MERILA ZA 
VREDNOTENJE 
INTERVENCIJ NA 
PODROCJU JAVNEGA 
ZDRAVJA
ZA NAMEN PREPOZNAVANJA IN IZBIRE PRIMEROV DOBRIH PRAKS

MERILA ZA VREDNOTENJE INTERVENCIJ NA 
PODROCJU JAVNEGA ZDRAVJA
ZA NAMEN PREPOZNAVANJA IN IZBIRE PRIMEROV DOBRIH PRAKS




MERILA ZA VREDNOTENJE INTERVENCIJ NA PODROCJU JAVNEGA ZDRAVJA ZA NAMEN 
PREPOZNAVANJA IN IZBIRE PRIMEROV DOBRIH PRAKS
Avtorji: Sandra Radoš Krnel1, Tanja Kamin2, Mateja Jandl1, Mojca Gabrijelcic Blenkuš1, 
	Ada  Hocevar Grom1, Tina Lesnik1, Maja Roškar1
1 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana 
2 Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva plošcad 5, Ljubljana
Založnik: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana 
Lektura: Ana Peklenik
Oblikovanje: Tadeja Horvat
Fotografije: Freepik
Fotografija na naslovnici: Christopher PB
Elektronska izdaja
Leto izdaje: 2020 
Elektronski vir dostopen na www.nijz.si
Zašcita dokumenta: ©2020 NIJZ
Brezplacen izvod.
Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli nacin in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve se sankcionirajo v skladu z avtorsko pravno in kazensko zakonodajo.
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 
COBISS.SI-ID: =303913728
ISBN 978-961-6945-06-6 (pdf)

Kazalo

1 Uvod 														7
2 Merila za vrednotenje intervencij za namen 

prepoznavanja in izbire dobrih praks na podrocju javnega zdravja 				11 
2.1 Izkljucitvena merila  											122.2 Osnovna merila 												13
2.3 Dodatna merila 											  	13
3 Izkljucitvena merila 												15
3.1 Vsebinska ustreznost intervencije 									16
3.2 Zgradba intervencije (struktura) 									16
3.2.1 Raziskovanje problema 										17
3.2.2 Dolocitev vedenjskih ciljev 									17
3.2.3 Segmentacija in izbira ciljnih skupin 							17
3.2.4 Analiza konkurence 										17
3.2.5 Splet intervencijskih aktivnosti 								17
3.2.6 Nacelo menjave 											18
3.2.7 Nacrtovanje intervencij 										18
3.3 Znanstveni dokazi in teoretska utemeljitev 							22
3.4 Eticni vidik 												23
4 Osnovna merila 												25
4.1 Ucinkovitost in uspešnost intervencije 								26
4.2 Zmanjševanje neenakosti v zdravju 							 	28
4.3 Sodelovanje deležnikov pri razvoju in izvajanju intervencije 				29
4.4 Medsektorsko sodelovanje 										29
5 Dodatna merila 												31
5.1 Prenosljivost intervencije 										32
5.2 Trajnostna naravnanost intervencije 								32
6 Zaljucek 														35
7 Literatura 													37
Priloga: Vprašalnik za vrednotenje intervencij 								41

ZAHVALA
Za sodelovanje pri nastanku publikacije se zahvaljujemo sodelavcem z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja: prim. prof. dr. Ivanu Erženu, prim. as. dr. Barbari Lovrecic, prim. doc. dr. Mercedes Lovrecic, Vesni Pucelj, prim. dr. Mateji Rok Simon, asist. mag. Pii Vracko (po abecednem vrstnem redu) in bivšim sodelavkam mag. Maji Bajt, izr. prof. dr. Mirni Macur, Nini Pirnat in Sonji Tomšic. Za podporo se zahvaljujemo direktorju Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milanu Kreku ter mag. Vesni Kerstin Petric in dr. Maši Serec z Ministrstva za zdravje. 

