50 51 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | POGLED NA SVOJE DELO DARKA ERDELJI Alma, popotne skice gospodične A … je poetična predstava (uprizorjena v Lutkovnem gledališču Maribor, 2023) o korakih v neznano, o iskanju življenja v pisani raznolikosti sveta, pa tudi o pomenu nizanja trenutkov, ki nas opisujejo, nam dajejo širine in globine ter se spreminjajo v spomine. Osrednji motiv predstave je popotovanje pisateljice in popotnice Alme Kar- lin. Opus pisateljičinih del je silno obširen in kompleksen, v uprizoritvi pa smo se osredotočili na posamezne trenutke njene poti, ki so jo – vsak na svoj način – zaznamovali. V prvem in uvodnem delu smo se dotaknili Alminega odnosa z materjo in očetom. Mati in oče sta prisotna le v zvoku korakov, ki prihajajo, se zdaj ustavijo, zdaj odhitijo naprej v temo. Alma je bila hči starejše, v Celju cenjene učiteljice, ki pa je bila ujeta v družbene norme in mali Almi ni znala dati tistega, po čemer je hrepenela. Mala Alma je občudovala očeta. Skupaj sta izdelovala razkošne ptičje kletke. Toda oče je prekmalu umrl. V ozkem snopu svetlobe stoji drobna postava ženske s kovčkom. Okoli nje neskončna tema. Kaj nas pripelje do tega, da prestopimo mejo varnega in se podamo v neznano? Almo je v svet vlekla želja po spoznavanju ljudi – po njihovih zgodbah. Odločila se je, da bo pisala. Predstava je zasnovana kot kolaž. Niz kratkih zgodb iz Alminega popotovanja  nas pripelje do spoznanja, da vse, kar se nam zgodi, vpliva na to, kdo smo in kako vidimo svet okoli sebe. Vsaka od zgodb se zlije v predmet, ki je nosilec spomina. Ta v temi nad njo zažari. Več kot je spominov, polnejše in bogatejše je Almino življenje. Krog Almine poti se zaključi doma, v Celju, ko se bogatejša za vrsto spominov vrne k bolni materi. Scena je preprosta. Kovček, ki postane igralna površina, in majhna svetilka. Prep- rosti predmeti (iz papirja): denar, časopis, zemljevidi, pisma, vžigalične škatlice, slo- var … se s pomočjo gledalčeve domišljije spreminjajo v hiše, ljudi, pokrajine. Besedilo so skrbno izbrane misli iz Alminih Popotnih skic, Samotnega popoto- vanja, Japonskih novel, Skrivnostnega trna ... Povedi so kratke in vizualno asocia- tivne. Ne služijo zgolj opisovanju dogajanja, temveč v prepletu s sliko, zvokom in igro postanejo dogajanje samo – postanejo spomini. Predstava je namenjena mladim, ki vse preveč časa preživijo pred ekrani. Želi jih vzpodbuditi, da zaživijo svoje, polno življenje. Večernica je slovenska literarna nagrada za najboljše otroško ali mladinsko lite- rarno delo minulega leta, ki zajema celotno izvirno knjižno produkcijo za mlade. Podeljuje se na vsakoletnem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, ki poteka v Murski Soboti. Nagrado sta na prvem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede (1996) ustanovila založba Franc-Franc (zdaj Argo, društvo za humanistična vprašanja) in Otrok in knjiga, revija za vprašanja mladinske književ- nosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, pokroviteljstvo pa je prevzelo Časopisno-založniško podjetje Večer. Ustanovitelji so kasneje postali tudi solastniki blagovne znamke večernica. Žirijo, ki presoja kakovost besedil, sestavlja pet članov, in sicer po en predstavnik ustanoviteljev ter predstavnika Društva slovenskih pisate- ljev in Zveze bibliotekarskih društev Slovenije ali/in Slovenske sekcije IBBY . Žirija v sestavi: dr. Dragica Haramija (predsednica), Klara Širovnik, Darka Tancer-Kajnih, Alenka Urh in dr. Barbara Zorman je najprej izbrala pet finalistov. Tudi letos ponatiskujemo