu ne morejo biti spisi v Zbor* niku nezanimivi. To bi mogli biti le, če bi gg. duhovniki ne bili prvi oskrbniki cerkv. zvonov. Tudi sedanji gg. kaplani ne uidejo tej dolžnosti. Drugih gospodov je pa že tako prav malo. Zvonoslovni spisi v Zborniku so torej tudi potrebni. Pa poreče morebitni Zbornikov neza* dovoljnik: Zvonoslovni spisi naj se iz* dajo v posebni knjigi! Že, že, toda kdo naj — gotov velike izgube — knjigo za* 67 loži? Kdo naj jo kupi? Gospod nezados voljnik gotovo ne, četudi jo živo potres buje. Osebne vesti. Goriška nadškofija. C. g. Ivan Habjan, kaplan v Vinici, je bil za vedno izpuščen iz goriške nadškofije ter sprejet v ljubljansko škofijo. C. g. Alojzij Modonutti, duhovnik videmske nadškofije, je prišel na mesto č. g. Roberta Vitturi-ja kot duhovni ravnatelj sirotišnice »Duca d’Aosta« v Gradiško. Dne 9. marca t,- 1. je umrl v Brazzano č. g. Ivan Visintin, vpok. vikar in zlatomašnik. Investirani so bili sledeči župniki: č. g. Ermatora Evgenij za Strassol-do: č. g. Mcrsutt Alojzij za Morraro in č. g. Spes-sct Franc za Perteole; poslednja dva zamenjata župniji. Dne 25. marca t. 1. so bili posvečeni v mašnike sledeči goriški bogoslovci: č. g. Ivan Juvančič iz Bovca, č. g. Peter Šorli z Grahovega in č. g, Ivan Simeon iz Crauglia. Prva dva sta imela novo mašo v domači fari na velikonočni pondeljek, tretji pa na 1. povelik. nedeljo. Prevzvišeni knez-nadškof je blagoslovil oltar v Nabrežini dne 18. t. m., zvonove pa dne 17. decembra 1925 za Velike Žablje, 21. marca 1926 v Fari, 25. manca v Solkanu, 28. marca v Ločniku, 5. aprila 1926 v Zagradu. Tržaška škofija. C. g. Tozzi Leon je imenovan za 2. kaplana pri Sv. Ivanu v Trstu; č. g. Damiani Frančišek je imenovan za oprtaljskega dekana in častnega kon-zistorialnega svetnika; č. p. Piemonte Faust in O. S. F. je bil investiran za župnika Sv. M. Velike v Trstu; č. g. Guiom Ambrozij, doslej župni upravitelj v Lanišču, je imenovan za župnega upravitelja v Pazu in Boijunu, odkoder pojde č. g. Cauzzi Aleksander kot župni upravitelj v župn jo Lanišče. V Muntr lju je umrl dne 16. aprila č. g. Josip Bastijanič, župnik v pok. Naj v miru počiva! Razgled po svetu. Pn občuje msgr. dr. Josip Ličan. Italija. Smrt sestre pok. papeža Piìa X. Umrla je v Rimu sestra pok. papeža Pij a X. 76 let stara, po imenu Ana Sarto. Bivala je skupno s svojimi sestrami Matijo in Rozo. Vodila je gospodinjske posle zvesto in ponižno pri svojem bratu, ko je še bil župnik, škof, kardinal v Benetkah in papež v Ritmu. Vlada ji je priredila sijajen pogreb. Alojzijanska stoletnica. V Rimu je zboroval pod kardinalom Pompilijem odbor za praznovanje druge stoletnice, oidkar je bil svetnikom prištet sv. Alojzij Gonzaga. Odbor je izvolil razne odseke za propagando, za verske manifestacije in romanja. Ta jubilej se bo obhajal cd 21. junija 1926 do 21. junija 1927. Odbor je razposlal tudi vabila na vse škofe sveta, naj bi v ta namen ustanovili škofijske pododbore. Priporoča sc tudi, naj bi katoliška .mladina podpisala slovesno pogodbo, da hoče krščansko živeti po zgledu sv. Alojzija. Te izjave, podpisane od mla^ dine, sc imajo zbrati v poseben album, ki ga poklonijo svetemu Očetu vsi narodi dne 31. decembra 1926. Učiteljsko udruženje Nicolò