1
Uvod


Namen publikacije je predstaviti merila za vrednotenje intervencij11 Intervencija naslavlja programe, prakse, projekte in kampanje, ki so usmerjeni k razlicnim ciljnim skupinam populacije z namenom promocije zdravja in preventive. Vse te s svojimi dejavnostmi, strategijami in taktikami posegajo v družbeno telo in s tem vplivajo na delovanje posameznikov, družbenih skupin in družbenega sistema. Imajo nacrtovane in zaželene, lahko pa tudi nenacrtovane in nezaželene kratkorocne in dolgorocne posledice.	
 za namen prepoznavanja in izbire dobrih praks na podrocju (javnega) zdravja22 Javno zdravje je znanost in umetnost preprecevanja bolezni, krepitve zdravja, podaljševanja življenja ter zmanjševanja neenakosti v zdravju s pomocjo organiziranih družbenih ukrepov. Pri vseh teh razlicnih pomenih pa je vedno izražen javni interes in poudarjen populacijski pristop s ciljem izboljšanja zdravja prebivalstva (Strategija razvoja dejavnosti javnega zdravja 2013–2023, Ljubljana: MZ 2013).	
, ki jih lahko razumemo kot smernice za snovanje, nacrtovanje, oblikovanje in izvajanje razlicnih intervencij. Z njimi želimo izboljšati kakovost dela vseh organizacij, ki razvijajo in izvajajo aktivnosti s podrocja varovanja in krepitve zdravja, preprecevanja bolezni in podaljševanja ter izboljševanja kakovosti življenja. Ob tem smo upoštevali obstojece pristope na evropski ravni,33 https://webgate.ec.europa.eu/dyna/bp-portal/	
 jih prilagodili in nadgradili glede na slovensko okolje.


Razlicne vladne in nevladne organizacije, ki izvajajo intervencije na podrocju javnega zdravja, delujejo z namenom, da bi zmanjševale pojavnost in posledice vedenj, ki predstavljajo tveganje za zdravje. Te so pogosto neucinkovite in manj uspešne, kot bi lahko bile, predvsem takrat, kadar niso podkrepljene s teorijo, ne upoštevajo najnovejših dognanj in raziskovalnih izsledkov in niso prilagojene izbranim ciljnim skupinam.
Intervencij na podrocju javnega zdravja je vedno vec, prav tako pa je vse vecja tudi raznolikost akterjev, ki jih razvijajo in izvajajo – od vladnih in nevladnih do tržno usmerjenih organizacij. Ker je vecina intervencij na podrocju javnega zdravja financno podprta z državnimi sredstvi, je nujno razviti merila, ki bodo pomagala tako financerjem kot tudi uporabnikom razlikovati kakovostne in ucinkovite od neucinkovitih ali celo škodljivih intervencij. Kakovostne in ucinkovite intervencije na podrocju javnega zdravja bodo prispevale k povecevanju zdravja prebivalcev v državi, ne da bi pri tem povzrocale poglabljanje neenakosti v zdravju. 
V Sloveniji trenutno nimamo uvedenega sistematicnega spremljanja intervencij s podrocja javnega zdravja. Tudi vrednotenje intervencij (ocenjevanje procesa in rezultatov in drugih vidikov uspešnosti ter družbene primernosti intervencij) še ni sprejeto kot nepogrešljivi del aktivnosti v okviru izvajanja programov za promocijo zdravja in preventivo, pogosto je tudi popolnoma prezrto v fazi nacrtovanja in oblikovanja intervencij. 
Izvajalci intervencije praviloma samovrednotijo, in sicer vecinoma le procese (tj. kaj smo naredili v danem casu in prostoru) in ne ucinkov (tj. kaj smo dosegli z vidika spremembe vedenj ciljnih skupin; kako uspešni smo bili pri spreminjanju dejavnikov, ki dolocajo zdravje, in kako ucinkoviti smo bili z vidika optimalne porabe cloveških in financnih virov). Ce se procesi vrednotenja z natancno opredeljenimi merili za vrednotenje ne upoštevajo že v fazi nacrtovanja intervencij, je intervencijo nemogoce ucinkovito vrednotiti (tudi ce jo izvaja zunanji/-a ocenjevalec/-ka), oziroma vrednotenje ne da uporabnih rezultatov in je lahko samo sebi namen. Ob upoštevanju eticnih nacel in z dobro oblikovanimi merili je lahko tudi samovrednotenje primerna metoda vrednotenja intervencij. A le strokovno usposobljeni in neodvisni ocenjevalci z neobremenjenostjo in poznavanjem širših meril in modelov za vrednotenje lahko potrdijo ali ovržejo ugotovitve internega ocenjevanja oziroma samovrednotenja in tako pomembno prispevajo k prepoznavanju veljavnosti, zanesljivosti in uporabnosti rezultatov vrednotenja pri nacrtovanju nadaljnjih intervencij. V praksi je zato smiselna kombinacija notranjega in zunanjega vrednotenja. Slednje je še posebno pomembno za izbiro primerov 'dobre prakse' in za oceno možnosti prenašanja teh intervencij z lokalne na nacionalno ali mednarodno raven ali z enega problemskega podrocja na drugo.
Pomembno je, da je celostno vrednotenje intervencij izpeljano po jasnih merilih, lahko interno, idealno pa s strani zunanjih, neodvisnih strokovnjakov, ocenjevalcev, ki lahko zagotovijo širše, objektivnejše vrednotenje tako rezultatov kot ucinkov intervencij ter podajo boljše predloge za izboljšanje in nadgradnjo intervencij. Vzpostavitev jasnih meril za vrednotenje intervencij je tudi spodbuda snovalcem intervencij za razvoj takih ciljev intervencij, ki so v danem casu dosegljivi in merljivi. Samo na tak nacin lahko zagotavljamo krepitev tistih intervencij, ki so kakovostne in ucinkovite, imajo trajnostni potencial in odgovarjajo na realne potrebe v okolju. V nadaljevanju opisujemo merila, ki so v pomoc pri prepoznavanju in izbiri dobrih praks. 
 
