Odprli Delov most na Ljubnem OSREDNJA j KNJIŽNICA capi? LETO XXVI, ŠTEVILKA 13, 1. JULIJ 1994, CENA 125,00 SIT RECICA GORNJI GRAD Godci za Zlato harmoniko LJUBNO MaCESNIKOV plAZ SEVEONO ORSÌ TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU HlillliliMliUliliUHIHililiUHlilHMilililtlilHiinflHililililililil BIci90yaìcci Gornji Grcicl Zadruga mozirje Mercator - Zgarnleeevlnlxka kmaUfak» zadruga Morirle x.o.a. SAMOPOSTREŽNA 843-247 Pivo # ........... Olje Zvezda ........ Sladkor 50/1........ Cviček............ Persil SUPRA...... AVA 4.5 ........... REMI ULTRA........ Šolski zvezki in še in še GORNJI GRAD . 1.589,00 SIT . . 166,00 SIT . . . 88,00 SIT . . 154,00 SIT . . 848,00 SIT . 1.669,00 SIT . . 849,00 SIT PRIPELJEMO TUDI NA DOM! ŽELEZNINA GORNJI GRAD 843-016 Cements.................................. 499,00 SIT Apno $ 349,00 SIT KAN S.............................. 1.122,00 SIT + PD Koruza .................................... 28,90 SIT Ječmen..................................... 22,90 SIT NSK10/1 39,90 SIT K 12 ...................................... 32,90 SIT PUR FIN.....................................52,10 SIT Brik. za kunce ............................ 44,50 SIT BEKI 50/1 ................................ 36,90SIT KOSTOMIN, KOSTOVIT, BOVISAL... TEKSTIL GORNJI GRAD 843-036 Ženske kopalke že od..............1.516,20 SIT dalje Moške kopalke že za .................... 937,00 SIT Otroške kopalke Ležalne blazine za..................... 1.973,90 SIT Otroški vozički od...............11.616,00 SIT dalje in velika izbira ostalega modnega tekstila Pri nakupu živil, krmil nad 3000 SIT možnost plačila na 3 čeke brez obresti. Pri nakupu tehničnega blaga, tekstila, akustike, bele tehnike nad 8000 SIT možnost plačila na 5 obrokov brez obresti ^SSgŠasŠ£išSISBi£SSMSiillSŠ§£SsŠe§SiSSiiiilsŠ§aSsiaŠiliSe!3iSSŠSSSgiSSiiSSSiiŠ£SSSSSSSiiSŠ3SSIiSSIgSS!iSSŠSSS§SiliaSSSŠS^ EPSI Poročno fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov (D P. E. TRGOVINA MOZIRJE PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO HiuuiuiiHiiitiHiiiitiiiiiiuiiiiiHiiiiiimmtnniiiiiinimnniH NASLOVNICA Trije rodovi godcev - Brglesovi z Ljubnega Foto: Ciril Sem Obstoj in razvoj pogojen z zasneževanjem Na Golteh se nahajajo v težki situaciji, iz katere vidijo izhod samo v obliki potrebnih investicij Višje cene komunalnih storitev Občinska vladaje na zadnji seji sprejela sklep o povišanju cen komunalnih storitev do višine, ki naj bi zagotavljala tekoče pozitivno poslovanje Delov most (končno le) odprt Na Ljubnem ob Savinji so tudi uradno odprli Delov most, ob tem pa opozorili, da sanacije po poplavah še ni konec Kdaj pričetek sanacije Macesnikovega plazu? V Podolševi ogromen plaz še vedno neustavljivo drsi v globino in vztrajno odnaša del Panoramske ceste Humanitarna pomoč preko radijskih valov Nekaj zanimivih zgodb, v katerih je radioamater Ludvik Es sodeloval kot posredovalec sporočil Od najstarejših do naj mlajših V Nazarjah je tudi letos potekalo izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, izbirali pa so tudi zgomjesavinjskega godca rva julijska številka Savinjskih novic M W (do konca meseca bosta izšle še dve) bi lahko bila glede na obilico m zbranega gradiva znatno zajetnejša. Dogodkov je bilo res veliko, kot da vsi hitijo "spraviti pod streho" svoje obveznosti še pred začetkom glavne sezone letnih dopustov. O nekaterih dogajanjih, kot so npr. taborjenje vojakov v Kokarjah,lekmovanjaradioamaterjev,70-letnicaGD Gorica ob Dreti, gradnja mrliške vežice v Radmirju, boste tako brali (šele) čez 14 dni. Sedanji obseg časopisa postaja sčasoma pretesen, potrebno bo razmišljati o kakšni dodatni strani. Se še spomnite, kako je bilo še pred tremi leti, ko so Savinjske novice prihajale v vašo hišo enkrat mesečno na 16 straneh sedanjega formata? Lahko mi verjamete, da je treba za to, da se vsak drugi petek pojavi v poštnem nabiralniku nova številka Savinjskih novic, res trdo delati. Nikoli ni govora o "normalnem" delovnem času, često tudi ne o vikendih, o popoldnevih, tudi o nočeh. Samo zalo, spoštovani bralci, ki vas je v absolutnem merilu zelo malo, v relativnem pa zelo veliko, da pridejo informacije do vas pravočasno. Tudi občinsko skupščino čaka pred dopusti še eno zasedanje (predvidoma 14. julija), na katerega dnevnem redu se bo znašlo kar nekaj pomembnih točk. Upajmo, da bo dovolj veliko število delegatov spoštovalo odgovornost, ki jo nosijo, in da ne bodo v večini tisti, ki se jim za vse , kar uspe ali propade zaradi njihove neudeležbe, bolj ali manj "fučka", če uporabim enega lepših izrazov. Narava je znova kruto udarila v naše okolje. V Dolu je požar v neurju v noči z 28. na 29. junij uničil stanovanjsko hišo Podpečnikovih. Pomagajmo jim po svojih močeh! Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EP3I d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 083/831-957, telefax 063/632-363, Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorili urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R, Pintar, E, Mavrič, F, Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Cini Sem Tisk: IGEA d.o.o. , Savinjska c, 2, Nazarje; žiro račun EPSt 52810*801*13030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavimo v rubriki "Pisma bratcev" niso stališča uredniškega odbora. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedit. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. RTC Golte Obstoj in razvoj pogojen z zasneževanjem Ali je zgodba o RTC Golte res zgodba brez konca in kraja? Najbrž ne, saj se nezadržno bliža trenutek, ko bo center definitivno obstal in propadel, ali pa trenutek, ko bodo izpolnjeni pogoji za realizacijo prepotrebnih investicij. O problematiki centra, v katerem so trenutno poleg direktorja zaposleni le še trije delavci, je na zadnji seji spregovoril tudi občinski izvršni svet. Prav gotovo drži, da so sedanjemu stanju v največji meri botrovale zelene zime, ki jih je bilo v zadnjem desetletju kar nekaj. A se skušajmo vendarle bolj osredotočiti na dogodke, ki so se zgodili lani. Ko smo februarja poročali o visokih temperaturah in pomanjkanju snega, še ni bilo govora o odpuščanju delavcev, pač pa so bili že vidni prvi znake obnove centra (restavracija, savna, gondola). Takrat, denimo, tudi ni nihče omenjal "razdejanja, ki so ga za sabo pustili begunci", kot je to v gradivu za IS napisal direktor Marjan Prelog. Sekretar za obrambo Niko Purnat odločno zanika takšno informacijo in poudarja, da je RTC za begunce dobival najvišje nadomestilo v Sloveniji. Če pa so stroški beljenja res presegli znesek nadomestila, niso krivi begunci, saj je bil objekt potreben tovrstnih vzdrževalnih del tudi že pred njihovim prihodom. Aprila lani je sledila senzacionalna novica o podpisu 25 milijonov mark "težke" pogodbe z japonsko - evropsko korporacijo TAD Europe Corporation Kerin. Bilo je prelepo, da bi lahko bilo res, bi dejali temu, saj so poletni meseci, v katerih naj bi investicija izgradnje hotela s petimi zvezdicami, čistilne naprave, zasneževalnega sistema, štirisedežnice in drče za dričanje minili, kot bi trenil. Septembra je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha in RTC Golte je bil spet sam s svojimi perečimi problemi. Vodstvo centra je že takrat poudarjalo prvenstveno potrebo po izgradnji zasneževalnega sistema in ob tem je bilo slišati tudi informacijo, da se zapleta glede izdaje lokacijske dokumentacije, ker se center nahaja v osrčju krajinskega parka. Odpuščanje delavcev se je začelo. Po mnenju Marjana Preloga je stališče Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, ki nasprotuje vodni akumulaciji, iz katere bi črpali tehnološko vodo za zasneževanje, nestrokovno in neargumentirano. Sodobni zasneževalni sistemi naj namreč ne bi škodljivo vplivali na okolje, snežna odeja naj bi celo ščitila travnato rušo in blagodejno vplivala nanjo. Kje so torej vzroki za nasprotovanje? Albert Toff iz Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje je tako kot celjski ZVNKD mnenja, da bi bilo potrebno izdelati študijo o možnih vplivih na okolje in se šele na osnovi njenih rezultatov odločati tako ali drugače. Tovrstne študije pa so menda drage in dolgotrajne. Poleg tega je RTC Golte še vedno brez čistilne naprave, ki je potrebna ne glede na to, ali se bo center širil ali ne. Centru ni ostalo drugega, kot da zaprosi izvršni svet, naj prične postopek za spremembo Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje. Sprememba odloka naj bi bila izvedena v tem smislu, da bi le- ta dopuščal izgradnjo vodne akumulacije. Izvršni svet se je odločil, da v zvezi z možnim vplivi na okolje najkasneje do sredine julija organizira strokovni posvet, katerega naj bi se udeležili priznani strokovnjaki, šele nato pa se bo mogoče odločati. Sicer pa centru po besedah direktorja Marjana Preloga primanjkuje 12 milijonovtolarjevobratnih sredstev, s katerimi bi uredili likvidnostno situacijo in pripravili podloge za razpise Ministrstva za gospodarske dejavnosti, kjer nameravajo kandidirati za sredstva, namenjena razvoju malega gospodarstva. Glede lastninjenja so sprejeli smernice o interni razdelitvi delnic in notranjem odkupu, kar naj bi pomenilo, da bo novo podjetje delniška družba, ki bo v drugi fazi lastninjenja vršila dokapitalizacijo z eksterno prodajo delnic. Na ta način naj bi zaposleni in bivši zaposleni imeli možnost realizacije svojih pravic preko kapitalskega deleža. Agonija RTC Golte se tako nadaljuje. Kako dolgo bo še trajala, ne ve najbrž nihče. A bolj ko se lomijo kopja okrog sporne izgradnje zasneževalnega sistema, bolj se sili v ospredje misel, da se bo družba morala odločiti med zaprtjem centra in med odmikom od strogo postavljenih varovalnih ukrepov v krajinskem parku. Posledice, takšne ali drugačne, bo v vsakem primeru nosila sama, prav pa bi bilo, da se še preden se bo o njih dokončno odločala, časa pa je skoraj že zmanjkalo, dodobra prepriča, da ji kasneje, ko bo prepozno, ne bo žal. KF m TVRìsn&Jf) Pojovpzfi ! ; ! * (-nievuTuo) c-zjaoj&to rimrtoHrt D V « odjetniski kotiček Pričenja se mesec julij, ki pa je letos, vsaj za tiste, ki se ukvarjajo s knjigovodstvom družb, oziroma lastnike in poslovodstvo le - teh, nekoliko drugačen od vseh julijev, kar jih večina od nas pomni. Letošnje leto gospodarskim družbam namreč ni potrebno pripravljati in oddajati Službi družbenega knjigovodstva periodičnih obračunov za prvo polletje letošnjega leta, niti ni potrebno sestavljati obračuna davka od dobička pravnih oseb. Olajšanje, ki smo ga čakali že zelo dolgo in ki bo končno tudi delavcem v računovodstvih prineslo poletje, ki ga ves čas lahko uživajo ostali zaposleni. Čisto brez skrbi pa mesec julij vseeno ne bo. Če ne drugega, ne smemo pozabiti na polletni obračun prometnega davka, ki smo ga dolžni dostaviti RUJP ali SDK do 20. tega meseca, rezultate poslovanja, pa če ne za državo, bo verjetno potrebno potegniti skupaj za lastnike podjetij ali poslovodstvo, da bodo odločitve o nadaljnem poslovanju smelejše. Morda niste zasledili, pa vas zanima, kaj je z višjimi sodnimi taksami, ki naj bi jih državni zbor sprejel na svoji 20. seji konec maja letos. Zbor je gradivo obravnaval in ga vrnil nazaj v prvo obravnavo. Tako bo razprava o tem stekla spet predvidoma v začetku julija. Glede na nepravilnosti, ki se pojavljajo v zvezi z vnovčevanjem čekov občanov, lahko pričakujemo dopolnitev in spremembe predpisov o vnovčevanju čekov. Dogaja se namreč, da potem, ko podjetje predloži čeke občanov v vnovčenje SDK, ki obremeni za izplačila posamezne banke, le -te pogosto ugotavljajo, da posamezni čeki nimajo kritja na tekočih računih oziroma v okviru odobrenih limitov. Banke zato pogosto zahtevajo stornacijo takih obremenitev. Pogosto podjetja sprejemajo čeke za zavarovanje svojih terjatev iz naslova danih kreditov. Taki čeki so izdani brez datuma, kar je v nasprotju s predpisi in pomeni prekršek po 25.členu Zakona o čeku za podjetje, ki čeke sprejme. Čeki namreč ne morejo biti instrument zavarovanja terjatev, ker morajo biti datirani z dnem izdaje. Združenje bank je zato zahtevalo, da SDK ne sme vnovčevati čekov določenih podjetij, ki jih imajo banke na svojih spiskih. SDK tako načelno yahtevo zavrača, priporoča pa bankam, da obvestijo podjetja, ki take čeke sprejemajo, da bodo obremenitve, izvršene na podlagi čekov, ki so izdani v nasprotju s predpisi, dosledno zavračale in vlagale prijave za storjene prekrške po 25. členu Zakona o čeku. Za doslednejše ukrepanje služba družbenega knjigovodstva predlaga čimprejšnjo spremembo omenjenih predpisov. Še dodatno pojasnilo RUJP k osebnim avtomobilom, ki jih zasebniki uporabljajo kot osnovno sredstvo. Obvestilo je datirano z dnem 17.5.1994. Lastniki osebnih avtomobilov bodo lahko uveljavljali 70% stroškov v zvezi z avtomobilom, če bodo dokazali, da so vsaj 70% prevoženih kilometrov opravili za potrebe dejavnosti. Prevožene km bo zasebnik dokazoval s potnimi nalogi. % uporabe avtomobila za službene namene bo mogoče glede na stanje števca ugotoviti šele ob koncu leta, ko bo (če so izpolnjeni pogoji), v knjigi prihodkov in odhodkov storniral 30% nastalih stroškov po vrstah nastanka, če pa pogojev ne bo izpolnil, torej, če bo v službene namene prevozil manj kot 70% vseh prevoženih km, pa bo storniral vse evidentirane stroške in obračunal kilometrino. T orej natančna evidenca, kot smo opozorili že v eni izmed predhodnih številk, ne bo odveč. Verjetno ni odveč tudi pojasnilo, da se 70% avtomobila ne prizna za že v celoti amortizirane avtomobile. V teh primerih pride v poštev samo obračun kilometrine. *** ILO (International Labour Organisation pri OZN) je objavil podatke o gibanju inflacije v letu 1993 za 110 držav sveta. Med rekorderji se je znašla tudi naša soseda Hrvaška, z 10121%. Med omenjenimi 100. državami je imelo kar 54 držav inflacijo nižjo od 5% ali pa je bila celo negativna. Slovenija se je s svojo 22.9% inflacijo znašla nekje na sredini, V vročih poletnih dneh, v času dopustov, ko se tudi v gospodarstvu predvidoma ne bo dogajalo veliko pretresljivega, odhaja na svoj poletni odmor tudi podjetniški kotiček, Odpočijte si, naberite novih moči, v septembru pa spet nasvidenje! Vsekakor pa bodite pozorni na vsebino Savinjskih novic. Morda boste v njih zasledili razpis za pridobitev sredstev za začetnike, ki ga načrtuje IS občine ali pa morda kakšno drugo koristno zanimivost. Pozdravljeni! Vida Skok GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, P.P. 45, 63320 VELENJE TELEFON: 063 65 69 20, TEL&FAX: 063 85 56 45 POSLOVNE INFORMACIJE 1. V DELU z dne 8.6.1994 je bil objavljen JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za subvencioniranje nakupa raziskovalne opreme v letu 1995 in JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov , ki prispevajo k razvoju in uveljavljanju enakih možnosti žensk in moških. 2. Prejeli smo nov spisek ponudb in povpraševanj iz BCC centra v Bruslju. