Iz celja in zaledja 
Vaš trud ni bil zaman! 
Planinski dom na Menini planini 
se je uvrstil med najlepše planinske 
postojanke v našem okraju. Dom 
stoji na planoti vrh Smrekovca — 
blizu kraja, kjer je nekoč stala pla­
ninska koča, zgrajena iz neobtesa-
nih brun. To kočo je pred prvo sve­
tovno vojno zgradil s pomočjo lju­
biteljev planin gornjegrajski nad-
učitelj i<ocbek. 2e pred vojno 
je koča po nesrečnem slučaju zgo­
rela. Od takrat Menina ni imela 
drugih zatočišč za planince in iz­
letnike kot na redko posejane pa­
stirske koče. 
Nov dom so začeli graditi leta 
1953. Letos je bila svečana otvori­
tev, pred dnevi pa prva odborova 
seja po tolikoletnih skrbeh in gara­
nju, toda tokrat brez teh neprijetnih 
priveskov. 
Na seji so razdelili diplome naj­
zaslužnejšim odbornikom, ki so pri 
gradnji opravili levji delež. Diplome 
je podelil Glavni odbor Planinske 
zveze Slovenije veteranom gornje-
grajskega planinstva: Nandetu Rif-
lu, ki je bil začetnik akcije, nadalje 
zaslužnemu predsedniku Jožetu 
Tratniku, Slavku Hrenu, Tinku Vo-
ščiču in Jožetu Uranku. 
Svečana seja, na kateri prvič po 
toliko letih ni bilo poročil, delitve 
nalog, zadolžitev in podobnega, je 
izzvenela v prijeten večer pod last­
no streho. 
RAZGLEDNICE 
TRIJE NOVI BLOKI V ŠOŠTANJU 
V Šoštanju grade tri velika sta­
novanjska poslopja. Dva stolpiča s 
40 stanovanji gradi Termoelektrar­
na Šoštanj, enega pa za svoje de­
lavce »Gradbenik«. V obeh blokih, 
ki jih gradi elektrarna, bodo pri­
tlične prostore uporabili za trgovske 
lokale. 
Oh, kako dobra in sladka je tale lu­
benica. .. Vsakdanja slika s celjskih 
ulic 
TEŽKO PRIČAKOVANI MOST... 
čez Savinjo v park že kaže svo­
je bodoče oblike. Te dni bodo za­
čeli betonirati vitke loke, ki bodo 
nosili 4 metre široko cestišče. Po iz­
gledu bo nova »brv« elegantnejša 
in lepša od cestnega mostu na 
Bregu. Most gradi podjetje »Gra­
diš« precej hitro, čeprav za neuča­
kane Celjane še vedno prepočasi. 
Po zagotovilih bo otvoritev mostu 
najkasneje ob Prazniku republike 
Ker bo most neprimerno močnejši, 
obenem pa dosti širši od nekdanje 
majave brvi, se gradnja seveda ne 
odvija tako hitro. Ce smo čakali ta­
ko dolgo, bomo še nekaj tednov. Ob­
jekt, ki bo Celju tudi v okras, je 
ustrezna cena za potrpljenje. 
IZ SLOVENSKIH KONJIC 
Kdaj bo dovolj stanovanj? 
Ce v naslednjem obdobju inten­
zivnost stanovanjske izgradnje ne 
bo ponehala, tako pravijo, bodo v 
naslednjih letih odpravljeni najbolj 
kričeči »stanovanjski primeri«. To 
utemeljujejo predvsem z rezultati 
stanovanjske izgradnje letos. Saj so 
v Konjicah, ki sodi med manjša ob­
činska središča, zgradili kar 21 no­
vih stanovanj. Podjetja so istočas­
no preuredila tudi precej starih sta­
novanj. 
Upoštevati pa moramo, da poseb­
no v središču Konjic starih stano­
vanj ne bo možno popolnoma uredi­
ti. Skoraj vsa so namreč v pritUčju 
— v nekaj primerih pa tudi v na­
slednjih etažah — dokaj vlažna. Po­
dobno je tudi tam, kjer so v prvih 
povojnih letih stanovanjske prostore 
uredili v stavbah, ki so bile grajene 
za druge potrebe. 
V naslednjih mesecih bo tovarna 
usnja KONUS, ki je v zadnjih letih 
zgradila v Konjicah za potrebe svo­
jih delavcev 24 stanovanj in preure­
dila vrsto starih, uredila še štiri sta­
novanja v prostorih bivše »alfe«. 
