Leto IX.
V Celji, dne 22. septembra 1899.1
Štev. 38.
DOMOVIN
Mhaja vsaki petek t tedna. — »opi»i naj se »volijo poiiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne »rt ter od vsake petit-vrste po 1« kr. za vmkokrat; za večje inserafce, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., Z*
M« 1 gU. M kr , Z* četrt leU 80 kr., katera nuj m pofclja; Dpravmitvu .Domovine" v Celji.
Ali se otvori državni zbor?
Enkrat v prihodnjem mesecu bi se imel otvoriti državni zbor. Dan otvoritve še ni stalno določen. Ako pa pride sploh do tega, ali pa do-živimo namesto otvoritve izvanredno presenečenje, tudi to Se ni gotovo dognano.. V Avstriji smo že vajeni nenavadnih dogodkov ter političnih čudežev.
V nekako idealni obliki nas pripravlja že nad pol leta § 14 na — absolutizem. Iznenadila nas tedaj skoraj niti ne bo koščena prikazen, ki davi ljudsko voljo in svobodo, kateri prikazni so dali tuje ime „absolutizem", menda le za to, da preprosto ljudstvo že pri izgovoru ne občuti vse one groze, ki jo pomeni absolutizem za obstanek in razvoj ljudske volje v civiliziranih državah.
Ustava je proglasila vladi podvržene narode prostim, polnoletnim. Vsak ud države, kakor skupni narodi so vsled ustavnega vladanja dobili dalekosežne svobode in pravice, da so si smeli po svoji volji ustanavljati takorekoč svoja duševna ognjišča. Vrhovna vlada jih je pustila svobodno letati ter je obdržala nad njimi le nekako nadzorovalno oblast. Toda Nemci s svojimi priviligiranimi zavezniki se niso zadovoljili le z lastno svobodo, nego so se zakleli, da ne mirujejo, dokler se ne pristrižejo Slovanom svobodne peruti, da ti ne bodo prosto letali, temuč se le plazili v prahu pod njimi. Podobni so Nemci v svojem maščevalnem ruvanju peklenski kači, ki ni mogla gledati prosta in srečna prva človeka, temuč je izzvala nad nju Stvarnikovo prokletstvo.
Vsa znamenja kažejo, da se bo tudi v ustanovnem paradižu, v avstrijskem parlamentu, morda prav kmalu pokazal maščevalni angelj
ter izgnal iz njega ljudske zastopnike. Vse to vsled brezmejne nemške kljubovalnosti.
Nemci dobro ved6, da tudi njim ne bo prizanašala krutost absolutizma, toda njihova maščevalnost do Slovanov je nenasitna. Rajši so z nami vred pahnjeni v pekel, kakor da bi nas gledali zraven sebe zadovoljne v ravnopravnosti.
Vsi dalekovidni politiki vidijo strašno propast, v katero tira slepa strast radikalnih Nemcev Avstrijo in njene narode. Zato pa se tudi vsi, od treznih klubovih načelnikov pa do zvi-šene osebe vladarja, na vse kriplje prizadevajo, rešiti ustavni položaj s streznenjem Nemcev. Za vse prizadevanje imajo Nemci kljubovalni odgovor : nočemo!
Cesarjevo pogovarjanje z vplivnimi politiki, kakor i Fuchsovo prizadevanje s klubovimi načelniki, ostane najbrž brezuspešno. Saj je že krvoločni Wolf nedavno v Lipnici svečano prisegel, da njegova stranka ne bo odjenjala razgrajati, če zgubi on pri tem tudi svoje življenje. In tega Wolfa pač dr. Fuchs ne^bo pomiril.
Kaj imamo tedaj pri*;-' o vati ? Znabiti pride res do otvoritve državnega zbora, da se po par sejah zopet nečastno Zaključi. Prav lahko pa je mogoče, da, kakor smo že omenili, da niti do poskusa ne pride. In boljše je za ugled avstrijske države, da do tega niti ne pride, kakor da bi •se radikalni nemški stekliši imeli zopet bahati z ednim uspehom več.
Wolfova svojat bi utihnila le tedaj, če se ji vržejo jezikovne naredbe ter se proglasi nemščina državnim jezikom. To bi pa se reklo jim vreči v trganje slovanska trupla, in proti temu se bomo vendar Slovani uprli, naj si pa bo to Avstriji in njenim voditeljem ljubo ali ne.
Politični računi.
Zajedno s političnim svojim rogoviljenjem in hrepenenjem po nadvladju, izdajajo avstrijski Nemci tudi svoje — protidinastične namene, deloma doma, deloma in bolj odkrito pa — zunaj avstrijskih mej.
Avstrija naj se razbije kot država, nje glavni del pa naj dobi pod svoje okrilje Nemčija, saj avstrijski Nemci so itak nesrečni tu.
»Alldeutschland" je parola Wolfovih politikov, za to »plahto" se skriva tista izdajska družba, ki Avstrije ne pozna za svojo domovino!
Že nekaj časa sem se čuje tiho šepetanje o tistih srčnih željah, o katerih — glasno sanjajo nemški velikani onkraj meje, toda »pšenica za te ljudi še ni dovolj zrela in zato se je še ne lotijo žeti". ... Ali — priprave se delajo za razkropljenje avstrijskega nemštva, gre se le za to, če je Avstrija tolikanj oprezna, da se obrani sovražnika — za hrbtom!!
Da hrepene avstrijski Nemci po združenju z Nemčijo in avstrijski Lahi po onem z Italijo, tega niti ne prikrivajo, in dinastična zvestoba obeh ničvredna" prškavega oreha, a© ti ljudje opazujejo strogo po njih dejanjih v naši državi. Seveda se njih načrti ne dajo kar tako izvršiti, kakor sanjajo, in zlasti njih glavni načrt — da bi Avstrija se razbila kot država, ne! Pa mogočna je avstrijska država tudi dovolj, da se sama ohrani, ker razun omenjenih dveh narodnosti je še dovolj kompaktne mase ostalih na-rodnostij, da jo branijo pred napadom in razpadom ! To naj si naši nemški in italijanski rogovileži dobro zapomnijo. Teh izdajalcev avstrijskih se avstrijski slovanski milijoni prav nič ne boje, in naj žugajo tudi z bajoneti in topovi.
LISTEK.
„Luna sije".
(Slika).
III.
Od tega časa, je preteklo precejšno število let. Primčeva Julika se je bila kmalu po svojem razgovoru z materjo poročila z izbranim svojim ženinom plemenitim Scheuchenstuelom ter s tem svojim odločnim korakom spravila zaljubljenega pesnika skoraj v obup. Vendar pa se je še pravočasno zbrihtal, dasiravno se mora priznati, da je od onega časa jel vtapljati svoje skrbi kaj pogostoma v vinu. Mladi zakonski par je v kratkem na to zapustil Ljubljano ter se preselil v Gradec, kjer je plemeniti ženin ob strani svoje mlade žene nastopil službo glavarja štajarske dežele z obilno letno plačo. Torej se je izpolnilo skoraj do pičice vse, kar je prerokovala Juliki njena mati, govoreča, da Jožka čaka še lepa in srečna bodočnost, med tem ko je usoda pesnika Prešerna že odločena in zapečatena. Znanci gospoda glavarja in nižji uradniki so se slavo hlepni Juliki res pri vsaki priložnosti nizko klanjali; uživala je razun tičjega mleka vse, kar ji je srce poželelo, toda, ako bi jo vprašali: ali se čuti srečno, odgovorila bi vam, da ne, tisočkrat ne. Njena telesna hiba je navzlic
skrbnemu zakrivanju jela čimdalje bolj očitno siliti na dan, radi katere jo je jel plemeniti soprog prezirati in postajati hladen do one, ka tero je njegov tekmec, pesnik Prešern, smatral skoro za boginjo. To pa je ničemurna ženska tudi smatrala za hudo razžaljenje ter si želela vrnitve onega časa, ko se je lahko imenovala solnce, okrog katerega so se vrtili moški, kakor planetje, a v prvi vrsti pesnik Prešern. Ko se ji je rodilo prvo dete, se je tudi njeno lice močno postaralo in njena lepota, na katero je bila toliko ponosna, je bila pri kraju.
K neslogi in razprtijam v zakonu se je končno pridružila še bolezen, ki je potlačila moža na bolniško posteljo ter ga še v najboljših letih spravila pod zemljo. Neizprosna smrt se ni zmenila za njegovo sloveče ime, niti za njegov plemeniti stan in odlično dostojanstvo, moral je iti z njo ter zapustiti mlado ženo, ki si je obetala poprej toliko sreče in veselja poleg njega. Kaj ji je bilo sedaj početi? Dasiravno je bila bogata ter je rajše kramljala nemški nego slovenski, vendar ni hotela ostati dalje v Gradcu, marveč si je kupila v Kandiji pri Novem mestu, tesno poleg reke Krke, visoko hišo, v kateri je hotela preživeti še ostale dneve svojega vdovstva. Tu je hotela v samoti potolažiti svojo vest, ki se ji je tolikokrat oglašala radi tega, da je tako ošabno odbila tako vneto ljubečega pesnika
Prešerna, ki je kar mrl za njo ter se poročila z nadutim Nemcem plemenitim Scheuchenstuelom.
0 Prešernu je ob času svojega bivanja v Gradcu le malo slišala, kajti pesnik je bil navzlic svoji goreči ljubezni vendar toliko ponosen, da je pretrgal vsake daljše zveze z njo. Torej ni bilo nikako čudo, da je močno ostrmela, ko je po svojem dohodu v Novo mesto zaslišala, kako močno se je že razširila slava pesnikova z njegovimi pesmi med Slovenci. In namesto uživanja ljubega miru, ji je ta razprostirajoča se slava le še bolj grenila življenje, kajti sedaj je spoznala jasno, dasiravno dokaj prepozno, da bogastvo in visoko dostojanstvo je le prazna pena, ki se hipoma lahko razprši in da le to, kar je vstvaril človeški um, vztraja stoletja ter prehaja nalik dedščini iz pokolenja na poko-lenje. Dasiravno Prešern ni bil bogataš, vendar je obogatil s plodovi svojega uma ves slovenski narod ter si zagotovil med njim trajen, hvaležen spomin.
Dijaki v Novem mestu se sicer ne odlikujejo z bogsigavedi kakšno živahnostjo, pač pa se dobro zavedajo svoje slovenske narodnosti in svojega poklica, ki ga imajo izvršiti med na rodom. Vsekakor pa so ti dijaki delali vdovi Juliki največ preglavice, nad katerimi bi se bila kaj rada znosila, ko bi se bila mogla. Poizve-devši, da je dospela bivša Prešernova ljubica v


Avstrijski kruh je sicer tem izdajicam še vedne dober, pa svetu bi vendarle radi utepli v glavo misel, da so pri nas trpini in kdo ve kaj še.
Za čem ti ljudje hrepenč, mi avstrijski Slovani dobro vemo, česa se boje in kaj ne bodo dosegli, — pa tudi. Sami ne bodo gospodarili na avstrijskih tleh, ker tudi za politično tlako so minoli časi. Ali zadnji čas je, da stopi Avstrija na branik za svoj obstoj, kajti baš proti svojima »zvestima zaveznikoma" (!) mora biti zdaj najbolj previdna, če hoče, da je ne speljeta — na led! Sveta ji Slovani ne bomo dajali, treba bi ga ji pa bilo od druge strani. Morda je še čas, da se ubrani hinavskih prijateljev, ki — ji kopljejo grob, morda pa tudi prepozno. Ali — Avstrija naj pa sama nikari ne misli, da smo Slovani v njej metla, s katero sme vsakdo pometati, kakor bi se mu ljubilo. Tiste, ki kopljejo Avstriji grob, poznamo, pa če menijo, da ga bodo s svojimi zarjavelimi lopatami tudi nam
izkopali, se pr......motijo. Odleteli bodo ob
naši zemiji oni in njih razjedeno — Bismarckovo železje!
Celjske novice.
(Osebna vest.) Profesor dr. Hugo Wertheim je premeščen od tukajšnje gimnazije v Gradec. Na njegovo mesto v Celje pa pride za gimnazijskega učitelja dr. Ignac Brummer, dosedaj suplent v Weisskirchen u na Moravskem.
(»Kat. podp. društvo v Celju") priredi dne 1. oktobra 1.1. v prostorih »Narodnega doma", po večernicah, tombolo, v prid slov. dekliške šole. Ob enem bo imelo društvo svoje letno zborovanje. K prav obilni udeležbi vabi	odbor.
