Neodvisno
politično glasilo
za Slovence
Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
Z mesečno prilogo ]j[
jp. Slovenska Gospodinja J,
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Jugoslovanska ideja in Slovenci. — Proč od Ogrske. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. — Gospodarstvo. Podlistek: Saidjah in Adinda.
Jugoslovanska ideja in Slovenci.
Dr. H. luma — Gorica.	(Dalje.)
m.
Slovenski narod treba torej vzeti kot demokratski narod kmetskega stanu, neodvisnega malega in srednjega posestva, brez aristokracije, brez lastne velike trgovine in industrije. Zadostnega kolektivnega bogastva, na odličnem zemljepisnem ozemlju, hladnega razboritega značaja, ki daje izvrsten materijal za kolonizacijo, za naraščaj v trgovini in v obrtu na Adriji in v največem trgovskem emporiju Adrije, v Trstu, med slovanskimi narodi poleg Cehov v širokih narodnih slojih najizobraženejši. Dokaz temu je nad 200,000.000 kron malega in srednjega posestva, vloženih v zadrugah in manjših hranil-cah in razširjenje prosvetne družbe sv. Mohorja, ki ima ne samo med Slovenci, temveč razmeroma med vsemi narodi največ članov, ker pride na okroglo milijon kompaktnega števila Slovencev nad 80.000, in 8u/o udov vsega prebivalstva. To je narod, ki se je od početka narodne ideje naglo razvil, ki je tekom enega veka asimiloval ali izluščil iz sebe skoro popolnoma nemški in italijanski živelj in sedaj vidljivo prodira na jug na Goriškem in v Trstu.
Predno preidemo na sosedno narodnost, hrvatsko, se moramo pred vsem baviti z njeno preteklostjo in z zgodovino v navadnem pomenu. Baviti se z zgodovino hrvatskoga ple-
Saidjah in jldinda.
Spisal Multatuli.	(Dalje.)
Nekaj časa potem je Saidjahov oče pobegnil iz dežele. Zakaj zelo se je bal kazni, ako ne bi mogel plačati davkov, imel pa ni več nobene dragocenosti, da bi kupil novega bivola, ker so njegovi starši stanovali zmirom v Parang-Kudjang-u, in ni dosti podedoval po njih. Tudi starši njegove žene so stanovali zmirom v tistem okrožju. Ko je izgubil zadnjega bivola, se je upal še vseeno vzdržati nekaj let z najeto plužno živaljo., Ali to je zelo nehvaležno delo, in je razen tega zoperno za vsakogar, ki je imel kedaj lastne bivole. Saidjahova mati je žalosti umrla, in tedaj se je zgodilo, da se je Djegov oče v trenotni malodušnosti odpravil iz Cebaka in Bantama, da si poišče delo na Bui-tenzorgškem. Kaznovali so ga s palicami, ker Je zapustil Lebak brez potnega lista, in policija &a je pritirala v Badur nazaj. Tu so ga vrgli v ječo, ker so ga imeli za blaznega, čemur pa Se nikakor ni čuditi, in ker so se bali, da ne bi pobesnel in ne bi zabodel vsakogar, ki bi srečal, ali pa storil kako drugo neumnost. -A- ni bil dolgo zaprt, ker je umrl kmalu nato.
Kaj se je zgodilo s Saidjahovimi bratci in Ostricami, ne vem. Hišica, v kateri so stanovali
mena bo koristno zlasti zato, ker nam baš ona dokazuje, da se ne more priti na podlagi narodnega, zgodovinskega načela niti do diferencijacije hrvatske narodnosti, niti do možnosti jugoslovanske ideje.
Zgodovina Hrvatske nam dokazuje, da je prišla bojna četa Hrvatov s slovan. severa in da je zasedla v tistem času eno od najlepših pokrajin, Dalmacijo. Tu se je ohranila v primorskih mestih bolj kot kje drugje latinščina in njena visoka prosveta. Zato so tudi Hrvatje že v davnini prišli od vseh slovanskih plemen do najvišje stopnje kulture. Da so bili Hrvatje in Srbi samo močna in bojna četa kot Varjagi v Rusiji, nam dokazujeta dr. Rački in dr. Geitler etimologično s tem, da dajeta besedama Hrvat in Srb pomen branitelja. Prava zgodovina Hrvatov je torej zgodovina Dalmacije. Čvrsto hrvatsko pleme je zasedlo najprej Dalmacijo, asimi-lovalo tamošnje prvotne prebivalce, a pozneje je razvilo svojo moč tudi v Posavju. V tej svoji prvi postojbini je prišlo hrvatsko pleme do sijajnega hrvatskoga kraljestva pod Tomislavom. Z ustanovitvijo hrvatskoga kraljestva in z zbli-žanjem z zapadom in njegovo prosveto pod Petrom I. Krešimirom imamo zgodovinski pojem hrvatske države. Ali že pod Zvonimirjem je padla stara, prvotna, narodna hrvatska moč, županska in banska; kot na zapadu nastopa plemstvo in kot posledica pride do zjedinenja z Ogrsko in z Arpadi pod prvim ogrskim kraljem, Kolomanom. S tem, da se je Hrvatska naslonila na Ogrsko, so prišli do vedno večjega vpliva velmožje, in tako so se razvile na hr-vatskem ozemlju zgodovinske rodbine Šubicev, Frankopanov in drugih. Ko so kraljevo oblast prenesli na Ogrsko, je začela Dalmacija zgubljati svojo moč. Leta 1420., s padcem Splita v
v Badurju, je stala nekaj časa prazna in je kmalu propadla, ker je bila zgrajena samo iz bambusovine in pokrita s palmovim listjem. — Malo prahu in smeti je bilo razmetanih na mestu, kjer je bilo včasih toliko trpljenja. Mnogo takih mest je v Lebaku.
Saidjah je bil že petnajst let star, ko se je odpravil njegov oče v Buitenzorg. On ni šel z njim, ker je upal na vse večje stvari. Rekli so mu, da je v Bataviji mnogo gospodov, ki se na samotežih vozijo, in je torej njemu lahko pri njih dobiti službo kot potni deček, ker jemljejo na pot seboj še neodrasle mladce, da s svojo težo ne motijo ravnotežja na dvokolesnih vozovih. Dopovedovali so mu, da bo zaslužil mnogo denarja, ako se bo dobro držal. Na ta način bi si moral lahko v treh letih prihraniti dovolj denarja, da kupi dva bivola. To ga je mikalo. Moško kot oni, ki ima ponosne načrte v glavi, jo šel po odhodu svojega očeta k Adindi in ji razodel svoj naklep.
„Pomisli,“ je dejal, „če se vrnem, sva stara dovolj, da so vzameva, in imeti hočeva dva bivola.“
„Dobro, Saidjah, rada sem tvoja, kadar prideš nazaj. Predla bom in tkala saronge in vezla ves čas pridno.“
roke beneške republike je prenehala hrvatska država.
Ta usoda prve in neodvisne hrvatske države je bila zapečatena z dejstvom, da je naj-močneja hrvatska rodbina Šubicev uvedla An-žuvince v Dalmacijo in na Ogrsko. Ljudevit I. Anžuvinski je spoznal, da je samostojna hrvatska država velika zapreka močni skupnosti ter je najvplivnejo obitelj Šubicev odstranil, nadomestil hrvatske rodbine s svojimi pristaši, ustanovil novo hrvatsko-ogrsko plemstvo in oslabil bansko moč.
Po tem ne moremo več govoriti o pravi samostalni hrvatski zgodovini, nego vidimo samo zgodovino velmož kot na Ogrskem in drugod v srednjem veku. Zavladala je latinska in zapadna kultura. Svoje lastne zgodovine kot jo imajo Hrvatje v Dalmaciji nimajo oni v Banovini in v Bosni. Nasprotno se je razvijala Bosna popolnoma kot samostojna država in do svoje integracije tedaj, ko je Anžuvinska kraljeva rodbina zanemarila Dalmacijo, a v Bosni zavladala močna dinastija Tvrdko in sosedna srbska dinastija s kronanjem Dušana Silnega v Sko-plju 1346. carjem srbskim, grškim in bolgarskim. Turška invazija je zadržala ves nadaljni zgodovinski razvitek Ogrske, Banovine, Dalmacije, Bosne in Srbije. Vsled turške zmage nad Bolgarsko, Srbijo in Ogrsko so bili Hrvatje potisnjeni pod okrilje Ogrske. Podjarmljenje slovanskega Balkana po Turkih je povzročilo preseljevanje Hrvatov in Srbov v Posavje in Podonavje, tako da je začel hrvatski in srbski živelj na Ogrskem samem prevladovati. Tekom 15. in 16. veka so dospeli Turki do največje svoje moči, tako da se je morala končno Ogrska opreti na Avstrijo (1526.) Od tega časa je usoda hrvatske Banovine zvezana z germansko Avstrijo,
„O, saj vem, Adinda! Ali če te najdem omoženo ?“
„Saidjah, dobro veš, da ne vzamem nobenega. — Moj oče že me je obljubil tvojemu očetu."
„In ti'?“
„Jaz bom tvoja, o tem bodi prepričani"
„Kadar se vrnem, bom od daleč zaklical...“
„A kdo bo slišal, ako bomo v vasi drobili
riž ?“
„To je res, ali Adinda . . . Da, to bo boljše, čakaj me ob gozdu Djati, pri drevesu Ketapan, kjer si mi dala ono belo rožico."
„Ali, Saidjah, kako naj vem, kdaj naj grem tja, da te počakam pod drevesom Ketapan ?“
Saidjah je premišljeval trenotok in dejal: „Glej na luno. Trikrat dvanajst mesecev mene bo . . . tega meseca ne štejem vmes. — Glej, Adinda, naredi zarezo v riževo palico vsak mesec. Kadar boš imela trikrat dvanajst zarez, bom prihodnji dan že pod drevesom Ketapan. Ali obljubiš, da boš tam?“
„Da, Saidjah, jaz bom pod Ketapanom pri gozdu Djati, kadar se vrneš."