Poslopje bodo dvignili za eno nad­
stropje. Temelji in .nosilno zidovje 
je namreč dovolj močno. Pridobili 
bodo štiri primerna stanovanja, v 
pritličju pa nameravajo urediti pral­
nico in šivalnico. Istočasno bodo 
še ta mesec pričeli graditi nov sta­
novanjski blok s 16. stanovanjih. 
Tako bo prihodnje leto ob tem času 
še 16 delavskih družin dobilo pri­
merna stanovanja. 
Razumljivo pa je, da bodo v Ko­
njicah morala graditi tudi ostala 
podjetja. Zlasti velja to za ona pod­
jetja, ki imajo težave in v katerih 
primanjkuje potrebnih strokovnja­
kov. Tudi občina bo morala stano­
vanjskemu vprašanju posvetiti več 
pozornosti. Saj v nasprotnem prime­
ru ne bodo mogli rešiti vprašanja 
pomanjkanja prosvetnih delavcev, 
zdravstvenega osebja in podobno. 
Ce k temu dodamo, da bodo Konjice 
dobile Okrajno sodišče in da tudi 
precej občinskih uslužbencev živi v 
neprimernih stanovanjskih razme­
rah, je razumljivo, da bo treba ne­
kaj ukreniti. 
Od ostalih krajev v konjiški ob­
čini je treba omeniti še Zreče. Med 
tem, ko stanovanjskega problema v 
drugih krajih ne občutijo, postaja 
leta v Zrečah pereč. Ta kraj se raz­
vija v industrijsko središče. Tega 
se v Zrečah zavedajo, vendar za 
gradnjo stanovanj primanjkuje po­
trebnih sredstev. Tovarna je sicer 
zgradila štirinajst stanovanj, dva 
bodo uredili v novem zdravstvenem 
domu — to pa je zaenkrat vse. V 
Zrečah pa upajo, da bi, če bodo lah­
ko stanovanjsko izgradnjo nadalje­
vali z isto intenzivnostjo, v nekaj 
letih lahko zadostili najnujnejšim 
potrebam. 
CEUE 
Ureditev mlečne restavraciie v 
Celju se je spričo neprrdvideaSi 
stanovanjskih težav precej zavlekla. 
Pred začetkom urejevanja notramjik 
prostorov nove restavracije }e bil» 
potrebno izseliti stranke. Šele p» 
večmesečnih naporih je to uspelo. 
Tako računajo, da bodo celjsk» 
mlečno restavracijo odprli v začetku 
oktobra. 
Trgovski krogi v celjski občiei se 
zavzemajo, da bi v mestu ustaee-
vili več specializiranih trgovin. Ta­
ko sedaj razpravljajo s podjetje« 
»Borac« iz Travnika, da bi v Ce­
lju odprli novo trgovino za konfek­
cijo in obutev. Istočasno si podjetje 
»Napred«, ki v Celju že ima en» 
trgovino, prizadeva, da bi eredilS 
posebno trgovino za otroško mode« 
konfekcijo. V tej bi prodajah sae» 
konfekcijska , oblačila za dečke, m 
sicer za vse starosti. 
ŠOŠTANJ 
V Šoštanju in Velenju resm* raz­
mišljajo o gradnji ljudskih kopa­
lišč. To vprašanje je še zlasti pe­
reče v Šoštanju, kjer se ljudje re* 
nimajo kje kopati. Po daljših raz­
pravah so se odločili za zaprto ko­
pališče, ki bi ga lahko uporabljali 
tudi v jesenskih in zimskih mese­
cih. V bazen bodo lahko napeljaK 
toplo vodo iz elektrarne. Načrte za 
bazen pa izdeluje znani projektanl 
športnih objektov ing. Blovdek. Ra­
čunajo, da bodo bazen v Šoštanjm 
začeli graditi že naslednje leto. Po­
dobno si prizadevajo tudi v Vele­
nju, kjer so domala isti pogo^. 
PAKA 
V teh dneh bo dograjena »ovi 
šola v Paki pri Velenju. Sola 
imela dva razreda in vse potrebne 
pomožne prostore. Nova šola je za 
ta kraj precejšnja pridobitev, saf 
otrokom ne bo več treba hoditi \ 
šolo tako daleč kot doslej. Hkrati 
pa bo šola tudi središče prosvetne 
dejavnosti tega kraja. 
VRANSKO 
Ostra kritika, ki je pred kratkie» 
»prizadela« kolektiv hotela Slova» 
na Vranskem, ni ostala brez haska. 
