Liet sa koristi dolav-ie#a l|udetva. Delavci so opravičeni do v»««* *roduclra|o. This pop" I« dovotod to tho Intoroata ol tho working claee. Work-era are entitled to all what thoy produco. Knur»»' A* Meoad-olao m»i'wr, !>•«•. « 1907, »1 tb« i»o*t offli • »i Chtonif » III. und*1 ihr Act of Con irr»« of M»roh 3rd. IM7W, Office: 2146 Blue leland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se . PAZITE! na ¿tevilko v oklepaju-ki a« naha|a polog va. ieya naidova. prileplf«. n«gft apoda| alt na ovitk-u. Ako (157) to «tovilka toda) vam • prihodnjo itevilko naaega liata po teče naročnina. Proti, mo ponovite |o tako). Stcv. (No.) 156. Chicago, 111., 6. septembra (September), 1910. Leto (Vol.) V. štrajk premogarjev v državi Illinois. Zmaga. Ko odhaja ta članek v tisek, se nagiblje h koncu konferenca v Chicagi med illinoiškimi lastniki premogokopov in zastopniki organiziranih premogarjev. Zastopniki premogarskih baro bov se načelno povsem strinjajo i zahtevami in predlogi, ki so jih sprejeli organizirani premogarji na peorijskf konferenci. Zastopniki kapitalistov so zahtevali le nekatere spremembe v besedilu, ker jim je bil slog preoster. Načelno pa priznajo vse zahteve. Zastopniki rgauiziranih premo garjev so jim dovolili spremembo besedila, milejši jezik, ker osta nejo zahteve nespremenjene. Organizirani premogarji ne bo do več glasovali o pogodbi, ker so ta že zvršili glede zahtev peo-rijske konference. Glasovali bodo le še lastniki premogokopov, ki so v ilinojski zvezi lastnikov pre mogokopov. Po nekod bodo začeli delati, še predno bo glasovanje končano. Ilinojski premogarji so torej iz vojevali zmago na celi črti. Oholi in ošabni kapitalisti so morali vgrizuiti~v kislo jabolko in priznati pravična zahtev* premogarjev. Vemo, da kapitaliste boli ta poraz. Pri premogarjih pa vzbuja zavest in solidarnost. Ali predno so šli kapitalisti v Kanoso, so zvrsili še umazano delo. Po končani izvanredni premo garski konferenci v Indianapoli-su, so ovadili poštarju v Chicagi vse socialistične liste, ki izhajajo v Chicagi. V ovadbi so navedli, da socialistični listi spodbujajo premogarje za štrajk in pošiljajo po cele zavoje lokalnim premo-garskim organizacijam, da jih razdelijo med člani, dasi listov ni nihče naročil. Kapitalisti so v tej ovadbi malce lapali. Pa kaj hočemo. Pri njih odloča načelo: namen posvečuje sredstva. Poštna uprava^ je uvedla preiskavo. In v to preiskavo je tudi zapleten "Proletarec", kakor tudi vsi drugi socialistični listi v Chicagi. Upravitelj lista, kakor tudi upravitelji druzih soc. listov so povedali poštarju, da so bili listi naročeni. Imenovali so osebo, ki jih je naročila in plačala. Odgovor je odposlal poštar v Washingtonu na lado. Mi pa z mirno vestjo pričakujemo razsodbe, zaedajoč se, da smo zvrsili svojo dolžnost in pripomogli ili-nojskim premogarjem do zmage. Mi se ne oziramo na ovadbe I Glavno je: da so zmagali štraj kujoči premogarji. Ta kapitalistična ovadba pa do kazuje, kateri listi se odkritosrč no borijo za pravice delavcev. Kapitalisti so podkupili kapitalistične časnike, da so prinašali napačna poročila o štrajku in be gali premogarje. Socialističnih časnikov pa niso mogli kupiti. Ilinojski premogarji! Kedar pojdete zopet na delo daleč, globoko pod zemljo, tedaj se spomnite dveh reči: Spomnite se, da je socialistično časopisje, ki ga kapitalisti preganjajo z vso silo, pripomoglo do zmage, da je dolžnost, da vsak premogar, ki je štrajkal, brusi svoje orožje, podpira socialistično Časopisje. ' Ali spomnite se tudi, da so v Westmoreland, Pa. vaši tovariši, premogarji že pet mesecev na itrajku, ki se tako čvrsto in solidarno borijo za svoje zahteve, kot ste se borili vi. V Westmoreland, Pn., so do sc- in kterih možgani še niso tako — Ako v Američanih ne preneha kmalu blazno drvenje za junakom Rooseveltom, ki je streljal na bežeče španske vojake, bo do Američani kmalu poznani med pametnimi ljudmi kot "der dum me Kerl von Amerika, kot so bili svojedobno poznani Dunajčani kot "der dumme Kerl von Wien" ko so drli za antesimitičnim hum-bugarjem in političnim kameleonom dr. Luegerjem. Seveda ne bo veljal izraz "der dumme Kerl von Amerika" za nikarskega kluba, ki jc zajedno predsednik sprejemnemu odboru za Roosevelta. Koncem lista je pa sodr. Emil Seidel dokazal, da razume takt "brihtni", da bi razumeli, da po samejrni človek ni niti atoin v svetovnem vesoljstvn. Vsled tega pritrdimo tudi mi Kristu: Blagor vbogim na duhu, — Car, batuška je odredil — kot svojedobno, ko še Rusija ni imela parlamenta, da se mora takoj ustaviti vse preiskave proti uradnikom, ki so okradli državo, ker take preiskave koristijo le socialistom. Revše! Za socialiste je najboljše agi-taeijsko sredstvo Nikolaj Romanov, ruski car, ki jc odveč v Rusiji. Socialistom je vendar igra-čica dopovedovati narodom, ki živijo v Rusiji, da bi narodi manj krvaveli, če ne bi bilo treba živeti njega in njegove številne sorodnike. Ako že ruski car res hoče vsaj malce skrhati agitacijo socialistov, tedaj naj se odpove prestolu in naj gre delati. Zaeno naj pa tudi izjavi, da njegovi številni sorodniki nimajo pravice živeti kot Bog na Francoskem; pa na državne stroške, na račun narodov v Rusiji. S takim nastopom bi že car batjuška vzel socialistom vsaj malce vetra iz socialističnih jader. Pa carju batjitfki pripovedovati nekaj? Car je sploh tako neuman, da ne razume duha časa. Radi tega tudi dni v svojo pogibelj. e e e — Nikita, ki je pred 40. leti pasel ovce v Ornigori in skakal v opankah, iz katerih so gledali prsti zvedavo v svet, s skale na skalo, ne zmeneč se za trnje in ostre skalnate obrobke, je postal kralj. Ker pa imamo v ameriški republiki lepo število kraljev, se ne sinemo čuditi, ako so kapitalistični časniki pozdravili nekdaj bosega pastirja prašičev in ovc kot vzor kralja za vse kralje. V meterskih člankih poročaj^, da je pesnik, hraber človek in zaslužen vladar. Da je Nikita do pred kratkim vladal, kot kak turški paša v srednjem veku v svojem pašali-ku, o tem kapitalistični listi previdno molčijo. Ko je nekdanji pastir leta 1895 dal Črnigori nekakšno ustavo, se je ustanovila ljudska stranka, ki ni bila protidinastiena. V začetku je Nikita simpatiziral ž njo. Po dveh letih je pa moral mini-sterski predsednik Radovič de-misionirati. Nato je pa dal Nikita njega, vse ministre, enega poslanca in enega člana najvišjega sodišča obsoditi v težko ječo. Vsi ti nesrečniži, ki niso zvršili nobenega hudodelstva, že zdihu-jejo od leta 1908 v vlažnih in podzemeljskih ječah v »Jusovatki. Ukovani so v težko železje. Lansko leto je dal Nikita, nekdanji pastir in sedanji kralj zagreti 25 oseb iz rodbine Vasajo-vič zavoljo veleizdaje. Obsodili so jih, ne da bi jih zaslišali. Pet jih umorili postavnim potom. Biti so krepki možje v dobi od 28 do 35 leta, ki so zapustili 13 nedoraslih' otrok. Druge so pa zaprli v antivarsko ječo. Tak je Nikita, novopečeni črnogorski kralj, navaden krvolok. Ameriškega kapitalističnega časopisja pa ni sram peti slavo-speve temu krutežu. Ameriško kapitalistično časopisje hvali tatu, ki je kradel janjce kot kralja, rabelja Črnogore obožuje kot pesnika. Mi se ne čudimo. Ameriško kapitalistično časopisje ne pozna sramu, ker je sramota od njega zbežala k psom. e e * _Mejtem, ko sodišča v Ameriki, v obljubljeni deželi po katerih se baje cedita med in mleko, otež-kočuje delavcem štrajk, pa kapitalisti izrabljajo štrajke, da povišajo cene izdelkom. Tako je v kapitalistični malo vredni družbi. Kar si delavec z velikimi žrtva mi pribori, mu drugod vzamejo kapitalisti v dvojni meri. Seve, dokler delavci topo gledajo to igro, se ne zmenijo in ganejo, ko jih kapitalisti derejo na meh, bomo še živeli v malovred-ni kapitalistični družbi. Kedar se bodo pa delavci spametovali, in bodo glasovali za socialistične kandidate, bo pa ma-lovredni človeški družbi kmalu konec. — Vnekem farmarskem gnezdu poleg Chicage, ki je našminkano * industrielno šminko, živi človek, ki smatra slov. socialiste in svo-bodomislece za smeti. Ta človek je učen! Zelo učen je! Še preveč učen je??? Doktor je. Dobil je diplomo v Chicagi, v mestu, o katerem trdijo vprav sedaj dobri in vestni zdravniki, da ima to mesto zdravniške zavode, v katerih pečejo zdravnike kot pek zemlje. Z drugimi besedami pomeni ta izjava, da zdravniki, ki so dobili svojo diplomo v takih zavodih, koristijo toliko bolniku kot lurš-ka voda. Ker je pa veleučeui gospod doktor bil tako prijazen in blagohoten, da jc slov. socialiste in svobodomislece krstil za smeti, mu pa povemo odprto, da je on __ veleučeni gospod — smet smeti. Če bi bil on res doktor, človek, ki ima paziti na zdravje ljudi, bi že zdavnej protestiral proti temu, da živijo njegovi rojaki v takih utah, kakeršnih ameriški kmet ne bi postavil za svojega psa. Ker je pa smet smeti, ki ne vidi in sliši nič, golo orodje trnsta za jeklo in železo, egoist prve vrste, človek, ki le v humb|igu išče sredstva za vživanje, ga ae smemo soditi preostro. Saj smet smeti ne more biti več drugega kot smet. Za smetjo tmta-ne še vedno za eno stopnjo nižje, n to naj gospod veleučeni doktor — zapisati smo hoteli smet smeti — tudi od nas vzame blagohotno na znanje. e e e — Kolera na Ruskem. Strašna cuzna bolezen, ki .