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI, TRG MLADOSTI 2, VELENJE. TELEFON: 063/ 856-920. POLITIKA Wmmm% Izvršni svet SO Mozirje Višje cene komunalnih storitev Osma seja občinske vlade je bila v četrtek, 23. junija. Največ razprave je bilo tokrat vezane na komunalne zadeve in problematiko RTC Golte. V uvodu je bil naprej obravnavan osnutek Odloka o ravnanju z odpadki. Njegov namen je zagotoviti red na področju odvoza in odlaganja odpadkov, razširiti krog gospodinjstev, ki so vključena v odvoz, in izločiti iz posod za odpadke vse tiste, ki na odlagališče ne sodijo. Člani IS so se strinjali, da se teh zadev ne bo dalo uresničiti preko noči, da pa potrebujemo predpis, ki do določal osnove in na podlagi katerega bodo lahko ukrepale pristojne službe. Osnutek gre v nadaljnjo obravnavo. Kot je znano, so eden od vzrokov za nezavidljiv položaj mozirske Komunale tudi mnogo prenizke cene komunalnih storitev. Država vsake štiri mesece sicer dopušča določene spremembe le-teh, vendar jih običajno na birokratski način onemogoči. Izvršni svet je zato sprejel dvig cen do višine, ki naj bi omogočala pozitivno tekoče poslovanje. Višje cene pričnejo veljati 1. julija letošnjega leta. Ker komisija izvršnega sveta še ni uspela pripraviti finančnega poročila o mozirski avtobusni postaji, so točko s to vsebino z dnevnega reda umaknili in prešli na tematiko Sklada stavbnih zemljišč. Upravni odbor sklada je pripravil predlog plana in predlog vrednosti točke nadomestila za letošnje leto, ki ga je izvršni svet načelno podprl, medtem ko bosta obravnava in sprejem stvar skupščine. IS je obravnaval tudi osnutek Odloka o izdajanju javnega glasila Savinjske novice. V njem so zajeti pogoji, na osnovi katerih se za izdajatelja Savinjskih novic izvede javni razpis in opravi izbor! Osnutek je pred novo sejo izvršnega sveta, ki je bila včeraj, in nato skupščine obravnaval še programski svet SN. POLITIKA IZ ' KRAJ. SKUPNOSTI V zvezi s programom razvoja demografsko ogroženih območij je za sofinanciranje infrastrukturnih objektov letos na voljo 23,9 milijonovtolarjev, za sofinanciranje gospodarskih naložb pa 10,3 milijona tolarjev. Za prvo kategorijo seje izvršni svet na podlagi dostavljenih kandidatur posameznih krajevnih skupnosti odločil, da podpre tri projekte: cesto v Podvolovljek kot absolutno prioriteto, cesto v Florijan in cesto v Krnički log. Ostali projekti bodo morali zaradi preskromnih sredstev, ponekod pa tudi zaradi pomanjkljive dokumentacije, počakati na naslednje leto. Za kategorijo gospodarskih naložb se je IS glede delitve med kmetijstvom in obrtjo ter podjetništvom odločil za ključ 90:10 v korist kmetijstva. Razlog za to je v pravkar dodeljenih kreditih za obrt in podjetništvo, kjer kmetje niso imeli praktične možnosti kandidirati. Prioritetni vrstni red po posameznih projektih bo izvršni svet opravil na naslednji seji. Bogomir Vidmar iz Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje je podal poročilo geotermalnih raziskav vodnega vira v Okonini, ki jih je izvršilo podjetje GEOKO. Izdelana je bila vrtina globine 201 m, ki je potrdila predvidevanja o količini vode in njeni temperaturi. Rezultati raziskave so (zanimivo) ugodnejši, kot so bili v enaki fazi v Zrečah, kjer danes stojijo terme. Za nadaljevanje raziskav bi bilo potrebno najti zainteresiranega investitorja, ki bi jih financiral. Izvršni svet seje v nadaljevanju seznanil s problematiko Delavske godbe na pihala občine Mozirje. Podal jo je predsednik izvršilnega odbora godbe Lojze Plaznik. Pojasnil je način financiranja godbe, strukturo kadrov (večinoma mladi, ki obiskujejo glasbeno šolo) in strukturo stroškov (kar tretjina denarja gra za potne stroške, ki pajih obračunavajo skrajno racionalno). Godba bi nujno potrebovala denar za nekaj novih uniform in instrumentov. Gre pravzaprav za to, da se bo občina morala izreči, kakšno godbo želi (če jo želi) imeti. Fanika Strašek je pojasnila stališče Glasbene šole Nazarje, ki obstoj godbe seveda podpira, nikakor pa se ne more odreči delu šolnine, ki jo sedaj godba plačuje za svoje člane, ki obiskujejo GŠ. Izvršni svet je sklenil, da godbi finančno pomaga Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti. V zaključnem delu seje je IS obravnaval še problematiko RTC Golte (več o tem v gospodarski rubriki) in problematiko (ne)vračanja kreditov za nova delovna mesta. Glede slednjih se je zavzel za dosledno izterjavo. KF ["no Nove cene komunalnih storitev n ICENA ZA KANTNI ODVOZ - gospodinjstvo I- gospodarstvo VODA - gospodinjstvo - gospodarstvo j KANALŠČINA j - gospodinjstvo 1 -gospodarstvo STARA NOVA 1,59 SIT/m2 3,21 SIT/m2 3,58 SIT/m2 7,23 SIT/m2 14,26 SIT/m3 30,00 SIT/m3 32,07 SIT/m3 65,00 SIT/m3 11,08 SIT/m3 15,00 SIT/m3 22,42 SIT/m3 30,00 SIT/m3 Cena čiščenja odpadnih voda se ne spremeni. Cene veljajo od 1.7.1994 dalje. Na slovesnosti ob odprtju mostu je najprej spregovoril predsednik IS SO Mozirje, Jakob Presečnik. Med drugim je opozoril, da je bilo Ljubno med najbolj prizadetimi kraji v času poplav, da se je sicer v sklopu sanacije ogromno naredilo, da pa pri tem ne sme ostati in da se mora sanacija izpeljati do konca. "Naj ta most simbolično povezuje dva bregova!" je zaključil Presečnik, s čimer je želel poudariti potrebo po sodelovanju med domačini tako na Ljubnem kot drugod. Glavni in odgovorni urednik Dela Tit Doberšek, ki je slovesno prerezal trak na začetku mostu, je menil, da je akcija zbiranja sredstev za njegovo izgradnjo, ki jo je vodilo DELO, pokazala veliko solidarnost med ljudmi, saj se je nanjo odzvalo veliko bralcev, podjetij in drugih darovalcev. Izgradnjo mostu je povezal s slovensko osamosvojitvijo, kot razlog za tolikšno kasnitev odprtja pa je navedel, da so želeli "preizkusiti njegovo trdnost". V solidarnosti akciji Dela je bilo zbranih tri milijone takratnih dinarjev, preostalih petje prispevala Republiška uprava za ceste. Predsednik sveta KS Ljubno ob Savinji Paul Orešnik je v imenu kraja na državo naslovil apel, naj s to otvoritvijo ne bo konec sanacijskih del na Ljubnem, ki se kot še posebej izrazito potrebna kažejo pri jezovih. Slovesnosti odprtja mostu je prisostvovalo skromno število domačinov, saj javne napovedi dogodka praktično ni bilo. KF Ljubno ob Savinji Delov most (končno le) odprt Na Ljubnem so v torek, 14. junija, končno ie uradno odprli tako imenovani Delov most, ki ga udeleženci v prometu sicer uporabljajo že kar nekaj časa. Pred odprtjem mostu je bil na Ljubnem tudi pogovor o odpravljanju škode ob poplavah, ki so se ga udeležili predstavniki pristojnih ministrstev, predstavniki mozirske občine in krajevnih skupnosti. * Kako dolgo bo plaz še vztrajno odnašal cesto? Podolševa Kdaj pričetek sanacije Macesnikovega plazu? 19. novembra lani smo v 23. številki Savinjskih novic zapisali: "V Podolševi Macesnikov plaz, ime je dobil po lastniku zemljišča, kjer povzroča škodo, vedno bolj grozi kmetijam pod njim in spravlja v težave vse tiste, ki so odvisni od povezave z dolino po Panoramski cesti. Ljudje so jezni in nemočni hkrati, terjajo od države, da problem reši. A denarja ni, prihaja zima, sneg, mraz..." Sedem mesecev kasneje sicer (še) ne prihajajo zima, mraz in sneg, a stanje plazu je še vedno takšno, kot je bilo. Pravzaprav je še nekoliko slabše, saj se plaz, očitno zaradi večjih količin vode od pogostih in obilnih padavin, premika še hitreje. Za nameček je občinski inšpektor za ceste izdal odločbo, na podlagi katere je upravljalec Panoramske ceste, JP Komunala Mozirje, na daljšem odseku omejil največjo dovoljeno težo na 5 ton. To v praksi pomeni, da je onemogočen prevoz lesa, za katerega vemo, da je eden glavnih virov prihodkov tamkajšnjih domačinov. Tako ali tako pa je težav dovolj že s samim plazom, ki odnaša približno 35 metrov cestišča. V času počitnic vsakodnevne potrebe prevoza šolskih otrok sicer ne bo, ostaja pa vsakodnevna oddaja mleka, ki prav tako pomeni enega od stalnih virov družinskih proračunov prebivalcev Podolševe in se torej ne sme prekiniti. V skrajni sili sicer ostane tudi relacija preko Sv. Duha in Logarske doline, ki pa je vsaj za 10 kilometrov (v eno stran) daljša. Ni težko izračunati, kakšno podražitev to pomeni na liter mleka. Stanje, v kakršnem se nahaja cesta zaradi plazu, nenazadnje zelo negativno vpliva tudi na dejavnost turizma na tem območju, ki vidi prav v njem svojo še neizkoriščeno priložnost in perspektivo. Kar v ________________________________ zadnjih štirinajstih dneh so pred plazom obtičali trije avtobusi turistov. Dovolj slaba reklama, kajne? Da je stanje na plazu še vedno kritično, drži. To pa seveda ne pomeni, da se ni nič naredilo v smeri reševanja problema. Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj je lansko jesen takoj naročil geološke oz. geomehanske raziskave. Strokovnjaki so ugotovili (enakega mnenja so tudi domačini), daje prvi korak, ki ga je potrebno storiti, odvodnjavanje plazu. Vanj se namreč stekajo številni potočki in potoki, ki so, kot kaže, glavni povzročitelj drsenja ogromne zemeljske gmote. Sedaj je dokumentacija za ta poseg izdelana, manjkajo pa finančna sredstva. Zaradi zahtevnosti posega ne gre brez državnega denarja, zato so na občini pripravili vse potrebno za pridobitev sredstev iz postavke republiškega proračuna, ki občinam namenja 500 milijonov tolarjev soudeležbe pri odpravljanju posledic elementarnih nesreč. Računajo tudi na določen delež Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Treba je torej le še počakati na dodelitev sredstev, toda... Toda tukaj se zgodba né nadaljuje več. Realno je treba namreč upoštevati, da je tik pred vrati čas dopustov, ki se jih, sodeč po izkušnjah, najbolj držijo prav državne institucije. Kaj lahko se torej zgodi, da se bo vse skupaj zavleklo do jeseni, takrat pa bo (morda) izpolnjen tudi tisti del citata, ki govori o zimi, mrazu in snegu. Domačinom iz Podolševe se ob takih črnih predvidevanjih od nemoči zasvetijo oči, iz njih udari jeza in razočaranje. "Kakšna je to država, ki si privošči pustiti obmejne kmetije na milost in nemilost težavam, ki jih pestijo?" se sprašuje Peter Štiftar p.d. Rogar in obenem dodaja, da verjame, da si zavod za urbanizem in izvršni svet sicer prizadevata rešiti problem po najboljših močeh, a da je potrebno razumeti tudi tiste, ki so od Panoramske ceste eksistenčno odvisni. Tudi KS Solčava bi se morda lahko za svoj zaselek bolj energično zavzela. Kdaj bomo torej lahko zapisali, da so se na Macesnikovem plazu začela sanacijska dela? Upajmo, da čimprej in da ne prepozno. KF Nevarne pasti nad cesto Ob cesti od Ljubnega proti Logarski dolini visi nad njo kar nekaj na pol podrtih dreves, od katerih so nekatera že suha, nekatera pa so tudi še zelena. Tečejo morda zadnje minute do nezgode, ki jo lahko povzročijo. Kdo je zadolžen za njihovo odstranitev? Vzdrževalec ceste, lastnik zemljišča ali kdo tretji? Nekdo mora ukrepati, preden se zgodi nesreča! Tudi od Igle naprej proti Solčavi čakajo na padec na cesto nekatera suha drevesa. Upajmo, da bo opozorilo še pravočasno! Peter Plesnik fiiiliii IZ KRAJEVNIH SKÜPNÖSTlI TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI VABI NA 15. TRADICIONALNO PRIREDITEV OD LIPE DO PRANG ERJA. ki bo od petka, 1. julija do nedelje, j 3. julija 1994 J PROGRAM PRIREDITVE: l PETEK. 1. iuliia: I * ob 19.00 uri otvoritev razstave slikarskih del Lize Lik i in etnografske razstave "rokodelci na domu - štira" SOBOTA. 2. julija: * ob 8.00 uri začetek teniškega turnirja KÌM * ob 9.00 uri otroške igre * ob 15.00 uri nogometni turnir ženskih ekip * ob 20.00 uri VEČER POD TRŠKO LIPO, v katerem j sodelujejo akademska folklorna skupina France j Marolt, citrar Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik, j ženski kvartet Zdovčeve dečve. Za zabavo bo j poskrbel ansambel Zasavci. Prireditev bomo obogatili j z razglasitvijo najboljših zgornjesavinjskih želodcev in j ognjemetom. NEDELJA. 3. iuliia: * ob 8.00 uri nadaljevanje teniškega turnirja KIM VABLJENI! 25. Gornjegrajski praznik V Gornjem Gradu se že intenzivno pripravljajo na letošnji Gornjegrajski praznik. Prireditev, tokrat že 25. po vrsti, bo potekala od 9. do 17. julija. Kar se kulturne ponudbe tiče, si bo mogoče ogledati slikarsko kolonijo pod vodstvom akademske slikarke Cvete Bastelj, kulturni večer s predstavitvijo knjige Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah in razstavo na temo Ženske na starih fotografijah, ki bo Pod velbom. Tudi športnih prireditev ne bo manjkalo. Nekatere si bo moč ogledati (jadralno padalstvo Lepenatka '94, športno plezanje v Gradišču, lokostrelski, rokometni in košarkarski turnir) na nekaterih pa tudi sodelovati (tura z gorskimi kolesi na Lepenat-ko, pohod na Rogatec, streljanje na glinaste golobe). V času praznika bodo v Gornjem Gradu otvorili tudi novo Petrolovo bencinsko črpalko. Kmečka mladina bo pripravila srečanje citrarjev, harmonikarjev in pevcev ter Večer pod lipo s fantovskim petjem. Osrednja prireditev bo seveda ob koncu, 17. julija. Krstili so jo za "V petek in svetek", kmetje in kmetice ter rokodelci bodo namreč prikazali, kako so delali in se veselili nekoč. Ne gre spregledati, da bo vsemu naštetemu primerna tudi ponudba hrane in pijače. V Gornjem Gradu tako kot lani tudi letos pričakujejo veliko število obiskovalcev. Vabijo vas, da ste med njim tudi vi. KF DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE ZGORNJE SAV. DOLINE KRAJEVNI ODBOR GORNJI GRAD Vabi v okviru Gornjegrajskega praznika na srečanje mladih citrašev, harmonlkašev In pevcev 10.7. ob 14. uri v Gornjem Gradu. Po prireditvi bo zabava z ansamblom Zlatorog. Vabljeni! Za Flosarski bal bo Ljubno najlepše Največja ljubenska prireditev - Flosarski bal - dobiva iz dneva v dan bolj jasno podobo. Odbor, ki mu predseduje gospod Nastran, skrbi za sprotno realizacijo zastavljenih ciljev. Seveda pa ob tem računa na širšo pomoč Ljubencev. Ves julij bodo v Vrbju vsako soboto * potekale delovne akcije, s katerimi se bo urejal veseliščni prostor, zato velja povabilo za sodelovanje vsem, ki so pripravljeni nekaj uric prostovoljnega dela zamenjati za skupno malico, steklenico hladnega piva in dobro voljo. Ker je Flosarski bal prireditev, s katero živi ves kraj, ne le Vrbje, bodo krajani Ljubnega letos še posebej skrbno uredili okolico svojih domov. Konec julija; ko rože že tako ali tako najbolj cvetijo, se splača še bolj potruditi. In morda namignite sosedu, da Ljubno gosti Delovo turistično poroto, katere skrbnemu očesu ne uidejo niti gostilne niti trgovine. Ker je znano, da mora biti "ta prav" flosar moker tudi od znotraj, bodo na prireditvi vsekakor dobrodošli tudi "šankisti". Zato jih Odbor vabi na sestanek, ki bo v četrtek, 7.7.1994 ob 20.00 uri v Mali dvorani Prosvetnega doma na Ljubnem. Karolina Grudnik KULTURA Združeni v slovenskem pevskem zboru Vsakoletni pevski tabor v Šetvidu pri Stični je letos slavil častitljivi jubilej, 25. letnico uspešnega delovanja. Na njem je sodelovalo in skupaj zapelo 236 domačih pevskih zborov. Pevce, združene v slovenskem pevskem zboru, je vodil dirigent Igor Švara. Predsednik Slovenije, Milan Kučan je pevskemu taboru podelil srebrni častni znak Republike Slovenije, v zahvalo za četrtstoletno širjenje pevske kulture. Med pevskimi zanesenjaki, ki se vsa leta udeležujejo srečanja slovenskih pevskih zborov, zasedajo vidno mesto prav gotovo tudi pevski zbori iz Zgornje Savinjske doline. Njihova pripadnost edinstveni pevski manifestaciji se izkazuje preko odrekanj in napornih vaj ,v katere vtkejo nitke rodne doline, katero ponosno in častno predstavljajo na skupnem srečanju. Prav zato velja predsednikovo priznanje tudi njim, v zahvalo za nazaj in vzpodbudo v bodoče. Prireditev z naslovom Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi, je s poezijo povezoval igralec Polde Bibič. Slovenci pa smo še enkrat dokazali, da še imamo stičišča povezovanja, preko katerih se glas in srce združita v eno. Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi MPZ Raduha Ljubno ob Savinji MePZ Enakost Mozirje in DPZ Luče MPZ Bočna ŽPZ Bočna Novi uspehi godbe na pihala Delavska godba na pihala občine Mozirje je minuli vikend znova dobila lepa priznanja za svoje delo. Godbeniki pod vodstvom kapelnika Francija Goljufa so se v soboto, 25. junija, udeležili tekmovanja za pokal Ormoža, kjer so v kategoriji godb, ki imajo 20 do 40 članov, osvojili prvo mesto skupaj z godbo Alplesa iz Železnikov. Pripadel jim je lep pokal v trajno last. Prvo mesto pa ima še toliko večjo vrednost, če upoštevamo, da so na tekmovanju sodelovale godbe iz vse Slovenije, udeležbo pa so že pred tem selekcionirali. Dan kasneje, v nedeljo, je godba nastopila še na regijski reviji godb na pihala celjske regije v Grižah in tudi tam prikazala visok nivo svojega znanja. Nekaj godbenikov je tokrat nastopilo v delno obnovljenih uniformah, za kar se zahvaljujejo mozirskemu Elkroju. Številnim čestitkam godbenikom in dirigentu Delavske godbe na pihala občine Mozirje za doseženo 1. mesto na tekmovanju za pokal Ormoža se pridružuje tudi Polnost pevskega izražanja Kljub dokaj bogatemu kulturnemu udejstvovanju se v Gornjem Gradu ne morejo pohvaliti z lastnim pevskim zborom. Pomanjkanje tozadevne tradicije in drugačne usmeritve izražanja kulturnega izročila sta poglavitna vzroka za pevsko abstinenco v tem kraju. Vendarle se odgovorni zavedajo, da je potrebno ljudem v okviru možnosti nuditi duševne sprostitve, katerih se je moč naužiti predvsem ob skladno zapeti pesmi. Predstavitev komornega zbora Pentakord iz Ljubljane in okteta Prežganje v presenetljivo dobro obiskani gornjegrajski katedrali je vendarle dokaz, da se ljudje vedno bolj potrebujejo še kaj več, od osnovnih fizičnih potreb človeka. Komorni zbor Pentakord vodi priznani profesor Miro Kokol. V sorazmerno mladem zboru sodelujejo pevke in pevci iz kar dvanajstih okoliških krajev Ljubljane. Temelji pa segajo v zgodnja osemdeseta leta v vasico Podgrad pri Zalogu. Oktet Prežganje je celostno vključen v komorni zbor Pentakord, znotraj katerega delujejo kot samostojna vokalna osmerica pod strokovnim vodstvom dirigenta zbora. Sam izvedbeni nastop obeh sestavov je pomenil nekakšno izvirno pevsko izražanje, ki je strokovno vodenim glasovnim sposobnostim pevcev v akustično odmevni katedrali barvitost prelivajočih zvokov še dodatno oplemenitil. Prav posebej za to priložnost je zbor pripravil pesem Mene glavica boli. Petglasno zapeta pesem izvira iz Luč ob Savinji in je po besedah prof. Kokola pravi biser ljudskega petja, značilen samo za ta kraj. Tudi na takšen način se spoznavajo ljudje in kraji med seboj. Sicer pa je širitev kulturnih izmenjav in poglabljanje preprosto človeških in medkrajevnih stikov temeljno vodilo gornjegrajskih kulturnikov. Volje jim očitno ne manjka. Res pa je, da promocija kraja in doline v delu, ki ga pokrivajo ne more biti samo odraz dobre volje. Edi Mavrič ŠOLSTVO h : Galerija Mozirje Predstavitev raziskovalnih nalog V ponedeljek, 6. junija, so osnovnošolci vseh štirih šol v mozirski galeriji predstavili svoje raziskovalne naloge. Predstavitev je organiziral občinski Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, poleg avtorjev in njihovih mentorjev pa so se je udeležili tudi ravnatelji osnovnih šol, predstojnica organizacijske enote Ministrstva za šolstvo in šport iz Celja Majda Urank, predstavniki podjetij in krajevnih skupnosti. Iz OS Mozirje so predstavili: "Trgovanje v Mozirju nekoč in danes", "Samotne kmetije in hišna oprema" in "Razvoj turizma v domačem kraju". Osnovnošolci iz Luč so predstavili večletno nalogo "Ljudska glasba v Lučah". Spoznali smo tudi nalogi "Največje znamenitosti gornjegrajske katedrale" in "Uporaba mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev" iz OŠ Gornji Grad. Ljubenski osnovnošolci pa so predstavili "Kamnita tehnična dediščina v domačem kraju" in "Črni ogljik v ozračju". Vse predstavljene naloge so bile vsaka po svoje zelo zanimive. Majda Urank je pohvalila njihove ustvarjalce in mentorje, pripomnila pa je, da naj v bodoče tematiko nalog razširijo tudi na druga področja. Naloge pa naj pokažejo tudi v širšem prostoru, saj zaradi njihove kakovosti ni nobenega razloga, da bi jih skromno hranili zgolj zase. KF Nekemu dogodku ob rob Naše šole so pripravile v galeriji Mozirje razstavo raziskovalnih nalog. Ali drugače, šole so predstavile svoja dela, knjižničarke pa so pripravile razstavo, ki je vredna ogleda, še več, vredna je pozornosti! Ko se človek sprehodi ob panojih in se malo zamisli v vsebino prikazanega, se preprosto čudi, da zmorejo kaj takega šolarji osnovnih šol. To je ogromno delo, ki ga lahko opravijo le zelo prizadevne skupine zunaj šole. Kot je žal pri nas že kar v navadi, pa kaj radi podcenjujemo določena dela, tudi tovrstna! Baje je na sam dan otvoritve bilo le nekaj gostov, le nekaj malega poslušalcev otrok, ki so izredno skrbno poročali o svojem delu med ljudmi in zunaj šole. Kdor je že enkrat brskal po sledeh preteklosti ali tudi narodopisja, dobro ve, kako malo je virov, kako veliko je treba prehoditi, spraševati in iskati... To še daleč ni enostavno delo in bi prav zato zaslužilo širšo pozornost. Z veseljem smemo pohvaliti šolarje in njihove mentorje, da so svoje delo opravili tako odlično .Res so dela, ki jih v galeriji vidimo, zelo zanimiva, skrbno pripravljena, lepo urejena in lahko služijo marsikomu v poduk. Če bi šole že pred desetletji navajale otroke k raziskovanju domačega okolja, pa naj bo to zgodovinsko, narodopisno ali sociološko, bi danes imeli več virov, več podatkov, več znanja. Je res čas, v katerem živimo, obdan z brezbrižnostjo? Nam je res tako vseeno, kaj je z našo omiko, ki temelji na naši preteklosti? Nas res ne zanima delo pridnih šolarjev in mentorjev? Ali smo res tako samozadovoljni, da nas ne briga ohranjanje kulturne dediščine? Upajmo, da temu ni tako! Vsekakor bi razstava morala pritegniti več gledalcev in v drugo naj se prireditelji potrudijo obvestiti o podobnem dogodku vsaj "kulturniško srenjo", da bi z udeležbo vsaj malo poplačala trdo delo otrok in njihovih mentorjev. A. Videčnik Glasbena šola Nazarje Zaključni koncert Ob zaključku šolskega leta je nazarska Glasbena šola, tokrat prvič kot samostojna šolska institucija, pripravila zaključni koncert svojih učencev. Mladi glasbeniki so se predstavili v petek, 17. junija, ob 20. uri v Delavskem domu v Nazarjah. Na nastopu, ki so ga v glavnem delu oblikovali šestošolci - je bilo znova moč slišati odlično zaigrane skladbe na različnih instrumentih. Pozornost poslušalcev sta še posebej pritegnila dueta trobente in klavirja ter klavirja in tolkal. Tudi kvartet harmonik je navdušil, da o nastopu mladinskega pihalnega orkestra niti ne govorimo, saj je, kot običajno, "moral" zaigrati še dodatno skladbo. Učenci so si skupaj z učitelji Teodoro Garkovo, Tonijem Acmanom, Borisom Štihom, Viktorjem Papežem, Tadejo Cigale, Francijem Goljufom, Silvano Gorjanc in Davorjem Plambergerjem prislužili iskren aplavz in seveda - počitnice. Ob koncu koncerta je direktorica šole Olga Klemše pohvalila sedemnajst učencev za dveleten odličen uspeh, šest učencev za trud in prizadevnost ter pihalni orkester za uspešno delovanje. Nagrado sta prejela Suzana Hebar, ki je na državnem tekmovanju kitaristov v svoji kategoriji osvojila 2. nagrado, in njen mentor Viktor Papež. Za šolanje na srednji glasbeni šoli se letos ni odločil nihče, kot smo že poročali, pa jo je uspešno zaključil David Verbuč. V šolo so so vrnili tudi trije učenci, ki so že zaključili glasbeno šolanje: Tomana Es, Borut Repše in Matej Krajnc. KF, £ sociala'' s m m m ' * »» mm». CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE IŠČEMO NOVE REJNIŠKE DRUŽINE Družina je tista skupina, ki ima pri razvoju otroka odločilno vlogo. V družini otrok pridobiva podlage za svoj čustveni razvoj, občutek varnosti in ljubezni, delovne navade in sploh vse osnove, ki mu omogočajo, da se razvija v zdravo in zrelo osebnost. V tem smislu je družina nenadomestljiva. Kljub vsemu pa še vedno imamo otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri starših. Za te otroke je rejniška družina edina, ki jim lahko nudi ustrezne podlage za nadaljnje življenje. Otrok se v primerni rejniški družini zopet lahko počuti kot dei neke celote, pridobi občutek varnosti, samozavesti, spozna, da je ljubljen. Tega mu ne more dati internat, zavod ali kaka druga oblika družbenih institucij. NAMEN REJNIŠTVA je torej, da so otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 154. člen, prvi odstavek). Ker se dejansko odloča o nadaljni usodi nekega človeškega življenja, Center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših, ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, katerem živi. Ti vzroki so lahko alkoholizem staršev, neurejene družinske razmere, pa tudi oddaljenost bivanja od kraja šolanja. Pri odločitvi za rejništvo je zlasti pomembno, da se za sprejem otroka odločita oba partnerja, oziroma vsa družina, ki funkcionira kot zdrava in urejena družina, z dobrimi in odkritimi medsebojnimi odnosi, saj mu bodo le tako nudili tisto pravo družinsko življenje, za katerega je bil opeharjen v matični družini. Rejniško razmerje ni dejavnost s katero bi bilo možno dodatno veliko zaslužiti, pa vendar povejmo, da se rejnici za njeno delo povrnejo materialni stroški, ki jih ima pri delu z rejencem. Prejme pa tudi simbolično nagrado. Spoštovani bralci, naj vam ta prispevek ne izveni kot preprosto propagandno sporočilo in če ste v prebiranju članka začutili, da se je nekje was zganilo, česte začutili tovrsten čut za delo z otroki, nas prosimo pokličite na Center za socialno delo Mozirje, telefon 831-707, kjer se bomo z vami nadalje pogovarjali o našem skupnem sodelovanju pri delu, ki mu pravimo rejništvo. fAna Skornšek je rejnica v pravem pomenu besede. Je topla, prijazna in vedno nasmejana. Njej besede, kot so domače ognjišče, topla beseda in topel dom, veliko pomenijo. Je srečna in zadovoljna in to srečo brez pomislekov prenaša na svojih sedem otrok. Sedem otrok sem napisala namerno, kajti šest je njenih rojenih, sedma je rejenka Barbara. Pa jo kljub rejniškemu razmerju sprejema kot lastnega otroka. Barbara Poličnik je prijetna sogovornica, izredno komun|kativna in odprta oseba. Človek niti pomisli ne, da je njena življenjska zgodba malce drugačna od drugih otrok. Komaj štiri leta je bilo Barbari, ko so jo sprejeli v družino Skornškovih, zaradi neurejenih razmer pri njenih pravih starših. Ana pripoveduje, da je bilo včasih hudo, saj so take otroke zapostavljali. To jo je bolelo, zelo bolelo. Ravno zato se je pri Barbari še posebno trudila, da se ne bi čutila zapostavljeno, da bi ji dala dovolj ljubezni, topline, nežnosti, ki jo je ob prihodu v njihovo družino štiriletna Barbika tako zelo potrebovala. Ana je realna ženska. Ve, da lahko v življenju doseže cilj le z močno, trdno voljo in pogumom. Pravi, da je bilo zlasti od začetka, ko je sprejela Barbaro, večkrat slišati razne pripombe na njeno odločitev. Toda šla je preko njih in ve, da se je odločila pravilno. Ter dodaja, da so ji pri tem velikokrat stali ob strani in ji pomagali njeni otroci. Konec pogovora ja Ana zaključila s prelepo mislijo:" Ves trud je pozabljen in ni lepšega darila, ko sedaj gledam, kakšno punco mi je uspelo vzgojiti." Sama pravi, da je imela srečo, ker je prišla k tako dobrim ljudem. Kaj kmalu sta 'leta" in "stric" postala njen oče in mama. Hvaležna jima je za sleherno minuto njenega življenja, kajti onadva sta bila tista, ki sta odločilno vplivala, da je Barbara postala to, akr sedaj je. Nudila sta ji topel dom, zavetje, ljubezen, jo vzgajala. In kar Barbari pomeninajveč:" Sprejela sta me za svojo. Nikoli nista delala razlike med njunimi šestimi otroci in menoj. Bili smo si enakovredni, za vse je bilo dovolj ljubezni, toplega ognjišča in prijazne besede." Barbara je uspešno dokončala šolo za gospodinjske storitve. Največ je po njenih besedah pridobila v leto trajajoči Višji gospodarski šoli v Avstriji, kjer se je naučila kuhanja, šivanja, računalništva, učila se je dva tuja jezika, kar ji je precej pomagalo pri nadaljnem šolanju in življenju. Poličnik Barbara in njena rejnica Skornšek Ana, oziroma mama, kakor jo Barbara imenuje, se skupaj veselita njenih uspehov, kis ta si jih zastavili in jih s skupnimi močmi tudi dosegli. In čisto za konec še misel finskega politika: "Žalost, ki jo nosi otrok, je enaka bremenu, ki ga nosijo odrasli, le da jo otroci nosijo na zelo šibkih ramenih. ORGANIZACIJE TEKMOVALNI DUH PODREJEN PRIJATELJSTVU Gasilska društva, zavedajoč se svojega poslanstva in nenehne budnosti v službi bližnjega, vse leto dovolj zavzeto in odgovorno sledijo razvojnim trendom požarnovarnostne tehnike, katera jim omogoča optimalnejšo preventivo. Vsakoletno preverjanje usposobljenosti operativnih desetin je poleg samega tekmovanja priložnost za še tesnejšo medsebojno povezanost med društvi in izmenjavo izkušenj. Letošnje člansko občinsko tekmovanje na Rečici ob Savinji je ponovno dokazalo, da so desetine dobro pripravljene in da je delo v društvih, čeprav bolj slabo cenjeno, stalnica katera ne trpi ugovora. Organizator Občinska gasilska zveza Mozirje je ob pomoči domačega društva zagotovil dobre pogoje za nemoten in tekoč potek tekmovanja, v katerem morajo nepopolni razultati predstavljati drugi plan celostnega namena tekmovanja. Zmagovalci so prav vsi gasilci, katere smo v soboto srečali na Rečici. Trenutek slabe volje zaradi mogoče ponesrečene izpeljane vaje in zato nekoliko slabši rezultat od pričakovanega ni merilo dejanske pripravljenosti gasilcev. Tako kot v življenju so tudi na gasilskem tekmovanju odločilne podrobnosti in trenutna sreča. Letos so jo bile, poleg nesporne usposobljenosti, pri članih A največ deležne ekipe Gorica ob Dreti I, pred ekipo Gorica ob Dreti II in ekipo iz Mozirja. Pri članicah kategorije A so bile najuspešnejše Gorica ob Dreti pred tekmovalkami iz Mozirja in Rečice ob Savinji. V članski kategoriji B je največ točk - zbrala ekipa Pobrežje pred Novo Štifto in gasilci iz GD Nazarje. Izven te konkurence je sodelovala tudi enota iz Solčave. Pri članicah B pa so tekmovalke iz GD Pobrežje za slabe štiri točke zaostale za vrstnicami iz Radmirja. Kljub tekmovalni zasnovi ima vsakoletno gasilsko druženje globlji namen in pomen. Odgovornost in čast poslanstva sta elementa, ki dajeta gasilski organizaciji višji pomen od ostalih, pa vendar nižjega, kot bi se spodobilo. Tekst: Edi Mavrič Foto: Sašo Bernardi Dan Mercatorja v Mozirju "Mercator - najboljši sosed" Pod navedenim geslom je v soboto, 18. junija, v Mozirju ob Savinjskem gaju potekalo srečanje zaposlenih v poslovnem sistemu Mercator. Okrog 3.000 udeležencev je v imenu Zgornjesavinjske kmetijske zadruge pozdravil njen direktor Anton Vrhovnik, v imenu poslovnega sistema pa predsednik Živko Pregl. V uradnem delu srečanja so podelili tudi nagrade za leto 1993. Med dobitnicami je bila tudi poslovodkinja zadružne samopostrežne trgovine v Ljubiji Zdenka Bind. V dopoldanskem času so potekala finalna športna tekmovanja, popoldan pa je bil namenjen razvedrilu. Okrog 3.000 udeležencev seje ob dobri hrani in pijači ter glasbi imenitno zabavalo, kar so potrdile tudi številne pohvale v prvih dneh po srečanju. Ker je bila organizacija tako odlična, je bilo slišati tudi predloge, naj bi bil Dan Mercatorja prihodnje leto znova v Mozirju. Zadružna restavracija Gaj se je za to priložnost kadrovsko okrepila z dijaki