Tommaseo. To udruženje je odobrilo naučno minstrstvo v Rimu ter dalo na znanje tozadevni ukaz vsem šolskim oskrbništvom. Obstoj društva katoliško mislečega učiteljstva je s tem proti nasiljem za-va rovan. Jugoslavija. Materinski dan. Na praznik Mar. oznanjenja dne 25. marca se je vršil po vsej Sloveniji materinski dan. ki je povsod prav krasno uspel. Katoliške ženske organizacije iz celega sveta so obhajale namreč lansko feto mednarodni kongres v Rimu. na katerem se je sklenilo, naj se vsako leto 25. marca obhaja materinski dan. Slovenci so bili prvi, ki so'ta sklep udejstvili. Romanje v Lurd. Slovenci so napravili pretekli mesec romanje v Lurd, ki ga je vodil lavantinski škof dr. Karlin. Udeležilo se je tega romanja precej veliko število slovenskih vernikov. Mnogobrojne množice drugih' narodov so občudovale zlasti krasno slovensko petje. Avstrija. Shod katoliških staršev. Nedavno se je vršil nav Dunaju impozanten shod katoliških staršev. Štiri velika zborovanja so se vršila istočasno. Neštete množice so protestirale proti dunajskemu mestnemu šolskemu svetu, ki se je uprl odredbam naučnega ministrstva. Mestni šolski svet je namreč prepovedal vsem šolskim otrokom vse verske vaje. tudi mo-1'tev pred šolo, šolsko spoved itd. Predsednik šolskega društva gnof Resegnier je v imenu katoličanov izjavil: »Ne nasilje, ne pritisk na vesti temveč glas srca ter skrb za lastne otroke, za najdražji zaklad družin, je zbral te ljudske množice, da branijo svoje pravice proti vsakemu nasilju. Žalostne Skušnje učijo, da moramo bolje čuvati nad . šolo.« Enoglasno se je sklenilo, zaprositi za odpravo onih sklepov šolskega sveta in za preesnovo šolske postave. Rusija. Nov boljševiški zakonik. Komisija boljševiških komunistov je sestavila nov zakonik, v katerem se označuje kot zločin — 68 — prot: državi vsak poskus protirevolucije. Kot zločin se označuje tudi napald na kakoršnokoli državno odredbo. Krivci bodo kaznovani s smrtjo ali z izgonom iz države. Francija. Katoliški pokret med dijaki. Vesel napredek se opaža v pariških visokošolskih krogih.V Parizu so imeli visokošolci 143 zborovanj za organizacijo velikonočnega obhajila. Po-litehn kov se je zbralo nad 1200 v St. F.tlene du Mont. gojencev centralnih šol nad 1000 v Notre Dame v Parizu. Samo udruženje katoliških inženirjev šteje 4300 članov. Katoliški dijaki so zbrati na 20 šolah 7489 podpisov za velikonočno obhajilo. Krasen napredek! Pomislimo, da se je to vršilo brez nasilja, iz prostih nagibov in čistega verskega prepričanja! Holandska. Smrt katoliškega sociologa. Dne 21. marca t. 1. je umni v Valkenburgu na Helaindskem znameniti katoliški sociolog p. Henrik Pesch S. J. Njegovo življenje je bilo bogato na študijah in borbah. Rodil se je leta 1854. v Kolinu. Spočetka se je posvetil študiju politične ekonomije, leta 1872. pa se je vpisal na vseučiliško teološko fakulteto v Bonnu. Ob izbruhu kulturnega boja je prešel na študij juridičnih ved. Ko ie končal prvi drž. izpit, se je odločil, da stopi v jezuitski red. 34 let star je bil posvečen v duhovnika. Na Češkem se je posvetil nacionalni ekonomiji. Nato je delovali literarno v Berlinu in Luksenburgu. Bil je sotnudnik zlasti pri znanstveni reviji »Stimmen aus Maria