Hotel so primerno uredili, izprazniti 
pa so tudi tujske sobe, ki so jik 
doslej zasedali stalni stanovalci. Pri­
dobljene tujske sobe so tudi pri­
merno opremili. S tem v zvezi je 
zanimiva primerjava prometa v tem 
gostišču. Medtem ko so v prven* 
polletju imeli prometa za 3,5 mili­
jona dinarjev, so samo v avgust« 
zabeležili za preko milijon dinarjev 
prometa. 
2ALEC 
V žalski občini še vedno nimaj» 
vsi tarifni pravilniki potrebnega so­
glasja tarifnih komisij. Pri tem Je-
nerazumljiva nemarnost manjšik 
gospodarskih organizacij, od kate­
rih nekatere popravljenih tarifnik 
pravilnikov niti dvignile niso. Te 
dni je občinska komisija ponovn* 
razpravljala o teh primerih. Posla­
li so jim ostre opomine, nakar bo­
do zadevo predložili še občinskem* 
zboru proizvajalcev. 
V Žalcu preurejujejo tudi lokal 
bifeja. Krajevni »bife« bo dobil trndi 
novo opremo. 
ŠTORE 
V Štorah živahno razpravljajo • 
ureditvi trgovskih lokalov. Odločitf 
so se za adaptacijo trgovine »Pri 
livarju«, in sicer tako, da bodo pri­
dobili špecerijsko trgovino z delika­
teso, lokal za prodajalno sadja in 
zelenjave ter prodajalno kruha iu 
mleka. Ureditev trgovskih lokalov 
bo veljala okoli 5 milijonov dinar­
jev. 
ŠMARJE 
Pospešena prizadevanja za uredi­
tev trgovskega omrežja v celjskent 
okraju so dala lepe uspehe. Zani­
mivo pa je, da v Šmarju niso do­
segli skoraj nič. Čeprav si trgovshi 
krogi že dalj časa prizadevajo, da 
bi tudi v Šmarju ustanovili specia­
lizirane trgovine, ki bi s pestrejšo 
in popolnejšo založenostjo lahko več 
prispevale k boljši preskrbi tega 
območja, na občini za ta načrt ni 
potrebnega razumevanja. Res je, da 
občina nima potrebnih sredstev. 
Vendar primer, da zavračajo pred­
log za ureditev specialne trgovine 
s čevlji v Rogaški Slatini (сергат 
bi trgovino uredilo industrijsko 
podjetje z lastnimi sredstvi, ne daje 
najboljšega spričevala. 
POLZELA 
Tovarna nogavic na Polzeli gra­
di nove prostore za skladišče go­
tovega blaga. Čeprav navidez ne­
pomembna zadeva, bo ta gradnja 
za kolektiv precej pomenila. Iz sta­
rih skladišč bodo pridobili prosto­
re za garažo, novo skladišče bo pri­
mernejše, hkrati pa bo v novem po­
slopju dobilo prostore Društvo ljud­
ske tehnike, ki je z rednimi filmski­
mi predvajanji (obiskali so vse kra­
je žalske občine) postalo med pre­
bivalci žalske občine zelo priljub­
ljeno. 
SVINJA GA JE OGRIZLA 
Mošetov Tonček iz Bistrice ob 
Sotli je opazoval svinjo in pujske, 
ki so se valjali v ogradi. Nenadoma 
se je pujsek zapletel v blato in ko­
renino, da se ni mogel takoj rešiti. 
Tonček mu je priskočil na pomoč, 
ker je tako žalostno cvilil. A ko ga 
je hotel rešiti, je planila nanj raz­
jarjena svinja-mati ter ga napadla. 
Sedemletni Tonček se je tako pre­
strašil, da ni mogel niti na pomoč 
zaklicali. Svinja ga je ogrizla po 
glavi, po rokah, da ga je komaj re­
šil oče, ki je slišal vpitje sosedove­
ga fantka. K sreči se je prav takrat 
pripeljal mimo zdravnik, ki je fanta 
v prvi sili obvezal in ga napotil v 
bolnišnico. Zdaj je stanje otroka že 
boljše, vendar bi lahko imelo še 
strašnejše posledice, če ne bi bil v 
bližini sosedov fant. Svinje so torej 
v skrbi za svoj zarod lahko zelo ne­
varne. 