srednje gostinske šole v Celju in v polni meri izkoristila povečano število gostov. Ob tem velja dodati, da je vse stroške organizacije srečanja v celoti pokril poslovni sistem Mercator. Tekst: KF,foto: C.Sem Zbor motoristov v Žekovcu Veliko konjskih moči na dveh kolesih Moto klub Mozirje je v dneh od 16. do 18. junija organiziral motociklistični tabor. Motoristi so imeli tokrat svoje mesto srečanja v Žekovcu ob spodnji postaji žičnice. Petkovo nestanovitno vreme z manjšimi padavinami ni privabilo večjega števila lastnikov jeklenih konjičkov. Boljše je bilo v soboto, ko je po dopoldanskem preganjanju temnih oblakov vendarle korajžno posijalo sonce. Po okrogli mizi o varnosti motoristov v cestnem prometu (več o njej prihodnjič) in krepkem golažu so se udeleženci zbora podali na panoramsko vožnjo po dolini, med katero so se ustavili tudi na ranču Veniše. V poznih popoldanskih urah so se sprostili ob spretnostni vožnji in družabnih igrah, večer pa je postregel z zabavo in plesom ob glasbi ansambla Chateau. Zbor so zaključili v nedeljo. Tudi letos je motociklistični tabor minil brez nepotrebnih izgredov in nezgod, kar daje organizatorju vsekakor pozitivno oceno. Da so motoristi v predvsem družabno zastavljen koncept uspeli vključiti tudi zelo resno problematiko njihovega vključevanja v promet in s tem povezane varnosti, je pa pohvale vredno, o čemer so si bili enotni tudi gostje okrogle mize. Tekst.KF Joto: C. Sem Zdenka Bind in Anton Vrhovnik Dvokolesni lepotci: močni, a nevarni v neveščih rokah h Orožnovih zapisov Rečica ob Savinji Najprej navaja Orožen območje tedanje župnije Rečica. To se s sedanjim ujema v toliko, da je k tej fari še pripadalo območje, ki je sedaj v župniji Radmirje in del, ki je sedaj v župniji Nazarje . O teh spremembah smo že pisali. Način Orožnovega opisovanja dogajanj je zanimiv tudi zaradi raznih obrobnih pripomb, ki pa so v današnjem času še kako pomembne in zgodovinsko zanimive. Tako na primer piše, da je na polju pod stransko potjo iz Prihove na Rečico, še videti ostanke rimske zgradbe in dalje tu da je bil izkopan tudi rimski nagrobnik, ki so ga kasneje vzidali v hišo Spodnja Rečica 12 (pri Hlačunu). Seveda hišna številka najbrž ni več enaka, je pa domače ime isto, ki pove za katero hišo gre. Dne 18. septembra 1231 je oglejski patriarh Berthold na Rečici sodil dvema kmetoma, ki sta vlomila v gornjegrajski samostan in tam kradla. V Celju so opravili cerkveno vizitacijo 27.6.1528. Zapisnik navaja, da so bili navzoči rečiški vikar Kašpar Lampuš, kaplan Mihael Rayff in cerkveni ključar Hans Schmalz. Baje so slednjemu farani prepovedali udeležbo na vizitaciji, pa je kljub temu prišel. Ta pripomba se lahko tolmači le tako, da je tedaj tudi na Rečici postajal vse močnejši vpliv protestantov, ki so očitno želeli, da ključar ne sodeluje pri tem dejanju. Da je takšno sklepanje utemeljeno, potrjuje zabeležka v zapisniku, po kateri je protestantska dejavnost Vrbovške gospe opisana, češ, da je svojim podanikom prepovedala plačevati cerkvene dajatve in od njih zahtevala, da so prišli poslušat protestantskega duhovnika, ki je živel na gradu Vrbovec. Baje je govoril "čudne reči", tako so napisali v zapisniku. Podobno trditev zasledimo v vizitacijskem zapisniku iz leta 1615, ko piše, da je na Rečici še "dosti heretikov". Rečiški vikar Blaž Požežnk pa je poročal, da je središče protestantizma v tej okolici na gradu Vrbovec in navaja nekatere rečiške družine, ki da so "heretične" (brezbožne), kot Klanšek, Tavčar, Prislan in Kriegl. Ljubljanski škof Ivan Tavčar (1580 - 1597) je kupil na Rečici Tavčarjev dvor od Hannsa Hurnuss - a. To posest je potem dedoval sorodnik škofa, Gašper Tavčar. V času, ko je Orožen popisoval stanja, je bila lastnica dvora zadnja tega rodu in neporočena, Uršula Tavčar. Ljubljanska škofija je imela v lasti grad Vrbovec in pravtako grad Rudenek. Slednjega je kupil škof Konrad dne 20. aprila 1578. Iz pogodbe je razvidno, da je grad prodal Wolf Sigmund von Gaissrukh. V letu 1595 pa najdemo podatek, daje ljubljanski škof Johann (Ivan T avčar, op.A.V.), v Gornjem gradu sklenil pogodbo o najemu tega gradu s svojim bratrancem Gašperjem Tavčarjem (v listini Tautscher), taje bil visok vojaški dostojanstvenik v deželi Štajerski. Predmet najema je bil tako grad, kot tudi ostala pripadajoča posest. Najemna doba je bila določena na 5 let. Zanimivi so pogoji za najem, ki so navedeni v listini. Najemnik Gašper Tavčar je moral skrbeti za vedno pripravljene konje, ki so služili za boj proti sovražnikom, moral pa je skrbeti še za ustrezno število vojaško izvežbanih hlapcev, hkrati pa naj prevzame njih vodstvo v primeru vojne. Gornjegrajska gosposka se je zavezana plačevati ustrezno vsoto za vzdrževanja vojaške enote. V listini so do podrobnosti navedene pravice najemnika v primeru vojnega pohoda, ko se dajatve za vsak dan posebej plačujejo. Kot navaja Orožen, pa je Gašper Tavčar že leta 1598 najemno pogodbo razdrl. Za raziskovalce bo zanimiv inventurni popis ob predaji gradu Rudenek, tudi tega navaja Orožen. Novo zgrajeno kapelico v gradu Rudenek je škof Hren posvetih 8. oktobra 1628. Uporni kmetje so grad Rudenek leta 1635 izropali, od tedaj je ostalo poslopje brez strehe in je hitro propadalo. Grad Vrbovec je prišel po izumrtju grofov Celjskih (1456) v last cesarja Friderika IV, torej družine Habsburžanov. Od leta 1458 je bil najemnik gradu Tomaž Pfafojčer, od leta 1472 je to bit Benko pl. Lustthal. Od leta 1505 je upravljal grad Tomaž Gradenecker. Dne 14. marca 1530 je bil v Pragi podpisan dogovor o najemu gradu s strani Ivana pl. Kazianer - ja. Ko pa je le - ta doživel vojaški poraz, so proti njemu vodili proces in mu grad Vrbovec tudi odvzeli. Toda kmalu je uspelo njegovi hčerki Školastiki, ki je bila poročena z Ulrichom pl. Eitzig -om, grad spet pridobiti v najem. Tako navaja Orožen, da je v njem leta 1602 živela tudi vdova Kazianerja, Elizabeta. Pozneje je grad prešel v last, lastnik pa je bil Baltazar Wagen Freiherr von Wagensberg. Že njegov naslednik Hanns Sigmund Wagen von Wagensberg je grad 14. maja 1603 odprodal Štajerski deželi, ta pa 3. aprila 1615 ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu (ljubljanski škofiji). Cena je bila 4000 zlatnikov, očitno pa tega zneska škofija ni zmogla, zato je najela posojilo pri Kartuziji v Žičah in to 3500 zlatnikov za dobo 5 let in z zastavo svojih nepremičnin v bližini Šentjurja. V gradu Vrbovec je škof Hren zgradil kapelico in jo 31. maja 1617 tudi posvetil. Orožen izraža domnevo, da je tedaj še stala na skali sredi gradu Stara trdnjava... To je zanimiv podatek iz katerega lahko marsikaj sklepamo o začetkih gradu Vrbovec. Hrenov odvetnik Elias Andrian, je pisal pismo graškemu škofu, Tomaž Hren pa je ob robu dopisal "Fulmen Alttenburgi ad Scellum", kar bi pomenilo sporočilo o tem, da je strela upepeljila kapelico v gradu Altenburg oziroma Vrbovec. V pismu istega pisca, na isti naslov, pa leta sporoča, da so škodo po požaru že odpravili, pismo datira z 22. junija 1620. V letu 1635 je bil najemnik Vrbovca zloglasni Johann Petschacher. (Omenjen je v drugih virih kot brezobziren izkoriščevalec svojih podanikov, op.A.V.). Zato so kmetje v času uporov tudi oropali grad. Temu so sledile sankcije, ki so presegale običajne okvire, zato so se kmetje tudi pritožili na škofijo, ki je bila zemljiška gospoščina. Zanimiv je zapisnik o zaslišanju kmetov v Gornjem Gradu, napisan je bil 3. septembra 1637. Zaslišani so bili: Tomaž Jevšnik, Luka Glešer, Tomaž Kampuš, Gregor Brezovnik, Ahac Verk, Jakob Kauc, Matjaž Kaker, Anton v Dolu, Benedikt Hribernik, Pavel Ozrem, Lovro Lončar, Tomaž Ojstršek, Andrej Hlačun, Kancijan Plahutič, Matija Belej, žena Petra z Dola, Eva Kobole, Kristina Verčkovnik, Krištof Borsečnik, Jurij Kranjc, Jurij Vuče, Jernej Klabničič?, Matevž Urb, Pongrac Slatinšek, Baste Baue, Primož Goličnik, Jurij Zakrajšek, Adam Seničnik, Simon Berot, Martin Slatinšek, Miha Dobrač, Marko Ramlek, Krištof ?, Andrej Tkavc, Valent Drofelnik, Jernej Zupan, Gašper Verbančič, Matevž Gostnik, Anton Jevšnik, Matija Scherikh? in Gašper Klemenčič. Izvirnik zapisnika je Orožen prebral v arhivu škofije v Gornjem Gradu. V njem so izjave vsakega izmed zaslišanih, med njimi pa so tako obdolženci, kot tudi priče. Kaj lahko domnevamo, da so nekateri priimki pisani napačno, saj so graščinski zapisnikarji bili pogosto tujci. Zapisnik sta podpisala Johann Friederich von Schrattenbach in H. von Gaissruckh. Morda še ta drobna zanimivost, v letu 1720 je v Vrbovcu škof Leslie posvetil duhovnika Silvestra Herendlerja. Grad Negojnica je stal na južnem, strmem pobočju hriba Tir in to med dvema vrhovoma. Že v času, ko je Orožen tod okoli popisoval, so tam bile le še ruševine, zapisal pa je, da je preteklost tega gradu nepoznana. Lešje (Haslachhof) leži na desnem bregu Savinje pod Melišami. V začetku 17. stoletja je bil last Jurija Milošiča, ki je bil visok škofovski uradnik v Gornjem Gradu. Po smrti njegove žene Marte je posest odkupil Sigmund Freiherr von Wagen. Kasneje je posestvo zastavil za 2100 zlatnikov Baltazarju Tavčarju, župniku v Laškem in končno ga je ta odprodal svojemu bratrancu, Hansenu Tavčarju. Vdova po njem je zastavila škofu Tomažu Hrenu tri podanike, ta pa jih je podaril svojemu odvetniku Andrijanu. Kot kaže, vse skupaj ni bilo zakonito, ker so okoli tega sprožili pravni spor. Leta 1790 je postal lastnik Lešja Franc Merjašič, posestnik gradu Brdce nad Mozirjem. (se nadaljuje) LJUDJE IN DOGODKI :;:v:;.";.";:;:v:v:;:v:vXvXvXx)v:;i;tv:vXv:::xXvt;tvX>:X;tv:v:;X::x:v:xix:::::x:vivivivi:i;j:j:j:|:v:i:;:;:;XjX Humanitarna pomoč preko radijskih valov Kot smo zapisali v prejšnji številki Savinjskih novic, lahko tokrat preberete nekaj najbolj zanimivih pa tudi pretresljivih zgodb, v katerih je mozirski radioamater Ludvik Es sodeloval kot posredovalec sporočil. Takole jih opisuje: " Med obleganjem Dubrovnika oktobra 1991 sem od tam sprejel sporočilo za letalsko družbo Adria. Uslužbenka Mare Kasik, ki sem ji to sporočilo po telefonu prebral, me je zaprosila, če lahko poizvem o njenih sorodnikih v Dubrovniku, od koder je doma. To mi je uspelo večkrat zapored. Njeni domači so bili živi in zdravi. Po treh tednih pa sem po hudem srbskem obstreljevanju dobil sporočilo, daje Marina hiša v Dubrovniku porušena, a brez vesti o njenih domačih. Preden sem ji to sporočil v Ljubljano, sem prosil centralno radioamatersko postajo v Zagrebu, naj preko RK v Dubrovniku dobi informacije o njihovi usodi. To so kmalu uspeli in Mare kmalu po mojem žalostnem sporočilu obvestili, da so njeni v Dubrovniku živi in zdravi, saj so bili v času obstreljevanja v zaklonišču. Po končani blokadi se je Mare vrnila v svoj rojstni kraj, pred tem pa se je po telefonu poslovila in se zahvalila za pomoč. * * * Dve deklici iz zbirnega centra v Mozirju že več mesecev nista slišali ničesar o svojcih, ki so ostali v Bosni. Prosili sta me za pomoč. Imeli smo srečo. Kmalu smo našli postajo s področja Gračanice. Deklici sta trepetali od strahu, kaj bosta izvedeli. Radioamater v Bosni je zavrtel telefon in prva je izvedela, da so doma vsi živi in zdravi. Zajokala je od veselja. Ko sem sporočil podatke o drugi, ja radioamater v Gračanici dejal: Ta naj malo počaka.’ Čez nekaj časa je presenečena zaslišala glas svojega očeta in ne oče ne hčerka zaradi solz in veselega razburjenja nista mnogo govorila. Izvedeli smo le, da so njeni doma vsi živi in zdravi ter jim sporočili naslov njihove hčerke v Mozirju. Sredi julija 1992 je zaprosil za pomoč bosanski delavec Emsud iz Šmartnega ob Paki. Starša njegove žene, Avdo in Fatima, oba stara nad 80 let, sta živela v Kozarcu pri Prijedoru. Tam so Srbi večino krajev požgali, mnogo prebivalcev pobili ali pa jih izgnali. Več dni sem radioamaterje v Bosni vztrajno spraševal, kje so begunci s tega področja. Končno so mi sporočili iz Zenice: ’Tukaj jih je 12.000.’ Moje sporočilo je bilo nato večkrat objavljeno na radiu Zenica, vendar zaman. Avdo in Fatima se nista javila. Po štirih tednih neuspešnega iskanja me je sredi avgustovske noči nek radioamater iz Zenice prosil za prevzem več njegovih sporočil za Slovenijo. V poznih urah sem vrtel telefon, budil ljudi in prenašal sporočila, da so njihovi svojci v Zenici živi in zdravi. Tja sem potem vračal povratna sporočila. Radioamater iz Zenice me je na koncu vprašal: 'Ali ti lahko tudi jaz kaj pomagam?’ Ponovil sem mu zgodbo o Avdu in Fatimi. ? Če sta tukaj, ju bom našel. Pogledal bom v centralno računalniško evidenco,’ je obljubil. Že naslednje dopoldne sem dobil sporočilo: ’Avdo in Fatima sta bila tukaj in sta 31. julija odšla s transportom RK na Hrvaško. Po tem sporočilu je njun zet Emsud takoj odpotoval v Zagreb, kjar so ga napotili v Varaždin. Tam je v begunskem centru našel Avda in Fatimo. Med srbskim napadom na Jajce jeseni 1992 sem od tam sprejel prošnjo, da naj po telefonu posredujem na slovensko RTV sporočilo z naslednjo vsebino: 'Mesto Jajce je obkoljeno in hudo granatirano. V mestu divjajo požari. Tu je tudi mnogo beguncev in vlada huda lakota. Mnogo je mrtvih in ranjenih. Obstaja velika nevarnost epidemij. Zdravil in hrane nimamo. Potrebujemo nujno pomoč. Sporočite, prosimo, vsem, ki nam lahko pomagajo.’ Sporočilo je bilo takoj posredovano na željene naslove. Na radiu in televiziji je bilo še isti dan prebrano, toda nesrečnim ljudem v Jajcu ni mogel pomagati nihče. Srbi so tam do kraja opravili svoj barbarski posel. Med prvim obleganjem Goražda maja lani sem poslušal njihovega radioamaterja Viktorja, ki je z utrujenim glasom prosil druge radioamaterje, naj pošljejo kot moralno vzpodbudo stradajočim ljudem čestitko ob njihovem muslimanskem prazniku Bajramu. V Goraždu so ljudje takrat umirali od lakote. Viktor je vse čestitke in sporočila snemal, nato pa so jih predvajali na lokalnem radiu. Rad sem se pridružil tem čestitkam in dobrim željam, Viktor pa se mi je še posebej zahvalil, ker je prišlo voščilo iz Slovenije. V začetku decembra lani sem sprejel iz Brijesnice blizu Doboja naslednje sporočilo mame Žumre za hčerko v Celju: ’Naši so s Srbi izmenjali mrtve borce, med njimi sta tudi moja sinova in tvoja brata Avdo in Mehmed.’ Ob presunljivem hčerkinem kriku, ki sem ga zaslišal iz telefonske slušalke po prebranem sporočilu, sem imel tudi sam občutek sokrivde. Zelo mučno mi je bilo, ko se mi je hčerka med jokom zahvalila za tako žalostno sporočilo. * * * V Arizoni v ZDA živi že od marca lani sarajevska športnica Mirsada Burič, ki smo jo med olimpijado leta 1992 gledali na TV ekranih, kako je trenirala pred odhodom v Barcelono po sarajevskih ulicah med streljanjem snajperistov in padanjem granat. Od januarja lani, ko je bila še v Ljubljani, in tudi potem, ko je odpotovala v ZDA, kjer se je decembra poročila, sem doslej že blizu petdesetkrat prenašal njena sporočila svojcem v Sarajevu in obratno. Mirsada in njen mož Eric, Američan, ki ga je sarajevska športnica očarala, ko jo je med olimpijado videl na TV, jo potem obiskal v Ljubljani in jo prepričal za odhod v ZDA, si prizadevata pomagati ne samo njenim svojcem ampak tudi ranjenim otrokom. Eric je bil letos marca tudi v Sarajevu, a mu ni uspelo odpeljati Mirsadinih svojcev. Dogovoril pa se je za odhod več ranjencev v Ameriko in za drugo medicinsko pomoč. O Mirsadi, ki je v ZDA zelo popularna, pa naj bi posneli celo film. A to je že druga zgodba, o kateri bomo verjetno slišali in brali." Za zaključek samo odlomek iz pisma Mirsade Burič Ludviku Esu, ki najbolj nazorno prikazuje vlogo radioamaterjev v tej vojni: "V tragični vojni v Bosni Vi in vaši prijatelji radioamaterji vzpostavljate kontakte in prenašate sporočila in tako vsaj do neke mere blažite bolečino in žalost ljudi. Če ne bi bilo radioamaterjev, kakšna tragedija bi šele potem to bila!" KF POMAGAJMO PODPEČNiKOVIM! V noči z28, na 29. junij fe v požaru zgorela stanovanjska hiša družine Podpečnik iz Dola 12, v Brezju. Preko OO RK Mozirje je takoj stekla akcija pomoči. Iz republiških solidarnostnih sredstev je že prispelo 500.000,00 SIT, odbor za odpravo posledic tega požara pa naproša tudi vse občane, dapomagap po svojto močeh. Sredstva za pomoč nakažite na žiro račun OORK Mozirje št 620)0-678-64016 ali neposredno članom odbora-Mariji Ješovnik, Vinku Ercetu, Simonu Belaju, Rafku Krznarju ali Ediju Mavriču. :_ : LJUDJE IN DOGODKI Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne Od najstarejših do najmlajših Turistično društvo Nazarje in Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje sta bila tudi letos organizatorja izbirnega tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne, ki je potekalo v soboto, 25. junija, popoldan v lepem ambientu pred gradom Vrbovec v Nazarjah. Prizorišče so s svojimi deli popestrili tudi člani likovne sekcije "Februar" iz Celja. 23 harmonikarjev se je pomerilo v štirih starostnih kategorijah. Strokovna žirija, ki jo je vodil prof. Marjan Lebič kot predstavnik organizatorja iz Ljubečne, je med njimi za napredovanje v polfinale, ki bo konec avgusta v Rogaški Slatini, izbrala: iz I. kategorije (do 16 let) Primoža Založnika iz Vitanja, iz II. kategorije (16-45 let) Jožeta Brglesa ml. z Ljubnega, Kristijana Germelja iz Luč, Braneta Belaja iz Gornjega Grada in Zdravka Detmarja z Ljubnega, iz III. kategorije (45-65 let) pa Stanka Vrčkovnika iz Šoštanja. Posebne nagrade so dobili: najmlajši Primož Založnik (10 let) iz Vitanja, najstarejši Karel Ajnik (77 let) iz Luč in edina ženska predstavnica v tekmovalnem delu Bernarda Podlesnik z Ljubnega. Tako kot lani je občinstvo z glasovnicami tudi letos izbiralo godca Zgornje Savinjske doline. Ta laskavi naslov si je priigral 27-letni Zdravko Detmar, ki je lani na polfinalnem tekmovanju osvojil srebrno plaketo. Štiriurno merjenje moči v znanju igranja na harmoniko je s svojim nastopom popestrila družina Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki je redna udeleženka prireditve Družina poje v Andražu nad Polzelo. Organizator je s tem želel vzpodbuditi k podobnemu nastopu tudi katero od zgornjesavinjskih družin, saj razmišlja od neke vrste srečanju družin v zimskem času. Piko na "i" je s prisrčnim nastopom pristavila še Tanja Čretnik iz Frankolovega, ljubljenka občinstva v Ljubečni in lanskoletna dobitnica majolike NT&RC na tem tekmovanju. Organizacijo in izvedbo prireditve lahko ocenimo višje kot lani. Tu so že prve izkušnje, na podlagi katerih je mogoče trditi, da se je prireditev "prijela" in da je ustrezen tudi njen termin, ki pa ga bo treba v bodoče prav gotovo vezati na zadnji junijski vikend in ne na sam Dan državnosti. Možnosti širitve in napredka v smislu kvalitete pa je tudi še zelo veliko. Tekst: K F Joto: C. Sem Godec Zgornje Savinjske doline za leto 1994: Zdravko Detmar Pozabljeno furmanstvo Konj je bil od nekdaj prijatelj in zvesti spremljevalec človeka. Od tedaj, ko je človek ugotovil delovne sposobnosti te priljubljene živali, sta dejansko nerazdružljiva . Ko še ni bilo raznih vlečnih naprav in strojev, je predstavljal konj neprecenljivo vrednost človeku, razvoju in ne nazadnje gospodarstvu. V naši dolini je bilo še celo po drugi svetovni vojni veliko furmanov, ki so opravljali razna gozdna dela, prevoze lesa in seveda tudi kmetijska pravila. Povojna gledanja na razvoj, so bila konju nenaklonjena in še več, začenjala se je neka "gonja" proti konjem, češ traktor bo vse nadomestil, traktor je bodočnost... Tako seje število konj hitro manjšalo in konjereja je nazadovala. Šele v sedemdesetih letih so vojaški strokovnjaki spet priklicali iz pozabe konjerejo in pričeli pospeševati nabavo konj za domačo in seveda tudi za vojaško rabo. Kako pa je bilo nekoč? Kmetje so v tedanjih razmerah rabili konja za delovno silo na vseh ravneh. Posebno so se obnesli v ravninskih predelih, kjer so številčno tudi prevladovali, dočim so hribovski kmetje bolj uporabljali vole kot vlečno silo.Še pred 200 leti so konjske vprege povezovale kraje, pokrajine in države med seboj. Evropa je bila preprežena s poštnimi "linijami", prevozi blaga pa so prav tako pomenili pomembno dejavnost furmanov. Prevozniška podjetja so povsod po svetu rastla kot gobe po dežju, na drugi strani pa je država uvajala razne "hitre" pošte prav z jezdeci, ki so drveli iz kraja v kraj in hitro dostavljali pošto ali druga obvestila. Da o vojaškem pomenu konj sploh ne govorimo!. Naši kmetje so iskali v furmanstvu dodaten vir zaslužka, saj kmečka posestva niso dajala dovolj za preživetje številčno močnih družin. Tako se je poleg obrtnega furmanstva razvilo še kmečko. Tu je seveda šlo tudi za pojave dvojne dejavnosti na kmetijah, največkrat je kakšen od odraslih otrok pričel s furmanstvom in si tako ustvaril pogoje za preživetje. Zato v naših razmerah ne zasledimo veliko furmanov, ki so se podajali na "veliko" cesto in prevažali blago iz kraja v kraj. Več je bilo takih, ki so iskali svoj zaslužek v gozdnem delu in prevozu lesa. Pri spravilu lesa je bil konj nepogrešljiv in seveda tudi furman, ki je to delo znal opravljati. Ko je bil les v dolini, če ga niso plavili, so ga pa prevažali, največ na železniško postajo Šmartno ob Paki. Pa tudi v bolj oddaljene kraje so vozili les za predelavo. Furmani so bili vedri ljudje, čeprav je bilo njihovo delo vse drugo kot lahko. Posebna zanimivost je bila prav skupinsko delo, saj furmani niso posamič prevažali lesa, ampak v skupinah in si pri tem medsebojno pomagali pri premagovanju vzpetin in v primeru, ko se je voz prevrgel ali pokvaril. Imeli so orodje kar s seboj in so manjše okvare hitro popravili. Prav to povezanost so znali izkoristiti tudi za družabnost po trdem delu. Tako v planinah, kot tudi ob cestah, kjer so bile znane "furmanske" gostilne. Tu so krmili konje, pa seveda marsikatero ušpičili. Starejši ljudje še pomnijo, kako so odmevale pesmi, ko je kolona furmanov peljala skozi kraj, ali pa so pokali biči v pozdrav, pa tudi v jezo, kadar so furmani to počeli v jutranjem mraku. Znane so razne furmanske zgodbe in prigode, denimo tiste, kako je kje strašilo, to so verjeli za Struge in Sotesko. V slednji se TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE se iskreno zahvaljuje vsem, se posebej pa krajanom Nazarij, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi izbirnega tekmovanja za Zlato harmoniko. m LJUDJE IN DOGODKI je pogosto na voz spravil sam hudič in konji so komaj vlekli, v Strugah pa je po pomoru gostilničarja in njegovih svojcev že kar redno strašilo. Jasno je, da so pri tem hudo pretiravali in kar tekmovali, kdo bo povedal bolj grozljivo prigodo... Furmanstvo je tonilo v pozabo in prav je, da obudimo spomin na naše prednike, ki so po planinah v najhujših okoliščinah spravljali les, ga potem prevažali in poskrbeli za marsikatero dostavo blaga na dom naročnika. To so pogosto opravili na poti domov. Konj in voz sta bila furmanu sveta, to je bila svojevrstna naveza, ki je presegala običajno skrb za delovna sredstva. V tem je bilo veliko ljubezni in hkrati skrbi, saj sta le dober konj in dobro vozilo zagotavljala uspešno delo furmanov, ki niso marali tistih iz svojih vrst, ki so eno ali drugo zanemarjali. Zvoki citer na Ljubnem V četrtek, 2. junija 1994, je bilo v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji prvo izbirno tekmovanje citrarjev Savinjske doline in Koroške. Prireditev sta organizirala Prosvetno društvo Ljubno in ZKO Slovenije. Na razpis se je prijavilo deset kandidatov, nastopilo pa jih je devet, ker se je citrarka Marija Završnik iz Braslovč pred tekmovanjem poškodovala. Na tekmovanju so nastopili citrarji: Alenka Mirkac, 11 let, Nataša Ledinek in Alja Krevh, 15 let, vse iz Slovenj Gradca, Tina Pandev, 11 let iz Prevalj, Marko Barle, 16 let iz Velenja, Jaroš Ocepek, 17 let iz Raven na Kor., Branka Fišer, 19 let iz Dravograda, Fanči Lapajne iz Zabukovice. Našo dolino pa sta zastopala Alojz Lipnik iz Solčave in Tone Mlačnik iz Luč. Igro na citrah je ocenjevala tričlanska komisija v sestavi: gospa Cita Galič, predsednica, gospod Vladimir Brlek, član ZKOS in gospod Aleksander Primc, slovenski citrar. Najvišje število točk so prisodili citrarju iz naše doline, gospodu Tončku Mlačniku iz Luč, za izvirnost (igral je tudi lastno skladbo), muzikalnost in originalnost. Čestitamo! Čestitka pa velja tudi vsem sedmim citrarjem, ki se bodo udeležili prvega državnega prvenstva v Grižah. Pogoj za uvrstitev je bil nad 70% osvojenih točk. Prireditev je zelo uspela. Uresničiti so jo pomagali: IS SO Mozirje, LESKOM d.o.o. Nazarje, GG Nazarje, Garant Polzela, ERA Vino Šmartno, Savinja Mozirje, Gostilna Prod Ljubno, Zadruga Mozirje, KS Ljubno, Helios trgovina Ljubljana, Adriatic, LB Velenje. Vsem prijaznim sponzorjem, ki imajo posluh tudi za kulturne prireditve, se Prosvetno društvo Ljubno iskreno zahvaljuje za pomoč. Priznanje za izvrstno organizacijo, ki smo ga bili deležni s strani ZKO Slovenije in obiskovalcev, pa velja članom odbora Prosvetnega društva Ljubno ob Savinji. Lenka Kralj Furmanski praznik v Mozirju Kot v članku "Pozabljeno furmanstvo" opisuje neutrudljivi zbiratelj, opazovalec, zapisovalec in ohranjevalec naše kulturne dediščine ter odličen poznavalec zgodovine furmanstva, Aleksander Videčnik (leta 1988 je izšla njegova brošura Furmani ob Savinji in Dreti), sega ta dejavnost tudi pri nas daleč nazaj v preteklost. Tesno je povezana z gozdom in kmetovanjem, v naših krajih je zanjo značilno tudi prehajanje iz roda v rod. Razlogov za njeno ohranjanje je torej več kot dovolj. Ravno iz tega vidika so začeli svoje razmišljanje tudi organizatorji Furmanskega praznika v Mozirju. Konj in človek sta od vsega začetka odlično sodelovala. Sprva pri delu, sedaj, ko je dela s konji zelo malo ali skoraj nič, pa pri športu. Tako so športne panoge, v katerih se na nekoliko drugačen način zrcali razumevanje med človekom in konjem, smiselno nadaljevanje njunega skupnega sožitja. Zgornjesavinjsko okolje je zaradi svoje tradicije furmanstva, ki je bilo v tesni zvezi s takratnim načinom kmetovanja in dela v gozdu, samo po sebi idealno za razvoj tovrstne turistične ponudbe, česar se morda kar malce premalo zavedamo. Konjeništvo v različnih oblikah je lahko glede na deficitarnost stacionarnih kapacitet v tem prostoru ena od privlačnih dejavnosti, ki bodo zmogle privabiti v naše kraje večje število takšnega oddiha in sprostitve željnih turistov. Kraj Mozirje, denimo, naj bi glede tega sploh prednjačil, saj se konjeništvo v principu zelo skladno ujema z neokrnjeno naravo, ki jo v najlepši luči prikazujemo v Savinjskem gaju. Treba je torej z ustreznim sodelovanjem vse skupaj le povezati v celoto. Letošnji Furmanski praznik, ki bo potekal v soboto in nedeljo, 23. in 24. julija, bo v tekmovalnem delu razdeljen v dve panogi: dvovprege in preskakovanje ovir. Celotno tekmovanje bo razporejeno skozi oba dneva, veliki finale pa je zamišljen v obliki skoka v višino, kjer bodo tekmovalci naskakovali državni rekord 197 cm, ki ga je pred dvema letoma prav v Mozirju s konjem Graceom postavila Maja Novak iz Gotovelj. Po zagotovilih organizatorja bo prireditev, ki se bo odvijala na nogometnem igrišču v Lokah, tako v tekmovalnem kot tudi v organizacijskem smislu v zgornjem kakovostnem razredu vključno z gostinsko ponudbo. Tekst:KFfolo: C. Sem Furmanski praznik 1992 NASVETI DEMONSTRACIJSKI POSKUS SETVE STRNIŠČNIH POSEVKOV NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE Bliža se čas žetve in s tem tudi odločitev, kaj bomo posejali na požeto njivo. Nobena njiva naj po žetvi ne bi ostala prazna. V lanskem letu smo na Ljubnem sejali različne strniščne posevke. V poskusu smo imeli 8 različnih posevkov in sicer: sudansko travo, jaro grašico + oves, ozimno grašico + mnogocvetno ljuljko, mnogocvetno ljulko v čisti setvi, grašljinko (landsberška mešanica), krmno repico, aleksandrijsko deteljo + mnogocvetno ljuljko ter oves v čistem posevku. Setev je bila opravljena 31. julija, teden dni po žetvi pšenice. Pognojeno je bilo s 24 m3 kokošje gnojevke/ha, kar je 235 kg/ha čistega N, 199 kg/ha fosforja in 115 kg/ha kalija. Posejana površina je ozelenela že 4. avgusta, saj je bilo takoj po setvi dovolj padavin. Rast posevkov smo vseskozi spremljali in opravili dve meritvi (oceni) pridelka. Vso rastno dobo je bilo dovolj padavin. Dovolj vlage in temperaturna nihanja so vplivala na različno intenzivnost rasti pri posameznih posevkih skozi vso rastno dobo. Sudanska trava, ki je v začetku rasti dobro startala, se je ob koncu izkazala kot najslabši posevek. Posevek jare grašice in ovsa je bil v začetku slabši, kasneje pa se je zgostil in ob zadnji meritvi dosegel višino 70 - 80 cm. Posevek ozimne grašice in mnogocvetne ljulke je bil ob meritvi 8. oktobra zelo lep in gost, visok 70 - 80 cm. Posevek čiste setve mnogocvetne ljuljke seje v drugi polovici rasti izredno zgostil in ob koncu dosegel višino 80 cm. V posevku grašljinke sta v začetku rasti bujno rastli ljuljka in grašica, irikarnatka pa se je razrastla nekoliko kasneje. NASVETI Krmna repica je dobro izkoristila vlago in toploto in je bila po 55 dneh visoka 60 - 70 cm. Posevek aleksandrijske detelje in mnogocvetne ljuljke je v začetku rasel nekoliko počasneje, kasneje se je zgostil in dosegel višino 70 - 80 cm. Aleksandrijska detelja je nežna rastlina toplega podnebja, zato je ne priporočamo. Oves v čisti setvi je bil ob meritvi zelo lep in v fazi začetka latenja, visok pa 80 -100 cm. * Tabela 1: Pridelki zelene mase, suhe snovi, prebavljivih beljakovin in škrobne vrednosti ob drugi meritvi 8.10. - 70 dni od dneva setve Vrsta posevka v Kol. sem. kg/ha ZM t/ha SS t/ha PB kg/ha ŠE 1. sudanska trava 40 16,2 2,9 293 1.668 2. jara grašica 70 + oves 80 37,3 8,2 895 2.532 3. ozimna grašica 40 + mnogocv. Ijuljka 20 37,8 6,8 1.153 3.610 4. mnogocvetna Ijuljka 50 27,0 5,7 756 3.078 5. grašljinka 80 48,6 7,3 1.263 4.277 6. krmna repica 15 - - - - 7. aleksandrij. det. 20 + mnogocv. Ijuljka 10 21,6 4,3 723 2.300 8. oves 150 63,0 13,8 1.386 7.686 Legenda: ZM - pridelek zelene mase SS - izračunana suha snov PB - prebavljive beljakovine ŠE - škrobne enote Pridelki PB in ŠE so izračunani iz table o krmni vrednosti Vir: Faustzahlen fur den Landwirt., Graz - Stuttgart, 1990 Kmetijski priročnik 1984, Ljubljana M. Kirchgessner; Tierernahrung, DLG - Verlag, Frankfurt Iz opisane rasti posevkov in tabele vidimo, da se je v zgornjesavinjskih pogojih rasti najbolje obnesel oves v čisti setvi, ki je dal 13,81 SS/ha. Pri krmni repici druge meritve nismo opravili, ker je že bila pokošena. Podatki po 1. meritvi pa izkazujejo, da je po pridelku in hranilnih vrednostih takoj za posevkom ovsa. Sudanska trava je z nizkim pridelkom zatajila, v negativno stran izstopa še mešanica aleksandrijske detelje in mnogocvetne ljuljke, ostali pridelki pa so približno enakovredni glede količine zelene mase in suhe snovi. Največji pridelek beljakovin/ha je dal čisti posevek ovsa zaradi velikega pridelka zelene mase. Na podlagi rezultatov bomo