}»* veasi kljubovala vsaki človeški obrambi, zo-jet razsaja na Ruskem. Kolera j»* danes največja skrb in najrevnejše vnašanje v državi carja »atjuške. Po uradnih poročilih, o iaterih se pa ne ve, koliko so zamolčala resnice, je doslej obole-o za kolero 37.652 oseb, umrlo pa jih je 16.651. Nekateri ljudjo si še danes pomagajo v takih slučajih, da govore enostavno o božjem biču. A bolje bi bilo, če bi govorili o zanikernosti družbe; zakaj doguauo je, da more kolera »ostati nevarna le v tako nemarnih javnih razmerah, kakršne so n. pr. v "sveti" Rusiji. Najboljši dokaz je ta, da se v Evropi izven iusije ne more kolera tako razširiti. Na Finskem n. pr., že ni colere, dasi ima dežela najživah-nejši promet s Petersburgom. U-radna Rusija potrebuje miliarde za militarizem, korupcija v vise-iih krogih je tako razširjena, da izgine skoraj polovica javnega denarja v žepih previsokoblago-rodnih in prevzvišenih gospodov. Za javno zdravstvo, za higienske naprave itd. potem ne more biti denarja. Če se celo v Avstriji, ki meji ob Rusiji in ki — zlasti na Gališkem in v Bukovini — nima ravno vzornih socialnih in upravnih razmer, ne more kolera vgnezdiii, si je lahko misliti, kako strašno zanemarjena mora biti še le Rusija. — Stari Cannon, predsednik zveznega državnega zbora, pravi da bo pri prihodnjem zasedanju zopet kandidiral za predsedniško mesto, dasi mu njegovi lastni kanci svetujejo od vse povsod, da naj se umakne. Starokopitnežu ne gre v glave, da so se njegovi zastareli nazori preživeli že v konzervativni republikanski stranki. • . • _ Ruska vlada že zopet steza svoje roke po političnem begunu, ki je prišel iskat zavejta v ameriško republiko. Ruska vlada nastopa po isti metodi, kot je nastopila v zadevi Pourena in Rudovi-ca. Zdaj zahteva, da se ji izreči Julija Mecozola, urednika litvin-skega soc. lista. Dolži ga, da je v družbi z drugimi leta 1907 oropal poštni voz v Tiflisu. Njegov zagovornik Simon O' Pollock jo pa dokazal, da je njegov klijent šo leta 1903 radi političnih vzrokov ostavil Rusijo in bival ves čas * inozemstvu. Sploh je pa revolucionarna stranka odredila konfiskacijo denarja, ki je bil last provincialne banke. Sodišča v Rusiji so nekatere vdcležnike, katere so izvohali vladni spijoni, sodila kot 44 politične.zločince." , Rusija nima do Mecozola nobene pravice. Pa naj se je žo vdele žil napada na poštni voz ali ne. Ako se je vdeležil napada, jc "političen zločinec." Pogodba med Rusijo in Ameriko se pa glasi, da inia Rusija pravico le do navadnih zločincev. V Rusiji so obesili ali pomorili kar na ulici že tisoče ljudi, ki so se borili za politično in gospodarsko 8bobodo ruskega naroda. Kandidatov za vešala jim torej primanjkuje. Da pa ne bode treba plačevati krvnikov zastonj, pa zdaj ruska vlada išče žrtve v inozemstvu. Taka vlada v Evropi je tudi sramota za 20. stoletje. Listu v podporo. Bingham. Utah: J. Samec 40 ct. Yale, Kans. Ant. Rupar. 28 ct. proletario PROLKTARCC ' UST CA INTERESI DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastaik ia izdajatelj: JantktuiU dela v tka tiskovna drsite v Cfckafo, III. tf aretatea: Za Amirico $1.50 sa celo lato. 7$c ca p»i lata. Za Evropo 12 «a celo leto. ti aa pol lata. I ^Vi tpfiwMÄiW tnraliéi'a /•jwfcyMMf« MfM»tt( tudi STARI na*iot. PROLETARIAN Owaad aad published Every Tuesday by See t k Slavic Workmen's PublUklsf Company Cikajo, ¡ilinoU. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frank l»odllpec, Prealdeut; John Tetrlck, Secretary; Frank Jaueilč, Treasurer. sveecatrnoM aaraa: United States aad Canada, UJ* a year, 75c lor half year. Foreign countrisa t3 a year, $1 for half year. aavaaroiNO aaraa oa afrcemeot. otroška, če druga ne. (Dali javno praznujejo tudi kraljev god, mi ni znano.) — Za politiko se jo-lietski slov .delavec ne briga; to opravi mesto njega "kralj" in ostali farovski bossje. Strank ne poznajo. Njim je dober vsak republikanec ali demokrat, če je še tako korumpiran, samo da je do ber katoličan. To jesen bodo voli Dopisi. ■ i i m Hazzard, Pa |Cenjeni uredniki V prigibu Vaiu pošljem en lar za naročnino. Poslal bi bil ie preje, pa je bilo nemogoče. Devet mesecev sem že bolan, pa se sedaj nisem zdrav popolnoma. do- li vsi, ksr je državljanov, za re-1 vseeno sem poslal naro, ,,, mi lil i k imsik 1'Lni kandidata v dr- \no> ker Je i roietarec najDoij publikanskega kandidata v dr žavno postavodajo, kajti je dober katoličan. Tako mi je dejal jeden izmed popovskih stebrov. On že v naprej ve, za koga bodo vsi glasovali. — Jedino zatočišče slovenskemu trpinu v Jolietu, kjer se malo zdrami iz mrtvila, je podučljiv list za delavce. Z delom je tukaj slabo. Plače beraške, delavci zaslužijo komaj za hrano in stanovanje. Vzlic temu mizernemu in bednemu stanju pa delavci rajše naročajo kapitalistične časnike, ki Kalun. I» s saluni je Joliet, kakor Nih in merja¿° * PUütarji vsaka večja ameriška naselbina, * zastrajkajo »n zahtevajo za se NASLOV «ADDRESS): "PROLITAREC" ti46 Blue Island ave. Chicago, II si Črni mrak v Jolietu. Tužne razmere ondotnih nezavednih in od popovstva zasužnjenih slovenskih delavcev. Kadar govorimo o Jolietu, ima mo navadno pred očmi kraj, kjer je doma največje nazadnjaštvo kar ga pozna slovenski narod v Ameriki. Vemo, da se tam suče ves živelj, vse ideje in ves javni nastop ondotnih rojakov okrog — cerkve, da imajo tam svojega "slovenskega kralja", sploh da je Joliet gorko gnjezdo in "headquarters" popovske kuge med ameriškimi Slovenci. Ampak polno sliko v teh faktih zadobi človek naravno še le tedaj, ko se na lastne oči prepriča, ko opazuje vse to v samem jolietu. . Ce pride slovenski socialist, ali sploh antiklerikalec v jolietsko naselbino, začuti namah neznosno puščobo, mrtvilo; zdi se mu, ka kor da je zašel na pokopališče — pokopališče živih! Življenja nikjer. Posebno ob delavnikih je vse zaspano in mrtvo kakor v kakem kloštru. Kakor ljudje ravno tako pust in čmeren je kraj sam, dasi ne po krivdi naseljencev. Kratke peščene ulice z ozkimi postranskimi hodniki, na kteri h so nerodno razmetane večje in manjše kamnite ploce, in z večji del majhnimi, nizkimi hišicami niso baš stvar okusa. Največje poslopje v jolietski naselbini je naravno cerkev. Velika, mogočna cerkev pa — majhne hišice delavcev--v tem se zr- eali slovenski Joliet. Cerkev je vse, drugo nič. To je tisti demon, ki stiska in davi tamošnje ljudstvo; fabrika duševne mjzerije in hlapčevstva, kakršnega potrebuje kapitalizem, da ž njega nemoteno melje zlato v bližnjem joliets-kem peklu. Zraven cerkve je šola, kjer se je v duševnem mraku vzgaja mlajša slovenska generacija. Okrog cerkve pa čepi kakor piščeta okrog koklje slovenski business: prodajalne, saluni itd. Jeden block vstran je Neinaničev "corner". Tam kraljuje "King of Austrians", tam je stan kranjsko - katoliške Jednote in "Amer. Slovenca." Na iztočni strani naselbine pa moli v zrak $el gozd sajastih dimnikov, šviga plamen iz plavže v, ropoče orjaška maši-nerija v obširnih tvornieah — to je jolietski pekel, v kterem se poti nad 4000 mezdnih sužnjev, po večini Slovencev, Hrvatov in Poljakov. Povprečna plača je $1.50 do $1.80 na dan, a dela se po deset do dvanajst ur. e . Kakšno življenje živi slovenski delaven v Jolietu izven tvornice in cerkve? Razno. Novega mu ni nič razen trdega dela, a še tega se ne zaveda kakor tudi sužnosti ne. Navduševati se nima za kaj. Moliti zna, kajti naučili so ga še v starem kraju. V cerkev gre, ker mora, ako noče biti na farškem blaeklistu", a kar sliši v cerkvi. obilo blagoslovljen. To je življenja! Kapitalist ukrade več kot polovico, drugo vzame cerkev, kar se ostane, gre pa salunerju. Faj« inošter in njegov organ "Ainer. Slov." pa že vestno skrbita, da se revežem ne posveti v glavi. be in svojo deco košček kruha. Delavci! Ako hočete sebi in svoji deci dobro, tedaj naročajte delavske časnike. Kedar so delavci na štrajku, kdo piše resnico o štrajku T Mar kapitalistični časniki, ki so jih podkupili kapitalisti. Kapitalistični časniki so še vedno lagali v korist kapitalistom in na škodo delavcem. Kedar delavci strajkajo, tedaj pišejo le delavski listi resnico. O Mogoče bi kdo mislil, da v ul tra - katoliški naselbini, kakršna je v Jolietu, vlada najlepša sloga po znanem starem veku: ljubi svojega bližnjega itd Kaj že! Vo- U^oT. cje zavisti 111 hinavstva 111 menda 1 blizo kot je v Jolietu. Zlasti cvete ta katoliška lastnost med bu-sineesmsni. in Westmoreland, Pa. je "Proleta-rec" vsaki teden prinašal poro- N« 44 ITrihu " nr4tli* r^a o položaju, obenem pa bodril oiuvoaiiioui. .