(Zavedni Slovenci in Slovenke!) Spominjajte se vedno, vsekdar in povsod turških celjskih pobojev dne 9. in 10. avgusta 1899. po Kr. r., ter se ravnajte po njih v svojih potrebščinah!
(Slovenske šole v Celju) so letos prenapolnjene. Posebno prvi razredi v deški in dekliški šoli kažejo ogromno število učencev. Nobena nemška šola nima v primeri z našimi zavodi toliko učencev. V I. razred nemško-slovenske gimnazije, je sprejeto 46 dijakov, nemška višja gimnazija jih ima mnogo manj. Našemu ljudstvu se oči odpirajo!
(Letošnji kontrolni shodi) v obsegu celjskega okrajnega glavarstva se bodo vršili:
I.	Za neaktivno moštvo c. in k. vojske naslednje dneve meseca oktobra: 1. in 2. v Šmarju, 4. in 5. v Konjicah, 9. v Celju za mesto,
II.,	12., 13. in 14. v Celju za okolico, 16. v Mozirju, 17. na Ljubnem, 19. in 20. na Vranskem, 22. in 23. v Trbovljah, 24. in 25. v Laškem. Naknadna kontrola za c. in k. vojsko bo 7. in 8. novembra v Celju. — II. Za neaktivno moštvo c. k. deželne brambe naslednje dneve meseca oktobra: 1. na Vranskem, 2. v


Mozirju, 3. na Ljubnem, 9. v Laškem, 10. v Trbovljah, 16. v Šmarju, 23. v Konjicah, 24. in 25. v Celju. Naknadna kontrola za c. k. deželno brambo bo 20. lovembra v Celju. Pričetek je ob delavnikih ob 9. uri, ob nedeljah pa po prvi sv. maši.
(Za zglasitev črnovojnikov), ki stanujejo v obsegu celjskega okrajnega glavarstva določen je dan 7. oktobra. Zglasiti se imajo pri občinskih uradih svojega bivališča vsi črnovojniki, kateri so kedaj služili v vojski, deželni brambi ali žandarmeriji, razven tistih, katerim je nesposobnost za službo z orožjem v črnovojniški pre-hodnici potrjena. Kdor bi bil zadržan zglasiti se 7. oktobra, naj to opravi dne 21. okt. Opomni se, da se opustitev zglasitve kaznuje z globo od 2 do 100 gld. oziroma z zaporom.
(»Revček Andrejček".) Na korist družbi sv. Cirila in Metoda priredb celjski diletantje v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. v veliki dvorani »Nar. doma" narodno igro »Revček Andrejček". Po svojem dobrem glasu daleč na okoli dobro znani celjski diletantje so nam porok, da bomo užili prav lep večer. Ker je predstava namenjena v korist naše prepotrebne šolske družbe, bode gotovo ta lepa igra, ki je vzeta iz kmetskega življenja, do zadnjega prostora napolnila dvo rano v »Nar. domu" ter družbi precej okroglega prinesla. Natančni spored in cene prostorom objavili bodemo v prihodnji številki.
(Slovensko diletantno gledališče v Celju.) Bodoča zimska sezona obeta biti jako bogata na zabavah, ki se bodo priredile v »Nar. domu". Izmed »Celjskega pevsk*ega društva" sestavil se je dramatični odsek, ki bode skrbel, da se priredite vsaki mesec po dve predstavi. Spored, po katerem bi se te predstave vršile, je dosedaj nameravan nastopni 1. novembra »Mlinar in njegova hči", 19. novembra »Slovenec in Nemec", 3. decembra »Doktor Blažič", 17. decembra »Bisernica", 7. januarja 1900 »Ugrabljene Sabinke", 21. januarja »Črevljar baron", 4. februvarja »Ma-dame Mongodame", 18. februvarja »Revček Andrejček", 4. marca »Na Osojah".
(Ustrelil se je) v Schonbergu na Moravskem 331etni narednik Franc Schmid, doma iz Celja.
(Papirnati gcMinarji) se še zamenjajo do konca leta pri cesarskih menjalnih uradih, po novem letu pa so brez vsake vrednosti.
(Čudna doslednost!) Kakor čuiemo, še dosedaj ni tukajšnji c. k. avskultant dr. Fehleisen v preiskavi, akoravno smo že poročali, da je dne 9. avgusta t. 1. s palico grozil napram Čehom, kar potrdijo jurist Pegan, Katarina Kubasta in več drugih. Nasprotno pa se je začelo brez povoda raziskavati proti tukajšnjemu c. kr. av-skultantu dr. Cvetko tu zaradi hudodelstva javnega nasilstva, storjenega s tem, da je baje dne 9. avgusta t. 1. raz balkona »Narodnega doma" »zaničljivo" — gledal!
(Še ne mirujejo!) V prec /ečer prihoda »Sudmarkovcev" v Celje so si' orožniki stra-žili dr. Sernečevo hišo, ker je g. :. Sernec za to pri namestništvu prosil. Toda eljski zlikovci so morali zvohati, koliko časa traja ta straža, kajti proti jutru jih je prišla pe orica ter streljala z revolverji proti hiši. Drugo noč so prišli tulit tja „Wacht am Rhein", s v petek, dne 15. t. m. so pobili na dr. Sernečevi hiši dve okni. Ker žalibog ni upanja, da bi cele ca policija katerega hudobnežev zasačila, prosi se vsakdo, ki bi slučajno take izgrednike spozn.il, jih uredništvu »Domovine" naznaniti.
(Kočevarji in — Celje) Kočevarji na Kranjskem so splošno malopomemben izrod kranjskega prebivalstva, toda tu in tam pa jih vendar tudi pošegeče pruski poper. Nedavno je sklenil kočevski mestni zastop izreči »nemškemu" Celju, posest-rini ob Savinji in njega »korajžnamu" prebivalstvu povodom zadnjih naskokov na Slovence in Čehe, svoja najživahnejša sočust^a ter jih navduševati k »hrabremu" vztraja lju v nemški zveste bi (?) Kočevsko okrajno glavarstvo pa se je zbalo, da bi nepričakovano in preveliko veselje celjskim Nenmcem pognalo preveč kri v glavo, ter je curke kočevskih simpatij zadelalo s siliranjem dotičnega sklepa.
(Kako sodijo pristni Nemci o Sudmarki?") Iz Gradca smo dobili od ugledi ega nemškega trgovca obširno pismo s prošnjo, naj ga priobčimo s celim podpisom, da svet kako malo je pravih Nemcev, ki odobrujejo s'^dnještajarske razgrajače. Ne moremo sicer cele vsebine priobčiti, navedemo le nekatere stavke »Sudmark" je indirektno beraško društvo z n imenom sosede izzivati". (Še več, uničiti! Ured.) Če bi imelo to društvo poštene in obče človeške namene podpiralo naj bi Nemce v domačiji, kajti tudi na nemških tleh je dovolj »ubogih fragov", ki bi potrebovali podpore; toda poten bi ne mogli »Hajlobrtiderji" izvajati zoper svoje sosede (Slovence) raznih surovostij.' Potem primerja Žide in Nemce ter sklepa: »Med Žid. in Nemci žalibog ni razločka, ker tudi Neme< ni zaradi dela »privandral" na slovenska tla, t«Auč le, da si s špekulacijo opomore, baš tako kar f>r Žid. Razlika je le ta, da je Žid navadno vsaj s Slovenci, med katerimi je obogatel, potem prijazen in strpljivega obnašanja, dočim Nemec v takem slučaju v zahvalo slovensko narodnost in vero zasramuje". Ko bi imeli med nami kaj Nemcev, ki bi tako sodili, pa bi se dalo spoprijazniti.
(»Kaj bi počeli, ko b' Pommterja ne b'Io?4) Zgubljeno bi bilo nemštvo v parlamentu in v raznih kotičih — slovenske domovine, ko bi ne bili Celjani staknili dr. Pommerja, ta duševni čudež 19. stoletja! Po lastni hvali — lastna hvala, cena mala — je pred svojimi volilci pre-tečeči teden v Celju in v Sevnici pripovedoval o svojem parlamentarnem in izvenparlamentar-
Kandijo ter se nastanila v hiši ob Krki, so v poletnih večerih nalašč zahajali h Krki, zasedli čolne ter veslaje tesno mimo njenega stanovanja peli na vse grlo Prešernove pesmi, zlasti pa ono njegovo »Luna sije". Tako so s pesnikovimi be sedami vabili težko izkušano vdovo, naj stopi k oknu ter pove, ali sovraži ali ne Slovence, ka terim se je znala nekdaj samo rogati, pahnivši ljubezen njihovega pesnika prezirljivo od sebe. Da, priznati si je morala, da nobena izmed vseh Prešernovih pesmij ni tako globoko rezala nje nega srca, kakor uprav ta njegova »Luna sije", ki je nastala ob času, ko ga je razločno videla in čula, pa vendar trdovratno zaprla vrata pred njim. Sama ne vč, kaj bi dala sedaj, ko bi se to ne bilo zgodilo, niti tega, koliko bi rada žrtvovala, ko bi le teh dijakov in njihovega petja ne bilo. Toda poslednjih niti z lepa, niti z grda ni bilo mogoče odpraviti, torej Juliki ni ostalo druzega, nego zapreti se zvečer v svojo čumnato na nasprotni strani Krke ter si zatis-niti ušesa pred tem neprijetnim petjem, kateremu je samo približajoča se zima napravila konec. Toda umolknili so samo veslarji na Krki, niso pa umolknile Prešernove pesmi med zbranimi dijaki in drugimi narodnjaki po dolgih zimskih večerih po mestu, ki so nalik boginjam Erinijam proganjale vdovo Juliko na vsakem njenem koraku ter ji grenile poslednje ure nje-
nega življenja. Da, hudo se je maščevala usoda na Juliki radi njene ošabnosti do Slovencav in slovenskega pesnika, kajti prepričala se je na lastne oči, da čimbolj je venela in hirala ona, tembolj se je razprostirala slava Prešernova, s katerim bi jo bila lahko delila tudi ona, ko bi ga v svoji nadutosti ob svojem času ne bila toliko prezirala. Toda »kratka je zmota, pa dolg je kes," pravi pregovor, ki se je najbolje vres ničil na Primčevi Juliki.
IV.
Zopet je preteklo nekaj let. Prešerna in njegovo bivšo ljubljenko je že davno krila hladna gomila. Pesniku so postavili v slovenski domovini na kranjskem pokopališču, kjer počiva, krasen spomenik iz domačega mramorja, med tem ko nihče ni imel vzroka staviti spomenika na grobu opevane njegove Julike, ki ni imela za domovino in Slovence ničesar drugega, nego preziranje. Pod preprostim nagrobnikom v Šmi-helu počivajo njeni telesni ostanki. Saj napis za njen nagrobnik bil bi najprimernejši tale: »Sic transit gloria mundi".
Pesnikova slava pa je rastla čimdalje bolj od leta do leta. Ni je bilo veselice, na kateri se ne bi glasile njegove pesmi, ni ga bilo skoro govornika na raznih slavnostih, ki bi se poleg drugega ne bil spominjal Prešernovih zaslug. Najbolj pa je Prešerna proslavljalo dijaštvo po
raznih mestih, zlasti v Ljubljani, na Dunaju in Gradcu. V poslednjem mestu so bili slovenski vseučiliščniki »Slovenija" kaj čili slavitelji Prešernovega spomina, ki niso opustili nobene prilike, da ne bi priredili njemu v čast kake veselice s primernim slavnostnim govorom.