Merila za vrednotenje intervencij za namen prepoznavanja in izbire dobrih praks na podrocju (javnega) zdravja so razvršcena v tri ravni, in sicer na: (1) izkljucitvena, (2) osnovna ter (3) dodatna.
Gre za tri zaporedne ravni meril za vrednotenje intervencij. Prva raven so izkljucitvena oziroma tista merila, ki dolocijo, ali intervencija izpolnjuje osnovne pogoje za nadaljnje vrednotenje glede na Merila za vrednotenje intervencij s podrocja javnega zdravja. Gre za prvo sito, kjer se oceni, ali intervencija zadostuje merilom, da bi lahko delovala kot koristna, ali pa obstaja tveganje, da bi lahko delovala kot škodljiva, nepravicna ali neucinkovita. Intervencija, ki prestopi prvi, vkljucitveni prag, se nadalje vrednoti po osnovnih merilih, ki zajemajo njeno ucinkovitost, pa tudi njen doprinos k naslavljanju problema neenakosti v zdravju. Na tretji ravni se vrednoti potencial, da se intervencija prenese na druga podrocja, v drugo geografsko okolje, na drugo populacijo ipd. Dodatna merila zato zajemajo oceno o tem, ali intervencije vsebujejo elemente, ki omogocajo prilagoditev, nadgradnjo ali prenos intervencije v druga okolja.
V tem delu dokumenta so vse tri ravni meril naštete, v nadaljevanju pa so podrobneje opisane.
 
2.1 Izkljucitvena merila
Intervencije, ki ne ustreza merilom vsebinske ustreznosti podrocja javnega zdravja, ni oblikovana po kljucnih elementih intervencije, ni utemeljena s teorijo in dokazi ter ne ustreza eticnim nacelom, ni mogoce vkljuciti v proces vrednotenja za primer dobre prakse. Izkljucitvena merila vsebujejo štiri elemente, ki se jih vrednoti vsakega posebej.


2.2 Osnovna merila 
Ce intervencija ustreza pogojem izkljucitvenih meril, se nadaljuje vrednotenje intervencij po osnovnih merilih za vrednotenje intervencij na podrocju javnega zdravja. Ta merila preverjajo ucinkovitost in uspešnost intervencije ter njen vpliv na zmanjševanje neenakosti v zdravju, vkljucenost deležnikov pri izvajanju intervencije in medsektorsko sodelovanje.44 Neenakosti v zdravju, kot jih obravnavamo v tej publikaciji, so socialno-ekonomske. To so razlike v zdravju oz. zdravstvenih izidih med družbenimi skupinami z razlicnim socialno-ekonomskim statusom, ki jih lahko preprecimo in so zato nepravicne. Razlike v zdravju med spoloma so razlike v zdravju, ki so pogojene z ekonomskimi, socialnimi in družbenimi dejavniki in ne izhajajo samo iz bioloških razlik med spoloma. Pomembno je, da neenakosti v zdravju analiziramo loceno za moške in ženske, saj se lahko neenakosti in vzroki zanje po spolu razlikujejo. Geografske ali teritorialne razlike v zdravju so razlike v zdravju med razlicnimi geografskimi obmocji. Upoštevati moramo tudi starostno strukturo prebivalcev in socialno-ekonomske dejavnike obmocja, ki ga analiziramo. Zdravstvene kazalnike opazovanega obmocja lahko uporabimo kot približek oz. oceno socialno-ekonomskih neenakosti v zdravju, ko nimamo na razpolago zdravstvenih kazalnikov v povezavi z razlicnimi socialno-ekonomskimi skupinami. Pri tem je pomembno, da je socialna oz. družbena struktura homogena in da upoštevamo razlike v starostni strukturi prebivalcev (WHO (2006). Dahlgren G, Whitehead M. European strategies for tackling social inequities in health: Levelling up Part 2. Copenhagen, WHO Regional office for Europe).
   