Saidjah je odtrgal pram svoje plave naglavne rute, ki je bila že zelo ogorela, in je dal
in tu se začne odpor proti njej, zaeno z Ogrsko. Ker so Hrvatje v prvi vrsti čutili navale Turške, se je vsiljevala germanska Avstrija tim bolj v njihovo narodno telo, in hrvatski velmožje so iskali od Ogrske podpore proti njej. Najuplivnejši velmožje hrvatski so začeli smatrati Ogrsko svojo prvo, a Hrvatsko drugo domovino.
Take razmere so obstojale ves čas avstrijskega absolutističnega vladanja, a najznačilnejše za te odnošaje je dejstvo, da je hrvatski sabor žrtvoval prostovoljno najvišjo državno oblast, ko je postavil bana pod ogrsko namestništvo, s čemur je bila razdrta banska čast in oblast.
Avstrijsko cesarstvo je enako delilo in rušilo Hrvatsko in Ogrsko in cepilo samovoljno posamezne njihove dele kot absolutni gospodar.
A ko torej pogledamo zgodovino Hrvatske, nikakor ne pridemo do pojma Velike Hr vatske, o kateri sanjajo Starčevićanci in drugi. Za nas velja samo dejstvo, da je bila edina močna narodna hrvatska država ona prvih kraljev hrvatske do dobe Arpadorjev in da je dobila ozemlje nekdanje, t. j. stare hrvatske državo največ po vojnem in zgodovinskem pravu Benečija.
Zgodovina nam dokazuje, da so se na razvalinah prvega hrvatskoga kraljestva krepko razvijale druge zgodovinske skupine, ki se nikoli več niso zjedinile v eno skupino kot samostalna hrvatska država. Nasprotno nahajamo dva različna državna organizma, Banovino in Bosno, brez vsake medsebojne stike.
Zgodovina deli hrvatsko pleme na tri dele: na hrvatsko Banovino, Dalmacijo in Bosno. Z zgodovinskega stališča sc niti ne more zagovarjati celokupnost Banovine, Dalmacije in Bosne, celokupnost dežel, v katerih živi hrvatski narod. Z zgodovinskega stališča istotako ne moremo priti do pojma Velike Srbije, ki zavzema vse ozemlje, ki ga pripisujejo srbski sanjači Veliki Srbiji. In tu pridemo do zgodovinskega jedra, da je Dušan Silni združil srbsko pleme na ozemlju, ki ga še dandanes zavzema. Se manj moremo pojmiti zgodovinsko Veliko Bolgarsko, ki je bila samo hipen pojav pred skoro tisoč-leti pod carjem Simeonom, t. j. tedaj, ko se je bolgarska, finska bojna četa zlila s prvotnim, slovanskim prebivalstvom in skušala zrušiti bizantinsko carstvo.
Koncem 14. in začetkom 15. veka, po bitki na Kosovem 1389., s padcem Trnova 1393., po bitki pri Nikopolju 1396. in s padcem Splita 1420. so prenehale slovanske balkanske države. Še dalje za nami je tako imenovana slovanska doba v X. veku, doba Svatopluka, Tomislava in Simeona, ki so je v istini smela tako imenovati, ker so se razprostirale slovanske države od Sudetov do Karpatov, v Podonavju in na Balkanu, od Črnega morja do Adrije. Zgodovina nam torej kaže, da se slovanske države
ta kos platna Adindi, da si ga shrani za spomin. Potem se je poslovil od nje in Badurja.
Bil je na potu mnogo dni. Šel je memo Rangkas-Betunga in memo Varong-Gunanga, kjer je bival tedaj azistent-rezident in drugi dan je videl Paudeglang, ki leži kot sredi vrta. Zopet dan pozneje je prišel v Serang in strmel nad lepoto tega velikega mesta z mnogimi hišami, ki so zidane iz kamna in pokrite z opeko. Saidjah kaj takega še ni videl. Ostal je tam en dan, ker je bil truden, ali ponoči v hladu je šel naprej in prišel drugi dan v Tangerang. Tu se je okopal v reki in počival v hiši nekega očetovega znanca, ki ga je učil plesti slamnike, take, kot pridejo iz Manile. Ostal je tam en dan, da se nauči tega, ker je menil, da si bo pozneje kedaj lahko s tem kaj zaslužil, ako bi se mu v Baviji morda vseeno ne posrečilo. — Drugi dan proti večeru, ko se je shladilo, se jo zahvalil za gostoljubnost in šel dalje: ko je bilo čisto temno, da ga ni mogel videti nikdo, je poiskal belo rožico, ki jo mu je dala Adinda pod drevesom Ketapan. Bil je namreč zelo otožen, ker jo tako dolgo ne bo videl.
Prvi in drugi dan ni čutil tako zelo, kako je sam, ker je bila njegova duša prepolna velike misli, kako bo služil denar in si kupil dva bivola, a njegov oče ni imel nikdar več kot samo
države radi svoje izpostavljenosti niso mogle vzdržati, da se niso mogle diferencirati tako kot zapadne države, osnovane od germanskih, gotskih, frankovskih in longobard-skih bojnih čet. Sklicevanje Hrvatske, Srbije in Bolgarske na zgodovino ni torej nič drugega kot dokaz, da so bile samostojne države Velika Hrvatska, Velika Srbija in Velika Bolgarska nemogoče radi zemljepisnega položaja in socijalnoga sestava.
Vsaka od teh velikih držav je imela tak zemljepisni položaj, da je bila na udaru močnih sosedov germanskih, italijanskih, magjarskih in turških in za to je morala propasti. Stiki teh držav niso bili mogoči po tedanjem socijalnom sestavu, ker je ta težil k fevdalizmu, a ta ni odgovarjal značaju slovanskih plemen. Prvotna organizacijska moč bojnih čet Hrvatske, Srbije in Bolgarske se je izgubila v stoterih borbah med številnejšim, prvotnim slovanskim prebivalstvom.
Iste prilike bi veljale tudi za bojne čete Ma-gjarov, in že danes bi bila končana hegemonija Magjarov v Podonavju, da niso oni črpali novih moči iz drugih doseljujočih se finskih plemen, ki so ohranila finsko kri.
Z druge strani nam zgodovina dokazuje, da ni slovenska Kranjska, Koroška, Štajerska in Primorska nikdar spadala v okvir Velike Hrvatske in zato ne more biti govora o kakšnem zgodovinskem pravu Hrvatske na slovensko Ilirijo in „planinski Hrvatje" niso drugo kot prazna in smešna domišljija.
Sklicevanje na zgodovino vodi Hrvate, Srbe in Bolgare do medsebojnih prepirov in ker se dogmatičnim potom ne more rešiti vprašanje, komu pripada ona ali druga pokrajina, ne pomeni naslanjanje na zgodovino nič drugega kot iskanje razdora. Značaj tega histo-rizma znajo odlično izrabljati germanska Avstrija in druge države, ki diplomatskim potom hujskajo eno pleme proti drugemu.
Brez strahu moremo trditi, da deli Jugoslovane največ zgodovina in pojav istotako zgodovinskega izvora, namreč katoliško in pravoslavno veroizpovedanje. Enak pojav je razlika v pisavi, a samo malo jih deli pravi ljudski značaj in jezik.
Proč od Ogrske.
O pogajanjih med Avstrijo in Ogrsko je izjavil v narodno-gospodarskem odseku minister Košut:
„O pogajanjih ne morem mnogo reči, ker se še vrše. V pomirjenje parlamenta in jako velike večine naroda pa moram toliko reči, da so pogajanja vršijo na temelju carinske pogodbe, torej na temelju popolne gospodarske samostojnosti Ogrske. Pobiranje carine se bode začelo dejanski šele 1. 1915. ozir. 1917,, prej ni
enega, in njegovo misli so preveč hrepenele po svidenju z Adindo, da bi mogle tugovati ob slovesu. Poslovil so je poln upanja in v svojih mislih je še združil slovo s svidenjem pod Ke-tapanom. Tako veliko ulogo je igrala v njegovem srcu nada po svidenju, da je grede iz Badurja memo tega drevesa občutil nekako veselje, kot da je že minilo 36 mesecev, ki so ga ločili od onega trenotka. Bilo mu je, kot bi se mu bilo treba samo obrniti, kot da je že nazaj s potovanja, in bo zagledal pod drevesom Adindo, ki čaka nanj.
Ali čim daljo je bil od Badurja, in čim bolj je pazil na strašno dolgost dneva, tim bolj dolgo se mu je začelo dozdevati 36 mesecev, ki so bili pred njim. Bilo je nekaj v njegovi duši, kar je zadrževalo njegovo hojo. Čutil je trud-nost v kolenih, in čeprav ni bila malosrčnost, ki ga je objela, bilo je domotožje, ki ni mnogo oddaljeno od malosrčnosti.
Mislil je nato, da bi se vrnil; ali kaj bi dejala Adinda, ker ima tako malo poguma!
Zato je šel naprej, četudi ne tako naglo kot prvi dan. Imel je v roki belo rožico in jo večkrat stisnil na prsa. Postaral se je zelo zadnje tri dni in ni mogel umeti, kako da je prej živel tako mirno, ko mu je bila Adinda tako blizu in jo je lahko zmirom videl in tako dolgo, ka-
mogoče, ker ni mogoče preklicati pogodb, ki so jih naši predniki v službi sklenili z inozemstvom in ki nam sedaj onemogočajo pobiranje carine. Od 1. 1915., ozir. 1917 pa morajo biti v smislu zahtev ogrske vlade postavljene carinske meje, na katerih bodemo pobirali carino ne samo od avstrijskega, ampak tudi od inozemskega.“
Avstrijski ministrski predsednik, baron Beck, pa se jo izjavil o pogajanjih:	„Naj se
stvar odloči že kakor hoče, mi ne bomo nikdar sklenili pogodbe, ki bi ne odgovarjala avstrijskim koristim ter se ne bodemo podajali v stanje brezbrambne zvezanosti.“
Ako primerjamo to izjavo avstrijskega ministra z izjavo ministra Košuta, moramo priznati, da delajo Košutove besede utis preproste resničnosti, ker so jasne in odločne, ter se ne dajo nič drugače tolmačiti, kakor tako, da stoji Ogrska vlada na stališču popolno gospodarsko samostojnosti.