>a iiriou preKO i _ • i . • . kanala kier ie večii del slovet« Prem0«arJe» <1h naj vztrajajo pri aanaia, Kjtr je vetji ati siovene-1 ... jai» koga prebivalstva, sem se mudil v jednem salunu. Skoro cele pol ure sem moral poslušati "salon kiparco", ko je tožila svoje sosede - salunarje, kako da so škodoželjni, nevoišljivi, umazani, najrajši da bi vse sami požrli in vra-gavedi kaj še vse. Goji se tudi špijonaža in najgrše demucijanst vo. Popovski kolovodje, kteri mislijo in politizirajo za vse ostale rojake, se namreč boje, da ne bi v Jolietu vzniklo kaj revolucionarnega Med slovenskimi delavci je nekaj izjem, ki čitajo "Proletarca" in druge napredne časo pise in kteri iz dna duše sovražijo popovsko moro. Bili bi lahko dobri sodrugi, in storili tnnogo v našem boju. Ali kaj pomaga! Kdor javno prizna, da je socialist, ali da propagira za svobodomisle ne ideje, je takoj "frdaman". Izzivajo ga, psovajo in priganjajo na vse mogoče načine, in ako mu drugače ne morejo do živega, gredo pa k bossu v tvornico, kjer gn tako dolgo tožijo, da je "anar-list in "največji puntar", dokler ne izgubi delo. Kdor pa ima družino, s ktero se je težko seliti svojih pravičnih zahtevah, dokler ne zmagajo. Kapitalistični listi pa lažejo o položaju štrajka, dokler ne zbegajo delavcev, da sprejmejo delo pod neugodnimi pogoji. Že dokaz zadostuje, da bi moral biti vsak delavec naročen na Proletarca". Delavci! Proč od kapitalističnih listov, od listov, ki vas blatijo, grdijo in obrekujejo. To je moja priporočba. Socialističen pozdrav vsem zavednim delavcem, "Proletarcu" pa mnogo naročnikov. John Julius. Olencoe, Ohio. Cenjeni urednik in čitatelji "Proletarca"! V Delora jami smo pričeli delati od 27. julija, in delamo vsaki dau. Razpor pa še ni končan. Dne 8. junija so bili tukaj: prvi predsednik U. M. of A., predsednik in podpredsednik za državo Ohio in okrajni tajnik iz Bridgeporta. Dne 8. in i), avgusta se je vršila obravnava z zastopnikom družbe. Po dvodnevni obravnavi se niso negotovost, ne izgubi rad sluz- sporazumeli. In ker je bila izv be; zato je lahko razvidno, zakaj ni mogoče agitirati za socializem v Jolietu. Taka žrtva je bil sodr. Math Požek, kteri se je tri leta mučil in govoril gluhim ušesom iredno je ustanovil društvo za S. N. P. J Preganjali in denuncirali | škodo trpijo delavci. Zdaj ... so ga tako dolgo, dokler mu niso (lva Ilie80Ca ni dobu nobeden pla. !!P: gYni:^ ™raJ*°d'l*anih Y0Z> ki «<> ™ kurilnico. De- delav-meseca zdaj morajo pa čakati obravnave. Tako se godi siromaku - delavcu. Ča 'an- redna konvencija pred durmi, so preložili obravnavo. Ker sem bil sam navzoč pri obravnavi, sem se prepričal, da se lastnikom premogokopa prav nič ne mudi z obravnavo. ' * že iti iz Jolieta. Drug slučaj krščan- ,avci< ki s0 bm v (M,boril f ( ske ljubezni do bližnjika": V cem pri vagi> s0 pa že (]vft ^ tvornei je ponesrečil rojak J. Go- brez dela odpustili so jih, LJ4 1.1 (1 Irina, i« . 1 ___V. A___ Cl \t I * " stiša, kteri je član društva S. N \ J.j odtrgalo mu je nogo. Kom panija je pa po svojem advokatu ifati mora, da se kapitalistu zlju- xmudila ponesrečencu dogovor za odškodnino. "Pogodila" sta se za $7000. V glavnem stanu Illinois Steel Co., pa nečejo ničesar sli- bi obravnati. Tukaj je sem prišlo tudi nekaj nezavednih Poljakov, ki bi naj-rajse priganjaču (superintenden- šati o ti "pogodbi"; plačati ho- tu) obliznili pete, da bi jim po-čejo kvečjemu dva tisoč dolar-jev. Več "ljubeznjivih" rojakov v Jolietu se je pa nato izrazilo, a je vse to preveč in da Gostiša mora biti zadovoljen, če mu kompanija plača par sto dolarjev. — )ruštvo " Jolietska Zavednost" še eksistira — in to jc vse Živ- magal postaviti novo "kostelko Prcjšno so imeli v Neefu, katero jim je podrl Bog v sveti jezi. Neumneži pa trdijo nasprotno. Pravijo, da so socialisti zakrivili, da je sapa podrla cerkev. Čudo je pač, da še ne obdolžijo socialistov, da se je v njih mož- . ... I ------' t v... r» v J V * II jenja v njem ni. Da pa eksistira, Uanih llasoliIa neumnogt se je zahvaliti par zares pridnim Pozdrtv VMIn Mtateljem in članom in dobrim somišljenikom, tatcljicam "Proletarca' /4 pri koncu, najtemnejšem kot u slovenskega IKapitalistično ' ' Tako je danes v Jolietu, v tem klerikalizma v Ameriki. Ampak redno ne bo tako. Čas gre naprej in s časom se mora podreti tudi jolietska trdnjava. Tisoči slovenskih trpinov, kteri tamkaj robu-jejo duševno in telesno, danes se saino spijo. Treba jih je zdrami- je slišal že v starem kraju — no- ti in jim pokazati pot iii orjak bo VPffn nii* ni »o , lnmtilí.» k..!...' ..._ ____»m . . . - vega nič ni, zato dremlje počasi naprej. Gre na katoliško veselico ali piknik, toda dosti zanimivega ni tam, k večjemu ples in pijača. Društvene veselice, kar jih je, so y tesni zvezi s farovžem; nekaj mora iti za cerkev. Če je fajmošt-rov god, mora biti veselica, vsaj sam zvršil «voje: vrgel bo svoje tlačiteljc in poneumnjevalce ob tla. Naša sveta naloga pa bodi, da zdramimo jolietske zaspanec kar se sploh da zbuditi. Zato: z našim časopisjem, agitatorji in z organizacijo v Joliet! M. časopisje poroča dan za dnevom, kako «e ljudje iz raznovrstnih krajev Sirom sveta vračajo iz počitnic. Ne rečeni, da ni med temi ljudmi tudi precejšnje Število delavcev, kateri si morajo z lastnim trudom svoj razven kar sem jih jaz poslal, kruh služiti da se živijo. Ali to | KaJ j« * njimi! niso navadni delavci. po nekterih krajih, je dano dosti časa za počituice; potem krojači v New Yorku, konduktorji in mrf-tormaui v Columbus, Ohio itd. Vsi ti imamo čas pra/.novati po čitniee, misliti in občudovati naravo, nje neskončno modrega stvarnika in sedanji čez vse pra vie n i kapitalistični sistem, kateri jim dovoli vživati lep počitniški čas zoper njih lastno voljo. Da bi pa ti navadni delavci ne pozabili, da morajo za vse to biti hvaležni svojim gospodarjem, jih vojaki in druga taka našemljena kapitalistična sodrga, v imenu miru, s koli po glavah čeblja in še celo s svincem škropi. Nekatere tako močno, da nimajo časa in da se ne morejo nikoli več zahvaliti za tako uljudnost in naklonjenost. Torej toliko o počitnicah, katerih so deležni navadni delavci. Na milijone delavcev Qi pa deležnih nikakeršnik počitnic. Le ti morajo delati vsaki dan, dan za dnevom, skozi celo leto. Posebno se pa odlikujemo v temu tukaj v Johnstownu in v tej okolici. Da bi kedaj naredili kam kak izlet v delavnik,- to ne sine nam niti na misel priti. Dosedaj, kedar smo priredili kak izlet, morali smo se izbrati vedno le nedeljo za to, posebno letos smo jih imeli precejšnjo število. Dne 4. sept smo nameravali prirediti slov. socialisti iz Conem&ugh in Johnstowna. Kakor so razmere kazale, bi bi tudi sijajno obiskan in precej znamenit, kar se tič^za ta kraj. Dogovorjeno je bilo, da )ride v ta namen sem, kot govor-uik brat Jože Zavertnik iz Chica-ge in angleška soc. stranka bi poslala organizatorje pd države ennBylvania. Račun je bil pa prehiter. Tukaj imamo namreč postavo pod imenom: "Blue Law", katera ne dovoljuje ob nedeljah nobene druge reči, kakor denar v cerkev nositi in tam kakega prefriganca joslušati. Vse drugo je zoperpo-8tavno. Tako so zoperpostavni tudi zleti v eni ali drugi kraj ob nedeljah. Ta postava pride v moč samo včasih, posebno tistikrat, kadar dobijo dušni pastirji dovolj vzroka, da jo malo podregajo, In tako je bilo tudi z izleti. Dokler so se ljudje sposobno obnašali, je bilo dobro i ti si ni upal nobeden dosti oporekati temu. Enkrat so pa razmere nanesle, da pride na nekega katoliškega društva pik nik, precej neotesancev in tam so se začeli prav prav po katoliško s kozarei, nožmi in pestmi poljuba vati in objemati. Oblast je za to zvedela zato. Rezultat, pota in stroški po sodiščih, major mesta se je spomnil, ali pa so ga drugi nato opomnili na "Blue Lavs" in švrk, delavci ne smejo več ob nedeljah piknikov prirejati. Tako je bil račun prečrtan nam socialistom. Ko smo zvedeli, da ne moremo, oziroma da ne smemo prin'diti