2.3 Dodatna merila 
Na tretji ravni se intervencija ocenjuje glede na svoj potencial za prenos na druga podrocja, v drugo geografsko okolje, na drugo populacijo in glede na svojo trajnostno naravnanost. 


Vsako intervencijo se najprej presodi glede na to, ali se jo sploh uvrsti v sistem vrednotenja glede na izkljucitvena merila za vrednotenje intervencij na podrocju javnega zdravja. Intervencije, za katere se presodi, da sodijo na podrocje javnega zdravja in so vsebinsko ustrezne, se nato vrednoti po strukturi, znanstveni podlagi in eticnosti. Vsaka raven vrednotenja pogojuje vstop intervencije v proces vrednotenja na naslednji ravni. 
3.1 Vsebinska ustreznost intervencije
Z merilom vsebinske ustreznosti se preverja skladnost intervencije z javnozdravstvenimi naceli ter cilji politik in strategij na podrocju javnega zdravja. 
Intervencija mora biti:
•	
skladna z javnozdravstvenimi naceli in strategijami na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni,  

•	
vzpostavljena kot podpora za izvajanje nacionalnih programov, zakonodaje ali drugih predpisov, namenjenih reševanju z zdravjem povezanih problemov.


3.2 Zgradba intervencije (struktura)
Je merilo, ki pove, ali so bili pri nacrtovanju in izvedbi intervencije narejeni vsi potrebni koraki in upoštevani vsi kljucni elementi (zasnova, izvedljivost, vrednotenje uspešnosti in ucinkovitosti). Preverja se ustreznost metodologije za analizo stanja (npr. analiza izbrane populacije v odnosu do obravnavanega problema, ocene razpoložljivih virov za naslavljanje problema ipd.) in ocene potreb. Preverja se tudi, ali intervencija temelji na dokazih in je teoretsko utemeljena, ali je problem raziskan in opredeljen, ali so ciljne skupine dobro opredeljene in cilji doloceni po nacelih SMART.55 SMART: specificen, merljiv, dosegljiv, ustrezen in casovno dolocen.