Narodno-gospodarski odsek ogrskega parlamenta je sprejel en bloc avtonomni ogrski carinski tarif: „Da bi,“ kakor je poslanec dr. Laechne izrecno povdarjal, „Avstrija vedela, da z ogrskim carinskim tarifom rosno mislimo.“ *
Potemtakem pridemo vsekakor do gospodarsko ločitve Avstro-Ogrske monarhije, in to ne nam v škodo. Zakaj Avstrija jo podobna citroni, ki jo izsesavajo Magjari. Od skupnih potrebščin, ki znašajo letno 367 in pol milijona, plačujemo Avstrijci 65'5%, kar znaša 240 milijonov. Ta kvota je krivična, in nam ugrabi vsako leto milijone!
Z denarjem, ki ga plačamo Magjarom leto za letom, bi lahko uresničili za naše delavce zavarovanje proti bolezni in nezgodi, za delavce in obrtnike zavarovanje za starost, odpravili bi lahko dolgove na kmetskih posestvih, pridobili malemu trgovcu in rokodelcu ceneni kredit, zboljšali učiteljske plače, zidali ceste, mostove, preskrbeli vdove in sirote, zgradili šole in bolnišnice . . .
Ogrski Židje imajo dve tretjini ogrske zemlje v svoji lasti in izsesavajo kmeta; ti ogrski Židje so preplavili avstrijski trg z ogrsko živino, ogrskim žitom in moko, ogrski Židje so gospodarji na našem trgu. Zato je splošen klic v Avstriji: Proč od Ogrske!
Upamo, da topot ne zaman.
Politični pregled.
Cesar v Pragi. O političnem pomenu cesarjevega bivanja v Pragi se je vnelo v čeških listih razpravljanje, ki bo morda pripomoglo k temu, da se malo ohladi preveč razvneta domišljija državnopravnih sanjačev ter se umakne trezni, pozitivni politiki. Čehi spoznavajo, da nemški listi nalašč pretiravajo pomen cesarjevega obiska, da bi že iz tega dejstva samega na sebi napravili velikansko koncesijo čehom,
kor je hotel. — Sedaj bi ne bil miren, ako bi mogel pričakovati, da bo nenadoma stopila predenj. Tudi ni razumel, zakaj se ni po slovesu še enkrat obrnil, da bi jo še enkrat videl. Spomnil so je tudi, kako se je še pred kratkim z njo prepiral zaradi vrvice, ki jo je spredla za papirnatega zmaja svojih bratov, in ki se je strgala, ker je bila po njegovem mnenju preja slaba in vsled tega je bila stava izgubljena proti otrokom iz Tjipuruta. Kako je bilo mogoče, je mislil biti zato hud na Adindo In tudi če bi bila res slabo spredla vrvico, in bi zato Badur izgubil stavo proti Tjipurutu in ne vsled razbite steklenine, ki jo je vrnil mali Djamien zvito in spretno iz zasede, ali bi smel biti tak neusmiljen proti njej in jo okregati? Kaj pa potem, če umrjem v Bataviji, ne da bi jo mogel prositi odpuščenja za svojo neusmiljenost? Ali nisem grd človek, da obsipam deklico s psovkami? In če zvedo, da sem umrl v tuji deželi, ali ne bo vsakdo v Badurju rekel: Prav je, da je Saidjah umrl, kor je imel hud jezik za Adindo?
Tako so dobile njegove misli smer, ki je bila zelo drugačna od njegovega prejšnjega ponosnega razpoloženja, in ki si je nehote dajala duška sprva napol mrmrajočih besedah, in končno v otožnem spevu, ki ga takoj prestavim. Sprva sem hotel podati prestavo ritmično in v
*a katero bi zahtevali zase dejanjske, realne protikoneesije. — Pražki mestni odborniki 30 cesarju predložili spomenico, v kateri ga prosijo, naj bi vsako leto prestoloval daljšo dobo v kraljevem dvorcu na Hradčanih in naj bi bili vsako leto po dva dni razstavljeni češki kraljevi znaki (krona, žezlo itd.) „Pravo lidu,“ glasilo soc. dem. piše o tem: „Te stvari se zde lojalnim gospodom z mestne zbornice najvažneje potrebe v Pragi. Samoposebi se razume, da ni v spomenici niti govora o potrebi pitne vode, o strašnem pomanjkanju malih, cenenih stanovanj, o odstranitvi mostnine (v Pragi mora plačati vsak 20 vin. mostnine, kdor hoče iti peš čez most), o popolnem zanemarjanju socijalno političnih potreb delavskega prebivalstva od strani mestne občine itd.
Novi šolski zakon na Ogrskem. Narodnostni zakon z 1. 1808 je zagotavljal nemadjar-skim narodom nekaj skromnih narodnih pravic, ki se sicer niso izvrševale, a z novim šolskim zakonom, ki ga je predložil naučni minister Apponyi v drž. zboru, vzamejo nemadjarom na šolskem polju zadnjo pravno podlago. — Novi načrt zahteva od učiteljev popolno znanje mad-jarščine, ubijati morajo otrokom v glavo smisel za magjarsko državo in jih siliti na učenje magjarščine. Učitelj, ki bi se kaj pregrešil proti temu, bo odpuščen. Novi zakon obsoja nema-gjarske narode na narodno smrt in vodi neizogibno nemagjarskega delavca, rokodelca in kmeta v gospodarsko zaostalost in propad. S tem hoče sedanja vlada obdržati ljudstvo v nevednosti in neomiki, ker samo zabitim in neumnim državljanom more vladati tako propala banda, kot je sedanja magjarska vlada. Na Ogrskem je med vsakimi 100 ljudmi 50 Ne-madjarov, to so Slovaki, Srbi, Hrvatje, Slovenci, Malorusi, Nemci, Rumuni.
Pomlad na Balkanu. Takoj, ko pride pomlad in ozeleni gora, začno evropski listi se zopet obširneje baviti z balkanskim vprašanjem, ker tedaj se zopet zbirajo hajduške čete po gorah in gozdovih Staro Srbije in Makedonije. In to četovanje in bojevanje z začetkom vsake pomladi no bo prej nehalo, dokler ne iztirajo Turčije iz Evrope. A to se še ne bo zgodilo tako kmalu, ker Turčija še ni tako slaba in ima precej dobro vojsko, in ker so evropske države ljubosumne druga na drugo, da je stališče Turčije v Evropi še vedno dosti močno, in zato se srbske, bolgarske in grške čete vedno bojujejo le medseboj ter zelo redko napadajo turške čete. To dejstvo nam dokazuje, da je bojevanje čet v Stari Srbiji in Makedoniji poseben način makedonske narodno borbe.
Turška uprava v teh deželah je gotovo slaba, in slovansko prebivalstvo ima mnogo povoda za pritožbe, a vseeno se makedonski Slovani bore medseboj mestu proti skupnem zatiralcu. Da se bore zoper Turke, bi bila Evropa prisiljena energičneje zahtevati od Turčije zboljšanja državne uprave, a z medsebojno hajduško
borbo balkanski narodi samo dokazujejo, da jim ni do tega, da se zboljša njihov položaj. In to je žalostno, da temu počenjanju ni videti konca. Generala Cončev in Boris Saratov sta zapalila Makedonijo, in sedaj gori. Samo velevlasti bi mogle napraviti konec tej anarhiji na Balkanu, a te medsebojno niso edine, in vsaka išče zase v Stari Srbiji in Makedoniji lastne koristi.
Srbija. Zasedanje narodne skupščine (drž. zbora) je odloženo do 9. jun., dasi radi obstrukcije ni mogel biti vsprejet proračun. Državni svet je odločil, a kralj je potrdil, da se začasno odobri proračun do 1. avgusta v znesku od nekaj nad 50,000.000 dinarjev. Ali s tem položaj niti malo ni spremenjen, ker se bo obstrukcija najbrže nadaljevala tudi v novem zasedanju skupščine, ako vlada ne zadovolji samostalnih radikalcev, ki zahtevajo, da policija ne preganja njenih pristašev samo zato, ker so v opoziciji. Srbija si še ni opomogla od vdarcev prejšnjih vlad, in zato ji nujno treba, da vestno dela za zboljšanje javnih razmer.
Spor med Poljaki in Malorusi v Galiciji. Neka dunajska revija je priobčila o malo-ruskem vprašanju v Galiciji naslednje: Pred 50 leti jo bilo v Galiciji 2,441.770 Malorusov in 1,994.800 Poljakov. Po zadnji oficijelni statistiki je število Poljakov narastlo na 3,988.700, število Malorusov pa le na 3,074.500. To pa menda zato, ker se je štelo k Poljakom 811.000 Židov in 200.000 Malorusov. V Galiciji je pravzaprav 3,274.450 Malorusov in 2,977.334 Poljakov.
Ruska duma. Ves svet je z veliko pozornostjo pričakoval drugo dumo, drugi ruski državni zbor, in strah je bil splošen, da se bo zgodilo kot prvič, da bodo poslanci v dumi govorili strastne revolucionarne govore in viharno kazali svojo nevoljo, napadali ministre, skratka delali vse drugo, samo ne resno delo. Že so ji prorokovali njeni sovražniki hiter konec, a ta želja se jim ni izpolnila. Duma dela, se posvetuje, in je utrdila znatno svoje stališče v boju z vlado in z nazadnjaško lastno desnico, ki dela na pogin dumi. Mnogo se ji je posrečilo, hvala pametnemu nastopu srednjih strank in razsodni politiki socijalnih demokratov in socijal. revolucijonarjev. Duma je dobila dovoljenje od vlade, da uvede preiskavo, kako se v krajih, kjer besni lakota, deli živež, duma je izročila državni proračun posebni komisiji v pregled. Tudi nadaljni izgledi niso slabi, ker hočejo najstrastnejši uporniki ostati zmerni in so preklicali že vložene zakonske načrte, da se proglasi državna amnestija, da se odpravi izjemno stanje i. t. d. Tudi na dvoru je pridobila duma ugodno mnenje o sebi, in car bi se rad spoznal osebno z vsemi poslanci.