piknika na nedeljo, se je sklenilo, da se priredi veselico dne .'i sept. zvečer v ta namen. Ko se je že dvorano in druge potrebno reči preskrbelo, smo zvedeli, da se veselica pod nobenimi pogoji ne sme vršiti tam kjer se toči pivo. Ker pa mi Slovenci tukaj ne poznamo veselice brez pi-vc, ni tudi z veselico nič. Sedaj si lahko vsak sam misli, kako razočaranje je bilo to za nas; prave bombe, katere so nam raznesle vse. Dela se tukaj sedaj bolj slabo. Veliko delavcev je tudi brez dela. Premogarski štrajk v Valley & Sunny Side Coal Co. so delavci zgubili oziroma kompaniji nista hoteli pripoznati unije in nje zahtev, za katere so zaštrajkali. Kompaniji ni bilo potreba unije pripoznati, kajti imeli sti veliko število garjevccv in izdajic na razpolago. Sedaj pa tudi ti gar-jevci nočejo dosti več delati in si iščejo rajši delo po drugih krajih. Tu je že preveč garjevsko. Sodrug urednik, ne vem kaj je z dopisi, katere večkrat pišejo razni sodrugi, vsaj tako govore, iz Conemnugh in Johnstowna za "Proletarca", a sedaj najmanj že leto nazaj nisem videl nobenega To mislim, so moje zadnje vrstice za list iz Johnstowua. Zdaj še ne vem zagotovo, kam jo bom odrinil, mislim, da v Canonsburg, Pa. Bom že sporočil, kje se bom vstavil: To bi bilo ne le nepravično, ampak kruto, nečloveško. Zahteva po politični svobodi t dodatkom: "Proč z absolutis. mom" ni le zahteva delavccv. Po- litično svobodo potrebujejo tudi Za sedaj mislim, da je dovolj, srednji stanovi in prosti poklici V prihodnjič še kaj, iz kterega i da ne govorim o milijonih km«' druzega kraja. Sprejmite soc. pozdrav, Frank Podboj. Večinoma no profesionisti in delavci, kateri imajo kake posebne službe. Navadnih delavcev ni med njimi./Da pa ne bodem tako jednoštranski, moram pripoznati, da skrbijo kapitalisti, da imamo tudi mi navadni defavci letos precej dolge počitnice. Posebno premogarjem, Kar se tiče uprašanja zaradi dopisov tukajšnih sodrugov, vem, da Vam nobeden nič ne pošlje, akoravno se večkrat pripravijo kaj pisati. Ne veni pn iz kakega vzroka istega ne skončajo in v list pošljejo. Morda jih bo to moje uprašanje tu v dopisu kaj vje-zilo in da bodo potem kaj pisali. Ohicopee, Kans. Cenjeno uredništvo! Z veseljem smo čitali članke, kteri so bili objavljeni v več štev. Glasila S. N. P. J. in v "Proletarcu", v katerih se je obravnavalo glede naseljevanja na fqrme. Res, skrajni čas je, da se tudi mi Slovenci pobrigamo zakaj druzega, da ne boino vedno sužnji kapitalistov ; da se ne bomo za vedno pustili pobijati in dušiti po prepio-gokopih, rudokopih, tovarnah itd. kjer si Človek ni nikdar svest svojega življenja. In še to je le od danes do jutri. Ko si kapitalisti enkrat nagromadijo na kupe raznega blaga, potem-nas pa postavijo na cesto, da nas izstradajo, da postanemo zopet voljni delati kot sužnji za plačo, kakoršno bodo nam milostno privoščili. Sedaj stradajo nas premogarje, kterih je nas veliko število in štrajkamo že skoro pet mesecev. Iz srca torej pozdravlja to misel vsak rojak, izvzemši tistih, Kateri skušajo iz nas iztisniti še tistih par žuljev, kteri so še komu ostali pod pretvezo narodnja-stva in raznih delavskih prijateljev. Poprimimo se torej te stvari, t. j. selitev na farme, ki je gotovo najprimernejše za zdaj, da si nase stanje zboljšamo. Previdni bi morali biti, da se ne ugnezdijo | med nas razne pijavke in zdražba-rji. katerih ne manjka nikjer. Nekaj bi se moralo storiti tudi v to stran. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, ako se dovolj rojakov oglasi, da se naselijo v skupne kolonije in da so kolikor mogoče jednakih nazorov, da ne bo potem vednih zdražb in prepirov. V naši naselbini nas je več rojakov, | kateri nestrpno čakamo nadaljnih poročil od korakov, ktere je pod-uzel urednik Glasila, ter s tem po- j krat mogoče, kadar ljudstvo vlaka zal, da mu je v resnici mar za i ga svoje želje v zakone, ki so ziv govorim o milijonih kme-tov. Kar pa znači svoboda za te lju. d i, še ne more pomeniti svobodo za delavstvo. Politična svoboda ni delavstvu cilj, ampak prepotreb-ni pogoj v boju za njegove koristi, v borbi za boljšo bodočnogt; zato izrecno in le politično gibanje ne more biti gibanje delavskega razreda. Sem socialist. Mislim, da je socialistična stranka, in le ona pravična boriteljica za korist prole-tarjata na sploh, ruskega delavgt* va pa še prav posebej. In smatram za svojo dolžnost njene principe izvrševati ter se po njenem programu ravnati. Jedna zahteva njenega programa je baš politična svoboda. Ta zahteva pa ni posledica kakšnih teoretičnih razmotrivanj, ampak jo je poklicalo življenje samo. Vzroki pojavitve te %ahteve tiče ravno tako globoko v delavskih vrg-tah, kakor vzroki dejstva, da so ruski delavci socialni demokratje. Absolutizem gre za tem, da bi zatrl delavsko gibanje, absolutizem brani z vsemi sredstvi vele-kapitaliste nasproti delavcem. Absolutizem škoduje delavcem kjer koli more; ima za nje le ječe, kozaške biče in kroglje iz pušek; kaznuje jih radi udeležitve pri tajnih zvezah delavstva, radi stavke, radi slehernega" protesta, katero delavstvo izražuje. Absolutizem pošilja najboljše delavske bojevnike v Sibirijo, v mrzle, puste in ledene pokrajine. Absolutizem je ovira socialistični propagandi za dosego socialističnega družabnega reda. Ako razširajo socialisti socialistične ideje, upajo, da vsled vglo-bljenja teh idej v ljudske vrste omogočijo reforme, katerih uresničitev bi bila pravi blagoslov ne le za delavski razred, ampak za vesoljno človeštvo. Za izvršitev socialnih reform je se ve potreba ljudovlade, kajti reforme so le ta- blagor nas delavce. Ravno tako nas tudi zanima natančnejši načrt 1 jen ju prilagodeni. Jaz sem se udeležil na vse mo- o tej stvari, katerega je obljubil ¡ goče načine, kakorkoli sem le mo- br. Zavertnik! Anton Sular. Zagovor ruskega socialnega demokrata pred sodnijo. "Osemurni delavnik je za nas delavce neizogibno potreben, ako hočemo biti ljudje, ako hočemo, ! gel, osvobojevalnega boja delavstva in smatram to svojo udeležbo istotako za pravico, kot pravico živeti. Smatram za svojo pravico širiti 'ideje socialistične in poživljati na demonstracije potom raz-širjevanja letakov. Ta pravica temelji na pravici milijonov ljudij. Stoletno delo naših prednikov, da nam ostane ie časa aa izobra- bo(lo?nost na5i)l vnuk(>; nam da. zevanje sebe in vzgajanje nas.h jeU prav¡(?0 boja otrok, ako nočemo biti od dela do smrti utrujeni in ako hočemo s svojimi silami delovati ne le do tridesetega ali do štiridesetega leta, ampak celo življenje, kajti edino delavčevo premoženje je njegova delavna moč, ter ako hoče delavski razred biti obvarovan pred fizično degeneracijo, kajti prenapetost organizem izČerpuje. Da, za lastno našo obrambo po-trebujmo osemurnega delavnika, in pravo samo - in sebe brambe ima vendar toliko veljave, kolikor pravo postave v vseh delih sveta, in tudi v slehernem zemeljskem kotu. Upam, da tega tudi vi sodniki ruskemu delaucu ne bodete zani- VSEM DELNIČARJEM JUGO-kali. SLOVANSKE DELAVSKE Druga zahteva se glasi: "Delo! TISKOVNE DRUŽBE, brezposelnim!" Ako je prva za- Direktorij je sklenil na zadnji iteva opravičena, je druga še tem da 86 Poz<>vejo vsi delničarji, holje. Ljudje, ki S svojim delom W imaJ0 delnice, da pošljejo svo-vladajoče razrede rede, ki so vso J* delnice radi kontrole na uprav- J«1____J • . , i. , .... ničtvrt "PI-A1A4aw<,A*I T.i.a-i..__ STRANKA. — "Elore" (Naprej) oficijelni organ madžarske socialistične zveze v Ameriki bo izšel dne 10 septembra 1910 v posebni izdaji. Obhajal bo petletnico. Priporočamo vsem slovenskim socialistom, da delavce madžarske narodnosti opozorijo na ta list in jim priporočajo, da se naročijo na njega. Sodrugi v Steel, Ohio so ustanovili socialistični klub: "Francisco Ferrer" z 25 Člani. Živeli! Tajnik kluba je: Joseph Drmač Box Steel, Ohio. dobrodeljnost kultute vstvarili in ! vstvarjajo, imajo večjo pravico] na porabo te dobrodeljnosti kot oni, kateri le žanjejo ne da bi sejali. In ako tudi imajo delavci to iravico, jc ne uporabljajo in ne iravijo: "Odstopite vi vsi, ki sad ništvo "Proletarca". Istotako po-zivlje direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravništvo "Proletarca." Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko se je ' razglasil. Po 90 dneh se bodo ras- našega dela spravljate!" Ne oni 1 ^ zahtevajo le — delo za one, ki so I ?elntÍC,e B V8em tistira' W 80 « • __' \ VVlflrtO Ii f I ai « a brez dela! Dajte delo rokam, ki so vedno vzdržavale vlado, nri-1 plačali delnice in upoštevali U razglas. Po 90 dneh sc bodo vse druge stok racijo, tovarnarje, kupce in L f, ™ D0cl° V8e dni*e druge podobne družabne razrede *.