Številne metaanalize in sistematicne analize clankov o intervencijah s podrocja zdravja, ki so bile objavljene v znanstvenih revijah, kažejo, da uspešne intervencije praviloma vkljucujejo naslednje elemente: (1) raziskovanje problema, (2) dolocitev (vedenjskih) ciljev, (3) segmentacija in izbira ciljnih skupin, (4) analiza konkurence, (5) teoretska utemeljitev problema (ki je opisana posebej v poglavju 3.3), (6) splet intervencijskih aktivnosti in (7) nacelo menjave. Razdelitev, ki smo jo uporabili, je povzeta po delu Carins in Rundle-Thiele (2014), njeni elementi pa so v nadaljevanju podrobneje predstavljeni. 
3.2.1 Raziskovanje problema
Je namenjeno boljšemu razumevanju problema, ki ga intervencija naslavlja. Raziskujemo strukturne okolišcine in lastnosti skupine ljudi, katerih vedenje želimo spreminjati. Navzoce je od nacrtovanja do izvedbe intervencij. V prvi fazi pomaga dolociti dejavnike, ki zavirajo ali spodbujajo želeno vedenje, v naslednji fazi pomaga testirati splet intervencijskih aktivnosti, v zadnji fazi pa spremlja potek in odzive ciljnih skupin na intervencijo. Raziskovanje, ki lahko uporablja tako kvantitativne kot kvalitativne metode, mora biti ustrezno metodološko opredeljeno tako glede zbiranja kot analize podatkov.
3.2.2 Dolocitev vedenjskih ciljev
Intervencija je namenjena doseganju vedenjskih in/ali strukturnih sprememb, ki se dolgorocno kažejo v odpravljanju problemov in družbenih spremembah. Intervencija si lahko zastavi vec postopnih ciljev in vec ciljev za razlicne segmente ciljnih skupin. Dolocitev ciljev je kljucna za merjenje uspešnosti in ucinkovitosti intervencij.
3.2.3 Segmentacija in izbira ciljnih skupin
Pomeni delitev ciljnih skupin v manjše segmente po podobnosti v demografskih, psihografskih, interesnih in drugih znacilnostih. Segmentacija je bistvena za oblikovanje pristopov, ki bodo ukrojeni tako, da bodo relevantni za posameznike in posameznice, ki jih želimo spodbuditi k spremembi vedenja. Med ciljne skupine ne sodijo zgolj tiste, katerih koncno vedenje želimo spremeniti, temvec tudi tiste, ki lahko posredujejo in posredno vplivajo na spremembo vedenja izbranih skupin ljudi s tveganim vedenjem.
3.2.4 Analiza konkurence
Analiza konkurence pomeni natancen pregled in preucevanje strukturnih okolišcin in drugih vedenj, ki so lahko konkurencna priporocenemu vedenju, in kampanje ter dejavnosti drugih akterjev, ki tekmujejo za pozornost naših ciljnih skupin. Na ta nacin ugotavljamo, kako bomo uspešneje motivirali posameznike v naši ciljni skupini, da se odlocijo za želeno spremembo vedenja.
3.2.5 Splet intervencijskih aktivnosti
Zajema izbor strategij in taktik, ki glede na zastavljene vedenjske cilje in izbrane ciljne skupine dolocijo optimalno kombinacijo elementov komunikacijskega spleta, distribucijskih poti intervencije, priporocila za vedenjske spremembe in koristi (glede na materialne, psihološke ter socialne stroške, ki jih ciljne skupine obcutijo v procesu spreminjanja vedenja).
3.2.6 Nacelo menjave
Se nanaša na oblikovanje takih intervencij, ki ciljni skupini predstavljajo priložnosti za menjavo svojih virov, kot sta cas, denar, utecene navade, za privlacne in oprijemljive koristi, ki jim jih prinaša intervencija (in priporoceno vedenje). Predpostavka tega nacela je, da ljudje spreminjajo vedenje v skladu s priporocili, ce zaznajo, da jim bo sprememba prinesla vec koristi kot stroškov, pri cemer gre navadno za psihološke in socialne ter manj materialne koristi in stroške.
3.2.7 Nacrtovanje intervencij
Kljub številnim bolj ali manj razclenjenim postopkom nacrtovanja intervencij so si avtorji enotni v izboru kljucnih elementov nacrtovanja intervencij (raziskovanje, razvoj, implementacija in vrednotenje). V nadaljevanju je predstavljen petstopenjski model razvoja intervencije avtorjev Ong in Blair-Stevens (2010). Predstavljeni so posamezni koraki doslednega nacrtovanja intervencij.  
KORAK
 NAMEN
 CILJ
 
Raziskovanje
 . Preucitev problema; 
. razumeti, kako se problem izraža na ravni vsakdanjega življenja ljudi, ki so v središcu našega preucevanja (za to imamo na voljo številne raziskovalne pristope, tako kvalitativne kot kvantitativne. Izbor metode raziskovanja je odvisen od zastavljenega raziskovalnega vprašanja);
. identificirati in mobilizirati cloveške in financne vire (tiste, ki bi jih lahko vkljucili v razvoj in implementacijo intervencije);
. oceniti in izbirati aktivnosti ter intervencije, ki bodo najverjetneje lahko pozitivno ucinkovale na izbrano populacijo. 
 Raziskovalno porocilo;
odlocitev o izboru strategije za reševanje problema, ki ga naslavljamo: postavitev ciljev na mikro, mezo, makro ravni6  in odlocitev o tem, katero od možnih intervencij izbrati za naslednji, razvojni korak.
 
KORAK
 NAMEN
 CILJ
 
Razvoj
 . Razvoj intervencije glede na zastavljene vedenjske cilje in spoznanja o ciljni skupini;
. testiranje idej in rešitev pri ciljnih skupinah;
. preverjanje, ali so dokazi, strokovna spoznanja in sprejete predpostavke relevantni in izvedljivi.
 Nacrt intervencije, ki vsebuje tudi razmislek o naslednjih elementih: vedenje, materialni/emocionalni/ socialni stroški za tiste, ki prevzemajo priporoceno vedenje, komuniciranje, distribucijske poti, cloveški in materialni viri, procesiranje.
 
Implementacija
 . Izvedba nacrta (odvisna od izbrane intervencije; ali gre za komunikacijsko kampanjo, sporoceno prek množicnih medijev ali osebno intervencijo,  usmerjeno k lokalnim skupnostim ipd.);
.	aktivno spremljanje izvedbe razlicnih taktik (iskanje dodatnih možnosti  za implementacijo, ki se lahko pojavijo ob izvajanju osnovnega nacrta; spremljanje tveganj in odzivanje na tista, ki bi lahko ogrozila ucinkovito izvedbo intervencije).
 Relevantne intervencije.
 