Tako je nastopilo leto 1872 Med Slovenci se je jelo tačas kazati nekako čudno gibanje. Po dokaj vspešni in složni borbi za prikrajšane pravice Slovencev, ki je imeki svoj započetek zlasti na številnih slovenskih taborih, se je pojavila nakrat med Slovenci nesloga, jeli so se deliti v dva tabora, na »stare'* in »mlade". In ni trajalo dolgo, da se je razvnel med tema taboroma hud, dasiravno narodno telo tako razjedajoč boj, ki je zakrivil, da smo Slovenci izgubili v vladnih krogih še ono betvico ugleda, ki smo ga tam uživali dotle. Ta ooj se je raztrosil med vse sloje slovenskega narodi,, zlasti pa še med narodna društva, ki so se jela krušiti in razpadati. Tudi akademičnemu društvu »Slovenija" je radi te klete nesloge grozn pogin. Brez vsakega utemeljenega vzroka le jeli udje mrziti med seboj in odbor je imef. dokaj pregla vic, predno se mu je posrečilo odstraniti to mržnjo vsaj za toliko, da je pnvolila večina društvenikov v to, da se skbče po starem običaju dne 3. decembra navadni Prešernov večer". Za slavnostnega govornika se je oglasil mladi, a
■
nem delovanju tako čudežne vplive, da je Celjanom grof Thun v primeri z njihovim Pommer-jem — sapica. Kaj je vse Pommer storil za blagor svojih celjskih volilcev? »Sprožil" je zahtevo, da bi se naj v parlamentu smelo edino le nemško obravnavati, »spoznal" je, da zado stuje vojakom, ki so absolvirali kako srednjo šolo, tudi dveletna služba, na mesto triletne; »premišljeval" je o tem, kako sigurno bi bilo za celjsko nemštvo pri volitvah, ko bi se odtrgali od Maribora ter se celjskemu volilnemu krogu priklopih nemčurski mesteci Slovenji Gradec in Slovenska Bistrica, kako usodno pa bi bilo na sprotno, ko bi dobili vsi slovenski trgi pravico voliti v skupini mest in trgov. In še več podobnega je mislil in prevdarjal! Pa tudi v izven-parlamentarni dobi ni držal križem — nog, temuč jih je brusil od ednega nemčurskega gnezda do druzega. Tako je bil 17. oktobra 1. 1. pri shodu diurnistov na Dunaju, 6. januarja t. 1. pri nemški veselici v Konjicah, 7. januarja že v Celju pri „božičnici" celjskih feuerberov, 8. januarja pri shodu socijalnih demonkratov, potem na nekem »furovžu" v Vitanju itd. itd. Vaškemu muzikantu ni treba v pustnih dneh toliko begati, kakor mora celjski nemški zastopnik. Zato pa so mu tudi izrekli svoje ednoglasno zaupanje!
(Porotne obravnave.) (Konec.) — Dne 11. t. m. se je imela zagovarjati Marija Kropej iz Zreft zaradi hudodelstva detomora. Obsojena je bila le po §§ 335 in 339 v 5mesečni zapor. Isti dan je bil obsojen v 8mesečno ječo J. Pristovšek, župan v Lasniču pod Sv. gorami, zaradi zlorabe uradne oblasti. Izdajal je potne liste za svinje, katerih izvoz iz Hrvaške je bil uradno prepovedan. Dne 12. t. m. je bil obsojen v 21etno ječo nek Franc Kottnig, rodom Konjičan, star 61 let. po poklicu potepuh, ki je preživel večino svojega življenja po ječah. Na stare dni si je izbral posebno stroko tatvine, obiskoval je razne cerkve po Savinjski dolini ter z molekom v roki najrajši preklečal pred altarjem kje blizu nabiralnika. Pri sebi je imel več z limom namazanih treščic, s katerimi je v neopazovanih trenotkih spretno vlačil drobiž iz cerkvenih nabiralnikov. Pri enakem poslu so ga v Braslovčah zalotili in zaprli. Isti dan je stal pred porotniki še bolj nevaren potepuh Andrej Turnički, ki se je ime noval po potrebi tudi Schmid, Kovač, Pasedič itd. Rojen je v Klanjcu na Hrvaškem ter sedaj 56 let star. Zaradi hudodelstva tatvine je že bil ob sojen — 24krat. Od leta 1871. je presedel v ječi celih 18 let. Zadnji čas si je »služil" denar pri lahkovernih kmetih s tem, da se je izdal za ponarejalca denarja ter zahteval papirnate bankovce po 100 gld., 50 gld. in 10 gld. za — »mušter", s katerim je potem popihal. Prisoddi so mu 9 let ječe. — Dne 13. t. m. je dobila 7 let ječe 491etna Neža Medved, pristojna v Radeče na Kranjskem. »Stara Nežika" je lazila skozi
navdušeni pravnik Bukovski, čegar domoljubno, dasiravno mirno delovanje za društvo in slo venski narod je bilo splošno znano.
Za slavnost je bila odločena prostorna gostilna »Pri belem jagnjetu" v Anski ulici. Tu so se tudi na večer določenega dneva jeli zbirati dijak', bodisi tolpoma ali posamezno; poleg teh se je zbralo tudi dokaj drugih, svoje narodnosti se zavedajočih rodbin iz mesta. Vendar že na prvi pogled po dvorani si lahko zapazil, da med zbranimi ne vlada sloga, kajti prišleci so se razdelili v dve večji tolpi, večinoma molčali ter zrli drug drugega po strani. One prisrčnosti, ki je navadno vladala na takšnih zborovanjih, ni bilo več. Vsekako pa do javnega razpora med strankami doslej še ni prišlo, toda bati se je bilo, da pride nocoj, ako se kakemu energičnemu dejatelju ne posreči poseči vmes ter razpršiti vsaj za nekaj časa proteče nasprotje.
Ura odbije osem in predsednik »Slovenije" pozdravi navzoče s priličnim kratkim ogovorom ter d& besedo više omenjenemu Bukovskemu Ta se občinstvu spoštljivo prikloni ter stopi na nalašč za govornika prirejen oder v kotu dvorane, ter začne govoriti s krepkim, donečim glasom:
»Slavna gospoda! Predragi mi tovariši in slovenski bratje! Po starem običaju smo se zbrali nocoj mi, ki se ponašamo kot cvet slo
okna v hiše, ko so bili ljudje v cerkvi ter odnašala žensko obleko, — moške obleke se ni dotaknila; — obleko je potem navadno drugod »podarila" za hrano in prenočevanje. — Isti dan se je zagovarjal 251etni hlapec Kari Hackl, ki je po raznih krajih Gor. Štajarske kradel dragocenosti vsake vrste pa tudi svinje iz hlevov in teliče s pašnikov. Dobil je 5 let ječe. — Dne 15. t. m. je bila obsojena 191etna Helena Pušnik od Sv. Martina pri Slov. gradcu v 5mesečno ječo, ker je zakrivila, da se ji je zudušil takoj po rojstvu nezakonski otrok, Obtožena je bila detomora, a dokazati se je ni dalo, da je otroka z namenom zadušila. — Isti dan je bil 271etni Jakob Mernik iz Slakove oproščen uboja na Ignaciju Prelogarju. obsojen pa je bil zaradi pre greška telesne varnosti po § 335 v lOmesečno ječo.
K zborovanju „Zaveze".
Kakor znano, zboruje »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" vsako leto v drugem mestu, v drugi slovenski pokrajini. To se zgodi iz raznih vzrokov: da dobi učiteljstvo, ki pride med letom le redko kedaj iz svojega šolskega oko-lišča, priliko si ogledati slovenske pokrajine, njih znamenitosti, javne uredbe itd.; razun tega se ponudi učiteljstvu dotične kronovine posebna prilika, se polnoštevilno vdeležiti zborovanja, kar se ne da tirjati od njih v oddaljeno sosedno krono vino.
Nikomur pa ni dosedaj na misel prišlo, da bi videl v takšnem učiteljskem shajanju kaj
druzega, nego vsega priznanja vredno stanovsko organizacijo. Niti celjski stekliši si niso upali predlanskem, ko je zborovala »Zaveza" v Celju, pokazati svoje prirojene besnosti.
Letos je bilo zborovanje napovedano v Gorici. In goriška politična oblast si je nadela krono sovraštva, da je proglasila »Zavezo" za politično društvo, prepovedala vsako zborovanje, a prepovedala celo primorskemu učiteljstvu »se podati v Gorico, ako se hoče izogniti neprijetnim nasledkom". To prepoved je ali diktirala goriškemu okrajnemu glavarju poulična sodrga, ali pa je hotela politična oblast v naprej fakinažo opozoriti.
Na pritožbo pri ministerstvu se je sicer zborovanje dovolilo, a prepovedan je bil koncert in banket.	'
Slovensko učiteljstvo oklenilo se je vsled tega s tem večjo vnemo resnega zborovanja, pozabilo lahko v očigled sovražnemu pritisku na nameravana razvedrila.
Zborovanje je bilo zelo obsežno, predavanja poučna in temeljita, zahteve in resolucije jedrnate. Gosp. E. Gangl je predlagal koncem svoje razprave „0 delu in plači avstrijskega učitelj-stva" naslednji resoluciji:
1. Upravni odbor »Zaveze slovenskih uči teljskih društev" se opetovano obrni s primerno
venskega razumništva, da dostojno proslavimo spomin našega pesnika Prešerna. Saj s tem, da se spominjamo svojih slavnih mož, častimo pred vsem drugim sami sebe, kajti narod, ki ne spoštuje spomina svojih odličnih mož, pač ne zasluži, da se mu rodijo. K takšnim pa se ne smemo prištevati mi Slovenci, ki že tudi imamo nekaj takšnih veljakov, na katere smemo biti po pravici ponosni. Spominu ednemu izmed njih naj velja tudi naša slavnost nocojšni večer.
Moja dolžnost bi bila, da vam tukaj zbranim s kratkimi besedami opišem življenje in delovanje slavljenčevo. Ker pa je dotično že itak skoro slednjemu razumniku dobro znano, kakor so znane tudi ganljive njegove pesmice, torej smatram za svojo dolžnost: obrniti nocoj vašo pozornost na nekaj drugega, s čemur bomo, ako se to uresniči, pač najbolje proslavljali slavnega našega pesnika. Spomnimo se le vsekdar, kadar nas bodo obhajale skušnjave ter se nam obetala boljša in ugodnejša prihodnost, bodisi že v tem ali drugem obziru, na našega slavljenca Prešerna in na njegovo vztrajnost v narodni službi. V oni dobi, ko je živel in peval on, bila je naša mila slovenščina še pravcata pastorka, katero so izganjali povsod v šolah, v uradih in v javnem življenju. Celo njegova izbrana ljubljenka je ni govorila drugače kakor prisiljena, on, Pre-šern, pa je nje na ljubo vendar ni zatajil, dasi-
utemeljenimi prošnjami do vseh slovenskih in hrvatskih poslancev avstrijskih, ki so zastopniki slovenskega oziroma hrvatskega naroda v deželnih in državnih zborih, da skupno pozovejo avstrijsko vlado, da prispeva k stroškom, ki jih žrtvujejo posamezne dežele za vzdržavanje uči-teljstva, toliko, da se bodo mogle njega plače urediti tako da bodo jednake prejemkom državnih uradnikov zadnjih treh plačilnih razredov.
2. Upravni odbor »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" se obrni z ulogami do vseh avstrijskih učiteljskih zvez, da storč iste korake kot »Zaveza slovenskih učiteljskih društev".
S posebnim ozirom na primorsko učiteljstvo so se sprejele resolucije:
1. Učiteljstvu naj se da prilika do višje strokovne izobrazbe; 2. plača zadnjih štirih razredov državnih uradnikov; 3. c. kr. učiteljišče naj se iz Kopra premesti v Trst ali v Gorico; 4 »Zaveza slovenskih učitejskih društev" naj vnovič prosi za avdijenco pri cesarju.
Spodnje-štajarske novice.
(Duhovniške premembe.) Č. g. kaplan Anton Srabočan je premeščen iz Laporja v Ljutomer, Jos. Weixl pa pride iz Ljutomera za beneficijata v Ptuj. V Laporje pride za kaplana č. g. novo-mašnik Fran Bratušek.
(Ponesrečil se je) 81etni sinček posetnika Janeza Lipovšeka iz Ložnice. Oče ga je vzel seboj, ko je šel z vozom v Konjice po vino. Na potu domov je padel deček pod voz in kolesa so ga tako strla, da je v par dneh umrl.
(Slovenske razglednice za Teharje) )e založil znani narodnjak g. Mih. Zabukošek. Dobiti jih je v obeh prodajalnicah na Teharjih ter tudi v gostilnah. Razglednice so okusno izdelane. Nedavno je založil samo nemške razglednice za Teharje celjski slovenožrc Rasch. Proč z njegovimi nemškimi spakami!