íÍCe Pr<*l,c.ale neveljavnim. zre de Dajte delo onim, ki so drugim gromadili bogastvo in sami bedno iivé! Gospodje sodniki. Veljavne bodo le delnice B. Vse delnice morajo biti voosla-ne do dne 9. nov. 1910 : Delničarji vpoštevajte ta ras-,:„,,. a. , . . . ■ "mn1" tfa*. tla se kasnejša ne bo nihče čLo av 'l ' nnenovn^ i izgovarjal, da ni vedel za ta od- : rr:!lok ^ektorija, če bo trpel škodo. Direktorij. • ali ci obsojevati k smrti vsled gladu T BtBO sistem. — Krvoloki car 4 ves Rtiaaov' carinja se mudita v Kriedber-m im Nfiiukein. (¡rad, v _ »e je kronani mesar usta-gtrsii 4000 vojakov, da ja no-snsrhi»t ne bo prišel blizo. je tudi 400 posebnih poli-iz Berlina. Ker pa danda-tudi vojakom več ne zaupajo, lili m> palačo krog in krog _ tom iz električne žice in k ivnitn uhodoiu priklenili krvne Tako čuvajo jednega člove-ki je po "milosti božji" car "vseh Runo v". Čuvajo ga kot največjega — hudodelca na svetu. - Milionar Edward Me Lean otroka, aedem mesecev starega, ki že poseduje — kakor smo ie poročali — 100 milionov dolarjev. Zadnji teden je Me Lean odpotoval z ženo in otrokom v Pariš. Otrok je imel na potu štiri pestunje, tri detektive, z železjeiu omreženo zibelj in posebnega bul-ldoga, psa - čuvaja. V Valdorfu je dobil pes posebno kosilo, ktero je stalo štiri dolarje. — Avstrijski generalni konzul v Washingtonu je dal pred kratkim preiskati razmere med delavci iz Avstrije v industrielnih mestih države Ohio. Preiskava je dognala, da je v dotičnih tvorni-cah vsak mesec ubitih 300 do 400 avstrijskih in ogrskih delavcev. — Osemnajstletno Katarino L*a-zetic, ženo štrajkujoČega premo-garja v Oreensburgu, Pa., so našli mrtvo preti nekaj dnevi v nes k i zapuščeni in napol razpadli bajti v Lotrobe, Pa. Na prsih je stiskala dojenčka, kteri je še dihal. Lazetiča je kompanija izgne-la iz hiše in žena se je napotila z otrokom v Latrob<\ da tam dobi pomoč pri prijateljih. Hodila je milje in milje čez gozde in puste kraje, in ko je končno prišla do cilja, je bila od gladu in utrujenosti tako premagana, da se je komaj privlekla do prve hiše iu tam izdihnila. (Čitajte še enkrat gornjo notico o milionar je vem psu, ki je imel posebno kosilo za itiri dolarje. — V pennsvlvanski posta voda-ji je neki Wilson predložil, da se dovoli penzija $120 na leto vsaki osebi, stari nad 65 let, ki ima manj kot $1500 premoženja. Istočasno je pa brigadir - general Marion P. Maus sugestiral vojnemu oddelku zvezine vlade, da bi se dovolila starostna penzija vojaškim psom v Alaski, kteri so ostareli v "službi". Stavimo kar hočete, da psi bodo dobili prej pen-zijo kot pa državljani v Penna. — V Bostonu je umrl profesor Jame« s Harvard univerze. Bil je psiholog in ves eas svojega življenja je navdušeno verjel v — duhove. Njegovi ožji prijatelji so se zdaj nastanili v pokojnikovi sobi in čakajo, da se jim prikaže — profesorjev duh. kajti Jame« je prej obljubil, da se gotovo "prikaže". Že tri dni čakajo — a zaman. Čakajo lahko se tristo let, a medtem pa ima pameten svet spet priliko, da se pošteno nasmeje "razumništvu" nekterih ameriških profesorjev. — V tvornicah Illinois Steel Co. v So. Chicagu se je zadnji petek prevrnil "ladle" z raztopljenim železom. Jeden delavec je mrtev, sest pa hudi ožganih. Bos-je so ožgane delavc* naglo pospravili v kompanijsko privatno bolnišnico in trdovratno zamolčali njih imena. Tudi prijateljev ponesrečenih ne pustijo blizo. Socialistično gibanje na Japonskem. Pritisk vlade. V julijski številki revije "The International Socialist Review" j* izšel izpod peresa japonskega *>druga S. Katavaftie sledeči zanimiv članek: V majhnem industrialnem kraju 80 milj severno od Tokio je bU lodne 26. maja t. 1. aretiranih pet •Oeidlistov: Tadno Niiinura. Taki-hi Miašite, Zenbi Niimura, U. Ni-ta in Rikigo Furukava. Imenovani sodrugi so zelo intelegentni železarski delavci, ki so nedavno postali socialisti. ^Vladne oblasti so skrbno prikrile vsako vest o tem dogodku, f JtOLET AKfcO tako je zelo težavno zvedeti, zakaj so bili pravzaprav aretirani. Mar neodvisnih dnevnikov je poročalo, da so obtoženi skrivnega izdelovanja bomb v neznane svr-he/ 1. junija je bil aretiran Denjiro Kotoku h soprogo v mestu Juga-va. Govori se da sta obdolžena intimne zveze z gori menovaniini sodrugi. Nemogoče nam je pa zvedeti kaj natančnejšega o njih usodi. 3. maja je japonska policija nasilno preiskala hišo dr. Senosuke Oi ši - ja in njegovih sorodnikov. Dr. Oiši je zdravnik iu s svojim vpljivom je pridobil mnogo svojci prijateljev in znancev za socializem; zelo dobro je tudi seznanjen s socialističnem gibanju v Evropi. Župnik v njegovem kraju, kteri je tudi socialist, izdaje socialistični list, ki je dobro pisan. List se sicer tiska daleč vstran od mesta, toda socialisti iz cele okolice imajo glavno zbirališče v tem kraju. Oiši je založil ves s v o j denar za stvar, a poleg tega pa še pomogel mnogim so-drugom v gmotnih težkočah. Njegovo hišo so preiskali menda zato, ker je prijatelj Kotoku - ja, pa so mislili, da morda on kaj ve o namišljeni "zaroti.1 Vsled železnega pritiska vlade ne more se zvedeti ničesar gotovega o tem najnovejšem preganjanju socialistov. Časopisi so pod ostro cenzuro in po uredništvih dostikrat vohajo policaji in detektivi. Socialisti so v vedni nevarnosti. Vsak eas zftpro tega ali onega za vsak najmanjši sum. Vse kaže, da vlado premaguje strah pred našim gibanjem. Na Japonske je danes okrog 600 "direkt - akcionistov", kteri pa nimajo nikjer stalnega bivališča. In to še bolj plaši vlado, da skuša sedaj žeti vihar, ki ga je zasejala z vetrom. Za časa rusko - japonske vojne so se japonski socialisti navsomoe borili proti vojni; delali so jako vspešno propagando med ljudstvom. Mezdne delavce je bilo težko doseči, kajti vlada jih jc strogo nadzorovala, a kljub temu je bilo več štrajkov v vladnih arze-nalih. Seveda, vlada je prikrila tudi štrajke, samo da bi se v javnosti ne zvedelo o nasprotstvu proti vojni. Vsled propagantfe proti vojni je bilo mnogo socialistov zaprtih v jeeo in gibanje je bilo malone zatrto. VeČ sodru-gt>v je zbežalo na tiye. Koteku je šel v Ameriko. Po končani vojni je pa Katsurov kabinet postal priljubljen vsled mirovne pogodbe v Portsmouthu in izbruhnili so veliki izgredi v Tokiju ter drugih mestih. Ljudje so napadli in požgali policijske postaje. Glavno mesto je bilo par dni izključno v rokah razkačenih, revolucionarnih množic. Katsurova vojaška vlada je bila končno prisiljena odsto-beralna stranka ' s pogojem, da podržavi železnice. Pod novim (liberalnim) mini-sterstvom leta 1906, ko so bili potlačeni veliki izgredi (1005), je moč policije padla in spomladi istega leta se je na Japonskem javno dvignila socialistična stranka. Ustanovilo se je več časopisov in naročniki so se množili. Socialističnih shodov ni nihče motil in članstvo stranke je stalno naraščalo. Ravno tiste dni je pa cestože-lezniška družba v Tokiju podra-zala voznino za 25%. Socialisti so takoj pričeli s propftgando proti zvišanju voznine; razširjali so protestne tiskovine in sklicevali shode. Jeden teh shodov je bil razgnan po policiji in posledica je bila, da je ljudstvo udrlo pred poslopje mestnih oblasti in razbilo okna. Konec je bil, da so zaprli več kot ducat socialistov. Stranka je pa rastla. Leta 1006 se je Kotoku povrnil iz Amerike in tedaj se pojavila na Japonskem propaganda za "direktno akcijo". Sodrngoni je bilo to novo, toda delali so vsi v harmoniji za stvar. Leta 1007 se je ustanovil prvi socialistični dnevnik. Financiral n ie neki mlad bocratin. kteri se je pa pozneje izneveril stranki in danes je golo orodje policije. Spomladi istega leta je pa nastal v bakrenih rudnikih pokrajine Asio veliki štrajk. Strajkarji so razdjali rudniška posestva, ki so bila vredna nad dva miliona jenov; čez sto rudarjev jc bilo vrženih v zapor. Zavladalo je zopet obsedno stanje. Sledila sta še dva velika štrajka — v Besi in Poroni —ktera sta celo državo, ali bolje rečeno ves kapitalistični svet na Japonskem spravila v trepet. Tedaj se je Kotoku - ju nudila prilika, da je stranko vodil v tabor "direktne akcije"; propagiral je celo Kropotkinov svobodni komunizem. Pisatelj teh vrstic ni bil na Japonskem. ko so se odigravali o-menjeni burni dogodki. Vrnil se je ravno v onem kritičnem času, ko je po štrajkih vlada razgnala socialistično stranko in ko so malone vsi uredniki našega časopisja sedeli v zaporu. "Direkt-ak-ciouisti" (anarhisti), kteri so naravno šli predaleč, so do kraja izgubili tla za vsako delo in izdajatelji