KORAK
 NAMEN
 CILJ
 
Vrednotenje procesa, uspešnosti in 
ucinkovitosti
 .	Ponovna ocena zastavljenih ciljev glede na izvedeno delo;
.	zbiranje podatkov in ocen o izvedenem delu;
.	vrednotenje procesa, uspešnosti in financne ucinkovitosti.
 Formalno porocilo vrednotenja.
 
Diseminacija/ 
Razširjanje
 .	Posredovanje  porocila narocnikom, financerjem in podpornikom z mislijo na možnost o nadaljevanju intervencije, ce je to potrebno;
.	delitev informacij o intervenciji z zainteresiranimi javnostmi (ne pozabiti medijev in politicnih odlocevalcev);
.	zahvale skupnostim, posameznikom, organizacijam, ki so sodelovali pri realizaciji nacrta;
.	priprava strokovnih in znanstvenih prispevkov, ce spoznanja, povezana z izvedbo intervencije, pomembno dopolnjujejo in nadgrajujejo obstojeca znanja.
 Clanki in strokovne predstavitve, ki spodbujajo prenos znanj;
priporocila in predlogi za nadaljnje delo.
 


		
V osnovni opis intervencije sodijo:
•	
analiza stanja, ki temelji na jasno opredeljeni metodologiji primarnega in/ali sekundarnega zbiranja podatkov in analize podatkov ter predstavitev povzetkov analiz v SWOT-analizi, to je analizi prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za doseganje sprememb,

•	
segmentacija izbrane populacije (po demografskih, psihografskih, življenjskostilnih in drugih dejavnikih, kot so znanje o problemu, stališcih, preteklih vedenjih, ki so relevantna za obravnavani problem) ter opredelitev izbrane ciljne skupine oz. ciljnih skupin, kadar jih je vec,

•	
jasno opredeljena ciljna skupina ali ciljne skupine, kadar je teh vec (glede na obseg skupine, faze, v kateri se posamezniki in posameznice nahajajo v odnosu do problema (npr. po modelu stopenjskega spreminjanja vedenja) in glede na razloge, zakaj se v tej fazi nahajajo),

•	
opredelitev vedenjskih in komunikacijskih ciljev po nacelu SMART, kar pomeni, da morajo biti specificni, merljivi, dosegljivi, realni in casovno sprejemljivi, 

•	
opredelitev strategij, taktik in orodij za doseganje posamicnih vedenjskih in komunikacijskih ciljev,

•	
opredelitev kazalnikov za procesno vrednotenje, torej ce je intervencija potekala v skladu z nacrtom, in vrednotenje ucinkovitosti ter uspešnosti oziroma merjenje glede na zastavljene vedenjske in komunikacijske cilje, 

•	
opredelitev, kako so bili v intervencijo vkljuceni predstavniki ciljne skupine in drugi deležniki (partnerji, interesne skupine, politicni odlocevalci, mediji ipd.) ter kako je bilo to sodelovanje nacrtovano, vzpostavljeno, vzdrževano, ocenjeno in financno podprto, 

•	
opredelitev virov, ki so bili vkljuceni v pripravo, implementacijo in vrednotenje intervencije, pri cemer med vire sodijo cloveški viri7, sistemski8, fizicni9 in financni viri10, prepoznavnost11, odnosi12 ter trenutne aktivnosti13, 

•	
opredelitev optimizacije razpoložljivih sredstev pri doseganju zastavljenih ciljev (nacrtovani in dejanski stroški intervencije),

•	
opredelitev vrednotenja na treh ravneh: aplikativno oziroma zacetno vrednotenje, ki je namenjeno pregledu stanja, oceni potreb, razvoju intervencije in implementacije; procesno vrednotenje, ki spremlja implementacijo in glede na sprotne rezultate ustrezno prilagaja izvedbo intervencije, ter vrednotenje uspešnosti in ucinkovitosti intervencije glede na zastavljene cilje, vložene vire, pa tudi eticnost,

•	
opisu intervencije je priložena dokumentacija, ki predstavlja osnovni del intervencije, denimo smernice in protokoli, vkljucno z navedbo literature. Tako je lahko dostopna razlicnim interesnim skupinam (npr. zdravstvenim strokovnjakom) in ciljni skupini.