Laach«. Najznamenitejša je njegova knjiga »Lehrbuch der Nazionalekonomie« v 5 zvezkih. Znan je njegov trud za uveljavljenje katoliškega solidarizma. Poljska. Protest škofov proti civ. zakonu in raznoroki. Začetkom marca t. 1. so imeli v Varšavi škofje vseh obredov konferenco, v kateri so sprejeli energičen protest proti nameravani kodifikaciii civilnega zakonskega prava, ki nasprotuje katoliškim načelom. Z apostolskim pogumom so izjavili, da po vesti ne sme noben katoliški poslanec glasovat: za predlagani zakon ki nasprotuje božjim in cerkvenim zakonom. Zlasti so* opozorili škofje na veliko škodo, ki izhaja za državo samo iz ločljivosti zakona. Ta protest so škofje poslali vladi načelnikom vseh strank v zbornici in senatu. Obenem so ga prečitali duhovniki s prižnic vseh cerkva na Poljskem. Egipt. Vpeturški kongres. Iz Kaire prihajajo vesti, da so se turški veljaki na ondotni univerzi odločili, da sklčejo začetkom maja vseturški kongres. Ta ne bo imel političnega značaja. Sklicati se imajo odposlanci posameznih muslimanskih narodov ter sc odločiti glede svetne moči kalifata. Po miselnosti konservativnih Tur- kov imata biti turška vera in politika, t. i. duhovna in svetna moč Islama, nerazdruženi. Drugi, moderni Turki pa zagovarjajo revizijo korana. Poglavar tega gibanja je šejik Abdul Razek v Kairu, ki ga imenujejo tudi »egiptovskega Lutra«. Kje se bo ta kongres vršil, ni še določeno. Čehoslovaška. Razmah krščanskih socialcev. Razveseljivo _ je gibanje krščansko mislečega delavstva na Češkem. Med 13. in 16. marcem je imelo krščansko socialno delavstvo občni zbor. Pakazalo se je, kako njegove vrste rastejo ne le po številu, temveč tudi moralno. Po strokah je delavstvo razvrščeno v 75 skupinskih zvez, ki se delijo na 717 kraljmih skupin. Te pokrajinske zveze ■tvorijo »Državno vsestrokovno krščansko socialno zvezo«, ki šteje sedaj 114.000 članov. Lansko leto je imela zveza 1781 javnih sestankov in 518 skupinskih zborovanj. Amerika. Devet novih škofij v Chile. V tej državi vlada med katoliškimi sloji veliko veselje, da se je tamkaj ustanovilo 9 novih škofij. Duška svojemu veselju je dalo ljudstvo ob prihodu apostolskega nuncija v Valoaraiso dne 12. marca t. 1. Koder se je vlak z nunciiem pomikal, je ljudstvo slovesno pozdravljalo visokega cerkvenega dostojanstvenika. Na postaji v Valpa-raisu ga je nepregledna množica ljudstva z vsem sijajem sprejela. Navzoča so bila neštevilna društva z zastavami, vojaška in salezijanska godba 'n veliko duhovščine s škofom Gimpertom na čelu. Sprejema so se udeležile tudi vse civilne oblasti. Anglija. Parlament za odpravo protikatol. zakonov. V angleškem parlamentu v Londonu je stavil poslanec Dennis Herbert, ki je anglikanske vere, predlog, naj se iz državne zakonodaje odstranijo vse postave, ki so katoličanom nasprotne, ker so zastarele in krivične. Med drugimi je tudi postava. k,: prepoveduje, dostojanstvenikom katoliške Cerkve nositi izven hiše ali cerkve duhovniške in-signije, postava ki prepoveduje imeti svete obrede v zgradbah, ki imajo kak zvonik ali kak zvonec, dalje zakon, ki izključuje od oproščenja taks katoliške dobrodelne ustanove, ter zakon, ki razveljavlja zapuščine in volila v prid katoliškim Institucijam. Ta