njihovih časopisov so bili vtaknjeni v ječo. V tem kritičuem času je pisatelj pričel izdajati časopis "fta-kai-Svibun", sprva tedensko, pozneje pa mesečno. Izhajalo je še nekaj druzih listov, ki so zagovarjali marksistični soeializcm, par jih je bilo pa za "direktno akcijo". Nasprotje med anarhisti in "direkt - akcionisti", ki je vedno bolj naraščalo ,je naravno škodovalo gibanju, a ko je pa spet pritisnila policija, prenehali so časopisi in uredniki so bili obsojeni v zapor. Zadnje dve leti so japonski socialisti storili jako malo. "Šakai-Svibun" še izhaja enkrat na mesec; ima okrog devetsto do tisoč naročnikov. Kajpada, ravno preganjanje in zapiranje agitatorjev in urednikov je najboljši pogoj za zopetni naraščaj socializma. Lani je vlada zaprla budističnega popa Ačijava Gudo v Hakonu, kterega so obtožili, ovročila nesposobnost londonske policije, ter prevoz obeh v Kv ropo bo veljal okroglih 180.000 kron. Koliko delavskega potu je treba, preden se zbere tak denar! In potem se razmeče tako po ne umnem, — Grki na Turikem bodo imeli meseca septembra nekako narodno skupščino, katero sklicuje eku menski patriarhat. Za razloge jt turški vladi patriarhat naznanil pj^|anjanje grških prebivalcev, odkar je uvedena konstitucija, kršenje patriaršijskega zakona in spori o cerkvah v Macedoniji. ' TAJNIKI SOCIALISTIČNIH KLUBOV POZOR1 Vse tajnike slov. goc. klubov se tem potom obvešča, naj v bodoče pošiljajo vsa pisma tidoča se slov. soc. organizacije v Ameriki na sledeči naslov: JOHN PETKIČ, 2708 So. Lawn-dale Ave., Chicago, Dl. STE ŽE POSTALI DRŽAVLJANI? ' Če še niste, je najbolje, da si takoj nabavite knjižico v slovenskem jeziku: "Naturalizacijski zakon" — poljudno raztolmačen za vsakega. Knjižica stane samo 12 ct. in se jo naroči pri sodr. John Petriču 2708 So. Lawn dale Ave., Chicago. AVSTRO-AM ERI KANS KA ČRTA. Najpripravnej&a in najcenejša paro-brodna ¿rta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-* Yorkom, Trstom in Reko. Brci poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Tr«ta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno ra/jjvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je -domača. — Momariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatako. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kjer ne toči dobra vina in inportir.no pilztnsko pivo. Prodaj, vin. n. ir.lone in n. drobno. Ant Schnabl, eor. Trumbtill m. in 26. Str., Chicago, III. Socijalisti Pozor! v nedeljo, dne 18. septembra t 1. bo v RIVER WIE V Na pikniku bodo govorili E. V. Debs, V. Berger In drugI znameniti govorniki. Čisti dobiček tega piknika je namenjen soc. organizacijam vseh narodnosti, ki se tega piknika udeleže. Ustopnice - se dol* v upravništvu ♦'Proletnrca", 1S30 So. Centre Ave. BUUards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jedi pripravljene po domače. Odprto po dnevi in po noči. P. PeHČ, 1412 18. St., Chicago, lil. Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v Največja m aiwNpALE Srajce izbira I£^lOTHING HOUSE v*eh klobukov. Corner26M&Ccntra\ParAAe. in cen. RUDOLPH LAYER LASTNIK Obleke po mere nafta posebnost» iAiA i A. A« Ai A Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, El Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. I m-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago, 111. POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229 1st An., Milwaukee, «ii. Im. n.lbolj. Id v.r<«l«>itl! ' - - Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, UL Im« veéjo zalogo ur, veriiie, prêt» dot In drugih dragotin. Izvršuje tu-1» vaakovratna popravil« v tej etroki po telo nitki Mtti. Obittite (ml Društvene regalie, kape, prekoramnlc*. bandera Itd. za eloveneka društva najbolje preekrbi Emil Bachmati 1719 So. Centre ave., Chicago, Dl. Slovencem in Hrvatom! Marajamo, da iadefajeuo obleke i*3 Unijgfco (telo; trpetno in lifee - V, V zalogi imamo tudi rune dni«« potr«bééàne, k epa. da Ji v delokrog oprav« — oblak. Pridite In oglejte «i nato Ukoftbo. Z TMo opofttovanjevB 1853-55 Bine Island Ave. Chicago, 111. NE ZAMUDITE prilike, kedar ste doma ali pa na počitnicah. Dajte fotografi sebe ali pa družimo. Mogoče je edini slučaj, da ste vsi skupaj. Ne zamudi^j^rilike in zgla-__ site se pri _______________ dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND 'AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1SSS. ...............................................»S obleke po meri po $20. $22, $25. zdelujemo Prodajemo r^itČl Imamo zalogo modernih klo- lllKllllU bukov ▼ najraznovrstnih bojah. V 7/1 lOfli *mamo veliko zalogo srajc, kra-i / jank| Sp0cjnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča I|TV)f MilMri/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J t KI lil Alfi t h, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. mož v 5 dneh brez noža iti bolečin Varicocele, Hydrocele £*zš,ranj« Ozdravim vsAcegr», kdo» trpi nn VarieoeeU, Strietari. Dalje ozdravim nalezljivo zaatruylenje, živine neunoinoeti, vode- nieo fn bolezni tiêoëih ee molkih. Ta prilika je dana tiatim, ki eo izdali ie velike rvoK zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kazati vaem, ki eo bili zdravljeni od tucatov zdmvaikot brczuapeino, da poaédnjem le jaa edino credatve, • kteri« zdravim vepeino. Za nevspe&io rdravljenje nI treba plačati—le ta Ozdravim pozitivno ftelodeêne bolezni, plju£na, na jetrlk in ledvicah ne glede kako atara je boleven. Tajne molke bolezni zdravim hitro, za atalno in tajno, tivéene oneaiogloeti elaboet, zguba krepoeti, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pljnčn, nndnku. Bronchitie, arène bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... .¿enake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za atalno. — ZaatraplJeaJ« in vee dmge koftne bolezni kakor prišle, ture, garje, otekline.—Moèai tok La druge bolezni. Preišče ln «vetnje zaatonj. Govorimo »lovaneko. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. between Randolph and Lnke Sta. CHICAGO Uraduje: od 8 ure zjut do 8. ore zvečer. V nedeljo: od 0 ure zjut. do 4 ure pop* ALOIS VANA — izdrlovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnfh pijač. 1837 8o. Fisk St. Tel. Canal 1405 Jako važno vpra.šao|e? "Ali sem 2e poslal zaostalo naročnino na "Proîetsrca"t 0« nef — 13716921 Klerikalizem na Španskem. Kolikor jim le dopušča njihova iznajdljivost, se trudijo klerikalci po svojem časopisju, dopovedovati avojim ovčicam, da je na Španskem cerkev preganjana, vera teptana in da se ne godi v deželi nič druzega kakor sam božji rop. Kdor le količkaj pozna klerikalce, ve pač dobro, da se jim sme najmanj takrat verjeti, kadar najbolj stokajo. O boju proti veri sploh ni govora na Španskem, in se lahko spoznava že po tem, da podpirajo Canalejasa tudi zmerni katoličani. O dosedanjem položaju pa nas jako dobro poučuje bivši katoliški duhovnik don José Ferrandiz v svoji knjigi "Današnja Španija pod jarmom papešt-va." "Ko je Alfonzo XII. po desetletnem vladanju 25. novembra leta 1885. predčasno umrl — pravi Ferrandiz — je bilo vse pripravljeno zo povratek absolutizma. Komaj je videl vatikan na prestolu po avstrijskem načinu pobožno lenoj ko je z novo silo pritegtnil vijak esvoje moči. Pred seboj je imel 16' let nedoletnosti bodočega vladarja, ki so se dali izrabiti. V prvih letih re^nstva in sredi navideznih uspehov psevdolibe-ralizma (popačena splošna volilna pravic in vpeljava civilnega zakona, ki je b ilomejen na to, da je moral biti sodnjiski uradnik navzoč pri poroki in jo zabeležiti) in ob ogromni nepoštenosti Sega-stovih ljudi ni eerkev pozabila skrbeti zase. Prišel je leta 1889 takozvani zakon Alonsa Martinez, kateremu se je dodalo nekoliko priveskov "velikega demokrata" Canalejasa, s katerim je mrtva roka dobila pravico, razširjati svojo posest z nakupom in dedščino, ali pa jo poljubno prodajati. Isti psev doliberalni minister Alonso je dne 5. decembra 18888 izdal naredbo, ki se je pozneje 1. 