(Dirka v Žalcu) bode v nedeljo, dne 24. septembra 1899 ob polu 3. uri popoldne na on-dotnem dirkališču. Pred dirkanjem vrši se dirka s plemenskimi konji. 400 kron darila danih od vis. c. kr. poljedelskega ministerstva. Za triletne in starejše kobile in licencirane žrebce III šta-jarskega plemenskega okolišča z dokazano sa-vinsko pasmo. Enoprežno, daljava 2000 metrov. 140 kron prvemu; 100 kron drugemu; 80 kron tretjemu; 50 kron četrtemu; 30 kron petemu. Vloga štiri krone z zgubo vloge. Šest oglasil, ali dirka se ne vrši. I. Pričetna dirka. 240 kron; darila dunajskega dirkalskega društva. Za vse konje, kateri imajo značaj konj savinskega plemena. Daljava 2000 metrov. 100 kron prvemu; 60 kron drugemu; 50 kron tretjemu; 30 kron četrtemu. Vloga štiri krone z zgubo vloge Da se dirka vrši, je treba najmanj šest oglasil. II. Glavna dirka. 360 kron, in sicer darovanih
ravno je smatral oboževano žensko za solnce svojega življenja. Kaj pa žalibog vidimo pri naših razumnikih dandanašnjih? Skoraj vsa naša inteligenca klanja se tujemu molohu, kateremu prinaša žrtve, ako ne V javnem, pa gotovo v svo i jem zasebnem življenju. Naši mladi akademiki, i ko stopajo v zakon, jemljejo za žene — tovari-šice svojega življenja in matere svojih otrok — večinoma tujke, med tem ko imamo že domačih zavednih deklet dovolj, ki bi te tujke prav lahko, a to še dokaj bolje nadomeščale. Na ta način pa se nam odtuji že kar v zarodu toliko mladega naraščaja, kajti dosle še ne poznam slučaja, da bi se mlada zakonska žena obračala glede narodnosti, ako je mož Slovenec, po možu, marveč se le vsekdar on obrača po njej in vsaka takšna rodbina je za našo narodnost izgubljena. Te splošni in odurni napaki pa se mora napraviti enkrat konec! Zlasti mi, slovenski vseuči-liščniki, moramo si šteti v svojo sveto dolžnost, da se tudi v tem pogledu ne izneverimo svojemu, že itak preziranemu in zaničevanemu narodu, kajti ako on ne najde opore in zaslombe v rodbini, pa je sploh ne najde nikjer.
Na dalje pa si oglejmo pesnika Prešerna, kako čudovito mirno je sprejemal vse moralne udarce in klofute, ki mu jih je prizadevala ne usoda, marveč njegova ljubljenka, znana Prim-čeva Julika. Iz pesmij samih se da posneti, da
od dunajskega dirkalskega društva 160 kron in badenskega dirkalskega društva 200 kron. Za konje vseh dežel in neomejene starosti in spola. Konji, kateri še niso dirkali, ali kateri so po 1. januarju 1894. leta pri katerikoli dirki dosegli hitrost 1 minute 54 sekund za kilometer ali manj, se postavijo pri startu, za vsako boljšo sekundo pa 10 metov nazaj. Daljava 2000 metrov. 200 kron prvemu; 100 kron drugemu; 60 kron tretjemu. Vloga 10 kron z zgubo vloge. Da se dirka vrši, je treba najmanj pet oglasil. Rok za oglasila: v soboto, dne 23. septembra ob 6. uri zvečer. Pozneja oglasila se sprejemajo le s podvojeno vlogo do opoldne 24. septembra. Pri dirki veljajo pravila dunajskega dirkalskega društva. ter istega rekordne določbe za avstrijska dirkališča II. razreda. Darila se izplačajo brez vsacega odbitka.	Dirkalsko društvo.
Na dirkališču svira celjska narodna godba.
(Tobakarna v Žalcu) s prodajo kolekov in znamk se bo oddala tekmovalnim potom dne 3. oktobra ob 11. uri dopoldne pri finančnem ravnateljstvu v Mariboru.
(Vabilo) k otvoritvi Hausenbichler-jeve koče na Mrzlici dne 28. t. m. s sledečim sporedom:
1.	odhod od Žalca točno ob 7. uri zjutraj;
2.	sredi pota na Mrzlico v novo ustanovljeni gostilni kratek počitek in okrepčanje; 3. ob 11. uri dopoldne blagoslovljenje križa in koče; 4. otvoritev koče in izročitev iste v last „Slov. planinskega društva"; 5. podpisovanje spomenice, katera se bode vložila v vogelni kamen koče; 6. prosta zabava. P. n. vdeležnikom se še javi, da se bode pri koči točilo dobro vino — z jedili pa se naj vsak sam preskrbi. Iz Žalca do pod Mrzlico je eno uro peš hoda po ravnem; za to pot bodo preskrbljeni vozovi na lestve. Kdor želi sedež na vozu ali morda tudi nosača, naj to naznani izvrševalnemu odboru vsaj do 26. t m. Odbor sploh želi, da bi se mu — ako mogoče — naznanila vdeležba, da vč preskrbeti zadostno množino pijače. Med prosto zabavo zapeli bodo združeni žalski in gotoveljski pevci, priredile se bodo razne igre in veselice in eden ali dva godca skrbela bodeta za primerno godbo. Ako bi dne 28. t. m. deževalo, vršila se bode otvoritev koče dne 5. oktobra t. 1. pri vsakem vremenu. Dne 27. t. m. gorel bode vrh Mrzlice velikanski kres. Torej:
„Prid' vrh planin
Nižave sin!"
Izvrševalni odbor.
(Iz Šoštanja.) Dolgo časa smo mislili o našem konzumnem društvu, kajti nismo vedeli ali taisto deluje, ali leži v agoniji, ali je že zaspalo. Danes nam je pa dana priložnost poročati, da naše društvo vkljub nemškutarskim pritiskom in vkljub nekemu nasprotsvu od Slovencev — dobro, da jako dobro prospeva. Tekom 1. leta pristopilo je 150 članov, kateri so potre-
bovali blaga za 10.284 gld. 37 kr.; in iz bilance je razvidno, da ima društvo sedaj 497 gld. 40 kr. čistega dobička, kateri se vpošteva kot rezervni zaklad. Iz teh številk je posneti, da je vodstvo dobro. Če se pa vpoštevajo naše razmere, potem smemo reči, da je ta dosega še le mali del tistega, kar bi moralo konzumno društvo v slovenskem Šoštanju doseči. Treba je torej, da se ne poneha z delom, temveč da se z vsemi močmi in brez mlačnosti nadaljuje pričeto delo, in da se doseže, na kar se dela. Da je pa to mogoče, je potreba dobrega in veščega prodajalca in vztrajnega odbora, in vspehi ne bodo izostali. Narodne veletržce pa opozarjamo na naše društvo, ter prosimo naj nas podpirajo, kajti pri nas se ne gre za bratoboj kakor na Kranjskem; pri nas se deluje na ožjo zvezo ljudstva v prid naroda slovenskega. Kakor nemčurski Celjani proti Slovanom, tako mi proti nemčurjem! Torej na delo za dom in rod!
(Železnica Velenje-Kamnik.) Naš državni poslanec vitez pl. Berks, je bil dne 5. t. m. pri železniškemu ministru na Dunaju ter se mu je posrečilo izprositi zagotovilo, da se bodo prihod njo spomlad podrobni načrti za to železnico iz delali na državne stroške. Da pa se določi tem prej črta, po kateri se bo zmerilo, odpošlje še to jesen železniško ministerstvo c. kr. stavb, svet, Konstantina viteza pl. Chaberta, da ukrene vse potrebno na licu mesta ter sporoči osebno o vspehih našemu poslancu.
(Na Menini planini) je bilo letošnjega leta do 25. avgusta 159 oseb vpisanih v spominsko knjigo v „Gornjegrajski koči". Opozarjamo naše čitatelje na krasen razgled z Menine planine in na popolnoma netežavno in nikakor ne nevarno pot na njo. Zaznamovana so sledeča pota z rudečo barvo: iz Vranskega, na Lipo, na Piklna (kmet), na Ščavnico (krasen razgled) in po vsej planoti do „Gornjegrajske koče" (3—4 ure) iz Bočne naravnost do „Gornjegrajske koče" (2 uri) isto-tako naravnost iz Gornjegrada do koče (2 in pol do 3 ure) in iz Tuhinja na Kranjskem. V „Gor-njegrajski koči" se sicer nahaja vsa potrebna kuhinjska in jedilna posoda itd. — vendar naj vsak prinese jedilo in pijačo seboj. Prenočuje lahko v sobi do 40 oseb. Ključi se dobivajo na Vranskem pri Schv/entnerju, v Bočni pri Fer-žemu, v Gornjemgradu pri Kocbeku in Šijancu, v Tuh nju pri Žavbeju, v Špitaliču pri organistu Koprivšeku. Ključ ima tudi volar pastir na planini, vendar se naj vsak prej preskrbi s ključem, ker je po dnevu volarja težko doma najti, ker celi dan pase po planini. Za prenočišče je pla čati 30 kr., udje plan. društev plačajo polovico. V podstrešju plača se pa le 20 kr., oziroma polovica. Dijaki, ki imajo legitimacije so oproščeni pristojbin. Večje družbe, ki nameravajo iti na Menino in rabiti kočo, naj prej naznanijo svoj prihod načelništvu Savinake podružnice „Slov.
plan. društva" v Gornjemgradu, da se ukrene vse potrebno. Sedaj je najlepši čas iti na planine, ker je zjutraj navadno lepo vedro vreme in razgled krasen. Z Menine se vidi ves Spodnji Štajar, Kranjska do Nanosa in Snežnika, del Koroške itd. Najlepši pa je izgled na Ojstrico, Grintovec in druge vršace Savinskih planin.
(Shod v Laškem trgu.) V nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne skličeta gg. državni poslanec vitez pl. Berks in deželni poslanec ter namestnik dež. glavarja dr. Jos. Sernec volilni shod v pivovarni § 11. Pridejo pa še drugi govorniki. Ljudstvo se na ta važen shod opozarja.
(V Smihelu nad Laškem) vslavnoznani božji poti bode letos cerkveni shod dne 1. oktobra t. j. na Roženkransko nedeljo.
(Krajni šolski svet v Št Rupertu nad Laškim trgom) še vedno kupuje za ondotno šolo tiskovine pri sovražniku Slovencev Raschu. „Dokler ima medved še gnilih hrušek, ne boji se lakote!" a za šentrupertski krajni šolski svet in šolsko vodstvo pa: „Kdor svojega rodu ne spoštuje, tega šiba božja kaznuje!" in „Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje!"
iRazkričano nemško društvo „Siidmark"), ki spravlja v slovenske kraje nemške trgovce, posle itd., kupuje med Slovenci za Nemce posestva, ima tudi v Št. Rupertu nad Laškim trgom svoje nevedne podpornike. Ondotni kramar namreč kupuje v Celju pri naših nasprotnikih, ki mu obesijo v razprodajo „Sudmarkine užigalice" (biglice) in Šentruperčani jih pridno kupujejo ter dajejo dobiček temu sovražnemu društvu. Mi vemo, da se to godi iz nevednosti; zato pričakujemo, da bode tamkajšna inteligenca in zavedat možje odprli oči in pometli te smeti in narodne grehe iz svojega kraja.
(Schescherkotova grožnja.) V Planini se posvetujejo narodnjaki, da bi si ustanovili posojilnico. Uskok Schescherko sluti, kako bi potem zginil njegov nemčurski vpliv pri zadolženih mu kmetičih. Zato pa plaši narodnjake, naj opustijo misel na slovensko posojilnico, sicer da bo on s Schwaller jevim Badjunktom" ustanovil nemško posojilnico. Župan Schescherko menda misli, da je posojilnico tako lahko ustanoviti, kakor njemu škatljo „šmira" prodati.
(V Zabukovju nad Sevnico) bodo meseca oktobra občinske volitve. Zopet se je našel mož, podoben nečastno odstavljenemu županu tajč — Požunu, ki se sili na županski stol. Ta je šent-lenarski kramar, navadna nemčurska zgaga. Za-bukovčani izognite se taki nesreči! Sedajni župan Božič je pošten in naroden možak, ravno-tako njegov tajnik Alič. Kaj vam je treba ve liko izbirati!
(Občina Videm) ima še vedno samo nemški občinski pečat. Sramota!