RABIJO 2IVLJENJSKI PROSTOR 
Kolarstvo v Petrovčah si je v 
zadnjem obdobju postavilo nove 
obratne prostore. Boljši razpored 
strojev in delovnih pi-iprav je pri­
spevalo k zelo dobrim proizvodnim 
rezultatom v letošnjem letu. Reali­
zacija je presežena, stroški so nižji 
od planiranih, naročil pa je za leto 
dni vnaprej. Skratka, investicija je 
rentabilna in se že obrestuje. 
Kolektiv pa stoji pred resnim pro­
blemom: premalo prostora imajo za 
lesno skladišče. Obrat se mora na 
vsak način razširiti, ker mu je si­
cer onemogočeno redno poslovanje, 
a tudi iz požarnovarnostnih vzro­
kov je to potrebno. Zadeva ni ne­
rešljiva. Namreč, če bi odkupili 20 
arov zemlje od zasebnika, bi dobili 
primeren prostor. Nekaj razprave 
bo o tem še na vsak način, predno 
bo občinski ljudski odbor dal so­
glasje k tej pogodbi, ker se gre za 
obdelovalno površino. 
Kako nas vidijo oni? 
Ce se komu mudi, če je slabe volje, če že predolgo čaka na 
»rendes vous«, če je žejen, lačen preveč sit ali »nasekan* si rad iz­
bere za tarčo natakarja in strežnice. Grožnje s kritiko v časopisu 
(včasih uresničene), so tudi zelo pogosto oblika spodbud.. Toda, ali 
se kdaj vprašamo, kakšni smo mi (gosti) v njihovih očeh? 
Nekaj primerov nam zgovorno pove kakšni smo: 
Kolodvorska restavracija ... Pred 
cah čakajo abonenti... Natakarica 
gneč pred odhodi vlakov gostilna 
slenih. 
Pred točilno mizo se maje mase-
kan« gost. Takšen, za katerega ve­
lja prepoved točenja alkoholnih pi­
jač. 
— No ti... (neponovljiv izraz) 
mi boš dala pijačo ali ne? — 
Natakarici se zatresejo roke, ble­
dica ji prešine obraz in stisne zobe. 
V lokalu je najmanj trideset go­
stov. Nihče se ne zmeni za žalitev, 
čeprav bi bila dolžnost slehernega, 
da pijanca vrže skozi vrata ... 
Kavarna Evropa .. Natakar Ivan-
ček je že drugič obrnil stikalo v 
opozorilo trdovratnim gostom, da je 
čas odhoda prišel... Ta čas pa je 
prišel skozi vrata tudi nekdo, ki ga 
je ravno v tem trenutku najbolj za-
žejalo. 
Natakar vljudno pove: oprostite 
zaključna ura... Tisti, ki bi ga imel 
točilno mizo gneča. V oben obedni-
bi potrebovala deset rok. Zaradi 
ne more podesetoriti števila zapo-
preveč, četudi bi bil polovico manj 
spil, je sprožil plaz južnjaških klet­
vic in ozmerjal natakarja z najbolj 
žaljivimi vzdevki. Je bil tujec? Ne. 
Na sploh zelo čislana osebnost, pred 
katero čez dan marsikateri klobuk 
zdrkne z glave. 
— Kaj se obirate?! — kriči na ko­
lodvorskem vrtu utelešena »žeja«:. 
Opazke o lenobi, o neokretnem 
bitju in kdo ve o čem še. Dekle pa, 
ki teka kot »obsedena«: od točilnice 
in kuhinje ter od mize do mize, si 
kje skrivaj obriše solzo in vztrepeče 
ob misli, da bo sredi noči morala 
peš v Dobrno, ker v Celju ne najde 
stanovanja... 
Takšni smo torej gostje. Gostinci 
pa še pravijo: 
— Se sreča, da ni veliko takšnih. 
Deset, dvajset primerov na dan, fo 
spada k poklicu. — -ček 
Za nesreče ni predaha 
STARŠI, PAZITE NA OTROKE! 
Pretekli teden sta se pripetili dve 
težji nesreči, ki bi lahko izostali, če 
bi starši skrbneje nadzirali otroke. 
Mali Marjan iz Trnovelj (otrok 
je bil star komaj dve leti) je v tre­
nutku, ko nanj nihče ni pazil, zle­
zel na kozolec. Hotel je še višje, pa 
mu je spodrsnilo. Zaradi poškodbe 
hrbtenice je takoj umrl. 
Podobno je štiriletna Vikica iz 
Dečkove ceste zaradi prevelike »pro­
stosti« plezala na ograjo balkona. 