1891 razširila z naredbo konservativnega Villa-verde in dogovorila s "sveto stoli-co". Ž njo se je španskim kraljem vzela za prihodnjost pravica imenovanja duhovnikov. Zdaj ni bilo onim, ki so se potegovali za višje duhovniške službe, nič več upraševati za državo in krono, kmpaiW bilo je dovolj, če so *bili pri Vatikanu dobro zapisani. Sedaj je skoro ves visoki kler sestav ljen iz karlistov, iz sovražnikov dinastije in enotnosti države. Na cerkvene redove in na sveto stoli-co so zopet aačele deževati dedš-čine. Vatikan je naložil pobožnim družbam le en pogoj, ob katerem bo pospeševal njih povratek v Španijo: Skrbeti imajo le zato, da se spominjajo vdani jim ljudje v svojih testamentih tudi papeža. In tako dobro so izvršili ta nalog, da [jlel papež danes eden prvih veleh posestnikov na Španskem, da ima tukaj ogromno davkov in davščin prosto premoženje, katero upravlja cela vojska uradnikov, stoječa pod vodstvom karlista marquez de Cubas. Jezuiti pa so se posluževali svojega posebnega sistema, da so angleške ali francoske sla-morezce ali pa uboge laiške brate, ki umivajo krožnike v konventih, označevati kot dediče ogromnih premoženj, da bi dedščine zavarovali za slučajš bodočih izprememb v španskem zakonodajstvu. Neki madridski laiški brat, Juan Koon, je še nadalje veljal za unverzal-nega dediča grofic in vojvodkinj, ki ga niso idele nikdar v življenju. Ogromno premoženje vojvod de Pastrana je na ta način prešlo v roke jezuitov. To premoženje ae je cenilo na 65 milionov. Zadnja lastnica je umrla v hiši znancev, ki so jo bili sprejeli iz usmiljenja. Prosila je, da bi jej dali stanovanje na katerih njenih prejšnjih po-sestij, ki so se med tem izpreme-nile v samostane, ali dobri padres so odklonili njeno prošnjo. Voj-vodiuja de Pastrana je imela nekoč tudi neko Rubensonovo sliko. Jezuit je so dejali, da je slika ne-dosèojhia in ona jim je dovolila, zopet lepo po domaČe uredili. Celo že prodano imetje so zopet zahtevali in večkrat se jim je posrečilo dobiti posest ali njeno vrednost. Takozvane nune de Va-llecas v Madridu so dosegle, da so se jim vrnile vrednosti mnogih njenih dvorjanikov in iz te popustljivosti izvira pomanjkanje popularnosti kraljevske obitelji in kron«j. Narod kaže s prsti »na kraljevsko palačo in pravi: "Tam je podružnica Vatikna." In resni- ^ ______ _____________ ca je, da se tam ne trpi nihče, ke- milionov. In škofije, bratovščine, I dor ni overovljen od vatikanskih kapiteljni in druge verske družbe , ljudi, ki napoljnjujejo palačo, seveda niso ostale lene. Nastal je j ¿Vzrok vojne na Kubi je ftičal popolnoma nov poklic: "Agentje v španskem kolonizaeijskem siste-za posredovanje povračil cerkvi." mu. Toda vojn*) na Filipinih so Takozvani upniki so stopili v zve- provzročili Frailes (španski ineni-$0 s temi ljudmi in so se ž njifiii hi.) Oni so bili tam prelati, župm« zmenili za gotove odstotke, če se j ki in sploh vsegamogočni gospod-jim posreči proces za povračilo, je in gospodarji. Uradnik, ki ni Agenti so zopet bili v zvezi z viso- |bil vosek v njihovih rokah, se je poslal nazaj na špansko. Bil je na otokih pač tudi domač kler. Ta pa kimi državnimi uradniki, vplivni mi politiki ali tudi z vplivnimi da mami in so znali tako uspešno na- je bil obsojen na večno podreje- stopati, da so se v fiueučnem mi uistrstvu nazadnje vendar ustra- nost in je bil tako pod bičem žup-Infkai in menihov, da so se tmesli šili ob milionih in milionih, ki so drzniti domače pomožne duhovni-se na ta način pretakali iz držav- ke tepsti in klofutati vpričo zbranega zaklada v cerkveno bisago. ne občine. Fraile je tam nastopal Obstanek teh čudnih agentur je I kot pijaneo, igralec, jeznorit in tudi neki proces v javnosti osvet- j brutalen tiran,-kot pohlepnež, ki ljl. Toledski škof Sancha se \ si je sestavljal harem iz hčera u-branil nekemu Jenaro Montonu iz-1 bogih družin in vendar ni mogel plačati dogovorjeni delež 32.000 dati miru omoženim ženam in vdo-pezet za tako mešetrsko kupčijo, vam. Kdor se mu je zoperstavljal, Monton je tožil in nastal je seve- je moral silno občutiti njegovo da ogromen škandad. Mešetar je vsegamogočno sovraštvo. Njegova izgubil proces, ker škofje v takih grabežljivost in njegove okrutno slučajih seveda vedno zmagujejo, sti niso poznale meje. Frailes so 'Na t naČiu e prišel sicer še mar- ' pripovedovali domačim ženskam sikateri agent ob svoj denar. i nositi srajee, ki segajo več kakor Pri mnogih takih kupčijah in | P«t prstov čez pas. Domači moški deilsčinah igra pa tudi lepota ne- *> morali nositi srajee čez hlače, katerih nun, ki so bile v ta namen če ™so boteli biti za kazen tepeni. od svojih predpostavljenih poseb- dostikrat se je lahko slišalo otro-no poučene, znatno vlogo. Tako ke govoriti: "Jaz sem fant patra se je tajalo špansko bogastvo in Gomesa," ali pa: "Jaz pa patra pretakalo v cerkvene bLagajne. In Martineaa." Menihi so nastavljali vijida*- ni mogla vsa p.otilpežlji- ! in odstavljali domače oblasti, na-vto*, ki jo je kazala monarhija, j rokovali so krvoločne kazni, a ni preprečiti, da so redovniki v svo- j je zlorabe in nravne popačenosti, jih pridigah napadali kraljestvo i katere ne bi bili sami zagrešili. Da kot nepravno in govorili o ropa- bi ohranili domače prebivalstvo v rih prestola. Posebno jezuiti so vladarstvo silno psovali in neznan ako obrekovafi^ Dejali so <»olo. da noben pošten duhovnik ne sme pokorščini in neumnosti,, ga niso učili španskega jezika, ampak le katekizem v domačem jeziku in druzega nič. Jezuiti so se kazali prestopiti praga kraljevske pala- vendar nekoliko bolj človečne: u če, ki zasluži — češ, da je liberal- ¿ili so španščino in nekatere dru-na! — cerkveno prokletstvo. Ka- ^ vednosti. Filipinei so ustali zo-ko veliko je bilo torej začudeuje | Per Fraile, ne zoper Španijo. Španija bi jih bila mogla in morala varovati, toda . . . kako se je moglo le pomisliti na razpor z menihi ! Papež in pobožna vladarka ne bi bila nikdar dovolila tega. In vseh pobožnih, menihov in duhovnikov, ko se je nekega dne culo, da so jezuiti z blagim smehljajem stopili v kraljevsko palačo! Česa so iskali tam? Prišli so le izročit malemu kralju, ki je komaj znal | Polavieja je bil zato minister, da je izvrševal vse krvoločnosti, ki so se zahtevale od njega. Zato se obotavljal, omadeževati svo; hoditi, kolajno "Posvečenega srca" in ga zapisat v listo Jezuitov vitezov. Sicer niso hoteli ničesar. Res, da niso od tega časa nikdar več zapustili palačo, vendar pa, vsaj če so bili med seboj, niso o-pustili zmerjanja in psovanja. Tako je prišlo le to 1895, z zadnjim ministrsvom klerikalizma. Kamoristi so z večjo silo kot kdaj delovali na to, da privabijo cerkvi popolno nadvlado nad monarhijo. Nastal je načrt, po kterem se je imel izvesti absolutističen takozvani "Staat.sstreich," razbiti nacionalna enota in vladati s klerikalnim programom Nozedalovim. Dvoje strank naj bi se izmenjavalo na vladi: Integristična in katoliško - konservativna pod Silvelo. Twr*^očo roko naj bi bil predstavljal general Polavieja, mračnjak, ki so ga bile dame potisnile v vlogo krščanskega junaka, ne da bi bil imel v sebi le iskro vere in religije. Toda vatikanu kak*>r madridski kraljevski hiši je bil enako všeč. Človek močnega talenta bi bil na obeh mestih sumljiv, ker bi se zdel nevaren . . . V vodilnih krogih Španije se lahko dolgo išče z Diogenovo svetilko, pa se ne bo našel ne en mož, ne ena žena velikega duha med onimi, ki služijo monarhiji. Jezuitizem je s tem načrtom združeval tudi namen, zvaliti odgovornost za klerikalno reakcijo na krono. Res se je med množicami španskega prebivalstva vkore-ninilo prepričanje, da prihaja iz kroga prestola ideja vpogniti Španijo pod rimski jarem. Nastop jezuitov je bil zelo enostaven. Bilo je treba ločiti osebe kraljevske o-bitelji od občinstva in od duše naroda ter jitn vsiliti mnenje, da je narod sam tako fanatičen, da sc ni glas z justienim umorom Rizala čegar jedini zločin je bil v tem da je javno razkril grehe menihov In Rezala je dal kot separatista ustreliti tisti generaj, ki je pozne je igral vodilno vlogo med kata Ionskimi separatisti na Španskem Menda se v takih razmerah nihče ne bo čudil, da se je tudi špansko ljudstvo naveličalo klerikalizma in da je sedaj strogo začela nasto pati proti njemu. SOCIALISTIČNE IN DRUGE VESTI. — Mednarodni soc. kongres je bil slovesno otvorjen dne 28. av gusta v Copenhagnu na Danskem Delegate, ki so se sešli malone iz vseh krajev in držav sveta, je imenu mesta pozdravil socialistic ni župan copenhaški. Glavni pred meti, o kterih razpravlja medna rodni kongres so: svetovno raz oboroženje, brezposelnost, starost no zavarovanje itd. Podrobnejše poročilo sledi. — Mesto Milwaukee bo imelo svojo lastno poulično železnico Tako sc glasi načrt socialistične uprave. Mesto bo zgradilo več železniških prog, ki ostanejo me stna lastnina, privatne družbe bo do upravljale samo s karami, ako bodo hotele. Kapitalisti se bodo morali ukloniti novemu sistemu ali pa zapustiti Milwaukee. — Na Danske je 90 odstotkov vseh delavcev organiziranih. 