Anglija in Španija. Nesrečna špansko-amerikanska vojna je požrla domalega vse špansko brodovje, in španska vlada ni mogla zgraditi novega brodovja. Na sestanku angleškega in španskega kralja v Kartageni pa je stari in
rimah, ali kot je Havelaar opustim tudi jaz rajši korzet.
„Ne vem, kje bom umrl.
Videl sem veliko morje ob južni obali, ko sem bil tam s svojim očetom, da delamo sol.
Ako umrjem na morju, in vržejo moje truplo v globoko vodo, bodo prišli somi.
Plavali bodo okoli mojega trupla in vprašali: Kdo od nas naj požre truplo, ki tam plovi po vodi?
Jaz jih ne bom slišal.
Ne vem, kje bom umrl.
Videl sem goreti Daansujevo hišo, ki jo je v blaznosti sam zažgal. Če umrjem v goreči hiši, bode žareče oglje padalo na moje truplo. Id zunaj bodo kričali ljudje, ki gase z vodo, da Dmore ogenj.
Jaz jih ne bom slišal.
Ne vem, kje bom umrl.
Videl sem malega Siunajca pasti z dre-vesa, ko je trgal sadove za svojo mater.
če padem z drevesa, bom obležal mrtčv °b njegovih nogah, kraj grmovja kot Siunajec.
Potem ne bo jokala moja mati, ker je mrtva. Ali drugi bodo klicali s trdim glasom: „Glejte, tu leži Saidjah!“
.Jaz jih ne bom slišal.
Ne vem, kje bom umrl.
Videl sem truplo Palisuhovo, ki je umrl od starosti, in beli so bili njegovi lasje, če umrjem od starosti, z belimi lasmi, bodo žene jokale ob mojem truplu.
In žene bodo kričale kot pri Palisuhovem truplu, in tudi vnuki bodo na glas kričali.
Jaz jih ne bom slišal.
Ne vem, kje bom umrl.
Videl sem jih mnogo v Badurju, ki so umrli. Oblekli so jih v bela oblačila in pokopali v zemljo.
če umrjem v Badurju, in me pokopljejo zunaj za vasjo, vzhodno proti holmu, kjer je trava visoka . . .
Potem bo prišla memo Adinda in rob njenega krila bo šumel tiho nad travo . . .
Jaz bom slišal.“
Saidjah je prišel v Batavijo. Poprosil je nekega gospoda, naj ga vzame v službo, kar je ta takoj storil, ker ga ni razumel. V Bataviji
pretkani Edvard baje ponudil mlademu Alfonzu, svojemu španskemu sorodniku, da mu zgradi z lastnim denarjem veliko, moderno brodovje. Anglija dela trmoglavo na to, da Nemčijo čisto osami in zato išče zaveznike, kjer jih more dobiti. Španjolska je dosti slaba, brez mornarice, in Anglija jej bo zgradila mornarico, ki bo španjolska, a bo v slučaju vojne pomagala Angliji. S tem je angleška vnanja politika dosegla svoj namen, zbrati čim večjo vojno moč okrog svojega prapora, spraviti kar največ držav v službo svojih gospodarskih ciljev. Španska vlada je angleško ponudbo hvaležno sprejela. — Po eni strani vznemirjajo angleški ministri svet s svojimi mirovnimi predlogi, a po drugi mešetari kralj z vojnimi ladjami.
Štajersko.
Volilni boj na slovenskem Štajerskem je velikanski, in mlada „Narodna stranka“ nastopa vrlo s svojimi neodvisnimi kmečkimi kandidati proti klerikalnim pristašem. Dr. Korošec, vodja duhovniške „kmečke zveze" bi se že rad pogodil z Narodno stranko, ker je pet mandatov na tem, da jih dobe narodni kandidatje. Celjsko-vranski okraj je siguren za veleposestnika Robleka, in njegov klerikalni tekmec, fin. komisar dr. Povalej, ima težko stališče ter doživlja na svojih shodih same blamaže. V okraju maren-berškem prodere z gotovostjo napredni kmet, Vinko Ježovnik, proti deželnemu odborniku Franu Robiču. V brežiškem okraju upajo, da pride narodnjak Roš vsaj v ožjo volitev, pri kateri bo izvoljen, v kozjanskem okraju slaba prede predsedniku samemu, dr. Korošcu in v okraju Ptuj-Ormož se godi slaba dr. Ploju. — Samo mandata ob Dravi na levem in desnem bregu pripadata zanesljivo duhovniški stranki, kjer kandidira dva kmečka posestnika. — Narodna stranka je 7. svečana ponujala roko h kompromisu in bila pripravljena se zadovoljiti s tremi, v zadnjem slučaju z dvema volilnima okrajema. Dr. Korošec je takrat ošabno odklonil vsak stik z Narodno stranko, a sedaj narodnjaki nočejo slišati o kakih pogajanjih, pač pa so pripravljeni zopet po volitvah se spora-razumeti. „Narodni list" piše: „če hoče upoštevati dr. Korošec naš dober svet, naj pusti okraj Šmarje-Rogatec-Kozje, ker bode tu skoraj gotovo zletel kakor pred 5. leti v Oimožu. Naj kandidira mestu Roškarja“ (levi breg.) V volilni borbi sploh mlada Narodna stranka jako mirno in dostojno postopa s svojimi nasprotniki ter si je v kratkem času pridobila vsestranskih simpatij.
Slovenska Ljubljana za nemško Celje. Prod par leti je zgradilo Celje tik mesta v Gaborjih svoj mlin na elektriko, ki ga je sosedno prebivalstvo vsled smradu, ki ga je puščal iz sebe, krstilo „Stinkmühle.“ - - Zagrizeni celjski Nemci so postavili svoj mlin edino iz nevošč-
imajo namreč radi služabnike, ki ne govore malajski in še niso pokvarjeni kot drugi, ki so bili že dalje časa v dotiki z evropsko kulturo. Saidjah se je kmalu naučil malajski, ali skrbno je pazil in mislil zmirom na dva bivola, ki ju je hotel kupiti, in na Adindo. Zrastel je in bil močan, ker je jedel vsak dan, kar v Badurju ni moglo biti vedno. V hlevu so ga imeli radi, in gotovo bi ga ne odbili, ako bi hotel kočija-ževo hčer za ženo. Gospod sam je držal mnogo do Saidjaha in ga povzdignil kmalu v hišnega služabnika. Zvišali so mu plačo in ga razen tega še obdarovali, ker so bili tako posebno zadovoljni ž njim. Gospodična Mevrouv je čitala Snejev roman, kije vzbudil tako veliko pozornost, in je mislila vedno na kraljeviča Djalmo, kadar je videla Saidjaha. Tudi mlade deklice so razumele bolj kot prej, zakaj je vzbudil javanski slikar Radhen-Saleh v Parizu toliko pozornost.
Ali vsem se je zdel Saidjah nehvaležen, ko je skoro po treh letih službo prosil, naj ga puste proč, in mu izroče spričevalo, da se je dobro obnašal. Tega mu niso mogli odreči, in Saidjah se je veselega srca odpravil na pot.
(Dalje prihod.)
Ijivosti napram enakemu slovenskemu podjetju v Hudinji pri Celju, namreč Majdičevemu paromlinu. Hoteli so mu postaviti konkurenco, mu izjesti odjemalce in s tem škoditi, kolikor bi se dalo. Ali po Sp. Štajerskem je bil vspeh slab, ker so slovenski listi opozarjali narodne trgovce, kak namen imajo Nemci s svojim mlinom, in ker moka iz mestnega „stinkmalna“ nikakor ni mogla vspešno konkurirati z izvrstnim blagom domačega mlina. Nem. mlin je produciral včasi tako moko, da je niso mogli ljudje vživati, temveč so jo morali vreči svinjam, in tako je med slovenskim štajerskim ljudstvom podjetje popolnoma propadlo. A Nemci so dobili odjemalce drugod, no po Nemškem, temveč po Slovenskem, in danes lahko rečemo, da slovenska Kranjska z Ljubljano vred vzdržuje celjski n e m š k i m 1 i n, kije ustanovljen na pogin slovenski enaki industriji. Celjski mestni očetje in njihovi nastavljene! na novem mlinu pritiskajo z vsemi sredstvi na okoliško slovensko prebivalstvo in izvajajo germanizacijo slovenske celjsko okolice. Ako preide že v doglednem času slovenska okoliška občina v nemške roke, bo zlasti vspeh celjskega magistrata, ki z mlinom in sedaj z novo šulfe-ranjsko šolo skuša germanizirati slovensko vas Gaberje. Ljubljanske narodne trgovce opozarjamo, da je naroden greh podpirati zlasti v teh razmerah celjski „Stadtmühle.“ Med drugimi
nezavedneži nam je znana tvrdka Š.......-
. o v a, ki v veliki meri podpira to nemško podjetje v našo gospodarsko in narodno škodo. Ne izdajajmo sami sebe in ne mečimo tujcu v žrelo svoje zemlje!
Neničtirska stranka ptujskega „Štajerca“ je postavila na Štajerskem doslej šest kandidatov, t. j. povsod razen v okraju Marnberg-Gornji-grad. Kandidatje renegatov in zaslepljenih kmetov bodo seveda propadli drug za drugim, ne da bi prišli v poštev. V 7. slovenskem volilnem okraju Maribor levi breg, ob narodni meji, kjer kandidirajo odpadniki nekega Fr. Senekowitscha, je med 6500 Slovencev kakih 3000 Nemcev oz. nemškutarjev. V volilnem okraju Maribor desni breg je med 55.000 Slovencev 3000 Nemcev oz. nemškutarjev; tu kandidirajo Lj. Kresnika. V štirih okrajih ne dosega število nemškega prebivalstva niti tisoča; okraj Marnberg-Gornji-grad šteje zopet med 52000 Slovenci 2000 Nemcev (nemškut.) Njihova bira bo slaba za enkrat; na noben način pa ne smemo podcenjevati njihovega gibanja, in že dejstvo, da na slovenskih tleh Nemci upajo na dan s svojimi podrepniki, vzbuja pozornost. Kot če bi Slovenci na Gor. Štajerskem prišli s svojimi kandidati!