lažje izbrali najprimernejši posevek za žitno strnišče. Seveda pa bi bili lahko rezultati tudi nekoliko drugačni ob drugih vremenskih razmerah in drugih vplivih. Pevec T., Prodnik B. Košarkarski maraton Športno društvo Bočna je v soboto, 18. junija, organiziralo 6. košarkarski maraton. Ekipe TVD Partizan Gornji Grad so se pomerile z ekipami ŠD Lipa Šmartno ob Dreti in SD Bočna. Po dvanajstih urah igranja so bili boljši domačini in zmagali 562:547. Kot strelci so se najbolj izkazali Gregor Marovt (ŠD Bočna) 98 točk, Boštjan Rajter (TVD Partizan Gornji Grad) 78 točk in Peter Štiglic (ŠD Bočna) ter Primož Jelšnik (TVD Partizan) 66 točk. MG Nogometaši MGA - ja tretji Na mednarodnem nogometnem turnirju BSHG - ja, ki je potekal v soboto, 18. junija, na igrišču NK Rudar v Velenju, sta se obe ekipi nazarskega MGA - ja kar dobro odrezali. V kategoriji "mladih" (do 35 let) so nogometaši MGA - ja v konkurenci sedmih ekip osvojili tretje mesto za ekipama iz Bretna in Berlina. Enak rezultat je uspel tudi ekipi "starih" (nad 35 let), ki se je med osmimi uvrstila za ekipama iz Berlina in Dillingena. Letna liga v košarki Prvak je Proces PDF Mozirje Minulo soboto so tekmovanje zaključili tudi igralci letne lige v košarki v Mozirju. Na vrsti je bil play-off, v katerem so se pomerile štiri prvouvrščene ekipe: 1. TVD Partizan, 2. Proces PDF Mozirje, 3. Rekreacija Dudektrans Šoštanj in 4. Pizzerija 902 Gornji Grad. V srečanju drugo in tretjeuvrščene ekipe je bila boljša mozirska, ki je zmagala, z rezultatom 36:33. V drugi tekmi pa so Gornjegrajci s kančkom sreče presenetljivo premagali domačine s 56:55. Za tretje mesto sta se tako pomerila TVD Partizan in Rekreacija Dudektrans. Mozirjani so bili enakovredni le v prvem polčasu, tekmo pa so zanesljivo dobili Šoštanjčani z 58:32. V finalu sta se za naslov prvaka pomerila Proces PDF Mozirje in Pizzerija 902 Gornji Grad. Mozirjani so si že v začetku priigrali 10 točk prednosti, ki so jo do konca tekme le še povečali in zmagali z rezultatom 49:35. Končni vrstni red lige je torej naslednji: 1. Proces PDF Mozirje, 2. Pizzerija 902 Gornji Grad, 3. Rekreacija Dudektrans Šoštanj, 4. TVD Partizan Mozirje, 5. ŠD Nazarje, 6. Prebold, 7. Smreka, 8. Polzela. Med strelci je bil najuspešnejši Peter Goltnik s 123 točkami pred Jožetom Goltnikom (oba Proces PDF) s 93 točkami, tretji je bil Roman Vodlak (TVD Partizan) s 87 točkami. Najboljši strelec trojk je bil Matej Zavolovšek (Smreka) z devetimi, za njim pa so se uvrstili Roman Vodlak in Daniel Vode (TVD Partizan) ter Primož Jelšnik (Pizzerija 902) s sedmimi trojkami. Peter Goltnik Tudi v Šmartnem zaključili ligo Kot še v nekaterih drugih krajih naše doline je tudi v Šmartnem ob Dreti zelo priljubljena liga v malem nogometu. V prvenstvu, ki so ga zaključili v soboto, 25. junija, je sodelovalo sedem ekip, ki so se ob koncu zvrstile takole: 1. Zagožen, 2. Input, 3. Turky, 4. BAG, 5. Bohinc, 6. Želve in 7. Texas. Počitka si nogometaši ne bodo privoščili kaj dosti, saj bodo z jesenskim delom novega prvenstva pričeli že avgusta. KF KF ŠPORT Kopušar odličen v Velenju Mladi up ljubenskega in slovenskega smučarskega skakanja Robi Kopušar je minuli vikend nastopil na tradicionalni dvodnevni reviji skokov v Velenju, kjer se je odlično odrezal. Na tekmovanju za "8. rudarsko svetilko" je v hudi mednarodni konkurenci z dvema skokoma dolžine 74,5 m zasedel 13. mesto. Zmagal je Italijan Roberto Ceccon, nosilec bronastega odličja z letošnjega SP v poletih, s skokoma po 79 metrov. Na 4. Ford Ski Jumping Challenger tekmovanju pa je bil Robi še boljši - osvojil je 7. mesto. V neposrednem dvoboju zanj je premagal aktualnega rekorderja velenjske skakalnice (82,5 m) Matjaža Kladnika 72 m : 70 m. Zmagal je Robi Meglič, ki je v finalu premagal Čeha Jirija Parmo 80 m : 79 m. Robiju in njegovemu matičnemu klubu SSK Ljubno ob Savinji za ta uspeh iskreno čestitamo! KF Jadralno padalska tekma Jadralno padalski klub Gornji Grad se pospešeno pripravlja na izvedbo tretje tradicionalne tekme jadralnih padalcev pod imenom Lepenatka 94. Po zagotovilih predstavnikov kluba bodo poskušali zagotoviti mednarodno udeležbo, zagotovo pa se bodo nad Gornjim Gradom predstavili najboljši slovenski tekmovalci. Organizatorji so se očitno tudi letos dobro pripravili, saj poleg ostalega pripravljajo praktične nagrade prav za vse tekmovalce, gledalce pa bo na ciljnem prostoru zabavala skupina Zlatorog. Tekma bo v soboto, 9. 7. 94, s štartom ob enajsti uri. Več o samem poteku in o rezultatih bomo poročali v naslednji številki. Edi Mavrič TEKMOVANJE JADRALNIH PADALCEV HIMALAJSKI DNEVNIK Avgust Robnik - Rubi je doma iz Krnice pri Lučah. Z alpinizmom se ukvarja enajst let. Opravil je preko 500 plezalnih vzponov v domačih in tujih gorah. Obiskal je francoske Alpe, trikrat znameniti Verdon v Provanci, bil je član odprav v ameriški park Yosemite (88’ in 90’), kjer je kot prvi Slovenec, v navezi z Dušanom Debelakom, piše: Avgust Robnik preplezal smer z najvišjo tehnično oceno A5. Lansko leto pa se je udéleiil slovenske himalajske odprave Kumbakarna 93’. Tričlanska odprava (v njej sta bila še Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik) je poskušala splezati na še neosvojeni vrh Kumbakarna East (7468 m), (nadaljevanje iz prejšnje številke) Speči hudič, 6. oktober Zbudim se v šotoru, postavljenem na kopnem hrbtu, med razmetanimi balvani. Pripravljamo se, da gremo bezat v spečega hudiča, kot tudi pravijo Kumbakarni. Pol leta spi, pol leta bedi. Vsi upamo, da tokrat spi. Ob devetih se zagrizemo v dolgo snežišče pod vznožjem stene. Nanj nenehno pada kamenje. Kaj kmalu pa moram bežati tudi pred prvim plazom pršnega snega. Kaže, da seje hudič prebudil. Vroče je. Prebijamo se po gnilem snegu, vmes pa se vrstijo skalne zapore. Do noči splezamo 600 m stene, nato pa si na strmem snežišču izkopljemo poličke, kjer dregetamo, dokler ne pride dan. Lune skoraj ni več. Zaradi zahtevne orientacije pa je nemogoče plezati po temi. Na meji med resničnostjo in snom, 9. oktober Z višinsko boleznijo ležim v ledeniški razpoki, 6500 m visoko, skoraj 1500 m visoko v steni Kgmbakarne. Tomaža in Dušana še ni. Šla sta prosit goro, če ju spusti na vrh. Zunaj je noč. Na trenutke pozabim, kje sem, pogovarjam se s tistimi, ki jih imam rad, živimi in mrtvimi. Potem se spet prebijem v realnost. Kako dolgo že ni Dušana in Tomaža, kaj če se jima kaj zgodi. Imam vrv in nekaj klinov, če bo nuja, se bom rešit iz stene. Jutro. Kamnita kanonada se je pričela. Vsako jutro, ko v vrh posije sonce, prične Kumbakarna odmetavati balast. Plazovi in padajoče kamenje pojenjajo ob dveh popoldne, ko sonce zapusti steno. Skoraj s prvimi kamni prideta Duš in Tomaž. Nič ju ne vprašam. Razočaranje je na njunih obrazih, pa tudi malo jeze. Skuham jima juho. Ponoči bomo začeli sestopati. 11. oktober Pri spuščanju nas je dvesto metrov nad vznožjem stene dobil plaz pršnega snega. Vse skupaj je trajalo tri minute, kot je kasneje povedal Loretan, ki nas je opazoval skozi daljnogled. Tri minute dušenja, razmišljanja o življenju in smrti, o ljudeh, o tem, kar si napravil, in o tem, kar nisi. Vse to preletava možgane kot star nemi film. Plaz kar preneha. Očitno še ni pravi dan in kraj za selitev onstran pojmljivega. Pokličemo se. Vsi smo celi. Duš je malo potolčen. On je dobil največjo porcijo. Zavlečemo se pod nekakšen napušč in globoko dihamo. Okrog nas se začenja pravi pekel. Kamenje, plazovi in cele skale neprestano padajo. Nemočni opazujemo ta hudičev ples celih šest ur. Šele takrat lahko nadaljujemo spuščanje. Na ledeniku se objamemo. Nismo bili na vrhu, živi pa smo le in to tudi nekaj velja. Pemba in Žur nas gledata kot prikazni: "Mislila sva, da ste mrtvi. Vsak večer sva molila za vas." Hvala vama, preprosta človeka z velikim srcem. Ljubi svojega bližnjega... Tseram, 15.oktober Prespal sem pri pastirjih. Hodil sem pred karavano in dogovorjeni smo bili, da se dobimo vTseramu. Vendar je bil tempo hoje le nekoliko preoster in vsi nosači ga niso zmogli. Nekaj casa sem jih čakal, nato pa sem jo mahnil naprej in pozno ponoči prišel v boren pastirski stan. Štirje pastirji so bili stisnjeni ob ognju, v kotu pa je otepal z repom mali jak. Povabili so me medse. Skuhali smo riž s krompirjevim curryem in maslom iz jakovega mleka. Po večerji smo se ob čangu (čang = pijača iz fermentiranega žita) pogovarjali o vsem mogočem in šele z jutrom smo zakinkali ob ognju. Kako malo v bistvu potrebuje človek za srečo, sem premišljeval naslednji dan, ko sem koračil ob ledeniški reki navzdol. Zakaj mora včasih človek tako daleč, da mu odpade eno samo vlakno z zastora njegove zaslepljenosti s svojim egom. Ti pastirji bi mi brez pomišljanja dali zadnjo hrano, sami pa bi bili lačni. Zanje je pomoč sočloveku tako naravna kot nam prižiganje televizorja zvečer. Pomagajmo drug drugemu. Zgradimo kraljestvo preprostosti, resnice in ljubezni. Ali je mogoče doseči več? KONEC Kumbakarna in Kumbakarna East (foto: A.Robnik) PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega Zakonao javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega Zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 30 tipkanih vrstic v rubriki "Pisma bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. OPRAVIČILO "Podpisana, Ivica Žnidar, Mozirje, izjavljam, da niso resnične trditve zapisane v članku "Slaba izkušnja z Ireno Vrčkovnik" v rubriki pisma v časopisu Savinjske novice, št. 1, z dne 14.1.1994 in da obžalujem, da sem članek s tako vsebino napisala in omogočila njegovo objavo. Zavedam se, da sem storila dve kaznivi dejanji obrekovanja po 2. odst. 107. čl. Kazenskega zakona Republike Slovenije in se zahvaljujem zasebnima tožilcema Stanku in Ireni Vrčkovnik, da sta odstopila od kazenskega pregona." Ivica Žnidar Mozirje PREJELI SMO Spet brez doma Pust Mozirski ima v svojih pravilih zapisano , da bode "šiba božja kraja mozirskega". Že na prenekatero napako je pokazal s prstom in prenekatera stvar se je na njegovo iniciativo uredila. Najbrž je prav tako! Nikoli nismo razmišljali, da bi se šli časopisne polemike, pa vendar smo si edini, da je potrebno sestavku "Spet v svojem domu" iz predzadnje številke novic dodati še piko na "i". Pa lepo po vrsti: Vodna ujma danes že kar odmaknjenega leta 1990 jo je zagodla tudi Gaju. Zato smo Pustnaki že mesec dni kasneje - edini - organizirali dobrodelni koncert in zbrali kar zajeten kupček denarja za sanacijo. In tisto poletje še enkrat. Ni nam bilo težko, le besedico zahvale pa smo le pričakovali. Pa nič zato. Vse intenzivneje smo postajali društvo, ki je bilo gibalo zabavnega in rekreativnega življenja svojega kraja, zato pa smo potrebovali tudi svoj prostor. Oko nam je v našem iskanju padlo tudi na Ptičarski (Ljubotov) dom, ki je še dobro leto po poplavi sameval neočiščen, zapuščen, propadajoč. Prav zato so na krajevni skupnosti menili, da je prav, da se dom obnovi in oživi. Tudi odbor gaja se je strinjal, saj takšen, kakršen je bil, ni bil okras in ponos. Podpisali smo pogodbo in zavihali rokave. Sporni Ljubotov dom smo prebarvali zunaj in znotraj, zabetonirali novo teraso, postavili ograjo, popravili streho, kupili zabojčke za cvetje, skopali greznico, napeljali vodo, popravili elektriko, pa najbrž spisek še ni končan. Materiala in dela se je nabralo kar 1.642.000,00 SIT leta 1993. Vsa ta sredstva pa smo zbrali sami, brez vsake dotacije in vse delo opravili udarniško, zato je tarnanje o pomanjkanju denarja prav s strani ptičarskega društva prav zares neutemeljeno. Po lepi savinjski navadi pa se je zgodilo to, kar se je zgoditi moralo. Dom je bil vse preveč lepo obnovljen, da bi lahko ostal na uporabo Pustnakom. Saj lastili si ga tako ali tako res nismo nikoli. In tako so nas vrgli ven. Iz spanja pravičnega zbujeno društvo Kalin. Vendar pa se v domu še vedno nič ne dogaja, ali, bolj pravilno, ponovno nič! Najbrž se tudi ne bo! Le ptice iz naših logov, navajene živeti v svobodi, so nalovili in jih zaprli v kletke. In ker v že omenjenem članku pravijo, da so na 36 prošenj za denar dobili le 1.000 tolarjev, je to še dokaz več, da je danes za denar potrebno pošteno pljuniti v roke. Kljub temu pa Pustnaki poklanjamo Ptičarskemu društvu ptičje hrane za 5.000,00 tolarjev. Saj uboge ptice pač niso nič krive. Pa en lep pustni pozdrav! Pustno društvo PUST MOZIRSKI Majniška deklaracija - pet let kasneje Majniška deklaracija kot politično izhodišče za družbeno prenovo vsebuje štiri temeljne cilje: - državno osamosvojitev, - demokracijo kot podlago za družbeno preureditev, - parlamentarni večstrankarski sistem, kot osnovo za politično ureditev, - gospodarski sistem temelječ na izkušnjah sodobne družbe blagostanja. Vsi ti temeljni cilji so medsebojno soodvisni drug drugemu pogoj in zato uresničljivi samo kot celota. DOSEGLI SMO: - državno osamosvojitev in mednarodno priznanje , - ustavo suverene države, ki je ustvarila potrebno normativno izhodišče za Slovenijo, kot pravno in socialno državo, utemeljeno na varstvu človekovih pravic, zasebni lastnini in svobodni pobudi, - formalno demokracijo kot podlago za družbeno prenovo in preureditev, - politično ureditev s parlamentarnim večstrankarskim sistemom. NI ŠE URESNIČENO: - nova država dejansko ni pretrgala kontinuitete s prejšnjo totalitarno ureditvijo. Ni ne priznala in ne obsodila najhujših dejanj totalitarnega nasilja in kršitev človekovih pravic, - Ustavi ni sledila zakonodaja, ki bi njena okvirna izhodišča prevedla na raven izvršljivosti. Ustava je ostala torzo, ki brez izvedbene zakonodaje ne more obstajati in je zato sama ogrožena, - demokracija, kot podlaga za družbeno preureditev je sicer dosežena na formalni ravni, ohranjena pa je oligarhična strukturiranost družbe iz komunističnega obdobja, v glavnem z istimi nosilci družbenih vlog in v bistvu nespremenjenimi razmerji družbene moči. To omogoča njenim nosilcem, da svoje dosedanje položaje tudi formalno legitimirajo in jih izkoriščajo za blokiranje nadaljne demokratične preobrazbe. Ocena sedanjega političnega stanja in pravnega položaja vodi do spoznanja, da gre za skoraj popolno kontinuiteto ureditve in razporeditve družbene moči, kot je veljala v komunističnemu režimu, in za dejansko diskontinuiteto politične volje in naporov, ki so opredeljevali t.i. slovensko pomlad. KAKO NAPREJ? Nadaljevati moramo tam, kjer smo bili zaustavljeni: - ponovno povezati in mobilizirati vse tiste sile, ki so izvedle preboj iz komunizma in začele z družbeno prenovo, in to na temelju sodobne politične organiziranosti, - odločno nadaljevati z demokratizacijo družbe na temelju nove prerazdelitve družbene moči in družbenih vlog. Temu cilju naj služi v prvi vrsti pospešena privatizacija in reorganizacija državne uprave in javnih služb. Vse protizakonito prisvojeno družbeno premoženje je treba vrniti. - pospešiti zakonodajo, ki bo zagotovila dejansko izvedbo ustave in ne le formalne uskladitve dosedanjega pravnega reda, ki je bil podlaga komunističnemu režimu. Majniško deklaracijo - pet let kasneje so med prvimi podpisali: Dr. Miha Tišler, dr. Ludvik Toplak, dr. Anton Trstenjak, Dane Zajc, dr. Janez Bernik, dr. Peter Jambrek, dr. Miha. Brejc, Drago Jančar, Niko Grafenauer, Jože Snoj, Tone Kuntner, dr. Ivo Urbančič, Evgen Bavčar, Mateja Strojin, Boris Cavazza, Dare Valič, dr. Primož Simoniti, Vinko Kobal, dr. Berta Jereb, Boris Pahor, Leon Gostiša, Ivan Peršak, dr. France Bučar, Viktor Blažič, dr. Jože Pučnik, dr. Franc Zagožen, Ivan Oman, Marjan Podobnik, Janez Janša, Vane Gošnik, Sašo Lap, Marjan Vidmar, Ivan Pučnik, Janez Podobnik, dr. Anton Strojin, dr. Marjan Jereb, Rudi Šeligo, Veno Taufer in Lojze Lebič. Predsedstvo Zg. odbora SDSS Naš glas seže vsaka zgornjesavinjsko vas! KRONIKA 13.6.94 je ob 7.35 uri Stanislav P. (22) iz Raduhe vozil osebni avto v Strugah. Ker hitrosti vožnje ni prilagodil stanju vozišča, je trčil v avtobus, ki ga je vozil Matevž P. (52) iz Šmiklavža. Nastala je materialna škoda. 