intervjuje z vsemi letošnjimi finalisti in utemeljitev za večernico, ki so bili objavljeni v posebni prilogi časopisa Večer (ponedeljek, 11. septembra 2023). Nominirana dela za večernico 2023 • Špela Frlic: Bleščivka, Mladinska knjiga – dobitnica večernice • Luna J. Šribar: Grizolda in maček, Mladinska knjiga • Igor Karlovšek: Sotočje, Miš založba • Sebastijan Pregelj: Coprnica pod gradom, Miš založba • Bina Štampe Žmavc: Skrinjica sinjega maka, Založba Pivec UTEMELJITEV NAGRADE Roman o moči povezovanja Bleščivka odpira pomembna vprašanja o zaupanju, razumevanju, sprejemanju različnosti in strpnosti Zgodba romana Bleščivka se odvije v malo več kot enem tednu, in sicer od sobote do naslednje nedelje. Zgoščenemu dogajalnemu času sledi tudi omejen prostor, po katerem je roman naslovljen. A ima Bleščivka (ime je sestavljeno iz besed bleščati in čivkati), ki že z imenom simbolizira sonce, lepo vreme in pri- jaznost, tudi skrivni del, goščavo, ki nakazuje na strah, neprehodnost, odsotnost vsega lepega. Čas dogajanja je opazen že v kazalu, ki je poimenovano Vremenska napoved za Bleščivko, poglavja, poimenovana po dnevih, imajo dodane simbole za vreme (sonce, dež, megla). Vsako od devetih poglavij, ki jih ločijo ponovljeni 2023 52 53 VEČERNICA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | VEČERNICA simboli s kazala, mestoma pa so dodane tudi dvostranske ilustracije dogajalnih mikrolokacij, ima naslovljena podpoglavja, naslovi teh izražajo temeljne motive pripovedi. Glavni literarni lik je Silva, o kateri bralec že nemudoma izve, da je nečakinja popotnice gospe Dimitre Mistral in je prišla na Bleščivko popazit tetino stano- van je, da ima rdečo katrco, krokodila Silvestra in da je čarovnica za zgodbe. Odra- sli prebivalci Bleščivke zahtevajo, da Silva s krokodilom, ki ga z vsakim svojim pogovorom opisujejo kot bolj nevarnega, nemudoma zapusti naselje. In seveda je Silva kriva za vse nevšečnosti, tudi za meglo in slabo vreme. Otroci, njihov vodja je desetletni deček Tomo, pa se lotijo raziskovanja, zakaj ni ptic, zakaj je Bleščivka meglena in katera žival ima svetleče mavrične kakce. Bleščivka je realni književni prostor, ki pa skriva goščavo, v kateri se razširi Megleni kralj. Ta je simbol zla, vsega groznega, nestrpnega. Meja med realnim in fantastičnim svetom je natančno določena: goščava, v kateri prebiva Megleni kralj, je strašen in samoten kraj. Roman je izrazito večplasten in naslovniško odprt, saj bodo mlajši bralci uži- vali v napeti (skoraj detektivski) zgodbi o razkritju in pregonu sicer fantastičnega krivca, odraslim pa se zgodba razkriva skozi medbesedilne elemente in simbole. Opaziti je citatnost (imeni Afra in Tarbula) na Grumov Dogodek v mestu Gogi, a sta stari opazovalki – za razliko od Goge – zelo dejavni in v veliko pomoč pri razrešitvi skrivnosti, saj menita, da so se na Bleščivki nalezli slabega vremena in je treba zato nekaj spremeniti. Pomemben medbesedilni element je Silvina Knjiga izmišljenih ptičev, v kateri „so zbrane najlepše zgodbe o pticah, ki si jih že dolga sto- letja pripovedujejo ljudje po vsem svetu“. Prav medbesedilna navezava na delo Zbo- rovanje ptic, ki ga je v 12. stoletju s predelavo stare sufijske zgodbe o pticah napisal perzijski pesnik Farid ud-Din Attar, je ključna za razumevanje individualnosti in hkratne kolektivnosti. Ptice morajo preleteti sedem nevarnih dolin (iskanje, ljube- zen, spoznanje, odmik, enost, osuplost, smrt), da pridejo do gore Kaf, kjer prebiva Simorg. Ptice so simbol svobode, v romanu pa predstavljajo združenost otrok, ki