Narodni svet za Štajersko je imel dne 20. t. m. v Celju svojo prvo sejo in se je konstituiral. Sklenil je jako važne sklepe glede enotnega postopanja v splošno narodnih zadevah, glede prispevkov denarnih sredstev za vspešno delovanje na narodno-političnem polju in glede konkretnih nalog v bližnji bodočnosti. Vse točke so se sprejele v popolnem soglasju vseh struj. —
V Celju se je slovenska posest zvišala za eno hišo, ki jo je kupil krojač Kmecl. Posredoval je pri prodaji nemški mešetar. — Veliko bolj bi lahko v Celju napredovala slovenska stvar, ako bi jo podpirala „Južnoštaj. hranil, in posojilnica“ v Celju. A ta je v oblasti indolentnih prvakov, ki jim je vse lastni jaz, a narod nič. Kaj stori vse nemška „Stadtsparkasse“ za celjsko nemštvo! Kupila jo kakih 10 hiš, za katere se je bala, da ne bi prešle v slovenske roke, z rizikom in z nevarnostjo, da se ji nikdar ne obrestujejo! Slovenski hranil-ničarji in posojilničarji pa se boje za vsak vinar, ki bi ga utegnili izgubiti za dobro narodno stvar, ni jim pa škoda denarja, kadar se gre za lastni žep. Kako odbijajo celjski advokatje ljudstvo od slovenske posojilnice in jo ženejo v „šparkaso,“ smo lani pokazali. Res, največji sovragi slovenske narodne stvari v Celju so naši prvaki, parasitje!
Koroško.
Velikovski okraj. V nedeljo, dne 14. t. m. je bil volilni shod v Št. Petru pri Velikovcu.
Govoril je novi slovenski odvetnik v Celovcu g. dr. Ferdo Müller, ki je v lahko razumljivih besedah slikal potrebe kmetskega in delavskega stanu. Govoril je tudi kompromisni kandidat Slovencev in nemšk. kršč. socijalec grebinski župan E 11 e r s d o r f e r. Isti dan bi^se imel vršiti shod v Grebinju. Ker se je pa pripeljalo veliko nemških nacijonalcev iz Velikovca tja, se jo shod preložil.
Politično društvo za Slovence na Koroškem jo priredilo minulo nedeljo več zborovanj, ki so so prav dobro obnesla. Sploh jo postalo delovanje političnega društva jako živahno. Gotovo dobro znamenje za napredek koroških Slovencev.
Proti občinskim volitvam v Glinjah so
vložili nemškutarji protest in sicer proti tretjemu razredu. Pravijo, da je volilo v tretjem razredu nekaj mož, ki sploh nimajo volilne pravice. Štiri tedne je ležala volilna listina pri občini vsakemu na vpogled in nikdo izmed nemškutarjev zoper te štiri volilce ni zinil besedice. Zdaj, ko so bili poraženi, pa hočejo ti slavni junaki šele „ven" reklamirati! Upati je, da bo c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu ta brezpomembni, naravnost predrzni protest odločno odbilo in volitev potrdilo.
V slovenskem volilnem okraju boroveljskem stoje razmere za našega kandidata Fr. Grafenauerja dosti ugodno. „Mir" piše, da da je zmaga gotova.
Slovenski kandidat Ellcrsdorfer v ve-likovškem volilnem okraju si pridobiva od dne dne več tal. Že na več shodih so se kmetje izrekli za vrlega slovenskega župana Grebinjskega nasproti zagrizenemu nemškemu nacijonalcu Na-geletu. Tudi mnogo zmernih nemških volilcev bo volilo Ellersdorferja.
Primorsko.
Slovenska trgovska šola v Trstu. — V sredo je bil v Trstu sestanek radi ustanovitve višje trgovske šole v Trstu. Udeležba je bila velika. Izvolili so odbor iz 5 oseb, ki imajo ukreniti potrebno, da se čimprej omogoči izvolitev kuratorija in rešijo nekatera vprašanja glede financiranja šole.
Volilno gibanje v Istri. Tudi v Istri jo živahno volilno gibanje na obeh straneh, italijanski in naši. Slovenci in Hrvatje hočejo vladi pokazati krivično razdelitev Slovanov v italijanske okraje. V italijanskem volilnem okraju Koper-Piran-Buje so postavili tudi Slovenci svojega kandidata v osebi deželnega istrskega poslanca Komparota. — Hrvat dr. Laginja kandidira v treh volilnih okrajih, izvoljen bo v pazanskem okraju, a v poreškem, italijanskem volilnem okraju pride gotovo v ožjo volitev. Italijani so v groznih skrbeh za ta okraj.
Trst ima nad 200.000 prebivalcev glasom najnovejšib podatkov mestnega statističnega urada. V te ni všteta vojaška posadka. Pred 6 leti je štelo prebivalstvo le nekaj nad 178.000 duš ter se je v tem času pomnožilo za 22.835. Vzrok hitremu naraščanju je naseljevanje.
Trgovina v Trstu raste. Lansko leto je bilo naloženo v skladiščih meseca marca blaga v skupni teži 376.345 meterskih stotov, letos pa 438.618 meterskih stotov. Skupna zavarovalna svota za blago je znašala 1906 v marcu 24,970.000 K, letos pa 26,970.000 K. Povzdignila se je zlasti trgovina s suhim sadjem, oljem, in sladkorjem, riž n. pr. je nazadoval.
Kranjsko.
Kandidat napredne Ljubljane, Ivan Hribar je v nedeljo govoril drugič na shodu svojim volilcem. Odgovarjal je svojemu nasprotniku, dr. Šušteršiču, ki reprenzentira klerikalnega kandidata. Vtis njegovega govora ni bil slab, in volilci so dobili prepričanje, da bi bil župan Ivan Hribar v sedanjih razmerah najboljši njihov zastopnik.
Slovenski državnozborski kandidatje so jako pisana družba. Nekaj klerikalnih pretendentov je takorekoč političnih analfabetov, in o prosvetnem stanju Slovencev bodo na Dunaju dobili zelo čudne pojme, ako zaslišijo v
parlamentu kakega „poslanca“ gorenjskih mest Kranj in Škofja Loka. Na kak nizek niveau je padel slovenski narod, da ga bo zastopal pred svetom človek, ki ni nič drugega kot klerikalni hlapec! To naj bo torej cvet naše inteligence! Naši klerikalni kandidatje niso stvarno naobra-ženi v nieni stroki politične, socijalne ali gospodarske vode, so nezmožni nemščino, a to je vendar praktična potreba. Ti ljudje bodo nesposobni prevzeti kako mesto v odsekih, saj kako naj stvarno in dostojno mislijo in delajo, ako je ves njihov program kranjski klerikalizem.
Kandidat Cankar na volilnih shodih.
V	svojem volilnem okraju je pisatelj Iv. Cankar, ki kandidira na soc. demokratskem programu, priredil doslej 4 volilne shode: v Zagorju, Litiji, v Radečah in Šmartnem. Poslušalcev je imel v Zagorju okoli 1000, samih rudarjev, ter je dosegel pri njih popoln vspeh. V Litiji so bili med trško inteligenco tudi kmetje navzoči, in precej kmetskih glasov bo dobil Cankar v litijskem okraju. Vsa svobodomiselna inteligenca je na njegovi strani, vsi učitelji in uradniki. Volilni shod v Radečah dne 14. t. m. se mu je tudi dobro sponesel. Zborovalni prostor jo bil nabito poln, in poslušalci, povečini kmetje, so navdušeni pritrjali kandidatu • Cankarju in drugim govornikom. Ampak volilni okraj jo velik in graščak Povše, kandidat klerikalne S. L. S. je tudi začel prirejati shode po tem volilnem okraju. Iz strahu prod Cankarjem?
Slovenski državnozborski kandidatje. Po novem volilnem redu je Slovencem odločenih 24 mandatov. Za te in nekaj drugih se potegujejo : Na Kranjskom: 11 pristašev klerikalne „S. L. S.“ 5 narodno napr. kandidatov, 6 socijalistov, 2 agrarna kandidata. Torej za 11 slovenskih mandatov na Kranjskem je 24 kandidatov. NaŠtajerskem: Za 7 slovenskih mandatov je postavila „Slov. kmečka zveza“ vseh 7 kandidatov, prav toliko je neodvisnih kmečkih kandidatov na kmečkem programu „Narodne stranke.“ Tudi soc. demokratje so zastavili vseh 7 kandidatur, a z le 3 kandidati, eden kandidira v 4 okrajih, drugi v dveh. Colje ima svojega slovenskega kandidata, Maribora ne štejemo, nemškutarji „Štajerca“ so že prišli na dan. Na Goriškem: V 3 slovenskih volilnih okrajih kandidirajo 3 liberalci in 3 klerikalci. V Gorici postavijo slovenskega kandidata, istotako v Furlaniji, da seštejejo glasove. Soc. demokratje so postavili 2 kandidata. V Trstu: Okolica: narodnjak in soc. demokrat.
V	mestu: 3 narodnjaki. V Istri: Slovonsko-hrvatski narodni kandidat. — Na Koroškem: Dva narodnjaka in 1 kranjski soc. demokrat in 1 slovensko-nemški kršč. socijalist. Celovca ne štejemo. Torej 23 klerikalcev, 15 kandidatov na programu narodno-naprednem, 12 socijev, 2 agrarca, 9 narodnjakov, 1 slov. nem. kršc. soc. Skupaj: 62.