predlog je bil sprejet z velikim aplavzom. ______________ Izdajatelj : Zbor svečenikov sv. Pavla. Tiskarna: Zadružna tiskarna v Gorici. Odgovorni urednik: dr. M. Brumat. članarino (25 L) pošiljajte le na naslov : Msgr. Anton Berlot, stolni kanonik Gorica, Via Dreossi 16 Vse dopise pošiljajte do 15. vsakega meseca le na naslov; Dr. Mirko Brumat, stolni vikar Gorica, Corte St’ llario 7 Ì BrataAbnja-Gorica \ ^ ollca S'v. Aratoraa 4 ^ 4 Zaloga vipavskih,, briških ^ 4 ------in istrskih vin.- ► k Zdravnik Dr, France Jakončič Gorica - Gosposka ulica št. 6 sprejema za notranje bolezni od 9 - 11, 3-4 "H r . ._______________ ------------=g-------r « 68 ® © m m © © © Dobro znana gostilna | PRI M A K S Ua | Terezija Petrnučič. g izborna Bina! A Moderna tvrdka in skladišče cerkvenih predmetov FRANC LEBAN GORICA - VIA DUOMO št. 7 Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo seže rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju. Oslo solidno. Cene brez Konkurence. Urarnica in zlatarnica L. BRAUNIZER Gorica, Travnik 24. - Galanterije. v_ OOOOOOOO OOOOOOOO- lOOOOOOO oooooooooooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Andrej Mavrič Gorica, Gosposka ulica št. 3 Bogata izbira domačega in inozemskega sukna- — Velika izbira kožuhovin. Lastna krojačnica, moških in šenskifi - ------—-— oblek. —-—----— UOOOOOOO JOOOOOOO -lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt oooooooo A SVECE K. T. D. v GORICI Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica) Katoliška knjigarna v Gorici ima v zalogi sveče: l.a po 1050 L za kg, ll.a po 7 L za kg. Naročene Kopačeve izvirne sveče so prišle v prvih dnevih meseca januarja 1926. - Zaradi spremenljivosti carine in valute cena ni določena. Kadilo »Lacrima" in „Granis“ v zalogi. L’ Union Keša zavarovalnica se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. -re « « < « t t « « « < Katoliška knjigarna in devocionalnica - v Gorici - Gosposka ulica št. 2. « o Na razpolago •••o®•©o©« Zadružna tiskarna Gorica - Vrh Placate 18 Ali vršite zanjo propagando? if Ivan Tem tl - Gorica A Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.) Odlikovana brusilnica na električni pogon. Nožarski predmeti, dišave itd. Podružnica: Corso G. Ver i št. 40. ¥ KH ---- - . ...» Nikjer se ne kaže človeška sebičnost tako kakor v gospodarstvu. Da pa ravno v gospodarstvo zanese krščansko ljubezen, to je naloga našega zadružništva. — — — — — — — \AZZZ----------------------------------W Ivan Kacin - Gorica Piazza Tommaseo 29 (Piacuta) Tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev. -Uglašuje, prenavlja, popravlja vse te instru-mente. Jamstvo! Zahtevajte cenik. Prodaja Y> se tudi na obroke! §55>©(D65a9S5S2S®S29SlS296tSaSCi Na razpolago ^♦xor‘X*x*x*x^x*x«x*x*x*x»x*x*xa Zobozdravnik Dr. LOJZ KRAIGHER specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejema v Gorici, na Travniku štev. 20. =_____ _____________________^ r-------------------------^ NAŠ BRIVEC A1VTON PUCELJ, KIJE IMEL ŽE PRED VOJNO DELAVNICO V GORICI NA TRAVNIKU, JE NA NOVO OTVORIL NA TRAVNIKU TIK ŠKOFIJE BRIDIIICO TER SE PRIPOROČA VSEM ROJAKOM. 1 = Svečarna = { J K. T. D. v Gorici ( 4 Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica) fe