(Okrajni zastop brežiški) še ni potrjen. Nevarnost je vsled tega velika, da pride okrajni
je bil pripravljen žrtvovati za njo celo življenje, toda kaj je žel za to velikansko svojo ljubezen in naklonjenost? Ničesar drugega, nego zasmeh in preziranje! Vendar pa radi tega ni klel roke, ki ga je tepla; ni hrepenel po maščevanju radi takega postopanja, kakor bi bil nemara to učinil kdo drugi na njegovem mestu, marveč zavedaje se svoje dolžnosti, je vztrajal v narodni službi do konca dnij svojega življenja. Iz tega pač lahko posnamemo nauk, da moramo koristi svojega naroda dokaj višje ceniti od svojih zasebnih; da ne smemo obupati in postajati malosrčni, ako nam v življenju ne gre vse po sreči. Saj se Slovenci nahajamo zmerom v takšnem položaju, da imamo navadno smolo povsod, česar koli se poprimemo, toda to nas še ne opravičuje, da bi se morali izogibati podjetij, katera srečno dovršena, bi donašala našemu narodu prospeh in blagostanje. „Vsi za ednega in eden za vse!" to bodi naše geslo in dasiravno v tem znamenju svoje številne nasprotnike ne zmagamo, si vsaj ogradimo ž njim pred njih navalom kolikor toliko svojo domovino ter se ohranimo za slo-vanstvo in za srečnejšo bodočnost.
Toda tu me zopet silijo okoliščine, da se naj dotaknem nečesar, kar bi najrajše prekoračil z molčanjem. V mislih imam znano našo neslogo in prepir med brati, med sinovi edne in iste matere, ki se je v poslednjem času zatrosil med
nas. Saj slednji, ki v resnici ljubi svoj narod ter mu želi srečno prihodnost, sam jasno raz vidi, da nam Slovencem ni dosle še toliko škodoval tuj sovražnik, kateremu smo se znali složno ubraniti, nego ta domač razpor, ki dela nas maloštevilne Slovence v očeh naših nasprotnikov še bolj malenkostne. Zares boljšega sredstva za naše ugonobljenje si niti naš najhujši sovražnik ni mogel zmisliti. Kadar torej premišljujem to medsebojno borbo, zdi se mi, da Slo venci ne hodimo več v solčnih žarkih pri belem dnevu, marveč, da tavamo v temni noči brez zvezd in svetlobe lune. Res, da še čujemo časih semtertje pope vati ono znano Prešernovo „Luna sije", vsekako pa bi se ob luninem svitu moralo jasneje poznati in razločiti to, kaj nam služi v prid in kaj v pogin, kakor to razločujejo mnogi izmed naših dandanašnjih. Imejmo vsikdar v spominu star, toda resničen pregovor, da „sloga jači, a nesloga tlači", kakor tudi oni znani rek, da „kdor noče imeti Slovenca za brata, imel bo tujca za gospodarja". Ko bi se po spoznanju teh resnic vendar le našli še ljudje, ki bi videli v prepiru našo rešitev, pa smemo brez greha trditi, da takšnim Slovencem niti luna ne sije, marveč da jih luna trka. Torej slavna gčspoda, predragi mi tovariši in bratje 1 ker mi nočemo veljati za prismojene, ker želimo prvi dati drugim zgled prave bratovske sloge, torej podajmo si
nocoj roke ter prisezimo, da odstranimo iz svojih src vse sovraštvo in mržnjo do lastnih bratov, da drug z drugim kolikor le mogoče potrpimo ter tako ne dajemo povoda k daljši neslogi in prepiru. Le tedaj, ako to storimo, bomo najbolje proslavljali spomin našega slavljenca in trpina Prešerna; le tedaj smemo z mimo zavestjo upati in pričakovati, da nam neha enkrat „sijati luna", marveč da nam zasveti jasno in toplo solnce boljše prihodnosti. Da, bratje, ako to, kar smo nocoj sklenili, dejanski izpolnimo, pa se s tem pokažemo pred svetom za vredne potomce našega slavnega pesnika, kateremu zakličemo sedaj z ednim glasom trikratno „Slava!"
Govornik zapusti oder, po dvorani pa jame odmevati klic: „Slava, slava Prešernu!" in privrženci nasprotujočih si strank si sežejo v roke ter se jamejo po vrsti objemati. Na to si napolne čaše z vinom in jeden novi govornik predlaga, da jih izpraznijo vsi na poživljenje in okrepljenje prave bratovske sloge med društveniki „Slove-nijani". Ta poziv je bil soglasno sprejet in steklene čaše so zažvenketale.
Tako so proslavljali slovenski vseučiliščniki onega leta v nemškem mestu spomin dičnega pesnika Prešerna. Upam, da ne bo odveč, ako zakličemo tudi mi: „Slava njegovemu spominu!"
(Konec.)
šolski svet za šest let zopet v nemčurske roke. (Žalibog se je že zgodilo! Izvoljeni so: Avgust Faleschini, dr. Leuschner, baron Moscon, Josip Ornig, in dr. Wiesthaler. Opomba uredništva.) Nemški okrajni zastop je deloval itak čez postavno dobo. Slovenski poslanci, kaj pa porečete k takemu postopanju?
(„Bralno društvo na Dobrni") priredi dne 24. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne v Brau-nerjevi dvorani svoj občni zbor. V sporedu je govor o socijalizmu, petje, deklamacija, poročilo odborovo in nazadnje srečolov. Odbor vabi k obilni udeležbi vse prijatelje okraja, da se slovenski čut zopet okrepi tembolj, ker se ravno tukaj nemštvo silovito vceplja in širi.
(Ustrelil se je) v Slov. Bistrici dne 14. t. m. poročnik Weidinger. V Pragarskem pa se je hotela umoriti poštna upraviteljica Prahauser. Prerezala si je žile na rokah, a našli so jo še živo.
(Ptuj je razburjen!) Nemški listi pripovedujejo v edni sapi strašni dogodek iz Ptuja. Dne 10. t. m. je bila v mestni cerkvi poroka. To še ni nič strašnega, a ta poroka je bila — slovenska. Odkar stoji ptujska mestna cerkev, se še baje v njej ni slišala slovenska beseda? No. sedaj je ptujskim Nemcem še to devištvo „omadeževano", ali ni to za „zbežati"? Razburjenje in razdraženje meščanov je baje nepopisno. Mimogrede se spomni isti nemški list, da so „neznani" nemški zlikovci zamazali krasni in dragi sliki Slomšeka in Komenskega na slovenski deški šoli v Ptuju; toda kaj to, slike se dobijo tudi druge za denar, a slovenska beseda se ne d<» zbrisati, če se je enkrat izustila v ptujski cerkvi. In znova so zalile solze ves ptujski Jeruzaem.
(Novo bralno drustvoj so ustanovili pri Sv. Barbari v Halozah.
(Frankovci pri Ormožu.) Umrl je dne 12.
t. m. v ormoški bolnišnici kmet Martin Šulek v starosti 34 let. Hotel je v nedeljo popoldan pri domu natresiti z drugimi pomagači sliv, šel na drevo, katero pa se je pod njegovo silno težo zlomilo. Padel je doli tako nesrečno, da si je zlomil hrbtišče in se poškodoval še znotraj. Težko bolnega so prepeljali v ormoško bolnišnico. Tretji dan potem je tam v Gospodu zaspal.
(Samovoljnost okrajnega glavarja.) Slovenske občine gornjeradgonskega okrajnega glavarstva morajo dan na dan občutiti jezljivost i ondotnega okrajnega glavarja. Tako je ta glavar slovenski občini Ščavnica kratkomalo v svojem uradnem listu prepovedal običajni živinski sejem, ker se je pri glavarju okr. živinozdravnik pri-' tožil, da mu plačuje občina premalo odškodnine. Še le na ustno pritožbo občinskega odbora je namestništvo glavarjevo prepoved razveljavilo. Vendar je imela občina veliko škodo, ker je mnogo kupcev prepoved bralo ter izostalo. Slovenske župane vodi ta glavar za nos; povabi jih namreč k uradnemu dnevu, a potem pa se ne more spomniti, kaj jim je hotel povedati. ; Nestrpno pa še le sovraži slovensko uradovanje, oziroma take poskuse, ker v istini si ne upa nobena občina glavarstvu slovensko dopisovati. Lansko leto je vložil krajni šolski svet Sv. Ane na Krembergu svoje letne račune v slovenščini. Okrajni glavar se je strašno razburil, takoj poklical ves odbor k opravičenju v Radgono ter prisilil, da so se slovenski računi odtegnili. Slovensko ljudstvo je premalo poučeno o svojih | pravicah ter se brez potrebe trese pred radgonskim samodržcem. Tudi „pokojni" Tax v Brežicah in Zoff v Slovenjemgradcu sta .hotela uvesti absolutizem, toda burja pravičnega maščevanja nju je odnesla.
(Blizu Cmureka) je pogorel 17. t. m. velik umetni mlin Franca Trummerja. Škode je okoli | 27.000 gld.
(Poštnim praktikantom v Mariboru) sta imenovana gg. Anton Kasič in Adalbert Pučelik.
(Kat. slov. politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini) priredi v nedeljo, dne 24. teptembra t 1. velik političen shod v prostorih g. Martina Cvilaka v Jarenini s sledečim sporedom: 1. Poročilo tajnika in blagajnika o društvenem delovanju in gospodarstvu, nato volitev novega odbora. 2. Današnje stiske kmečkega stanu, govori g. predsednik Fr. Thaler iz 1
Št. Uja. 3. Delovanje slov. poslancev v Gradcu in politični položaj, poroča g. deželni poslanec dr. Fr. Rosina iz Ljutomera. 4. O koristi in potrebi zadrug, poučuje g. Ivan Stanovnik iz Horjula na Kranjskem. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Rodoljubi, kmetje, skrbite za obilno udeležbo, pridite vsi na ta zbor, na katerem se bo veliko razpravljalo o izboljšanju žalostnega kmečkega položaja! Utrdimo našo mejo s splošno gospodarsko organizacijo, pa bomo zaprli pot protivnikom našim v naše lepe slov. kraje!
(Umrl je v Gradcu dne 18. t. m. vseuči-liščni profesor dr. Borysiekiewicz, magister porodništva in predstojnik ofcalmologične klinike.
(Veliko povoden) so imeli pretečeni teden na Gornje Štajarskem, pa tudi Avstrijskem in Solnograškem. V Gmundenu so na povelje okrajnega glavarja vlačili debla in brune izpod mostu. Med delom pa se most poruši in 12 delavcev je zginilo v valovih pred očmi velike množice, ne da bi jim bil mogel kdo pomagati. Tudi Donava je nenavadno narasla, sam Dunaj je bil v nevarnosti. Južna žel,, cesar Franc Jožefa in zahodna železnica so bile pretrgane. Pijonirji vseh avstrijskih garnizij so koncentrirani v preplavljenih pokrajinah. V Murični dolini je odneslo do Brucka 13 mostov. Tudi Mura je v svojem gornjem toku močno narasla. V Ebensee je voda odnesla 17 hiš.
Druge slovenske novice.
(Osebne vesti) Stolnim kanonikom v Ljub-bljani je imenoval cesar č. g. Ivana Sajovic, župnika v Slavini. Učitelj g. A. Sič pri Sv. Vidu nad Ljubljano je imenovan učiteljem na mestni dekliški višji šoli v Ljubljani.
(Premeščen) je profesor g. Al. Tavčar iz Kočevja v Ljubljano.
(V pokoj) je šel dež. sodni svetnik v Ljubljani, g. Karol vitez Strahl ter je dobil tem povodom naslov višjesodnega svetnika.
(Celjski napadi pred ljubljanskem mestnem zastopom.) V seji mestnega sveta dne 19. t. m. je govoril župan Hribar o nemških napadih na Slovence in Čehe ter izrekel obžalovanje, da ni oblast prav nič branila Slovane. Obč. svetovalec Prosenc je predlagal, da je odbor izrekel svoje ogorčenje nad celjskimi dogodki. O teh sklepih se je obvestil tudi praški župan.
(Ljubljanske novice.) Vojaštvo ljubljanske posadke z godbo in rezervisti se je povrnilo z vaj, in dijaki vseh šol so pričeli zopet šolsko leto. Ljubljana je postala zopet živahna. Mestni zbor je pričel 8 sejami, v katerih se bo zopet marsikaj koristnega za mesto in njega prebivalstvo ukrenilo. V kratkem se prične z zgradbo dekliške ljudske šole na Sv. Jakoba trgu, z ljudsko kopeljo in ubožnico. Vlada je pričela s zgradbo justične palače, dežela z zgradbo deželnega dvorca. Zasebnih novih hiš bo letos dodelanih 15. Električna železnica se prične graditi še letošnjo jesen ali najkasneje meseca marca prih. leta. Ker je višja gimnazija dodelana, preseli se zavod tja čez mesec dni. Poslopje gluho-nemnice je nad polovico dodelano. Draginja je v Ljubljani na vseh črtah že neznosna.