Volilna prognoza ljubljanske soc. demokracije. „Dne 14. maja nima liberalizem drugega poklica, kakor delati napoto. —“ „Vsak otrok ve, da je v Ljubljani za državni zbor socijalna kandidatura najresnejša — “ piše „Rd. prapor“ v eni svojih številk. Poglejmo! Socijalna demokracija je dobila pri ljubljanskih občinskih volitvah izmed 4695 volilcev, toliko jih je v vseh treh razredih, okoli 250 glasov, štejemo v lil. razredu samo Mlinarjeve glasove. To je pač znak, da je za socijal. demokratičnega kandidata v Ljubljani mod meščanskimi sloji zelo slabo razpoloženje. Pri zadnjih državnozborskih volitvah iz V. kurijo jo dobil soc. demokratski kandidat v Ljubljani okrog 800 glasov. Od tedaj pa se je med ljubljanskimi železničarji pojavila močna krščansko - socijalna struja. Delavcev v soc. demokratični organizaciji je v Ljubljani kakih 800, in še teh stanuje velik del zunaj mestne občine. Ako vzamemo vseeno število 800 in k temu prištejemo še 800, ne križajte nas, dobimo število 1600! Najopti-mističneje mnenje! In sedaj nekaj izza klerikalnih kulis! Klerikalci so sešteli svojo sigurne glasove, priredili volilni poskus, organizirali volilna društva po hišah in našli 2000 zanesljivih klerikalnih glasov. Ostane še samo 3400 volilcev, od katerih bi bilo morda Nemcev kakih 600. Ostane šo 2800 volilcev,
ako jih ne pride volit 1000, ostane liberalcem 1800 glasov! Potemtakem ne pride socijalni kandidat v ožjo volitev. Seveda, če veste boljšo diagnozo in je ta ali ona stranka bolna . . .
„Dramatično društvo" v Ljubljani je imelo v soboto nadaljevanje svojega občnega zbora. Predsedoval je dr. Bleiweis, ki je v svojem govoru naglašal, da so najvažnejša točka dnevnega reda volitve, zakaj v odbor „Dramatičnega društva,“ ki ima voditi edino slovensko gledališče, je treba izbrati ne samo sposobne može, marveč tudi take, ki so izvežbani v g!e-dališko-artističnih poslih. — Potemtakem se le čudimo novo-izvoljenemu odboru, ki po nekaterih članih nima niti ideje, kako naj se oblači slovenska Thalija! Na predlog notarja Hudovernika so izvolili enketo, ki ima proučevati izboljšanje financijelnega položaja slovenskega gledališča. Vanjo so izvoljeni: Župan Ivan Hribar, sodni tajnik Milčinski, dr. V. Krisper, dr. Tekavčič, dr. Triller in E. Kristan tor zastopnik deželnega odbora. — To je občni zbor pametno ukrenil, zakaj zagotoviti obstoj slovenskemu gledališču v Ljubljani je stvar prevelike važnosti, in izvoljena enketa ima mnogo večji pomen kot novi odbor, ki je zmetan slučajno skupaj in ne predstavlja niti umetniško izobraženega, niti finan-cijelno strokovnjaškega kroga. V novem odboru sedi stari duh indolence brez novih ustvarjajočih idej, in od njega ne pričakujemo veliko. Zavozil bo še toliko, kolikor mu je zapustil stari odbor. Enketa ima po našem mnenju vrhovni pomen, in njeno delo bo težko, ker ima opraviti z deželnim odborom, kjer ima veliko besedo S. L. S. — Naša ideja o enketi je obrodila sad, da se je začelo vsaj razmišljati o slovenskem gledališču, in za enkrat lahko umolknemo. Čakali bomo in gledali, skeptični in neverni.
Odbor „Dramatičnega društva“ v Ljubljani se je konstituiral v svoji prvi seji dne 22. t. m. takole: Predsednik dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški; podpredsed. dr. F. Novak; intendant: prof. Friderik Juvančič; tajnik: M. Paternoster; blagajnik: Fran Rozman; odborniki: dr. Anton Dermota, dr. Fran Ilešič, Fran Jančigaj in Etbin Kristan. — Zaeno se je sklenilo, otvoriti pričetkom majnika t. 1. dramatično šolo; kdor želi vstopiti, naj se prijavi kakor mogoče kmalu odboru „Dram. društva.“
Cankar — dramatik. Pisatelj I. Cankar piše novo socijalno dramo v 5. dejanjih z naslovom „Nioba.“ Snov je vzeta iz velikomestnega milieuja. Pisatelj jo preloži na nemščino in jeseni predloži intendanci dunajskega „Burg-theatra," da jo uprizore v zimski sezoni. Da se predstavi Cankar nemškem občinstvu, v to delajo njegovi dunajski prijatelji in urednik „Oester-reichische Rundschau,“ kjer je izšla, kot znano, pred dvemi leti neka Cankarjeva črtica.
Slovenci in Kranjska hranilnic«. Ljubljanska „Kranjska hranilnica," v ljudskem jeziku „stara šparkasa" je objavila ravnokar svoj računski zaključek za leto 1906, ki kaže 391.701 krono 85 vin. čistega dobička. Ni treba omenjati, da je denar naložen v tej hranilnici, skoraj izključno slovenski denar; pribiti pa moramo, da čisti dobiček ta hranilnica porablja večinoma za nemške, Slovencem kvarne namene. Tako se je n. pr. dovolilo za nemško gledališče v Ljubljani 3000 K podpore, za slov. gledališče ničesar; za nem. filharmonično društvo 3200K, za „Glasbeno Matico" le 400 K, za nem. planinsko društvo 3500 kron, za slovensko planinsko društvo ničesar. Za povzdigo nemškega šolstva je dovolila ta hranilnica za letos 56.000 kron, za nemški „Theaterfond" 40.000 kron, a vse iz dobička, ki ga znašajo slovenski vlagatelji. Tako se krepi kranjsko nemštvo na slovenske stroške, v našo narodno in gospodarsko škodo. V to hranilnico vlaga predvsem kmetsko ljudstvo svoje prihranke, ki seveda ne ve, čemu služi njegov znoj. Poučite ljudstvo, za kaj se gre, a poprej se ne sme tožiti o narodni mlačnosti. — Blazirani slovenski inteligenci pa je zastonj vsaka beseda.
Nemška industrija na Slovenskem. Neka nemška družba zunaj iz nemškega cesarstva zgradi v Izlakah pri Zagorju tovarno za antimon; rudo bodo kopali iz gore, ter jo je sila veliko. Trgovec L. Mally v Izlakah je prodal
družbi svet. Glas o naši brezbrižnosti je že prišel iz Avstrije v Nemčijo, tuja industrija bo razkopala našo zemljo, in mi bomo ostali sredi bogastva berači.
Nemška posest na Gorenjskem. Kranjska hranilnica je kupila zdravišče „Sangrad“ pri Cerkljah, dosedaj last okrožnega zdravnika dr. E. Globočnika v Kranju, za 24.000 kron. — S tem je prišel ta sanatorij v nemško posest. Doslej seje Sangrad, dokler je bil v slovenskih rokah, slabo rentiral, a Nemci bodo že znali privabiti goste in germanizatorično vplivati na gorenjsko prebivalstvo.
Dobro. V pražkih „Narodnih Listyh" nekdo piše: „Slovenci in Hrvatje nameravajo v prihodnjem avstrijskem parlamentu ustrojiti poseben jugoslovanski klub. Ta klub, v katerem bodo imeli glavno besedo konservativni Slovenci, bo avtonomističen in se bo po svojih nazorih najbolj približeval poljskemu klubu. S tega bodo Slovenci, skupaj z moravskimi Čehi, ki slujejo kot previdni in oprezni politiki, skušali, da postanejo trait d' union med Čehi in Poljaki.“
Tujci na Bledu. Vsled nove alpske železnice se je že lani število tujcev na Bledu znatno zvišalo. Kakor že sedaj kaže, pride letos še več gostov na divni naš Bled. Za stalno se naseli na Bledu domači zdravnik dr. Benedik, ki napravi moderno zdravilišče. Povodom velikih vojaških vaj pride letos meseca avgusta tudi cesar na Bled.
Katoliška tiskarna v Ljubljani si zgradi letos velikansko novo poslopje na Poljanskem nasipu, oz. v Kopitarjevih ulicah poleg novega jubilejnega mostu. Razen hiše št. 2 v Kopitarjevih ul. bo ves kompleks hiš od Ozke steze, vsa spodnja stran Kopitarjevih ulic do Perda-nove hiše v rokah „Katol. tiskovn. društva." Tiskarno povečajo, v novo poslopje preneso knjigotržnico in knjigoveznico in še zasebna stanovanja.
Stavbno gibanje ob novi železnici. Na Bledu se misli letos na novo sezidati, oziroma prezidati do 40 poslopij. Tudi v Bohinju se bo zidalo veliko zlasti ob jezeru, kjer namerava verski zaklad še letos dati parcelirati svoje prostrano zemljišče.
Grozna rodbinska drama. Mnogo se je govorilo in pisalo o nesrečni rodbini na Viču pri Ljubljani, kjer je oče umoril svoja dva otroka, nato pa še sebi z britvijo prerezal vrat. Anton Škof je bil delavec in je obolel, da ni bil več za delo. Doma je imel poleg drugih otrok 16-letno bedasto hčer Emo in 21 mesecev starega Cirila. Iz strahu, kaj bo s tema dvema njegovima otrokoma, se je trpinu zmešalo, da je najprej zaklal oba in potem še sebe. To se je zgodilo v soboto, dne 13. aprila. In kdo je kriv tega? Ali ne današnji socijalni red, ki pušča delavca na starost nepreskrbljenega, da se mu porajajo temne misli in ga ženejo v obup in blaznost.
Raznoterosti.
Za šolstvo »a Češkem se je leta 1904 izdalo 55,200.000 kron. To so izdatki samo za ljudske in meščanske šole, h katerim je dežela prispela 39,200.000 kron in okrajne in šolske doklade 16,000.000 kron. — Država je plačala leta 1903 za vse šolstvo, torej tudi za univerze srednje šole in učiteljišča 50,089.000 kron. Izda torej češka za ljudsko šolstvo več, nego država za vse šolstvo.
Nemci v Bosni. Bosanska vlada dajo neprestano koncesije avstrijskim (nemškim) podjetnikom in industrijalcem, osobito dunajskim tvrdkam. Hoteli, tvornice, velike trgovine, to vse je v nemških rokah. Nemci pa ne jemljejo domačinov v svojo službo, temveč dajajo dela svojim rojakom Nemcem in odrivavajo domačine od zaslužka. Se nedavno tega je dala vlada koncesijo nekemu konsorciju velikih av-strijsko-nemških bank za pridobivanje rud v največjih rudnikih. Ako pojde to še nekaj desetletij naprej, pa ne bodo odločevali ne Hrvati ne Srbi, čegava bo Bosna, ker bo tačas že popolnoma pod gospodarskim, t. j. edino odločilnim vplivom Nemcev.