edini takoj razumejo, da lahko meglo in Meglenega kralja preženejo le s skupnimi močmi. Otroci so torej tisti, ki s svojim ravnanjem predajo odraslim pomembno sporočilo o negativnih učinkih predsodkov ter o moči skupnosti. Pri povezovanju prebivalcev Bleščivke je pomembno zavedanje, da je včasih treba obrniti problem na glavo, da bi našli rešitev; pomaga tudi knjiga STRAH/POGUM, v kateri je opi- sano, da lahko premaga Meglenega kralja staro, mlado ter zaljubljeno srce: „Meg- leni kralj je mogočen. A še mogočnejša je pesem pogumnih src, ki bijejo in pojejo in vriskajo v en glas.“ Fantastični roman odpira pomembna vprašanja o zaupanju, razumevanju, sprejemanju različnosti in strpnosti. Roman vsebuje subtilno podani nauk: strah in nestrpnost se zažreta v vse pore družbe in onemogočita normalno delovanje kolektiva. Pove pa tudi, da se da meglo (in skrhane odnose, bi lahko dodali) z glasbo za vselej odgnati stran. Ko se prebivalci Bleščivke povežejo, postane živ- ljenje prijetno, ptice se vrnejo, vreme je spet sončno, krokodil pa nikogar več ne moti. Avtorica ob koncu romana utrjuje načelo utopije: „Pa saj to je samo izmišljena zgodba,“ rečete. „Ampak to še ne pomeni, da ni resnična,“ rečem jaz. RED. PROF. DR. DRAGICA HARAMIJA, PREDSEDNICA ŽIRIJE Nagrado večernica so doslej prejeli: 1997 Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi 1998 Desa Muck: Lažniva Suzi 1999 Janja Vidmar: Princeska z napako 2000 Polonca Kovač: Kaja in njena družina 2001 Feri Lainšček: Mislice 2002 Matjaž Pikalo: Luža 2003 Marjana Moškrič: Ledene magnolije 2004 Slavko Pregl: Srebro iz modre špilje 2005 Igor Karlovšek: Gimnazijec 2006 Dušan Dim: Distorzija 2007 Irena Velikonja: Poletje na okenski polici; Majda Koren: Eva in kozel 2008 Ervin Fritz: Vrane 2009 Janja Vidmar: Pink 2010 Bina Štampe Žmavc: Cesar in roža 2011 Mate Dolenc: Maščevanje male ostrige 2012 Dim Zupan: Hektor in zlata hruška 2013 Peter Svetina: Ropotarna 2014 Vinko Möderndorfer: Kot v filmu 2015 Vladimir P . Štefanec: Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov 2016 Peter Svetina: Kako zorijo ježevci 2017 Peter Svetina: Molitvice s stopnic 2018 Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline 2019 Andrej E. Skubic: Babi nima več telefona 2020 Andrej Rozman – Roza: Rimuzine in črkolazen 2021 Sebastijan Pregelj: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) 2022 Maša Ogrizek: Lisičja luna 52 53 VEČERNICA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | VEČERNICA simboli s kazala, mestoma pa so dodane tudi dvostranske ilustracije dogajalnih mikrolokacij, ima naslovljena podpoglavja, naslovi teh izražajo temeljne motive pripovedi. Glavni literarni lik je Silva, o kateri bralec že nemudoma izve, da je nečakinja popotnice gospe Dimitre Mistral in je prišla na Bleščivko popazit tetino stano- van je, da ima rdečo katrco, krokodila Silvestra in da je čarovnica za zgodbe. Odra- sli prebivalci Bleščivke zahtevajo, da Silva s krokodilom, ki ga z vsakim svojim pogovorom opisujejo kot bolj nevarnega, nemudoma zapusti naselje. In seveda je Silva kriva za vse nevšečnosti, tudi za meglo in slabo vreme. Otroci, njihov vodja je desetletni deček Tomo, pa se lotijo raziskovanja, zakaj ni ptic, zakaj je Bleščivka meglena in katera žival ima svetleče mavrične kakce. Bleščivka je realni književni prostor, ki pa skriva goščavo, v kateri se razširi Megleni kralj. Ta je simbol zla, vsega groznega, nestrpnega. Meja med realnim in fantastičnim svetom je natančno določena: goščava, v kateri prebiva Megleni kralj, je strašen in samoten kraj. Roman