Nagnila se je predaleč in padla čez 
ograjo. Nezavestno so prepeljali v 
bolnišnico. Zdravniki so ugotovili 
hud pretres možgan. 
Oba primera zgovorno pričata ka­
ko nevarno je puščati otroke brez 
nadzorstva, pa čeprav samo za tre­
nutek. Trenutek nepazljivosti se 
namreč lahko hudo maščuje. 
DIRKA DO »BOLNIŠNICE« 
Fri nedeljskih motornih dirkah v 
Dobrni so se poškodovali trije moto­
risti. Mirko Vajsenbah si je težje po-
ikodoval nogo, Franc Gajšek iz Celja 
pa si je pri padcu z motornim kolesom 
poškodoval glavo. 
SE ENKRAT BREZ IZPITA 
T nedeljo se je ponesrečil še en mo­
torist, ki je vozil brez vozniškega iz­
pita. Mirko Drev se je pri Dobrni za­
letel v ograjo mosta in padel v potok. 
Pri padca je bil težje poškodovan, med­
tem ko sopotnik po srečnem makljačja 
mi poškodovan. 
NESPRETNOST 
v Boharini pri Zrečah so mlatili. Te­
rezija Kvas se je preveč približala mla-
tilnemu stroju, ki ji je poškodoval nogo. 
Pri manjših padcih so se poškodovali: 
Bajram Mulec iz Šmarja pri padcu s 
kolesom, Emilija Radovčič iz Dečkove 
ceste si je zlomila nogo, Roman Petelin-
šek iz Zvezne ceste je po nesreči padel 
z drevesa in si poškodoval roko, obi-
ralka hmelja Julka Judina iz Pregrade 
je ponoči med spanjem padla s kozolca, 
Anton Podkrižnik pa si je poškodoval 
hrbtenico. 
NEPREDVIDENA CORIDA 
v Zdolah pri Kozjem se je pripetila 
nenavadna nesreča. Med opravkom pri 
živini je Ivana Klobaso vol nabodel na 
rogove. Pri tem ga je težje poškodoval 
po telesu. 
ZARADI KOLESARJA OGROŽENO 
30 POTNIKOV 
V nedeljo se je pri Podčetrtku pri­
petila huda prometna nesreča. Tovorni 
avto Kmetijske zadruge Polje ob Sotli 
se je vračal domov z gasilskega festi­
vala v Rogaški Slatini. Na tovornjaku 
je bilo 30 udeležencev gasilskega slavja. 
Na nepreglednem zavoju je nasproti 
avtomobilu pripeljal po levi strani ko­
lesar Jakob Dvoršak, doma iz Maj-
šperka. Voznik tovornega avtomobila 
je hitro spremenil smer vozilu, da bi ne 
povozil kolesarja. Pri tem se je to­
vornjak j>revrnil. Dva potnika sta bila 
težje poškodovana, enako tudi kolesar, 
ki je zakrivil nesrečo. 
INOZEMSKA RAZBITINA 
V nedeljo se je inozemski voznik G. 
G. zaradi prevelike hitrosti zaletel pri 
srečanju z drugim vozilom. Oba arto-
mobila sta precej poškodovana. 
ZAVETJE V GRABNU 
Pretekli četrtek se je v Bočni pri 
Gornjem Gradu pripetila huda promet­
na nesreča. Osebni avto, ki ga je 
upravljal Jože Zavodnik iz Ljubljane, 
se je zaradi prevelike hitrosti prevrnil 
v graben. V avtomobilu je bilo pet pot­
nikov. Ena potnica je bila pri nesreči 
težje poškodovana, druga dva pa sta do­
bila lažje telesne poškodbe. Nastala 
škoda je ocenjena na 300 tisoč dinarjev. 
PREUTRUJENOST ZA VOLANOM 
Isti dan se je pri Višnji vasi tovorni 
avtomobil »Mlekoprometa« iz Celja za­
letel v ograjo mosta. K sreči voznik, ki 
je zaradi preutrujenosti zaspal za krmi­
lom, ni poškodovan. 
KAZEN ZA VOŽNJO BREZ IZPITA 
Motorist V. S., doma iz Loč, je vozil 
motorno kolo kljub temu, da nima voz­
niškega izpita. Na zavoju pri Višnji 
vasi je peljal s preveliko hitrostjo. Za­
neslo ga je s ceste, nakar je trčil še 
v obcestni smernik. Pri padcu je dobil 
hujše telesne poškodbe. 