Umrljivost otrok na Ruskem. Kakor poroča neki ruski list, umira vsako leto na Ruskem vsled nevednosti in revščine staršev — 2,100.000 do enega leta starih otrok. Koliko jih umira v azijski Rusiji, o tem ni nobenih statističnih podatkov. V pakovski guberniji, torej v središču Rusije, umira na leto od 1000 pod enim letom starih dečkov 850, med tem ko jih na Norveškem od 1000 umrje samo 95. To so strašne številke I Zoper to umiranje otrok na Ruskem se sicer bori posebno društvo, pa nima nobenega uspeha, ker mu je premalo gmotnih sredstev na razpolago.
Najsrečnejša občina ne samo v Evropi, ampak tudi na celem svetu je gotovo malo mestece na Nemškem z imenom Kligenberg. Tam ne poznajo občinskih davkov prav nič, ampak dobi še vsak občan iz mestne blagajne 360 K na leto. Tolike dohodke ima mestece iz velikanskih plasti lončene ilovice, ki je mestna last in ki prinaša na leto tako velik dobiček. Kakor pravijo, bodo te plasti neizčrpljive še dolgo vrsto let, tako da bodo še dolgo izplačevali občanom na leto onih 360 kron, za katere smo srečnim meščanom Klingenberga prav lahko nevoščljivi.
I/, zdraviliških krogov smo izvedeli zanimivo novico, da pride vživanje zrnate kave iz mode. Akoravno prekomorska zrnata kava ne bo še izginila v najkrajšem času popolnoma, bo vendar uživanje te, enkrat tako priljubljene pijače zelo malenkostno, da bi pa ostalo brez nadomestila to tudi ni mogoče! Namesto zrnate kave, katere strupeni koffein tako uničujoče deluje na naše živce, so našle naše dobre in skrbne gospodinje v Vydrovi žitni kavi zdravo in prijetno učinkujoče nadomestilo, katero se tudi pri vsakem gospodinjstvu hitro udomači. Vzorec tega izvrstnega in občudovanja vrednega izdelka, pošilja Vydrova tovarna hranil Praga VIII. na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Gospodarstvo.
Stanje setev je po poročilu poljedelskega ministrstva sledeče: Kar se tiče jesenske setve, je stanje ozimne pšenice povoljno; setve so vobče dobro prezimile. Nasprotno pa je rž po vseh deželah brez izjeme slabo prezimila in se mora v mnogih slučajih preorati, oziroma nadomestiti s poletno. Miši, polži in gosenice so rži najbolj škodovale na češkem in Moravskem. Ogrščica vobče dobro vspeva, tudi detelja ni slaba. Travniki napravijo tam, kjer je sneg že izkopnel, dober vtis, prezimili so dobro, toda ponekod so miši prizadele mnogo škode. Dežja zelo primanjkuje zlasti na Južnem Tirolskem, pa tudi ponekod na Primorskem in v Dalmaciji. V Galiciji, mnogih alpskih deželah in Primorje zadeva kmetu pomanjkanje krme veliko skrbi. Poletno setev, ki se je zaradi velike mokrote zelo zakasnila, sedaj marljivo sejejo; zgodnji krompir je po južnih deželah že vsajen, sladkorno peso že tudi vsejajo. Hmelj se je močno razvil in je dobro prezimil. Trta je vsled zime precej trpela; v severnih vinskih pokrajinah je po večjih krajih pozebla, pa tudi na Štajerskem. V južnih Tirolah, na Primorskem in Dalmaciji pa je trta dobra prestala zimo. Na Nižjeavstrij-skem in Štajerskem ne pričakujejo dobre letine. Sadno drevje je skoro povsod dobro cvetelo in je precej upanja, da bo dobro obrodilo.
Pivo in vino. Kar se tiče pridelovanja piva v letu 1905. stoji Nemčija na prvem mestu s 1.600,000.800 galonov (1 galon je 45 litra), za Nemčijo pridejo Zedinj. države s 1.413,000.000, potem Velika Britanija s 1.218.000.000, a končno Francoska z 295,000.000 galonov. Glede pridelovanja vina stoji Francoska na prvem mestu. Od leta 1901—1905 je prodala Francija
1.126.000.	000 gal., Italija 840,000.000, Španija
390.000.	000, Portugalska 105,000.000 galonov. Glede pridelovanja špirita stoji Rusija na prvem mestu. Leta 1904. je producirala 161 milijonov 306.000 gal. Nemčija [148,588.000, Zed. države 127,665.000, Francija 87,000.000, Avstro-Ogrska 56.958.000, Anglija 50,858000 galonov.
Listnica uredništva: G. Iv. R-n: „Finaci-ranj e slo venskoga gledališča“ prejeli za t* številko žal prepozno. Priobčimo prihodnjič.
Deželna zveza za tuiski promet na Kranjskem.
(Hotel Lloyd v Ljubljani.)
V kratkem se približa sezona, za katero nam bo gotovo došlo letos mnogo vprašanj iz drugih krajev, kje je dobiti na Kranjskem letoviška stanovanja in po kateri ceni. Že sedaj smo dobili nekaj takih vprašanj. Da nam bo mogoče v kratkem sestaviti kataster stanovanj za bodočo sezono, naj nam vsi lastniki pole-tenskih stanovanj nemudoma naznanijo število sob, ki jih imajo na razpolago, njih cene za dan, mesec ali celo sezono. Obenem naj nam naznanijo vse udobnosti, katere jim je mogoče nuditi tujcem. V pretekli sezoni smo razposlali veliko število golic v izpolnjenje, kar nam je povzročilo mnogo stroškov in truda, dobili smo pa izpolnjene golice le od nekaterih krajev. Letos bomo pa pošiljali golice le na željo dotičnih, ki hočejo naše posredovanje.
Oddaje stanovanj ne bomo posredovali s tem, da bi se pogajali glede cen i. t. d. zd etičnimi strankami, ampak naznanili bomo vprašujočim tujcem naslove, ter jih napotili, da se sami obrnejo do lastnikov stanovanj ter se ž njimi pogajajo. Lastnikom je kajpada dano na prosto voljo, da sami oddajo stanovanja v najem in se pogodijo s tujci za ceno.
Kataster stanovanj napravimo brezplačno; tako bo tudi korespondenca s tujci brezplačna.
Ker je pa želeti, da bo naš kataster letos kolikor mogoče popolen, naj se oglasijo vsi in-teresentje. A tudi posestnike hotelov in gostiln s prenočišči prosimo za tozadevne podatke, ker brezdvomno je, da bo v letošnji seziji naval tujcev jako velik.
Prosimo pa, naj se nam naznanijo vsa stanovanja, tudi taka, ki so že oddana.
Želeti bi tudi bilo, da pristopi čim več hotelirjev, gostilničarjev, zasebnikov kakor tudi občin, kot člani deželne zveze, kar je osobito sedaj lahko mogoče, ker znaša najmanjša člana-narina le pet kron na leto.
Ravnokar je izšlo I. letno poročilo „Deželne zveze,“ katero se na zahtevanje pošlje brezplačno.
Pisarna: Hotel Lloyd, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Uradne ure za stranke od 3. do 5. ure popoldne.
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
Patentirana v 30 državah.
Streha prihodnjosti!
Pozor starši!
Podatki pod naslovom „Konvikt“ poste-restante v Ljubljani.
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Müller
vinotržec v Domžalah
------- (Kranjsko).-----
Kopališče in Vodno zdravišče
Postaja c. kr. drž. železnic, l1/« ure od Ljubljane. Skupno zdravljenje z vodo. (Zistern Priessnitz in Kneipp). Solnčne kopelji, kopelji v ogljikovi kislini in električne kopelji, zdravljenje z vročim suhim zrakom.
Masaža, zdravilna telovadba. Uporabljanje elektrike. Zmerne cene. Odprto od 15. maja do oktobra.
Prospekte pošilja Dr. Rud. Wackenreiter
zdravnik-voditolj in najemnik kodališča.
Kamnik na Kranjskem.
Kimska cesta 2.

Killerjeve ulice 5.
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
- MfARBINEK:™! z
mm	piani so neprekosljivi!	“““
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja in poprave se izvršujejo točno iu dobro. Solidne eene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
Lovska pipa
iz lesa izrezljana s porcelanastim vložkom, cena za komad K 2'20
Budilka
v finem nikelnastom okrovu. da dobro gre, se jamči, prav lep okras zasobo, cona za kom. K 7'50
Ako se naroči oba predmeta ali od enega več komadov, pošljem poštnine prosto! Razpošilja po povzetju Siegfr. Jellinek, Dunaj, XII/2, Gierstergasse 2/13.
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9'60, boljše vrsto K 12’—, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snežnobolo puhasto na-kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franke po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko.

PFAFF
šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo.
^ Neprekosljivi za obrtne namene,
šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr. Tschinke!
Ljubljana * Kočevje
!% Mestni trg 9. v gradu, i &	56
Pozor gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem že več nogo 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljšo sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPIIOR št. 1. On dehije, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvainic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
iß I 3otcvi^ JvirMŠio
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
iz portland-cementa in peska
Praktična !	MF* Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
£e „Zvezdna“ cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
Pozornost vzbujajoča novost!
Poceni!
Na vsako sprehodno palico se lahko natakne
Praktično!
1 komad samo 3 K, 3 komadi
5 K 50 v.
Daljnogled — 50 kratno povečanje.
Pošilja po povzetju: Henrik Welss. Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasse 5/23. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!!
je pravi slovenski izdelek!
Schneiden Veroušek
Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno.
Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča se za dobavo železnine vse vrste,
zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelce, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cone!