3.3 Znanstveni dokazi in teoretska utemeljitev
Intervencije morajo biti teoretsko utemeljene, podprte z dokazi in pregledom relevantne znanstvene in strokovne literature. 
Na podrocju sprememb vedenj si lahko pomagamo z vrsto teorij. Ucinkovite intervencije naceloma sledijo trem temeljnim vprašanjem, na katera išcemo odgovore s pomocjo razlicnih teorij. Ta vprašanja so: (1) Kje se naša ciljna skupina nahaja v odnosu do priporocenega vedenja; (2) Zakaj se nahajajo v tej situaciji; (3) Kako predstavnike ciljnih skupin motivirati za premik v smeri priporocenega vedenja. 


Intervencija je teoretsko utemeljena, ce:
•	
temelji na znanstvenih dokazanih in preverjenih teorijah (npr. metaanalizah, sistematicnem pregledu literature, študijah implicitnega znanja),

•	
so v nacrtu predstavljeni elementi pristopa (ali tehnike ali nacela) v okvirih modela spremenljivosti ali intervencijske teorije ali glede na rezultate predhodno opravljene raziskave.


3.4 Eticni vidik 
Za varovanje eticnih nacel in zagotavljanje varovanja dostojanstva mora izvajanje intervencije ustrezati vsem naslednjim pogojem:
•	
spoštovanje osnovnih eticnih nacel – avtonomije (spoštovati pravico posameznikov, da sprejemajo svoje odlocitve na podlagi ustreznih, pravocasnih informacij), “ne škodovati!” (ne povzrocati škode), dobronamernosti (sprejeti pozitivne ukrepe za pomoc drugemu) in pravicnosti (koristi in tveganja naj bodo pravicno razdeljeni),

•	
pricakovane koristi presežejo/odtehtajo potencialno škodo,

•	
intervencija je bila izvedena pravicno – sorazmerno s potrebami ciljne skupine,

•	
pravice posameznikov (npr. varstvo osebnih podatkov) so zašcitene v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo,

•	
navzkrižje interesov (vkljucno s tistimi, ki lahko šele nastanejo) je jasno opredeljeno, prav tako so navedeni ukrepi za ravnanje ob pojavu navzkrižja interesov,

•	
med izvajanjem intervencije se v povezavi z intervencijo ne sme oglaševati izdelka, naprave, storitve ali katere koli komercialne pobude.


Osnovna merila vrednotenja intervencij zajemajo elemente, ki preverjajo ucinkovitost in uspešnost intervencije, njen vpliv na zmanjševanje neenakosti v zdravju, vkljucenost deležnikov pri izvajanju intervencije ter medsektorsko sodelovanje. 
4.1 Ucinkovitost in uspešnost intervencije
Intervencije vrednotimo na ravni procesa in na ravni rezultatov. Na ravni procesa beležimo in ocenjujemo postopke nacrtovanja in izvedbe intervencije, na ravni rezultatov pa uspešnost in ucinkovitost intervencije. Obe ravni sta obvezni sestavini vrednotenja intervencij za namen izbora dobre prakse. 
Pojem uspešnost (angl. effectiveness) se uporablja za oceno zastavljenih ciljev. Merimo rezultate glede na zastavljene cilje, na primer kakšen je želeni odziv pri ciljni skupini. Uspešnost intervencije je prvi pogoj za ucinkovitost (angl. efficiency) intervencije, s katero oznacujemo delovanje intervencije na najboljši nacin. Ocena ucinkovitosti torej zajema tudi oceno o optimalni porabi financnih sredstev in drugih virov za dosego zastavljenih ciljev intervencije. Ucinkovitost pomeni delati stvari prav, uspešnost pa delati prave stvari (Drucker, 1977). 
Vrednotenje intervencij je proces, ki najprej zahteva dober model preverjanja uspešnosti intervencij ter nato zbiranje kakovostnih informacij z ustreznimi raziskovalnimi metodami. Ce želimo na primer meriti vpliv intervencije na spremembo vedenja, moramo razviti model preverjanja uspešnosti, ki bo meril in nato primerjal podatke o vedenju pred intervencijo in po njej. O vrednotenju ucinkovitosti in uspešnosti intervencij je zato treba razmišljati že v fazi nacrtovanja. 
VREDNOTENJE
 CILJ
 
ZACETNO VREDNOTENJE
 . Analiza stanja (analiza obstojecih raziskav in podatkov o problemu);
. ocena potreb (analiza obstojecih intervencij).
 
VREDNOTENJE PROCESA
 Pridobiti podatke o:
. nacinu izvajanja intervencije in o tem, ali so bili izvedeni vsi elementi intervencije;
. odstopanjih od nacrtovanega izvajanja in razlogih zanje; 
. razlikah v izvajanju programa razlicnih izvajalcev in v razlicnih okoljih;
. udeležencih intervencije (npr. kdo sodeluje v intervenciji, ali intervencija doseže ciljno populacijo, kako se ciljna populacija odziva na intervencijo); merimo zadovoljstvo udeležencev in izvajalcev intervencije.
 