je izrazito večplasten in naslovniško odprt, saj bodo mlajši bralci uži- vali v napeti (skoraj detektivski) zgodbi o razkritju in pregonu sicer fantastičnega krivca, odraslim pa se zgodba razkriva skozi medbesedilne elemente in simbole. Opaziti je citatnost (imeni Afra in Tarbula) na Grumov Dogodek v mestu Gogi, a sta stari opazovalki – za razliko od Goge – zelo dejavni in v veliko pomoč pri razrešitvi skrivnosti, saj menita, da so se na Bleščivki nalezli slabega vremena in je treba zato nekaj spremeniti. Pomemben medbesedilni element je Silvina Knjiga izmišljenih ptičev, v kateri „so zbrane najlepše zgodbe o pticah, ki si jih že dolga sto- letja pripovedujejo ljudje po vsem svetu“. Prav medbesedilna navezava na delo Zbo- rovanje ptic, ki ga je v 12. stoletju s predelavo stare sufijske zgodbe o pticah napisal perzijski pesnik Farid ud-Din Attar, je ključna za razumevanje individualnosti in hkratne kolektivnosti. Ptice morajo preleteti sedem nevarnih dolin (iskanje, ljube- zen, spoznanje, odmik, enost, osuplost, smrt), da pridejo do gore Kaf, kjer prebiva Simorg. Ptice so simbol svobode, v romanu pa predstavljajo združenost otrok, ki edini takoj razumejo, da lahko meglo in Meglenega kralja preženejo le s skupnimi močmi. Otroci so torej tisti, ki s svojim ravnanjem predajo odraslim pomembno sporočilo o negativnih učinkih predsodkov ter o moči skupnosti. Pri povezovanju prebivalcev Bleščivke je pomembno zavedanje, da je včasih treba obrniti problem na glavo, da bi našli rešitev; pomaga tudi knjiga STRAH/POGUM, v kateri je opi- sano, da lahko premaga Meglenega kralja staro, mlado ter zaljubljeno srce: „Meg- leni kralj je mogočen. A še mogočnejša je pesem pogumnih src, ki bijejo in pojejo in vriskajo v en glas.“ Fantastični roman odpira pomembna vprašanja o zaupanju, razumevanju, sprejemanju različnosti in strpnosti. Roman vsebuje subtilno podani nauk: strah in nestrpnost se zažreta v vse pore družbe in onemogočita normalno delovanje kolektiva. Pove pa tudi, da se da meglo (in skrhane odnose, bi lahko dodali) z glasbo za vselej odgnati stran. Ko se prebivalci Bleščivke povežejo, postane živ- ljenje prijetno, ptice se vrnejo, vreme je spet sončno, krokodil pa nikogar več ne moti. Avtorica ob koncu romana utrjuje načelo utopije: „Pa saj to je samo izmišljena zgodba,“ rečete. „Ampak to še ne pomeni, da ni resnična,“ rečem jaz. RED. PROF. DR. DRAGICA HARAMIJA, PREDSEDNICA ŽIRIJE Nagrado večernica so doslej prejeli: 1997 Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi 1998 Desa Muck: Lažniva Suzi 1999 Janja Vidmar: Princeska z napako 2000 Polonca Kovač: Kaja in njena družina 2001 Feri Lainšček: Mislice 2002 Matjaž Pikalo: Luža 2003 Marjana Moškrič: Ledene magnolije 2004 Slavko Pregl: Srebro iz modre špilje 2005 Igor Karlovšek: Gimnazijec 2006 Dušan Dim: Distorzija 2007 Irena Velikonja: Poletje na okenski polici; Majda Koren: Eva in kozel 2008 Ervin Fritz: Vrane 2009 Janja Vidmar: Pink 2010 Bina Štampe Žmavc: Cesar in roža 2011 Mate Dolenc: Maščevanje male ostrige 2012 Dim Zupan: Hektor in zlata hruška 2013 Peter Svetina: Ropotarna 2014 Vinko Möderndorfer: Kot v filmu 2015 Vladimir P . Štefanec: Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov 2016 Peter Svetina: Kako zorijo ježevci 2017 Peter Svetina: Molitvice s stopnic 2018 Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline 2019 Andrej E. Skubic: Babi nima več telefona 2020 Andrej Rozman – Roza: Rimuzine in črkolazen 2021 Sebastijan Pregelj: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) 2022 Maša Ogrizek: Lisičja luna