MOTORIST PODRL KOLESARJA 
V nedeljo zvečer se je pri Petrovčah 
zgodila hujša prometna nesreča. Moto­
rist S. F. iz Celja je pri prehitevanju 
zadel v kolesarja. S hudimi poškodbami 
glave so ga takoj prepeljali v celjsko 
bolnišnico. 
Gibanje prebivalstva 
V času od 29. avgusta do 9. septembra 
1959 je bilo rojenih: 25 dečkov in 32 
deklic. 
Poročili so se: 
Manfred-Theo Gorišek, rudar iz Neu-
kirchena (Avstrija) in Jožefa Bregar, 
krojačica iz Celja. Ignac Gorenšek, šo­
fer iz Lahovne in Ljudmila Knez, pom. 
zlatarka iz Lopate. Frančišek Bajda, 
geometer iz Žalca in Olga-Marija Jereb, 
geometer iz Zabukovice. Janez Sajovec, 
geometer iz Žalca in Dragica Djuri-
sišč iz Celja. Ladislav Hribar, novinar 
in Darinka Kalinšek, študent geologije, 
oba iz Celja. Albert Šibli, učitelj iz 
Ljubljane in Marija Roje, medicinska 
sestra iz Ponikve pri Grobelnem. Srečko 
Šoštarič, elektromehanik iz Štor in Mar­
gareta Tofant, trgovska pomočnica iz 
Celja. Marij Gorjan, pek in Jožefa Ci-
zej, gospodinja, oba iz Celja. 
Umrli: 
Anica Jelen, otrok iz Amač, stara 
1 mesec. Jožefa Radoševič, upokojenka 
iz Ogeč, stara 87 let. Milan Maze, otrok 
iz Topolšice, star 4 mesece. Marija 
Burja, prevžitkarica iz Juvanja pri Rad-
mirju, stara 78 let. Milena Sušeč, otrok 
iz Raven pri Šoštanju, stara 6 mesecev. 
Anton Robida, upokojenec iz Mozirja, 
star 66 let. Marija Božnrič, vzdrževana 
oseba iz Laškega, stara 67 let. Ferdi­
nand Koštomaj, upokojenec iz Pesjega, 
star 60 let. Ludvik Drofenik, mesarski 
pomočnik iz Bevšega, star 43 let. Jo­
žefa Cepuš, upokojenka iz Smarjete, 
stara 68 let. Janez Makšan, otrok iz Šo­
štanja, star 4 mesece. Jožefa Pere, go­
spodinja iz Celja, stara 73 let. 
Celisl(i trg 
CENE SO PREVISOKE 
Spričo pomanjkanja vseh vrst zele­
njave in sadja so cene v tem čase ne­
primerno poskočile. Pomanjkanje mesa 
se občuti ob večjem navalu na trg, ki 
ne nstreza niti najnujnejšim običajnim 
zahtevam. Mleka in mlečnih izdelkov 
ni,- solata je slaba in zelo draga, jajc 
ni. Torej nič kaj razveseljiva bilanca za 
pretekli teden. 
Prodajalce melon naj opozorim, da se 
muhe v rojih zbirajo na prerezanih sa­
dežih in da je skrajni čas te zavaro­
vati s papirjem. Najučinkoviteje bomo 
to dosegli z globami ali s prepovedjo 
prodaje. Poudariti moramo, da za ne­
čistočo ni prehud noben ukrep. 
Krompir 18-20 (22). čebula 35-4» (40), 
česen 80—120 (120), fižol visok т zrnju 
— (80), fižol nizki v zrnju 65 (50-70), 
fižol v stročju, nizki — (140), visoki — 
(40-60), solata 40-50 (40-80), špinača 
— (100), cvetača — (50), ohrovt 21 (20 do 
25), zelje v glavah belo 13 (13), rdeče 
20 (20), zelje ribano 40 (50), koleraba — 
(30), paprika 40—42 (40-50), okrogla pa­
prika za vlaganje (paradajz paprika) 
60—66 (60-70), korenje 25 (25), grah • 
stročju — (60), kumare 40 (30), kumare 
za vlaganje 70 (70), bučke — (20—30), 
pesa 25 (25), hruške 60-72 (40-50), ja­
bolka 34 (30-35), breskve И-68 (40 do 
100), grozdje 90 (90-100), slive 30 (29 do 
50), sveže gobe — (80—300), piščanci 355 
(200-400), jajca 22 (20—23), melancane 
— (10), lubenice 25 (30), smokve sveže 
80 (-), radič - (10), brmsBice - (300), 
feferoni - (80-150).