(Potres.) V ponedeljek zjutraj ob 6. uri 15 minut je bil okoli Ljubljane do Škofjeloke precej močen potres. Škode ni napravil posebne.
(Shod slovenskih poslancev.) Danes dne 22. t. m. so se zbrali v Ljubljani slovenski poslanci na pogovor o političnem položaju in bo dočem zadržanju v drž. zboru.
(Hrvatje za Prešerna.) Iz karlovškega okraja je poslalo pet kmečkih občin primerne prispevke za Prešernov spomenik od 2—5 gld. Iz Štajarske, Koroške in Primorske pa še ni nsti edna občina v ta namen kaj poslala. Ali ni to že več nego brezbrižnost!
(Stoletnica Blaža Potočnika), ki se je vršila pretečeno nedeljo v Št. Vidu nad Ljubljano, je zopet pokazala, kako znajo Slovenci častiti svoje duševne velikane. Slavnosti se je udeležilo mnogo društev z zastavami. Slavnostni govor na grobu slovenskega pesnika BI. Potočnika je imel sloveči naš govornik, profesor dr. A. Medved iz Maribora. Njegov nedosežni govor je kar očaral nebrojne goste.
(Umrl je) v Litiji dne 14. t. m. najstarejši kranjski odvetnik g. dr. Julij pl. Wurzbach. Dasi rodom Nemec, je bil vsikdar na strani Slovencev ter je pridno podpiral vsakovrstna dobrodelna in narodna društva. Blag mu spomin!
(Zlate maše.) V Novemmestu je obhajal zlato mašo frančiškan, umirovljeni gimnazijski profesor č. o. Ladislav Hrovat, v Pazinu umirovljeni gimnazijski profesor č. o. Julij Brunner, v Kamniku pa umirovljeni učitelj ljudske šole, č. o. Celzus Novak.
(Hranilnico in posojilnico) so ustanovili v Semiču na Kranjskem.
(Zumberško vprašanje) še ni rešeno, temuč bo prišlo isto na dnevni red v hrvatskem deželnem in avstrijskem državnem zboru. Deželna komisija je pač dognala, da spada ta kos zemlje k Hrvaški, a avstrijska vlada se najbrž dosti ne briga za predložene ji dokaze, ki so ji došli v posebni spomenici ter tudi skupne komisije ni odredila.
(Cesar na Koroškem.) Sprejem ae je izvršil natanko po označenem sporedu Kjerkoli se je pokazala čestitljiva, a vendar še tako čila cesarjeva oseba, ni hotelo ponehati navdušenje ljudstva. Posebno mnogobrojni so bili klici slovenskega ljudstva, marsikje je živio klicanje pre glasilo nemške klice. Cesar je bil vidno ganjen. Daroval je visoke svote za pogorelce v Smerčah, za dobrodelna društva, za mestne in okoliške uboge. Dne 19. t. m. so se završili zanimivi ce sarski manevri, na kar je cesar zapustil Koroško.
(Velik požar.) Pretečeni petek, dne 15. t. m. je prenočeval 47. pešpolk v Smerčah pri Rožeku. Ko so si napravljali vojaki ležišča, vrgel je nek vojaški godbenik na skednju kup slame na svetilko, katera se je vsled tega raznesla in hipoma je bilo vse v požaru. Zgorelo je 14 poslopij, cerkev in mnogo vojaške obleke, tornister in pušk.
(Barkovljani) so izrekli na zadnjem shodu političnega društva „Edinost" da prestopijo v pravoslavje, ako jim škofijski ordinarijat ne pošl|e župnika, ki bi ustrezal ondotnim odno-šajem.
(Politično društvo „Edinost") je na zadnjem javnem shodu v Barkovljah sklenilo naslednjo resolucijo: „Pozivijajo se slovenski in hrvatski poslanci v slovanski kršč. narodni zvezi na Dunaju, da interpelirajo osrednjo vlado, ali je postopanje tržaškega namestnika v soglasju z njenimi intencijami in načeli ali ne? Ako ne kaj misli c. kr. vlada ukreniti, da se da zadoščenje žaljenemu slovenskemu in hrvatskemu narodu na Primorskem in da se to postopanje ne nadaljuje? Ako pa osrednja vlada soglaša s svojim namestnikom v Trstu, ali hočejo iz tega izvajati potrebne posledice!"
(Novo slovansko podjetje v Trstu.) Kakor morajo razvideti cenjeni čitatelji iz inserata, ki ga priobčujemo danes,, je tvrdka R. Pretner otvorila novo spedicijsko poslovnico v Trstu. Gosp. Pretner je po mnogoletnem poslovanju iz-borno izvežban v spedicijski stroki in hoče svoje podjetje zasnovati v čim večjem obsegu, tako, da bo mogel ustrezati naročilom iz vseh slovanskih pokrajin Avstrije. Priporočamo ga najtopleje našim trgovcem, ki imajo zvezo s Trstom.
(V novo hrvaško gimnazijo v Pazinu) se je vpisalo 128 učencev! Sedaj pa naj trdijo brezvestni lahoni, da tega zavoda istrskim Hrvatom in Slovencem ni trebalo! Rodoljubi so tudi že ustanovili „Djačko pripomočno društvo".
(Za italijansko gimnazijo v Pazinu) najhujše agitira sam dež. odbor istrski. Razpošiljal je raznim občinam pismene dopise, naj prijavijo, koliko učencev se namerava iz občine vpisati v italijansko gimnazijo. Tak dopis je dobila tudi popolnoma slovenska občina Jelšane, ki je odgovorila s — protestnim sklepom zoper italijansko gimnazijo. Razočaranje!
(Istrski deželni zbor) se skliče k prihodnjemu zasedanju še v Koper, toda v tem zase danju predloži vlada zakonski načrt, da se določi Pulj za sedež dež. zbora.
(Nova tiskarna.) Škof Mahnič je ustanovil | na Krku lastno tiskarno v škofijski palači.
a
Druge avstrijske novice.
(Državni položaj.) Ko to pišemo, se že najbrž odločitev pečati. Predsedniku Fuchsu se ni posrečilo privabiti nemške stranke k spravni konferenci, tudi grof Thun je obupal. Odločitev je v rokah cesarja, h kateremu se je podal Thun v Meran. Skoraj gotovo je, da mu po razloženjn položaja ponudi svojo demisijo. Kaj pride potem ? Najbrž uradno ministerstvo, ki zadovolji pretirane nemške zahteve. Nemški listi že nekako zmago-nosno prorokujejo, da se z grofom Thunom umaknejo tudi jezikovne naredbe. Razun te zaušnice pa bo deževalo na Slovane še drugih več.
(Žrtva Dreyfusove obsodbe) Avstrijski vojni ataše v Parizu, polkovnik Ferdinand Schnei-der je odstavljen od tega mesta, kateri dogodek je v zvezi z Dreyfusovo zadevo.
_(Shod slovanskih časnikarjev v Krako-
vem.) Za ta shod je določen naslednji program:
V	petek 22. t. m. prihod udeležnikov, ki naj se zglase pri komiteju »Hotel Saški", zvečer prijateljski sestanek istotam. V soboto 23. t. m. ob 8. uri dopoldne maša, ob 9. uri prva seja shoda v mestni dvorani. Na dnevnem redu bo: Ogovor urednika g. Chylinskega, odobrenje poslovnega reda, volitev predsedništva, poročilo urednika dr. Beauprea „0 nalogah in smotrih slovanskega časopisja v Avstro-Ogrski" in poročilo urednika Svetozara Vajanskega „0 slovanski vzajemnosti v časnikarstvu". Popoldne si ogledajo udeležniki mesto, zvečer ob 8. uri pa bo »raut", ki ga jim priredi mesto Krakov. V nedeljo, dne 24. septembra ob 9. uri dopoldne druga seja shoda. Na dnevnem redu sta poročili urednika Prokopa Gregra v stvari ustanovitve slovanske korespon-denčne pisarne in urednika dr. Sokolowskega : O potrebi ustanovitve slovanskega organa v francoskem ali nemškem jeziku. Ob 5. uri popoldne banket, ob 8. uri zvečer gledališka predstava. V ponedeljek dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne tretja seja shoda. Na dnevnem redu je poročilo urednika F. Hovorke o ustanovitvi zveze slovanskih časnikarjev in določitev mesta prihodnjega shoda. Popoldne narede udeležniki izlet v Wieliczko.
(Grof Vladimir Dzieduszycki), bivši gališki dež. maršal je umrl dne 18. t. m. v svoji graščini v Poturzici. Bil je velik dobrotnik in ljubljenec poljskega naroda.
(Trgovska izobrazba na Hrvaškem.) V Zagrebu otvori vrlo trgovsko društvo »Merkur" s 1. oktobrom t. 1. tretji svoj tečaj večerne dvo razredne trgovske šole, ki bo trajal šest mesecev.
V	tem tečaju se poučujejo udje brezplačno: trgovsko računstvo, navadno in dvojno knjigovodstvo, dopisovanje, komptoarna dela, trgovsko in menično pravo, narodno gospodarstvo, finan-cijalno znanstvo ter hrvaški in nemški jezik. Poučujejo profesorji višje trgovske šole. Isto društvo otvori letos posebni trgovski tečaj za žen ske, ako se oglasi vsaj 15 učenk. Ali bi ne mogli Slovenci v tem oziru posnemati Hrvate, n. pr. v Ljubljani ali v Trstu?
(501etnica tragične smrti mažarskih narodnih boriteljev.) Dne 6. oktobra t. 1. preteče 50 let, ko so usmrtili v Aradu 13 mažarskih generalov zaradi vdeležbe na revoluciji. Isti dan je storil narodno-mučeniško smrt v Budapešti grof Bathyany. Mestni zastop v Budapešti je sklenil, ta dan okrasiti grobove mučenikov v Aradu ter onega v Budapešti. Enak sklep je storila tudi neodvisna narodna stranka. Razun tega se bo delalo na to, da se priredb ta dan žalovanja po celi Ogrski.
Ogled po širnem svetu.
(Dreyfus pomiloščen.) Ministerski svet je pomilostil na lOlet ječe obsojenega Dreyfusa, ter je bil isti že 19. t. m. prost. Sedaj bo menda ta brezkončna zadeva enkrat zaspala in razne jere-mijade ne bodo več vznemirjale ne francoskega, ne ostalega evropskega ljudstva.
(Vojna med Angleško in Transvaalom) napoči najbrže v kratkem. Obe vlasti se oboro-žujete ter pomikate svoje čete proti mejam. Transvaal postavi 40.000 do 46.000 mož, ker je vsak od deških do starčevih let za orožje; Angleška pripelje vojaštva iz Indije, kolikor ga bo sploh tam pogrešati mogla.
(Nemčija proti avstrijskim radikalcem)
Saksonske policijske oblasti imajo ukaz, da preprečijo vsako nastopanje nemškonacijonalnih poslancev iz Avstrije na pruskih tleh ter tudi ne smejo več dovoliti protiavstrijskih prireditev onkraj mej. Ali je pruski vladi za resnobo, ali le zopet hlini zvezno pobratimstvo?
(O »napadu" na Milana) še obsodba ni izrečena, dasi obravnava traja že nad teden dni. Pri obravnavi dne 18. t. m. je izpovedal priča Milojevič, da je provzročitelj napada — črno gorski knez Niko. Seveda je tudi ta priča govorila po pritisku Milana, ki vsekakor potrebuje za svojo komedijo tudi nekaj uglednih mož. In res je srbska vlada takoj odpoklicala svojega zastopnika polkovnika Mašina iz Črnegore. Bolj okorne pretveze si pač Milan ni mogel zmisliti. Dan pred začetkom obravnave so našli v ječi — obešenega okrožnega načelnika Angjeliča. Sam se ni mogel obesiti, ker se ni imel s čim. Milan je imel vzroke se bati njegove izpovedi, za to pa je namignil, in reveža ni bilo več med živimi. Pred zaključkom obravnave je napadalec Kneževič svečano izjavil, da so vsi soobtoženci nedolžni, da ni imel nobenega somišljenika, nego je imena tožencev le navedel, ker je mislil, da si na ta način reši življenje. To izjavo je po novil pod opetno prisego. Milan je razkrinkan.
Dopisi.