15.6.94 sta se ob 20.25 uri v bloku v Nazarjah sprla in nato fizično obračunavala Franc R. (42) iz Kaple in Marija F. (37) iz Mozirja, ki naj bi pri tem dobila tudi telesne poškodbe. 16.6.94 so bili ob 1.30 uri v Mozirju legitimirani Elmija M. (43), Bajram M. (38), Shefki G. (21), Naser S. (21), vsi državljani ZRJ, in Zoran B. (21), državljan BiH. Policisti so ugotovili, da našteti nimajo urejenih listin za opravljanje dela in bivanja v RS, zato so zoper nje podali predlog sodniku za prekrške, ki je izrekel varstveni ukrep odstranitve tujca iz države za dobo 6 do 8 mesecev. 16.6.94 je ob 17.00 uri Emil P. (46) iz Potoka vozil osebni avto v Sp. Rečici. Pri odcepu za zadružni obrat je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebni avto, ki ga je pred njim vozil Cvetko B. (32) iz Andraža nad Polzelo. Nastala je materialna škoda. 16.6.94 ob 19.00 uri je Božo R. (17) iz Mozirja vozil kolo z motorjem v Mozirju. Pri vožnji s stranske na prednostno cesto ni pustil mimo voznice osebnega avtomobila Veronike F. (54) iz Mozirja. Prišlo je do trčenja, pri katerem je Božo R. dobil udarec v desno koleno, nastala pa je tudi materialna škoda. 18.6.94 je ob 18.15 uri Arif A. (34), začasno stanuje v Mozirju, vozil osebni avto v Ljubiji. V bližini stanovanjske hiše št. 74 je iz neznanega vzroka zapeljal z vozišča in trčil v obcestni nasip. Pri tem se je sopotnik v avtomobilu Meho M. hudo telesno poškodoval, nastala je tudi materialna škoda. Med postopkom je bila pri vozniku zaznana prisotnost alkohola, ki je krepko presegala dovoljeno mejo. 19.6.94 je ob 21.30 uri Milan G. (42) iz Sp. Kraš doma v vinjenem stanju grozil domačim in pretepal sina Gorazda (18). Žalil je tudi policista, ki sta prispela na kraj dogodka, in ju odganjal z dvorišča. Ker je bilo pričakovati, da bo s početjem nadaljeval, je bil odpeljan v prostore za pridržanje do iztreznitve. 20.6.94 je ob 8.20 uri vozil osebni avto po lokalni cesti iz Lepe njive proti Mozirju Vincencij S. (57) iz Mozirja. Zaradi neprimerne hitrosti je v križišču pri bencinskem servisu zapeljal na regionalno cesto in pri tem trčil v vozijo, ki ga je iz smeri Ljubije pravilno pripeljal Jože T.V. (61) iz Velenja. Nastala je materialna škoda. 20.6.94 so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec v času od 19. do 20.6. iz kleti stanovanjskega bloka v Nazarjah odtujil kolo z motorjem na škodo Jožeta I. (42) iz Nazarij. 22.6.94 je ob 14.25 uri Natalija D. (27) iz Radegunde vozila osebni avto v Ljubiji. V bližini Cinkarne je začela prehitevati pred njo vozeče vozilo, ki ga je vozil Vinko Z. (31 ) iz Ljubije, v trenutku, ko je ta pravilno zavijal levo. Prišlo je do trčenja, pri katerem je sopotnica v vozilu Natalije D. Mojca N. (44) iz Slovenj Gradca dobila lahke telesne poškodbe. Nastala je tudi materialna škoda. 22.6.94 je ob 14.45 uri v Lenartu pri Gornjem Gradu izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, last Janija Z. (31) iz Lenarta. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je požar po vsej verjetnosti zanetil vinjeni oče Janez Z. (60) iz Lenarta, ki je tudi hotel gasilcem preprečiti gašenje. Zaradi tega so zoper njega odredili pridržanje do iztreznitve. Na gospodarskem poslopju je nastala precejšnja materialna škoda. 23.6.94 se je ob 19.35 uri v Šmiklavž z osebnim avtomobilom pripeljala Bernarda T. (34). Vozilo je parkirala pred garažo brata Ivana T. (31). Ivan jo je takoj opozoril, naj vozilo odstrani, česar pa ni storila. Zaradi tega je Ivan s sekiro v celoti uničil vozilo. Po tem dejanju je vozilo s traktorjem potiskal približno 60 m od garaže, kjer ga je zažgal. * pranje avtomobila * notranje čiščenje * voskanje * poliranje * avto design (lepljenje okrasnih trakov) * popravila drobnih poškodb MOZIRJE, Savinjska cesta 24 Predstavljamo vam: Elektro trgovino EPROS v Braslovčah Kako lepo je obiskati tako vzorno urejen kraj, kot so Braslovče. Prizadevni krajani, ki se očitno v resnici zavedajo, kaj to pomeni za turizem, so se res potrudili. In če se pripeljete v Braslovče iz smeri Mozirja, vas ob EPROS domuje v zgradbi TV D Partizan Braslovče vznožju klančka, ko se gosto strnjeno naselje razredči, pričaka trgovina z elektro materialom EPROS. Njene prostore najdete v zgradbi Partizana Braslovče. Splača se vam pokukati vanjo, kajti njena ponudba vas bo ugodno presenetila. Če se najprej ustavimo pri elektro materialu, lahko naštejemo: kable različnih vrst, cevi, mavec, valjanec, elektro omarice, FID stikala, veliko izbiro različnih stikal, vtičnic in varovalk ter zvoncev. Če vam je domapretemno, ni problema! V EPROSU imajo za vas velik izbor lestencev in stenskih svetilk. Poleg kompletnega materiala za telefonske instalacije s telefonskim aparati vred vam ponujajo tudi male gospodinjske aparate: mikserje, multipraktike, aparate za pripravo sladoleda, rezalne strojčke, kavne avtomate in tehtnice. Tudi na likalnike niso pozabili. Zelo zanimiv program, ki ga drugje zlepa ne najdete, je program Fischer. Njihovi raznovrstni vijaki z zidnimi vložki vas bodo rešili tudi takih problemov, za katere ste do sedaj menili, da so nerešljivi. Trgovina EPROS prodaja originalni nemški Fischerjev program. Glede ostale ponudbe lahko navedemo še: baterije in akumulatorje, fotografske filme Kodak in Konica ter fotoaparate, olja za motorne žage, traktorje in osebne avtomobile, za slednje se v EPROSU najde tudi še marsikaj drugega. V kratkem naj bi imeli v trgovini tudi rezervne dele za male in velike gospodinjske aparate, kijih bodo po želji stranke tudi vgradili. Opravljajo vse vrste elektroinstalacijskih del, montažb satelitskih anten in vzdrževalna dela na strojih. Delovni čas trgovine EPROS je od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 18.30, ob sobotah od 7.30 do 12.00. Če pa stranka nujno potrebuje material izven delovnega časa, so tudi temu pripravljeni ustreči. Kupcem omogočajo plačilo na več čekov brez obresti in možnost plačila s kartico Activa. O vsem, kar vas zanima, se lahko pozanimate po tel. 0609/612-649. Vabljeni v EPROS v Braslovčah! EP Predstavljamo vam: Trgovino A & Co Bo vrsti let, ko se je bilo treba že po običajen parfum ali nekoliko boljšo kremo podati v Ljubljano, je Ljubno dobilo trgovino A & Co, v kateri kupcu, nevajenemu odlične izbire v majhnem kraju, zastane dih. Pa ne le zaradi izbornih dišav, ki se ponašajo s slovitimi imeni svetovne kozmetične industrije, ampak tudi zaradi pestrosti ponudbe na enem mestu. 14. maja letos je odprla vrata trgovina A & Co, s katero je eden od lastnikov, gospod Atelšek Franc iz Radmirja (njegov družabnik je še Cerar Rado iz Ljubnega) uresničil nekajletno željo po zapolnitvi vrzeli v tovrstni ponudbi. Zaradi dolgotrajnega iskanja lokacije pa je lahko idejo uresničil šele letos, koje ob pomoči mizarja Goveka iz Pobrežij, Elektra Vitanc iz Ljubnega in arhitekta iz Ljubljane v rekordnih dveh mesecih in pol uredil prodajne prostore. Ob vstopu v trgovino pričaka kupce gospa Zamernik Marinka, ki običajno tudi pomaga pri izbiri. Če stranka ni povsem odločena, kaj želi, pa jo popelje med policami in svetuje. Levo od vhoda je namreč mogoče izbirati med kompletno ponudbo ribiškega pribora za muharjenje, v kratkem pa se bo dalo kupiti lovsko municijo. Nekoliko naprej so razstavljeni izdelki, ki pomagajo reševati zadrego, ko gre za darila. Unikatnim ročno poslikanim dekorativnim in uporabnim steklenim izdelkom gospe Hrenove in slikam gospe Zupanove iz Mozirja se bo kmalu pridružilo še češko steklo. Veliko je tudi usnjenih in svilenih izdelkov. Naj na tem mestu omenimo še ponudbo raznovrstnih baterij in pa filmov znamke Kodak in Konica. Za slednje je treba povedati, da jih tako poceni kot v A & Co najbrž drugje ne boste dobili. Čez nekaj dni bodo na voljo še fotoaparati, ki bodo zaradi zmerne cene primerno darilo ob koncu šolskega leta. Ker pa je treba že na začetku počitnic misliti tudi na jesen, so v A & Co že pripravili veliko zvezkov in ostalega šolskega pribora, tudi torb ter celo nalivnikov za levičarje. Z obiska v trgovini bodo odhajali zadovoljni tudi obrtniki in podjetniki. Pisarniški program zajema vse za sprotno korespondenco. Najboljše pride na koncu. To pa je vsekakor program dekorativne in negovalne kozmetike za ženske, moške in otroke. Obiskovalke se nad izbiro res ne morejo pretoževati, saj lahko kupijo izdelke za vsak okus in žep. Najbolj so iskane kozmetične linije Bioten, Aqua skin, Sans soucis, Quenty... Ponudba zajema še linijo Fa in Niveo, pri kateri je treba še -posebej poudariti proizvode za zaščito pred soncem, ki ne vsebujejo konservansov. Poleg lakov, šmink, pudrov... pa je treba še enkrat omeniti dišave. Znamke kot so Gabriela Sabatini, Chanel, Lancome najbrž same po sebi povejo dovolj... Dišav bodo veseli tudi gospodje, saj lahko izbirajo med vonji, ki se ujemajo z geli za britje. Njihove kratkohlačnike, ki vsega tega (še) ne potrebujejo, pa čakajo izdelki znamke Bibi san in Johnson’s. Čeprav se najbrž čudite, kako je tako pestra ponudba na enem mestu sploh mogoča, verjemite, da vsega sploh nismo uspeli opisati. Zato vas vabimo, da se oglasite na Placu 12 na Ljubnem. Pričakujejo vas vsak dan med 8.30 in 12.00 ter med 14.30 in 18.00. V soboto so vam na voljo od 8.30 do 12.00 in v nedeljo od 9.30 do 11.30. Pa ne pozabite na več čekov, da se boste lahko letos pohvalili, da novega šolskega leta vsaj v denarnici skoraj niste občutili. Karolina Grudnik mammAmQtex :• OBVESTILA vSSSSSSsSmsoSBSWam Na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Mozirje z dne 19.5.1994 Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB PREVOZNIKOV ZA PREVOZE ŠOLOOBVEZNIH OTROK I. NAROČNIK: Občina Mozirje, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, Savinjska cesta 7, Mozirje II. PREDMET RAZPISA: ZBIRANJE PONUDB ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV ŠOLOOBVEZNIH OTROK OD 1.9.1994 DALJE NA NASLEDNJIH RELACIJAH: 1. Osnovna šola Gornji Grad: a/ Rovt - Mali Rovt - Šmartno ob Dreti - 10 otrok b/ Kropa - Šmartno ob Dreti - 16 - 20 otrok c/ Mačkin kot - Nova Štifta - 10 otrok d/ Tirosek /Pavelni/ - Gornji Grad - 45 otrok e/ Kokarje - Gornji Grad - 95 otrok f/ Gornji Grad - Šmartno ob Dreti - 43 otrok g/ Kokarje - Šmartno ob Dreti - 22 otrok 2. Osnovna šola Ljubno ob Savinji: a/ Prod - Ter - 4 otroci b/ Rastke - Planina - 8 otrok c/ Lučka meja - Ljubno - 8 otrok 3. Osnovna šola Luče ob Savinji: a/ Matkov kot - Logarska dolina - 6 otrok b/ Podolševa - Solčava - 10 otrok c/ Konjski vrh - Luče -10 otrok d/ Krnica - Luče -12 otrok e/ Raduha - Luče - 23 otrok f/ Struge - Luče - 20 otrok g/ Podveža - Luče - 7 otrok h/ Logarska dolina - Luče - 8 otrok i/ Podvolovljek - Luče - 28 otrok j/ Solčava - Luče - 35 otrok Prevozi se izvajajo dvakrat dnevno (prevoz učencev v šolo in iz šole). III. POGOJI Na razpis se lahko prijavi, kdor ima: - urejen status podjetnika ali samostojnega podjetnika, - ustrezno vozilo glede na število otrok in stanje ceste na relaciji, za katero se prijavlja, - ustrezno zavarovano vozilo in potnike IV. MERILA ZA IZBIRO: Prednost pri izbiri imajo: - dosedanji prevozniki, v kolikor ponudijo najugodnejšo ceno, - ponudniki s sedežem dejavnosti in stalnim bivališčem v občini Mozirje. V prevozni pogodbi, ki jo bo izbrani prevoznik sklepal s posamezno osnovno šolo, bodo dogovorjeni natančnejši pogoji za opravljanje prevozov. Pisne ponudbe z dokazili pošljite do vključno 22.7.1994 na naslov SO Mozirje - Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, Savinjska 7, Mozirje. Ponudba mora biti v zaprti ovojnici in označena: "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA ŠOLSKE PREVOZE". Izbira ponudnika bo najprej opravljena 10 dni po poteku roka za dostavo ponudb. O izbiri bodo ponudniki pisno obveščeni. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Sekretariatu za občo upravo in družbene dejavnosti, ali po telefonu 063 831- 511, Milena Purnat. SEKRETARIATZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINE MOZIRJE IO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. • Velenje Vse večje vlomov v stanovanja, hiše, avtomobile,... Le 1/3 oškodovancev dobi povrnjene stvari, vlomilci pa... Da bodo vaše dragocenosti zavarovane pred vlomilci v času odsotnosti vam LB SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. nudi dobro zavarovan prostor BANČNI SEF, v katerega lahko shranite dragocene predmete in dokumente. Sefi so vam na voljo v ekspozituri RUDARSKI, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. So različnih velikosti in jih je možno najeti za krajši ali daljši čas. Od tega je odvisna tudi višina najemnine. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekspoziturah Rudarska, Šoštanj in Mozirje. NMIIM flit f i STEBLOVNIK IVAN Parižlje 11/c 63314 Braslovče tel&fax: 063/721-667, 063/721-043 - pogrebna služba - cvetličarna - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - CENA KLASIČNEGA POGREBA Z OSNOVNO OPREMO (KO ODŠTEJEMO POGREBNINO) MANJ KOT 30.000,00 SIT - PREVOZ DO 50 KM ZASTONJ - RAČUN LAHKO PLAČATE V ŠTIRIH OBROKIH BREZ OBRESTI POSLUJEMO 24 UR NA DAN ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega in dobrega moža Vilija LEVARJA upokojenega avtobusnega šoferja iz Bočne se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za pomoč, za izrečeno sožalje, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala velja tudi nevrološkemu oddelku bolnice Celje, dr. Širku, Združenju šoferjev in avtomehanikov mozirske in celjske regije, šoferjem Koraturja iz Prevalj, gasilcem in vsem praporščakom, nadalje godbi Ravne na Koroškem, gospodu župniku in cerkvenim pevcem za lepo opravljen obred ter govornikoma Marku Potočniku in Viktorju Kovaču. Žalujoča žena Breda Zakaj ste morali umreti, ko z vami je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je vaš glas, tako pusto je pri nas. v SPOMIN Stanku KREBSU iz Krnice 5. julija bo minilo žalostnih 5 let, odkar smo izgubili dragega ata in moža Stanka KREBSA. Žalujoči: žena, hčerka Fanika z družino in ostali, ki so ga imeli radi. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te Dejan več med nami ni. ZAHVALA Dne 3.6.1994 v 19. letu starosti brez slovesa, nam je kruta usoda iztrgala iz rok dragega sina, brata, vnuka, sošolca, prijatelja ter znanca Dejana VEZOCNIKA iz Ljubnega ob Savinji Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so nam stali obstrani vtežkih trenutkih, darovali cvetje, denarno pomoč, za svete maše, dobre namene in izrekli sožalje. Posebna hvala gospodu župniku iz Radmirja, ki je na kraju nesreče mazilil dragega Dejana, hvala gospodu župniku Martinu Pušenjaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pevcem sošolcem iz Velenja, Boštjanu in Petru za besede slovesa, sošolcem, vsem v MGA Nazarje, KMN Ljubno, sodelavcem GRADBENIK, Lesna Ljubno. Hvala dr. Širku za vso pomoč. Žalijo« vsi tvoji rtajck-ažji: mami, ali, brat Dominik ter ostali sorodniki. Saj življenje hitro mine in ne vrne se nič več, kakor struna violine poči in ne poje več. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame in stare mame HLASTEC Marije iz Sp. Rečice se najlepše zahvaljujemo družini Češnovar, družini Bojnec, sorodnikom, sodelavcem, sosedom, gasilcem, g. Grudniku za nagovor, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, matere, stare mame, tašče in sestre Marije HRASTNIK roj. 10.7.1926-21.6.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala dr. Butu in dr. Fiirstovi za dolgoletno zdravljenje. Prisrčna zahvala g. duhovnikoma za lepo opravljen obred, govorniku g. Slatinšku, mozirskim pevcem in godbi iz Šoštanja. Žalujoči: mož Jože, sin Stane, hčerka Marica, sinova Jože in Jure z družinami ter sestri in bratje z družinami. ImmmmS OGLASI rRGOVKA - EN KRAJCar Adria prašek 3 kg ............... 299,00 SIT Oskar 3 kg....................... 439,00 SIT Weisser Riese 3 kg ..........„ 699,00 SIT Persil........................... 849,00 SIT Ariel ........................... 999,00 SIT Mehčalec 41 319,00 SIT Toaletni papir 10/1 ; 149,00 SIT Plenice Pampers . 1.599,00 SIT Vložki Always .... 499,00 SIT Kis vinski . . . . . . . . . ... . . 109,00 SIT Olje............................. 169,90 SIT Šum 1.51 ........................ 79,90 SIT Radenska 1#..................... 550,00 SIT Deit 1.51....................... 109,00 SIT Cola, Fanta 2I .................. 197,00 SIT Jeruzalemčan ................... 259,00 SIT Cviček .......................... 155,00 SIT NA ZALOGI ZE VLAGANJE, KIS VLAGANJE. TEL. 841-512 POKROVČKI ZA i IN KOZARCI ZA | POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: • prevoz z avto furgonom (vključno na upepelitev) • dekoracije sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam ■ postavitev žarnih nli • ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 86.000 StT Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savi rji Tel. 063/841-029 Mozirje in Ljubno ob Savinji Tel. & Fax.: 832-011 in 841-287 VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPUl Po ugodnih cenah vam nudimo: ‘pralno - sušilni stroj ................... 74.972,00 ‘pomivalni stroj . ..................... 59.990,00 ‘vrtna garnitura.............................6.195,00 ‘parket................................... 1.275,00 ‘lak za parket ....................... 6.732,00 ‘pluta in keramične ploščice......... od 899,00 dalje ‘vse vrste barv in lakov za dom ‘stoli in ležalniki za udobno počutje ‘ter če vse ostalo za vodovod, centralno ogrevanje, kopalniška ^oprema^ bela teh nj ka , a k u st ika i n še ma rs [kaj. RUMENILO Gasilci so znani kot dobri organizatorji, očitno pa nimajo srečne roke pri izbiri povezovalcev svojih prireditev. Na slovesnosti gasilcev Gorice ob Dreti nas je napovedovalec vztrajno prepričeval, da praznujejo gasilci Šmartnega ob Dreti, poveljnik GZ Slovenije pa se je moral hočeš nočeš sprijazniti s funkcijo predsednika te častivredne organizacije. Se sreča, da je gospod poveljnik tako dobrodušen možakar. Prepričani smo, da bi ob zvenečem gromu politične govorance simpatični gospod točno vedel, kdo in predvsem kje pleteniči. (POVEJ Ml, S KOM SE DRUŽIŠ...) Sedaj se je tudi nam v uredništvu posvetilo, kdo ima v naši občini dejansko oblast v svojih rokah. Odkar se na javnih prireditvah predsednik izvršnega sveta druži in veseli z navadnimi občani s kozarcem vina v rokah, si župan teši žejo samo še z Oro. Menda je najboljša ta hip. Res pa je, da se kozarec osvežujoče rumene tekočine ni najbolje prilagajal njegovi roki. To zadnje je zaupno, ker Cvetke in koprive menda prebira tudi mati županja. (NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA) Po težavah s tiskarskimi škrati pestijo glavnega in odgovornega urednika SN nove tegobe. Na tekmovanju za Zlato harmoniko si je po napornem delu zaželel trenutka oddiha s priokusom Laškega piva. A glej ga, zlomka, s košaricami obdarjeni plesalec, ki je, kadar ni plesalec, policaj, je prav v njem videl rešitelja za vse težave. Upajmo, da se glavni ne bo tudi to pot skliceval na tiskarskega škrata. (MINISTROM IN UREDNIKOM CENA PADA) * * * Končno in po mukotrpnem iskanju so ju le razkrinkali. Vedno lačna in žejna novinar in fotoreporter z zadrečkim potnim listom sta pri gostoljubnih gasilcih naletela na velike, zanju kar usodne težave. Pri iskanju blokov za jedačo in pijačo ju je budno oko gasilca iz Gorice ob Dreti napotilo na mesto, kjer seje odvijala slavnostna proslava. Očitno po načelu, kdor ne dela - naj ne je. Prizadeta kolega polna bojazni upata, da jima bo v času raznoraznih prireditev uspelo vsaj za silo ohraniti življenski minimum. (CANKARJEV DOM SE NADALJUJE) SERVIS HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA TERGLAV MILAN POLZELA 137/A TEL. EAX 063-720-406 |g§ ZA RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA NEKDANJIH PLEMEN LJUDSTVO TUPOLJEV V NIGERIJI GRŠKA ČRKA MORSKI BODICA ANGL. MERA NEMŠKA STAVBARSKA REKA V ZAHODNI BOSNI VOJAŠKI DE JANEIRO ZORANA ZEMLJA STATIČNI IGRALEC DRUGO fME STOJALO ZA FOTOAPARAT STOLNA CERKEV HERCEGOVEC STEKLENA CEVKA Z MERILNO LESTVICO ORAČ EVGEN JURIČ STARI SLOVANI IVAN DOLNIČAR BELA MAŠNA SRAJCA RIMSKI NARAVO -SLOVEČ IGRALEC RANER ALKALOID V TOBAKU RENAULTOV AVTOMOBIL VISOKA KARTA REKA NA KAVKAZU NEKDANJI VLADARSKI NASLOV V RUSIJI VELETRGOVINA NA REČICI STARO-ŽIDOVSKI VLADAR NAJBOLJŠI ŠPORTNI DOSEŽEK LJUDSTVO V SIBIRIJI TERME PRI PADOVI SKUPEK SNEGA NADLEŽNA ŽUŽELKA PREMER ADAMOVA CEVI PUŠKE DRUŽICA MORSKA ___________SLOKA ZAČETNIK RIMSKE SATIRE (GAIUS) LEPOTNA CYETLICA V OBLIKI MEČA LOJZE GORJANC TfTAN ANGLEŠKA IGRA Z LESENIMI — KUI___ SISTEM VERSKIH OBREDOV TALIJANSKA PEVKA (TIZIANA) SESTAVIL : METOD ROS C PRIPADNIK STRANKE V FRANCOSKI REVOLUCIJI NEKDANJE SADNI ŠKODLJIVEC IME ZA ETIOPIJO REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE: Kramar, ral, Ta, Edamec, Menina, Rečica, ale, Oga, akvarij, atol, primas, Stare, nateg, Arakan, ol, Bušmani, Joe, Jokasta, bek, poraz, as, avodire, I ATA, kiper, Tajvan, učila, Imatra. MINI SLOVARČEK : GALINAC : Morska sloka, cevokljun LUCILIUS : Začetnik rimske satire PARLER : Nemška stavbarska družina RI VALE : Italijanska pevka (Tiziana) IME IN PRIIMEK: NASLOV: OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 12. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago ali storitev po Izbiri v vrednosti 5.000 SIT): Jerica Plesnik, Logarska dolina 12, Solčava; 2. nagrada (blago ali storitev po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Franc Tiršek, Novo naselje 34, Gornji Grad; 3. nagrada (blago ali storitev v vrednosti 2.000 SIT): Vida Krivec, Raduha 27, Luče. Nagrade koristijo dobitniki osebno iz ponudbe trgovine EN KRAJCAR z Ljubnega ob Savinji. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 13. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 11. julija 1994, pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala elektro trgovina EPROS iz Braslovč: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT. Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.500,00 SIT Petru Korenu iz Kokarij 37. Nagrajenec lahko koristi nagrado iz ponudbe elektro trgovine EPROS iz Braslovč. Čestitamo! OGLASI MALI OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! (DIMM .D^Stüril (PtMVTT® OOO TEGOLA CANADESE Izvajamo garancijska kritja s kritino Tegola Canadese. Nudimo ves potrebni dodatni material. Cene so ugodne. Kanteg d.o.o. Krnica 53, Luče ob Savinji. Tel.: 063-844-240. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 212, tel.:831-109. ANTENE Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel.: 845-194. ELEKTRIČNE OMARICE Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Izvajamo tudi vsa elektroinstalacijska dela po solidnih cenah. Tel.: 061-751-432 ali 751-425. RTV SERVIS Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radioa-paratov in satelitskih anten. Purnat, tel. 843-424. APARTMAJI Ugodno - 50 DEM/dan oddamo apartma 1. kat. za 4 osebe v Supetarski Dragi (otok Rab). Inf. tel.: 00385-532-776-213 popoldne, 00385-532-711-511 dopoldne.Miriam. TRGOVINA "TADI" Vam nudi: Tajnšek Diana Gornji Grad, Tlaka 32 Tel. 843-633 - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA! Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta. Del. čas: 8.00 -15.00, sobota 8.00-12.00. Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT. Kupim enostanovanjsko hišo v Savinjski ali Zadrečki dolini. Tel.: 31-390. Kupim avtosedež za otroka. Tel.: 831- 123. Prodam novo nemško spalno vrečo do -18 stopinj CZ (200 DEM) in kompaktni fotoaparat HAINMEX 35mm (100 DEM). Tel.: 832-507. Novo sedežno garnituro prodam ali menjam za kuhinjo. Jezernik Ludvik, Solčava 19. Prodam telico, brejo 5 mesecev, ugodna cena. Tel. : 831 -268. Motor M-14, 5 brzin, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 841-041. Prodam nahrbtno motorno škropilnico. Zvonko Tkavc, Dol Suha 5, Rečica/Savinji. Izkoristite ugoden nakup črnega ribeza. Tel.: 843-070. Nov traktorski viličar 1.5 T prodam za 160.000 SIT. Tel.:831-415. Prodam malo rabljeno previjalno mizo in otroški kombinirani voziček. Tel.: 831-644. Prodam 3 kom rabljenih kolektor-jev. Tel.: 845-163. Oddam mlade muce. Tel.: 831-540. Prodam 3Ö00 kom rabljene opeke Vinkovci 333 in aksialni ventilator za dosuševanje sena 4.5 kW. Tel.: 843-381. Prodam čredo ovac - 34 kom. Tel.: 832- 178. Lado 1600, letnik80, prodam. Tel.: 831-261. Poceni prodam etažno peč 23 za centralno, obtočno črpalko Grundlos 15-35*20, 100 L bojler starost uporabe 6 let. Prodam peči Kup- persbusch štedilnik in 2 peči iste firme vse na trdo gorivo. Tel.: 843-246. Yugo 55,1. 84, reg. do 22.2.95, cena 1800 DEM, sob., ned. Ko-rpovšek Marija, Homec Brdo 38, 63332 Rečica/Savinji. Hišo v Gornjem Gradu dam v najem za stanovanja ali lokale. Tel.:712-711. Prodam 50 m gumi kabel, 5 žilni in LIV mešalec. Informacije v uredništvu. Tel.:831-957. Kupim brejo kravo. Ponudbe pod tel. 831-159. Kupim hišov Mozirju, okolici Mozirja ali v Zadrečki dolini. Lahko je tudi starejša ali nedograjena, vendar vseljiva. Vrednost do 60000 DEM. Tel. 063-882-391. Honorarno zaposlim natakarico v prenovljenem lokalu v centru Ljubnega. Tel.: 841-406. Zaposlim šivilje za šivanje konfek-cije. Tel.: 832-662. Lokal "Šolenček" in hišo v Mozirju oddam. Tel.: 832-625 ali 061-159-22-34. Prodam omaro z mostom (spalnico) za 160 širine postelje. Inf. po 21.00 uri. Tel.: 858-035 ali 832-011. Zastava 750, letnik 84, registrirana do 9. 94, prodam. Cena 450 DEM. Tel.:832-159. Prodam potopno črpalko na 12 V -akumulator, 5000 SIT. Tel.: 832-467. Zelo ugodno prodam 45 m2 tervola (10cm). Tel.: 832-363. Prodam otroško posteljico (kinderpet) z jogijem. Tel.: 831 938 od 7-15 ure. MARKETING d.o.o. 63313 POLZELA 38 Tel. & Fax. 063 721-052 Vljudno Vas vabimo na otvoritev našega novega avtomobilskega salona v blagobnici ERA - STANDARD na Šaleški 2 v Velenju, v petek, 1. julija 1994, ob 12. uri. Posredujemo pri prodaji rabljenih vozil: tip letnik cena j JUGO 55 KORAL 89 3.300 DEM I R4GTL 89 5.000 DEM ! SEAT MALAGA 1.5 i.e CAT 90 12.000 DEM i TOYOTA MR 2 1.6 LT 16V CAT 87 15.500 DEM ! VW POLO G 40 CAT 92 20.000 DEM I RENAULT CLIO 16V CAT 93 24.000 DEM ; TOV. VOZILO TAM 190-T1S 91 28.500 DEM \ POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK do.o. -(.Vogreßna oprema ■ ‘Pogreßne storitve - Ureditev pokopališč ■ (Doßava spomenikov ■ IDoßava cvetja Odštejemo pogreßnino v vrednosti 56.600 SIT Vrečerjeva 2,63310 Žalec, Tel.: 063/712-261,714-686 Mobitel: (0609) 615-427 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parizlje 1, Braslovče, tel: 063 721-081 vam nudi pestro ponudbo materiala za vodovod in centralno ogrevanje. NA ZALOGI IMAMO: * vodovodne armature Armai Maribor po zelo ugodnih cenah, * keramične komplete za kopalnice iz uvoza - vse barv, * Kolpasan program, * peči na olje proizvajalca Sime - Italija in KIV Vransko, * gorilce, * cisterne, * radiatorje, * material za bakreno instalacijo * in ves pripadajoči material za izvedbo instalacij. Pri nas dobite črpalke vse vrst ter pribor za zalivanje. Nudimo vam tudi montažo! V vročih poletnih dneh so nepogrešljive vrtne sedežne garniture, ki jih lahko dobite tudi pri nas. Nudima vam možnost plačila v več obrokih ali popust 5-10% za gotovinsko plačilo! Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo! 1 SAVINJSKA trgovska družbo d.o.o. Žalec ZELO UGODNE CENE KOLES Prodaja na kredit ali čeke na šest mesecev brez obresti Ob plačilu z gotovino nudimo 10% popusta ■ _ Obiščite nas! mm WS Siwùyfi Celje - skladišče D-Per 7/1994 iv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIR 5000001673,13 SAViNjZ - Uq&%N9J NAKUPOV A/ceìgm ppozAß - ppz^šiAvmz NOVOTEKS - 15% POPUSTA UNIVERZALE - 10% POPUSTA MASER - BOGATA PONUDBA IZDELKOV IZ STEKLA IN PORCELANA ADIDAS - OD 24.6. do 9.7. akcijska prodaja celotnega programa iz uvoza SERGIO TACHINI, Dl A DO RA - akcijska prodaja športnega programa ZLATARNE CELJE - 10% POPUSTA ZA VSE IZDELKE FOTO TEDEN OD 17.6. DO 24.6. - brezplačno razvijanje filmov - praktične nagrade - foto albumi - ugodna prodaja filmov AGFA in KODAK DEGUSTACIJE, nagradna žrebanja, modna REVIJA COBISS S OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 27.06. do 03.07. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-769) 04.07. do 10.07. RUP MARIJA, dr. vet. med. G. Grad, tel. 0609-616-978 (843-084) 11.07. do 17.07. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE Tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7.00 do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 27.06. do 03.07. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, tel. 831-263 04.07. do 10.07. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 11.07. do 17.07. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE * Bernhard: Hlad: izolacija * Vogrič: Vojna iz ljubezni * Kolmanič: Pozno poletje * Jurič: Dame brez pižame * Karlovšek: Rodoljub * Rak: Nanook in druge dogodivščine * Kunter: O domovina * Pavček: Čas duše, čas telesa * Stermini: Ko bi bila deček * West: Sredi osamelih src * Melville: Billy Bud, mornar * Lainšček: Vankoštanc * Jančar: Ausgburg in druge resnične pripovedi * Miklavc: Borut in Kurt: zapiski za roman * 2. STROKOVNA LITERATURA * Thomas: Skrivno življenje psov * Hederih: Od dinozavrov do japonskih avtomobilov* Meysels: Nacional -socializem * Jeffers: Čar samozavesti 'Johnson: Srečni v ljubezni: kako ustvariti srečen zakon * Dokumenti slovenstva * Dvanajst velikih Slovencev * Russell: Tao - erotična masaža * Enander: Ljubezenski grižljaji * Okolje v Sloveniji: zbornik* Rot: Republika duhov* Čas & Rotar: Borzni izrazi * Pearson: Eko - bio hiša * Rupel: čas politike * 3. MLADINSKA LITERATURA * Hart: Stari Egipt * Bender: Izumi * Grafenauer: Možbeseda Pedenjped * Zupan: Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smikca * Brezina: Fantom na šoli * Doherty: Dragi Nihče * Pratchett: Kamionarji: prva knjiga o nomih * Zlato pod Blegošem * Divja jaga * Russelmann: Novice iz aleje mlečnih zobkov * Štampe - Žmavc: Popravljalnica igrač* SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 02.07. in 03.07. PELIKANOVO POROČILO - ameriški film - triler 09.07. in 10.07. MEBO IN ZEMLJA - ameriški film - vojna drama KINO "JELKA" NAZARJE 02.07. in 03.07. PLEZALEC - ameriški film - triler 09.07. in 10.07. WILLY - ameriški film - mladinski KINO "DOM" MOZIRJE 02.07. in 03.07. GLEJ, KDO SE OGLAŠA 3.del - ameriški film -komedija 09.07. in 10.07. WILLY - ameriški film - mladinski EPSI OSREDNJA KNJ. CELJE