'd*V jo smejo uničiti. Na to so |fo mora monarhija obdržati lc z do-prodajali v Parizu za tristo tisoč kazi lastnega fanatizma. Na dmgi frankov. Tudi vdove Rivadedeva, Epalza, Vallejo in dnige so jim zapustile neverjetne svote. Drugi redovi so šli za tem, da jim vrne država nekdanje kon-vente, ki so se rabili za javne namene. In res se jim je posrečilo v kratkem času zopet dobiti velik del nekdanje posesti, kjer so se strani pa se je posrečilo dvorski družbi, zlasti ženskemu delu, vliti vsemu svetu, predvsem strankarskim in političnim voditeljem misel, da je le z neumornim izražanjem plamtečega katolicizma mogoče se prikupiti kroni. Kraljevska obitelj je ubogala vsak migljaj se je dal spoznati iz drsanja — Šola za socialistično propa gando se otvori meseca oktobra na Finskem. — Najhujši volilni boj ob no-vemberskih volitvah bo nedvom-v Wisconsiuu. Socialistična Kampanja je že v polnem tiru, in ako nas najtrdnejše nade ne varajo, v prihodnjem zvezinem longrcsu bo sedel prvi socialist. *olitični ooložaj je zdaj v Wis-consinu tak, da morata letos zmagati najmanj dva naša kandidata. V milwauškem distriktu kandidira sodr. Vietor Berger. PROTI VOJNI, Mednarodni socialistični kongres v Copenhagnu se je dne 2. sept. bavil s vprašanjem, kako jreprečiti vojno, v slučaju, da iz-jruhne med kterimakoli državama. Na dnevnem redu je resdlu-cija, s ktero se poživijo socialistične zastopnike v vseh parlament ili, da pobijajo vsak predložen izdatek v utilitaristične svrhe. Dalje zahteva resolucija, da se odpravijo tajne pogodbe med državami; vsaka .taka pogodba se mora v celoti obelodaniti svetu. Sodr. Kier Ilardie iz Anglije iredlaga, da v slučaju vojne de-avci dotične države v 24 urah stopijo v generalni štrajk. "Ako delavci vseh držav storijo to," dejal je Harie, "vojna mora nehati v par dneh. Delavci imajo absolutno moč, da lahko ustavijo vsako vojno, samo ako hočejo.' Odporna moč. Mi vsi imamo gotovo moč, ki naiu omogoča odpor proti bolez-uim; brez te dporne moči bi bili ahko žrtev nalezljivih bolezni. — Na, milijone nevidnih klic ae trajno bojuje za nadvlado v človeš-cem telesu. Kakor dolgo je odporna moč normalna, je telo zdravo, če se zmanjšuje, znači to zmago klic, ki provzročajo bolezni. *rvo znamenje propadanja odporne moči je zguba teka, kteri sledi zguba telesne moči. Takoj vzemi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki bo brzo obnovilo tek. Vam dalo novo moč, odstranilo vse nečistosti ter pomagalo ustvariti novo kri. Rabile pa bi naj ga ble-dične gospe in onemogli ljudje. V slučajih bolezni želodca in drobovja ni boljega sredstva. V lekarnah Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Da je človeška družba blazna — 1. — Ed. Mc Lean in njegova žena v Bar Arborn, Me., imata otroka, majhnega dečka, kteri je že dedič $100.000.000 (sto milionov dolarjev). To je menda najbojatejši otrok v celi Ameriki. Ker se pa stara dva bojita, da ne bi kdo otroka - milionarja ukradel, naro čila sta zanj posebni voziček, ki je obdan z železno kletko; v tej kletki vozi pestunja otroka na sprehod. Obenem pa spremlja pestunjo vedno jeden pinkertovec-detek tiv. V železno kletko, ktero ima umetno ključavnico, denejo otro ka tudi po noči, ko spi v zlati zibelki. — Proletarski otroci niso tako "dragoceni", kaj?! Koliko revnih otrok strada in prezeba po zimi. In za take revčke se ni bati, da bi jih kdo ukradel! Ravno nasprotno: koliko siromašnih otrok je dobrodošlih — proletarski oče in mati bi raje videla, da otrok ni bil rojen, kakor pa da more stradati in prezebati. Tak je današnji blazni sistem. Vse drugače je — kakor vidimo — če se otrok rodi na kupu zlata, če je takoj ob roj stvu lastnik sto milijonov dolarjev. Kje je McJjeanov otrok zaslužil $100,000.000? S kakšno pra vico ima jeden sam otrok toliko kup zlata, med tem, ko milione drugih otrok umira vsled slabe hrane, lakote in v zaduhlih nezdravih luknjah? Odgovor: Ker hoče tako blazni kapitalistični si stem. 2. — Neki milionar v Pittsburgu, kte ri je sorodnik znanega milionarja morilca Hary K. Thawa, je nedav no tega ugriznil za vrat neko mla do in zelo imenitno damo, ko je ž njo plesal na privatni veselici. Ko liko krika in vika bi to bilo, da je to storil recimo kteri socialist Tako je pa komaj prišlo v javnost in nihče se ne zgraža, ker to pač ni — nič novega v "visokih" ka pitalističnih krogih ... IZKAZ. Za pokrite stroškov I. jugoslov soc. kongresa so dosed a j prosto voljno prispevale sledeče jugo slovanske socialistične organiza cije: Jugoslov. Soc. Udruženje Youngstownu, O. $6.80. Jugoslov. Soc. Udruženje v Ke noshi, Wis. $2.30. Jugoslov. Žensko Soc. Udružen jo v Chieagu $1.55. Slovenski socialistični khib 1, v Chieagu, III., $2.00 Jugoslov. Soc. Udruženje Clairtonu, Pa. $6.00 Jugoslov. Soc. Udruženje v Pittsburgu, Pa., $2.00 Jugoslov. Soc. Udruženje v Clii cagu $8.10. Jugoslov. soc. Udruženje v So. Sharon, Pa. $2.00 Jugoslov. Soc. Udruženje "*Slo-boda" v Chieagu $2.00 Skupaj $32.65. Organizacije, ktere niso še nič Pri dopolnilnih volitvah v \ prispevale, so naprošene, da to Rimu je bil prod kratkem izvol- , čimprej store in pošljejo na na-jen socialistični poslanec sodr. slov tajnika: Stjepan Zlodi, 1830 Camparozzi z 225 glasovi večine. S. Centre Ave., Chicago, 111. —Delavska t. j. (socialistična) stranka na Angleškem je imela koncem minulega leta 1,481.368 članov. št E P r. Richter' "P AI N-EXPELLER Kaj ti koristijo močne milic«, C« trpi! na revmatizmu. PAIN-EXPELLER dobro fdrgataa, ti takoj ol*)A» bol«£iu In (Mlsirani njih vsrok«. Po Sftc in ftOo v v»«b Ukaritftb % Ad Richter k C«., 21S Petri St., NEW YORK pišite d» firit«iuo znamko • ahlrotu. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Ezpeller". Pravi Pain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Blue Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. —p . i, — Gostilna pri Blažu. 1832 So. Center Ave., CHICAGO, ILL. Sveže pivo v sodček i h in buteljkoh prve vrste. — Unijske smodke in druga različna pijača—prima—ki spada v gostilniško obrt. MODERNO KEGtllSCE! Blaž Kaltineger. Vse pritožbe glede uredništva in upravii-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis, Chica-to, lil. POZOR! POZOR! JOHN HROVAT, Hrvatsko-slovenski brivec se pri poroča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk. Brivnica prvega razreda. 1707 S. Center ave., CHICAGO. M. A, Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111 LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA. WIS. Telefon 1199. Angleščina bres učitelja Slovensko An-m r gleika Slovni- ca, Tolrrtkč in Anffl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. «J. KUBELKA, 538 W. US St.. New York. N. Y. PiSite po cenik knjig! Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H, SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zsloga klobukov, Čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. JOS. PREŽEL, Slovenski Groccr(ji, 1932 West 22nd Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI IMA DOM. ROJAKI v VVaukeganu! __Če kočetc -piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Maltnich-u, 714 Marke! Street, Haakegan. Pri njemu je vae najbolje. Kdor nc vrjamc, naj se prepiča. Joseph Kratky, 1645 W. 21st Pl., Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.! Na debelo in drobno. Sodrugi! Priporočajte hrvat-kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chicago, UL -— POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljlšČen Sreie pivo ▼ aodčkih ia buteljka* in druge raznovrstne pijače ter nnijaks snsodka. Potniki dob« čedno prc«#-čiiče ta nitko ceno. Postrežba točna in liborna. Vsem Slovemeem in dragim Sloi ae topio priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centra Ave. Chicago Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Sc priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicaga Leopold Saltlel OD V MTMUL t kazenskih ia eirilnik «dmi Auto P kon« «065. Office Phone Main SOM teidenee Phone Inria« 417« UBAD: 27 METROPOLITAN BLOCZ Sererotap. ogel Randolph in La SaJle nlioe Stanovanja: 1217 8heiidAa Koad. ■........ —™———fc Aka hočeS dobro naravno vino piti, oglasi se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Ialand Ave. Telefon Canal 842 CHICAGO Pri njem« dobiS najbolja kalifornijska in importirana vina. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik sa notranja bolezni in ranocelnik. Iziiravniika preiskava breiplaAno—pl* tati je le tdavila, 1924-26 Blue Islaai Ave. Chicago. Za dne uro: Od 1 do • po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaft živeči bolniki naj piftedo alovenaki ---J Valentin Potisek GOSTILNIČAR I 1237-lst St.. ' La Salle, M Toči rm, gostilni podrejen« pO*" prijiom^a rojakom aa obHea