S Teharjev, Naš »Eksburgermeister" Valentin Kovač ne da miru. Sicer kar se njegove osebe tiče, skoraj ni vredno, da bi pameten človek kaj o tem kmetskem odpadniku in renegatu govoril, ker pa hoče igrati med našimi nemčurji važno vlogo; si ga moramo vendar nekoliko ogledati. Da se razvidi, kaj zamore nemčurska strast in zavist, navedemo to le: Lansko leto smo imeli tukaj občinske volitve, pri katerih je Kovač upal in se zanašal, da ga bode moč njegovih sodrugov zopet na županov stol posadila, pa revež ni imel sreče in njegova nada se je spremenila v prah. Iz same nemčurske hudobije se dogovori z nekaterimi sodrugi in sklene: ker nismo zmagali pri volitvah, očrnimo zopet izvoljenega župana pri deželnem odboru v Gradcu češ, da z občinskim premoženjem nepošteno gospodari. Sklenjeno, storjeno. Seveda naš nemški deželni odbor pošlje kmalu svojega uradnika v občino, da pregleda občinske račune. Našel prav za prav ni druzega, kakor da je župan plačal dvema svetovalcema, ki sta zraven c. kr. geo-metra ves dan okoli po občini hodila, za njih trud in zamudo po 2 gld., kakor tudi za pregledovanje po toči storjene škode. Tudi je deželni odbor razsodil, ker ni bila občina opravičena obč. tajniku 12 gld. 50 kr. povrniti, katere je bil moral pri sodniji kot globč plačati. Ravno tako je tudi deželni odbor presodil, da je gosp. župan svoto po 4 gld. 42 kr., katero je g. c. kr. geometer v Celju za razmerjenje obč. sejmišča prejel — dvakrat računil, pri čemur pa se je deželni odbor zmotil, ker gosp. geometer je res dobil in sicer dne 28. junija 1897 4 gld. 43 kr. in dne 28. novembra istega leta pa 4. gld. 42 kr., prvi znesek pa c. kr. glavni davkariji v Celju, drugi pa se mu je izročil osebno v tukajšni pisarni.
Gosp. župan Jožef Rebov, kateri je znan vrl narodnjak, skoz in skoz poštena in blaga duša, prijazen proti vsakomur, varčen in pošten gospodar najsibode s svojim, kakor tudi z obč. premoženjem, je dobil to rešitev od dež. odbora meseca avgusta t. 1.
To rešitev nemškega dež. odbora si pač lahko vsak pošten Slovenec tolmači. Seveda se je tudi tožitelju Kovaču o tem uspehu naznanilo. Ko je pa renegat Kovač to naznanilo prejel, bil je. zavzet od prevelikega veselja; takoj je priskrbel, da se je ta rešitev štaj. dež. odbora v polni vsebini razglasila v »Celjski žabi". Ko je prišel pred nekaterimi dnevi v tej zadevi v obč. pisarno, vprašal ga je tajnik: »Zakaj delate krivico sedajnemu g. županu, ki je itak nepri-stransk, in vstreže vsakemu človeku enako, naj si bode slovenske ali nemčurske stranke, kar pri vas oče, Kovač, poprej ni bilo." — On pa mu odgovori: »Tega je sama politika kriva!" »A tako, politika je kriva, ker vi ste vendar Nemec?" —
»Nemec ravno nisem, pa slovenskega jezika se tudi sedaj na starost ne bcdem učil," je bil njegov odgovor. Na kar mu je obč. tajnik pač primerno osvetil, ko mu je rekel. »Bodite že enkrat pameten, za vas je že pa res čas, in delajte pokoro za svoje grehe, katere ste radi svojega naroda storili".
In končno pa vprašamo bivšega župana Kovača, kako ste pa vi z obč. premoženjem gospodarili? — Ali si upate poštenemu človeku v obraz pogledati? Kdo je bil kriv tožbe s Te-harčani, katera je veljala čez par tisoč! Potem pa še tudi pomislite na občinsko bolnišnico in občinsko pokopališče, ni res, tam je bilo za vas kruha ?
Iz Savinske doline nam piše zavedni kmet tako le: Zares čudno se nam pač dozdeva, g. urednik, da so vsakikrat, kadar nam hočete razložiti kako junaško zgodovino celjskih ali drugih nemčurjev, najvažnejši stavki zaplenjeni. Kaj pomeni to, pač tudi kmetje lahko uganemo. Dobro so nas poučili ti ostudni izdajalski hinavci. Ce vidijo, da imamo kmetje groš, tedaj znajo slovensko, oh, in kako lepo in priliznjeno sladko govorijo, tako, da more slednjco srce mehko postati in kupiti za zadnji krvavn krajcar. Tedaj nam pač ni potreba nemško znati, tedaj že znajo oni čisto slovenščino; tedaj je imeniten naš jezik. Kakor hitro se obrnemo in roma dobiček v žep nenasitnim Germanom, potem se takim farizejcem smeje srce, češ, v zahvalo, ker vas pretepavamo, izzivamo, zaničujemo o vsaki priložnosti, nas še pa izvrstno podpirate in redite, nam takorekoč dajate novo orožje v roke, s katerim vas lahko še nadalje izpodrivamo na vaših domačih tleh. Na tak način nais pač sami dovolj jasno poučujete, kaj naj storim©, naj slavno glavarstvo zaplenja »Domovino" ali ne. Mi že poznamo svoje in vemo, v katerem taboru so naši vodniki, kje naši možje, ki imajo tudi srce za slovenskega kmeta, in kateri so pri naših zborovanjih z nami. Zavednost v nas slovenskih kmetih raste, sami se bomo s pomočjo naših vodnikov organizovali, podpirati hočemc prave slovenske trgovce in obrtnike, denar vlagati v slovenske posojilnice, sklicevati društvene shode, kjer se bomo poučevali, ne potrebujemo pa pri tem blažene nemščine, kajti sedaj smio prepričani, da nemška kultura je pri nas nasin-stvo, katera stori pametne ljudi divjake, nevarme napadalce in grde izdajalce vere in domovine, kakor jih poznamo, kateri so v nemčurski tabor uskočili.
Dragi kmetje rojaki! Bodimo pametni in glejmo, kje so slovenski napisi in kje nemštei, da ne bomo s svojim denarjem nemškim gostilnam, trgovinam in obrtnikom preveč nadležni, in pomagajmo rajši našim. Ako postanemo vsi pametni in začnemo tako ravnati, kakor se nas je sedaj že mnogo zapriseglo, bomo videli v par letih drugi čudež, namreč: nemški napisi se bodo poslovenili.
Kapela. (Volitve v okrajni zastop). Dine 21. in 22. avgusta t. 1. bile so volitve v gornjje-radgonski okrajni zastop. Zmagala je nemšk;u-tarska ali kakor se »Tagespost" in »Tagblattt" izražata, nemško napredna stranka Izvoljeni sio: v veleposestvu; Spranger, Winkler, Wratschko, Otto in Adolf Zorzini. Bouvier, Vaupotič, Lasba-cher, Koller, Domajnko; v kmečkih občinah; 01schofsky, Kreft Karol. Steinbrenner, Družovec, Matjašič iz Galušaka, Vučina iz Trbegovec, Fe-konja, Kotzbeck, Al. Kreft, Pucher. Rantaša od Kapele, Weberitsch iz Boračeve, Grill, Heric, To-maschitsch, Paulitsch, Dervvaritsch. To so torej tisti nemški naprednjaki, sami slovenski odpad-n ki. Pristen Nemec vam je jurjevški Vaupotič, katerega so še Jurjevčani pred kratkim branili in zagovarjali kot odločnega narodnjaka, Nemec je ivajnski Lasbacher, kateri bi imel pač mnogcj vzroka narodni stvari ne nasprotovati in se ne dati v nemškutarski zastop voliti, nemški naprednjak je ivajnski Polak (Domajnko), samo, žal da malo nemški zna, trdi Nemec je jurjevški Kreft, pristen Nemec od nog do glave je Wratschko prvi rogovilež, ivajnski Družovec, seveda tudi kapeliski Rantaša, ki je bil, dokler ni postal občimski predstojnik, narodnjak, potem pa je svojo duušo zapisal brezvernemu Wratsckku. ne manjka vv ti družbi; nemška naprednjaka sta tudi nekdannja
odločna Slovenca Weberitsch in Tomaschitsch.
Kaj ne, lepa družba!
Strela udri iz višine V izdajalce domovine!
Volilo se je seveda za golaž in pivo; saj se je nek nemškutarski volilec potem hvalil, češ, mi smo dobili jesti in piti, Slovenci pa niso imeli ; nič. Dober tek, janičarji!
In kako veselje je radi take izvolitve v nemškem Izraelu! „Tagespost" in „Tagblatt" hvalita, kako se je volilo po nemškem receptu, pravita, kak dobiček da ima Radgona radi te volitve, in da je Wratschko „edini nemštvo vzdržujoči element v tem okraju". Gosp. Wratschko, ^ zdaj vsaj ne boste več trdili, da ste Slovenec, in morebiti bodo tudi oni nemški dopisi odprli oči onim Bračkijancem, ki še ne verjamejo, da je Wratschko nemškutar prve vrste in da deluje le Radgončanom v korist. — Sicer pa je tudi
nfjmškutarska stranka lahko zmagala, ker se od naše strani ni nič storilo. Naši stranki manjka voditeljev, agitatorjev in radikalnega postopanja posebno pri volitvah občinskih odborov. Ravnati bi se bilo treba po geslu: „Kdor ni z nami, je zoper nas!" in izostali bi oni odpadniki. Žalostno e. da še volilni možje dan pred volitvijo niso vedeli, kdo bode voljen od narodne stranke. Torej je čuda, da so Se naSi možje dobili — brez vse agitacije — 10 glasov. Slava vrlim in zna-(čajnim volilcem, katerih ni šegetal po nosu duh ^'catschkovega golaža. Slava, vsa slava pa tudi zavednim (?) Kapelčanom ki so vsi brez izjeme (g. Divjak je ostal doma) volili — nemškutarje!
apelčani, zapomnite si vaše volilne može! — ^a Bismarckom največjemu Nemcu Wratschkotu, a kličemo: „Na veselo svidenje v treh letih; iomo videli, ali zmaga tudi takrat golaž ali pa itavica in volja večine".
. . . . r.
Od Sv, Ane na Krembergfu. Slavnost
[istanovitve bralnega društva za našo lepo žup-ijo se je krasno izvršila. Gostilničar g. A. Sene-ovič je prostore okusno okrasil. Zunaj je bil lep ilavolok z napisom. „Dobro došli", na katerem
0	plapolale slovenske trobojnice, cesarske in papeževe zastave, jednako na strehi. Popoldne
)alija po vučumic&h a« je zbrala tamkaj obilna aožica ljudi iz domače kakor iz sosednjih žup
1	j. Prišlo je obilo zavednih kmetov, nadepolnih ladeničev, tudi poštena dekleta so bile s sta-
iši. da so poslušale jedrnate — govore. — no ob polu 4. uri otvori domači kaplan č. g. r. Ttatenjak slavnost, in da besedo č. g. Gomil iaku, mnogoslužnemu kapelanu iz Jarenine. ter oboritelju v Slov. goricah, ki nam je v ži-ni in poljudni besedi slikal pomen in namen talnih društev, učil nas je, kako moramo ljubiti .katoliško cerkev, svoj rod in Avstrijo. Pripo >čal je branje katoliških knjig in časopisov, v terih najdemo vse to, kar nam je za dušo in to potrebno. Naučili se bodemo tudi umnega spodarstva itd. Veselo smo pritrjevali temu lirnemu govoru.
Vrli domači pevci in pevkinje pod vodstvom organista so zapeli več lepih slovenskih pesmic s tem pokazali, da so v kratkem času storili korak.
Udov je pristopilo 100, za kar se je mnogo valiti govoru č. g. Gomilščaka.
Tudi igra: Očetov god" se je dobro ob-a. Istotako šaljiva pesem: »Kmetska kritika", itero je dobro izpeljal g. France Faiertag. !fala mu!
Po zaključku se je gromovito trikratno vijo" zaklicalo sv. očetu in svitlemu cesarju.
Ker je močno deževalo in bila tema, nismo lili na dom, ampak se celo noč pošteno ve in pevali mile slovenske pesmice. Spodobi se. da se tem potom zahvalimo l Gomilščaku, slavnostnemu govorniku za Iraat govor; dalje vsem č. g. duhovnikom, ki nas počastili. Hvala tudi g. Al. Senekoviču za istore in lep red.