\Joro n iKa	Tl det	S' ^la*e s<etlnje: Befl111, ParlZ| Blin ^
Zjubljana, Dunajsko cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna ^aloga }os- Petričevih
Fran Čuden
V Ljubljani ^ ¥ Prešernovih ulicah
- Urar -
Delničar tovar-niške Mbe „UNION" za izdeloTaiye najholjšili ur v Švici
Trgom z zlainioo io srelirniDO. Eksport.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union".
» L
^5 Anton Turk
knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti
priporoča:-------—
Iviil>ic'ii£v Iviiji^ii
ali hitri računar za trgovce z lesom (na staro mero) K 3-20, s poštnino 10 v. več. Iv.iiL>it-ri£», »-«.«Stmic»
(II. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. več. IVoV£V liniji«''»!.! lvlljif?£l ali hitri računar za trgovce z lesom, po novi decimalni ali meterski meri. V platno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več.
Najbolj, kosin. zobo-čistilno srei-stvo!^	^
Izdelovatelj
O. 5eydl
Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7


«Iv______	odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA
Y v LJUBLJANI
[ pospešuje prebavo in odperlje
U teleša. Cenik brezplačno.
Ena stekleuičica ‘20 vinarjev.
Drogerija ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; rodilne in posipalne moke za otroke, dišavo, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščine, obvezila, sredstva za desinfckeijo, pasto in vosek za tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.
Jos. Boji v Ljubljani
v Šelenburgovih ulicah št. 5
priporoča
^ iz pristnega angleškega blaga. ^
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega lodna. Najsolid. postrežba.
©
Julija Štor
<51
v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice
— ---------Največja zaloga-----------
moši, ženski!) in otročji)! čevljev
iz najboljših tovaron, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene. z-v.	Solidna postrežba.
0c-------------------------------__o<2J
Ustanovljeno leta 1832.
n*
Priznano
najboljše
oljnate barve
zmlete s. stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
P^dolf Hauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,
----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
E llustrovani ceniki dobe $e brezplačno. ^
v
K
C
a
p
u.
p
a
M
0
C
—
c
Najeen. in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ,Severoiiemškeg’aLloyda‘
Bremna v New York
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Williem d.Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavno vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za
vse proge ameriških železnic dobite v LJUBIL-.J'A.IVI edino le pri
Stark Tavčarju, »tarske fc it 35
I 7 nasnroti obSeztmm uostilm „m Starem Tišlerm“
Od
rD
nasproti ohčeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.	t—««
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez tialvestbn. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. „
Tu se dobivajo pa tudi listki proko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singaporo v Avstralijo itd.
Pr. P. Zajec, Ljiljana,
Velika zaloga zlatih in srebnili žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. ^ Cene nizke.
Cenovnikl zastonj in franko.
vzbujajoče!
Namesto
18 K
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
samo 7 kroni
Tovarna za ure: Heinrich Weiss
Dunaj, XIV/3., Sechshauserstr. 5/7.
Oglejte si -----
naj večjo zalogo
poljedelskih stroje«,
Slarl Irg
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, gepelnov in preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri

ETI® QTIHPIPH V LJUBLJANI -------------------------- ^
a Ema	äCkau ta	ua Marije Terezije cesti št. 1 J
in na Valvazorjevem trgu t>, nasproti Križauske cerkve. %
Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
LjijaDa, Frešnve ulice Sajvečja izlm izgolevljene obleke za gospode, dane Io olroko.
,Flox“
je fotografieen aparat, s katerim lahko fotografira vsakdo brez da bi se prej kaj učil. S tem aparatom se napravljajo podobe v velikosti 5X7 cm in stane eleganten s kompletno opremo in navodilom samo K 6-—. Razpošilja po povzetju II. Weiss, Dunaj,XIV/3. Sechshauserstrasse 5/110.
v
0
r.
H.
A
1 A
tr
u
m
p*
A
2
A
3
■M
01
n
JO
nervozne _______
in bolehave osebe kakor tudi
/S/a b o ir ne Qtro £
Krepča edino le
* E LE Z N ATO VINO
m
I	LEKARNARJA
^Piccou jA v Ljubljani
IVIi
vsi
nosimo le kravate od tvrdko Fr. Steiner, ker nam tam solidno postrežejo. — 6 kravat ali pentelj (ali 3 kravate in 3 pentlje) lepo sortirane 3 K, posebno fino sortirane 6 kom. 4 K. — Razpošiljalnica kravat Fr. Steiner, Dunaj, II. Krafftgasse G/7. Pošilja po povzetju. Dovoljeno jo zamenjati.
Razumne žene
zahtevajo knjigo „Die Störungen der Periode“, spisal dr. med. Lewis. Vposlati je K P20, prospekt zastonj. Z. Piervas, Kalk 245 b. Köln a. Rh.
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino pra\Zi je le
Thierrg-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali G dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
Ini'jen cetfolijsko mazilo
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.GO.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila je nasloviti na
Lekarnar 1. lerrj v Prepadi pri kogaški Hni.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franke.
Steckenpferd-Lilijino mlečno milo
Bergmann-a & Go., Graždane in Dečin ob Labi
je in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic navspešnejše izmed vseh medioinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožne polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah.
Samo 3 krone
stane dobra
Mlričnažepimia
la nadomestna baterija 80 vin.
Razpošilja po povzetju
Henrik Veiss « Dunaj
XIV,/3, Sectishauserstrasse 5/7.
Novo rainsko mazilo za prsi
Najnovejša iznajdba iz prirodnin. Trdnota, razvitek in obnovitev nedrij. Bujnost prsij. Rabi se samo zunajuo. Zdravniško preizkušeno. Cena lončku z navodilom 3 K in 5 K, poštnina 70 v. Prodaja in razpošilja gospa Katarina Menzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3. I nadstr. 22. Sprejemajo se tudi znamke vseh dežel.
Allein echterBalsam
•us d«r Sehutztnitl-Apilhtki
•is
A.Thierry in Pregrada bti lohltuh-Sainrbnan.
Priložnostnega nakupa
kakor je ta, ne bo nikoli več!
73 komadov za 3 gld.!
Sledeča garnitura za gospode št. 43, obstoječa iz 73 kom., vsi praktični in koristni predmeti, stane samo ! 3 gld.! 1 okovana pipa z elegantno cevjo, 3 svilnato kravate, najmodernejšo, 3 ovratniki trojni (povedati jo debelost vratu), 1 par manšet belih, 1 par manšet barvastih, G parov nogavic najfinojše kakovosti v raznih barvah, 1 usnjata denarnica I-a kakovosti, 1 smodkovnik z imit. jantarjem, 1 žepni nožič s 8 klinjami, 1 toaletno zrcalo z belgijskim steklom, 1 rožnato milo, 2 kravatna igla s similibriljantom, 1 garnitura gumbov za manšeto in srajco iz double-zlata s patent, zaponko, 50 stvari za dopisovanje, potrebnih vsakomur. Teh 73 komadov razpošiljamo za nenavadno pizko ceno 3 gld., ker imamo majhno upravne stroške in računamo na vsestransko priporočilo. — Razpošilja se po poštnem povzetju, dovoljeno jo zamenjati, zato nobenega rizikol llazpošiljalnica Fr. Steiner, Duna j II/3. Naš trgovski princip je, svojini naročnikom reelno postreči.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih
znamkah ga.A. Kaupa, Berlin S.W. 296
Lindenstrasse. 50.
Nad 5000 filijalk po vsem svetu
a
«J
O
a.
o
a
c
et
ž.
C.
O
Ch
Ljubljana
Sv. Petra cesta 4.
Kranj
Glavni trg li)2
Novo mesto
Veliki trg 88.
Kočevje
Glavni trs; 79.
89
2.
1
S
1
2
a.
£.
p
Tialoga olja, šivanj in posameznih delov * Najboljše je najceneje
HdT* Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let. se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K GO b, 2 lončka 5 K. Naroča naj so
samo od mene pod naslovom
17 I	JTur^i^io
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi!
I
ssssssas Žene! ssassas
Zastajanje krvi itd. ozdravlja P. Ziervas, Kalk b. Köln (Nemčija) št. 245. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je hitro pomagalo.“ — (Prosi se povratne poštnine.)
I
Najboljši izmed vseh
obstoječih posnemalnikov za mleko je in ostane neoporečno
originalni Megs-posnentalnik
I). Ft. I»„itt-ivt
Ta je prvi posnemalnik na Nemškem, pri katerem se uporablja prosto viseči izločilni bobnič, in edini nemški posnemalnik, kateremu je bila prisojena
veliki srebrna spemieska svetinja nemške kmetijske družbe
(z«, novo oi-otlje IfJOv"?)
Mlekarska strokovna razstava v Pragi 1900: Častni diplom. Prvo darilo. Mednarodna kmetijska razstava v Pragi 1906: Diplom k zlati kolajni kmetijske osrednje družbe za kraljevino Češko.
Prosto viseč, na krogljastih ležiščih tekoč izločilni bobnič,
igraje lahek tek, kolesovje je popolnoma pokrito, olja se porabi zelo malo, posnemanje je najnatančnejše, trpežnost največja. —
Spričevala o 12- in večletni uporabi.
Edini isedelova/fcelji:
JOS. MEYS & Co., HennefIsieg (tačijai
Oglasijo naj so le taki prekupoi, ki bodo kupili stroje za
lasten gotov račun.	6—3
r	^	registrovana zadruga z neomejeno zavezo	r	^
Ustanovljena leta 1882	V Ljubljani	Ustanovljena leta 1882
	Podrejena skonfraciji „Zadružne zveze“ v Celju	
Telefon štev. 185.
r\a Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
otoi-estuje lirvini 1 ito v i044'f jjo
Poštno-hranilu, urada štev. 828.40«.
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. do 12. in od 3. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
472%

Stanje hranilnih vlog
K II,060.929-20
Upravno premoženje kmetske posojilnice 31. dec. 190G
K 11,325.728-62.	^
Denarni promet
K 50,486.935-14
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojujo na zemljišča po S’/Z/o z U/Z/o »a amortizacijo ali pa po S1/«“/o brez amortizacije; na menice po G°/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.

------------- ▼ -------------------------- -\r