Odbor bralnega društva pri sv. Ani na bergu pa obeta, da bo vse ukrenil, da se slovenska zavest širila po prekrasnih Sloven-goricah, kar že sedaj opažamo, kajti zani-ije za čitanje se od dne do dne povečuje, daj obilo uspeha!
Iz Maribora. Slovensko politično društvo ima v Mariboru v nedeljo 24. septembra ob 3. uri popoldne v „Narod. domu" občno zborovanje Volil se bode nov odbor ter razpravljalo o važnih političnih zadevah štajarskih Slovencev. Rodoljubi, pridite polnoštevilno na zborovanje!
Književnost.
(„Jeruzalemsko romanje") je naslov 207 strani obsezajoči knjigi, katero je spisal v spo min prvega splošnega avstrijskega jubilejnega romanja profesor Jos. Zidanšek v Mariboru. Cena mehko vezani knjigi 40 kr., trdo vezani 50 kr., v platno vezani 65 kr. Dobiva se v tis karni sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
(Konec sveta.) V Dolenčevi tiskarni v Trstu je ravnokar izšla mala 80 strani obsegajoča knjižica pod gorenjim naslovom. Spisatelj Amon Zagoršek slika v poljudni besedi in lahko um-ljivem smislu uzroke pogina naše zemlje in našteva posamezne slučaje takega pogina potom naravnih dogodkov; nadalje pa govori tudi o uzrokih pogina človeškega rodu s — socijalnega stališča. Povod spisu je vzel pisatelj iz dogodka, ki se bliža letos naši zemlji, ko bode namreč, dne 13. novembra prekoračil tir naše zemlje velikanski komet in se bode njega tvarina pomešala z našim zrakom. — Dobi se knjižica za ceno 25 kr. v vseh slovenskih knjigotržnicah v Ljubljani in drugod.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Slavno upravništvo „Slovenca" zbirko 6 gld. — Briška podružnica v Biljani na Goriškem 30 gld. — Č. g. o. Konrad Stazinski pri Sv. Trojici pri Ptuju nabal 5 gld. 30 kr. —- Podružnica na Premu po č. g. župnika Križaju o gld. — G. Gregor Pikel, trgovec v Postojni, 14. gld. 40 kr. — Podružnica v Podgradu po g. blagajniko Josip Volku 22 gld. — Č. g. Miha Barbo, župnik na Trebelnem 50 kr. — Šentjakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani 300 gld. pokroviteljnine iz veseliških dohodkov. —■ Podružnica v Selcih 14 gld. — G. dr. Iv. Glaser nabral pri neki veseli družbi v Činžati 5 gld. 30 kr. — G. dr. Alojzij Kokalj, pravni praktikant na Dunaju, 2 gld. G. Anton Gnus, nadučitelj na Dolu, 3 gld. 25 kr. kot dar šolskih igralcev za šolo na Muti. — Slav. hranilnica in posojilnica v Cerknem na Goriškem 10 gld. — Gospa Mici dr. Maroltova na Vrhniki 100 gld. pokroviteljnine za trg Vrhniko. — Podružnica v Novem Mestu 116 gld. — 5 gld., nabranih v Krajčkovo „ Peter-Vaterno" na Slemenih. Č. g. L. Gantar, dekan na Vrhniki, 5 gld. — G. prof. Žnidaršič iz Sarajeva 1 gld. — G. J. Rabar, ravnatelj gimnazije v Oseku, 1 gld. — Slavno upravništvo „Slov. Lista" 4 gld 60 kr. — Podružnica za Lehen 14 gld. 79 kr. — Podružnica za Rojan 90 gld. 41 kr. — Slava darovalcem!
Blagajništvo družbe sv. Cirila i'n Metoda v Lj ubij ani.
Koledar.
Petek (22.) f Kvatre; Mavricij, muč.; Emeran, šk. — Sobota (23) f Kvatre; Tekla, d. m.; Zofija, d. m. — Nedelja (24.) 18. pobinkoštna. Rupert. — Pondeljek (25.) Kleofa, spoz. — Torek (26.) Justina, d. m.; Ciprijan. — Sreda (27.) Kozma in Damijan, muč.; Kaj, šk. — Četrtek (28.) Venčeslav, kralj; Marcijan, muč. — Zadnji krajec 26. ob 4. uri 8. minut zvečer. — Dolgost dneva: od 13 ur 23 minut do 11 ur 43 minut. Dan se skrajša za 1 uro 40 minut.
Loterijske številke.
Gradec 16 septembra 1899: 45, 57, 21, 31, 36. Trst „	„81, 34, 13, 61, 7.
(292)
Potrdilo,
Od c. kr. okrajne sodnije v Slov. Bistrici se potrdi, da je c. kr. državno pravništvo v Mariboru ustavilo kazensko postanje radi smrti Neže Ugeršek v Cigon-cah, ker je sledilo iz mnenja sodnih zdravnikov, ki sta truplo pregledala, da je bila Neža Ugeršek od vlaka povožena in ni bilo nobega suma, da bi jo bil kdo umoril.
C. kr. okrajna sodnija v Slov. Bistrici
dne 14. septembra 1899
Najboljše strune
za gosli, kitare, tamburice ali citre so dobiti v trgovini
Drag. Hribar ja v Celju
Rotovška ulica št. 2.
Minuendo-dražba
zaradi razširjanja šolskega poslopja v Št. Ilju pod Gradičem vršila se bode
dne 15. oktobra t. 1.
ob 3 uri popoludne na licu mesta.
Prospekti in pogoji uvidijo se lahko pri podpisanemu
Krajni šolski svet Št. Ilj pod Gradičem
dne 9. septembra 1899.
(286) 2—2	• Načelnik : A. JeŽOVnik.
Pekovski učenec
star 15 do 16 let, ki je zdrav in močan, sprejme (288) 2—2 se takoj v pekariji
Celje, G-rašlta -ulica št. 5-
(282) 2-2 ZDija-ki
se sprejmejo na dobro hrano in stanovanje za primerno ceno. Več pove upravništvo nDomovine".
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1798" Gradec, poste restante. _(155)
AAJMIAAAAAAAAAJUMSSA
VVfVVVfVVVIfVVVVVFflVVfVVVVVVVfVTVfV
4*» ^ar V	Tr V	'i1* 'Ji' T Tir
,Svoji k: svojim!1
C. i kr. priv. tvornica, »f^-—'Z brizgalnic, cevij in	fo*
--Ap
kmetijskega orodja	0 '
0



pv'
/ £C&>	Podružnica
* Zagreb n n d i
sl. gasil, društvom brizgalnice vsake vrste s patentom proti zmrzlini cevij in opreme.
Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-pora-škropilnice, slednje po 11 gld. komad franko vsaka pošta. Plačila tudi na obroke. Prekupcem zdaten rabat.
Podružnica Zagreb
M
43 43 43
43
R. Pretner-Trst
via Geppa št. 5.
Spedicijska in ust-M komisijska poslovnica.

Sprejme vsakovrstna zastopstva,
Priporoča se slavnemu slovanskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Pre-skrblja v.se potrebne manipulacije na carinskih uradih, sprejemlje blago v pohrano.
Oprt na veliko izvežbanost, pridobljeno v lOlet-nem delovanju v tej stroki, zagotavlja lahko najtočnejo postrežbo.
R. Pretner.
Korespondenca se vodi v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku.
ž*
j*-
E*-H-
S*
SVETA DRUŽINA
rt e
E=3 P—.
gj
cu> >
OT2
		rt			
		M			
		u			
o					m
-O		90			■O
>o	V	U			•c
O O XI		O. 0	U		X
	"o	M O	M č?		o
C	S	£ >tf> rt S rt .2	s		o bo rt
rt	v C	..—,»N f gi -	C	h	Q 2»
	"O		o	c/j	4J
C tn	rt >	■o >2	M O		rt (J 'rt*
rt 'o1	rt C	o x 91	N U	O	•O > o 1-
O.	4>	>	X		a
rt	tn ^	rt	Ou		B
M D t/l	a	. bo n			IN
		m			
O		•v			N
j^ffTTTTTTTTTTTTTTTTTT

Splošno kreditno društvo
v Ljubljani.
Vplačani zadružni deleži 46.830 gld.
—	Promet od 1. oktobra 1898. do 1. avgusta 1899. 1,661.490 gld. 22 kr.
—	Skupna aktiva 287.978 gld. 3 kr.
—	Sprejema hranilne vloge po 41/a°/oi
—	vloge na tekoči račun po 3l/3°/0 od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestmi po 5 do 6% brez kakih stroškov.
Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg štev 3
(62i) 5-5 Splošno kreditno društvo
registr. zadruga z omejeno zavezo.
Zaradi nagle preselitve oddajam
Dragotin Doljan v Zagrebu.
Popolno renoviran hotel. — Krasne prostorne sobe. — Največji komfort. — Voz omnibus pri vsakem vlaku. — Cene primerno nizke. — Pristna, hrvatska in inozemska vina. — Prava, okusna
hrvatska kuhinja.
Rojakom Slovencem priporočam se za mnogobrojni obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, bil je zadovoljen.
Z velespoštovanjem
(284)io-2 Dragotin Doljan, hotelir
i
-A-lctiva.
z vso prodajalno opravo in špecerijskim blagom po nizki ceni. Trgovina je dobro vpeljana, brez vsake konkurence, v prijetnem kraju blizu farne cerkve in šole.
Več pove upravništvo „Domovine" v Celju.
(287) 2—2
Bilanca konsumnega društa y Šoštanju.
Pasiva
rt M
"o &
(S
■n ®
-P
M >
®
M
a
01
p. K
Svoji k svojim I
Anton Kolenc
trgovec v Celju v „Narodnem domu" in „pri kroni"
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Naznanjam, da kupujem tudi letos, kakor vsako leto vsakovrstne cvetke, rastline in koreninice lepo v senci posušene, da lepo zeleno barvo obdrže, po najvišjih cenah. Kakor: bezgovo gobo, kamilice, tisočrože, malisno štupo, lipovo cvetje, sploh vse rastline, cvetke in koreninice ; tudi kupim vsake vrste deželnih pridelkov, kakor : oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsako sadje, vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, češplje, hruške, itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi.
Kupujem zgodnji kakor
tudi pozni hmelj.
„Kmetijska zadruga v Žalcu ' naznanja vsem onim kmetovalcem, kateri še niso njeni udje, da se dobi umetni gnoj, kompost in toma-ževa žlindra, kakor živinska sol, pri Antonu Kolencu, trgovcu v „Narod. domu" v Celju, kamor se obrnejo naj neudi zadruge.
„Kmetijska zadruga za Spoduještajersko"
vknjiž. zadruga z omejenim poroštvom v Žalcu.
Zaloga blaga po inventuri Dolgovi zadružnikov Inventar po 8 °/0 odbitku Posojila (izplačani deleži) Tiskovine, 322 knjižic V poštni hranilnici naloženo Gotovina dne 31. julija .
3702 1701 267
90 01 35
80
28 98 15
Zadružni deleži......
Posojila.........
Obresti od posojil.....
Plačila pro julij......
Najemnina od 1. jan. do
31. jul. 1899 . . gld. 70 — po odbitku protiračuna » 27 62
Preliminirane obresti od zadružnih
deležev.........
Rezervni zaklad (vstopnine) . Čisti dobiček, kateri se prišteje k rezervnemu zakladu ....
3034	97]
1172	2(J
800	
2 2	M M
42	38,
41	03
170i	—
497	40
5830	70
Svoji k svojim!
Pozor! Syoji 1 SV0J'iin ]

G o s p © d je
kateri žele po najnovejšem angleškem in francoskem kroju napravljene	u
površnike; cestne, salonske in gala-obleke, frake,	fr
športne suknje, haveloke, ali tudi druge vsakovrstne	j1 obleke za gospode in dečke, izvolijo naj se obrniti na tvrdko j
Josip Hočevar
zaloga in izdelovalnica oblek za gospode in dečke Graška cesta štev. 23 kjer bodo postreženi v vsakem oziru najbolje in po najnižjih cenah. Naročila se izvršujejo točno in solidno!
...................................LI 11M11U1II1U u I11U1I11III umu 11' i m" ■'1JJ
t 5M£ 3JKC 3»iE	3'»t 37MCUKC Jla-t 3DKCJa

Oelzova kava


bolj priljubljena takr"
je vsak dan
zdravo, slastno in tečno, užitno in^ hranilno.