VREDNOTENJE REZULTATOV 
INTERVENCIJE OZ. 
VREDNOTENJE USPEŠNOSTI 
IN UCINKOVITOSTI 
INTERVENCIJE
 . Ocena kratkorocnih rezultatov (angl. intermediate health outcomes) – ocena sprememb v determinantah zdravja;
. ocena dolgorocnih rezultatov (angl. long-term outcomes) – ocena sprememb v zdravju posameznika, družbene skupine ali populacije;
. ekonomsko vrednotenje (analiza stroškov intervencije in analiza stroškovne ucinkovitosti intervencije).15
 

 
Za vrednotenje procesa lahko upoštevamo naslednje elemente: 
•	
izvedeno je bilo notranje ali zunanje vrednotenje procesov ob upoštevanju družbenih in ekonomskih vidikov ciljne skupine in perspektiv pomembnejših interesnih strani (npr. formalnih ali neformalnih skrbnikov, zdravstvenih delavcev, uciteljev),

•	
rezultati vrednotenja (npr. klinicni, zdravstveni, ekonomski) so bili povezani z izbranimi/dolocenimi cilji same intervencije,

•	
vrednotenje je bilo izvedeno (glede na potrebe in izzive) med zacetno in koncno situacijo. Namen vrednotenja je bil ugotoviti, ali se je intervencija izvajala pravicno (tj. sorazmerno z opredeljenimi potrebami).


Za vrednotenje rezultatov lahko upoštevamo naslednje elemente: 
•	
ugotovljeni rezultati so najustreznejši za intervencijo glede na cilje, teoreticne modele in ciljne skupine,

•	
vse izboljšave v primerjavi z zacetno tocko, na primer izhodišcna vrednost glede strukture, procesa in rezultatov na razlicnih podrocjih, so dokumentirane in predstavljene,

•	
intervencija je bila ocenjena z ekonomskega vidika,

•	
rezultati ocenjevanja so pokazali koristen ucinek, 

•	
v intervenciji so spremljali pojav nepricakovanih ucinkov (tudi negativnih) in jih opisali.


 
4.2 Zmanjševanje neenakosti v zdravju 
To merilo izpostavlja, da mora intervencija upoštevati potrebe razlicnih skupin prebivalstva in prepoznati ter zmanjševati neenakosti v zdravju med skupinami ljudi. 
Ker je zmanjšanje neenakosti v zdravju med najpomembnejšimi cilji v Sloveniji in Evropi, naj bi intervencija vkljucevala elemente, ki spodbujajo enakost in pravicnost (na primer tako, da upošteva vidik spola, etnicne skupine, ekonomskega statusa, regije ipd.).16   
Pri ocenjevanju intervencije je treba biti pozoren na to, da intervencija dosega vse naslednje vidike "pravicnosti":
•	
v celotnem procesu izvajanja intervencija dejavno upošteva ustrezne razsežnosti pravicnosti (npr. starost, spol, socialno-ekonomski status, etnicno pripadnost, tip obmocja (ruralno/urbano), regijo, pripadnost ranljivi skupini), 

•	
intervencija vsebuje priporocila ali smernice za zmanjšanje ugotovljenih neenakosti v zdravju, tudi glede zagotovitve enake dostopnosti za vse uporabnike in v vseh regijah v Sloveniji.


4.3 Sodelovanje deležnikov pri razvoju in izvajanju intervencije
To merilo ocenjuje stopnjo vkljucevanja deležnikov in interesnih skupin v celotnem življenjskem ciklu intervencije, torej pri njenem razvoju, izvajanju in vrednotenju.
 
Pri ocenjevanju intervencije po tem merilu je treba biti pozoren na:
•	
strukturo, organizacijo, vsebino in rezultate intervencije; in sicer da so bile intervencije nacrtovane, razvite, izvajane in vrednotene v sodelovanju s ciljno skupino in pomembnejšimi deležniki;

•	
opis vzpostavljenih mehanizmov, ki omogocajo sodelovanje vec deležnikov, vkljucenih v razlicne faze intervencije, tudi v faze nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja intervencije; 

•	
vkljucenost elementov za spodbujanje procesov opolnomocenja ciljne skupine (npr. krepitev zdravstvene pismenosti, zagotavljanje možnosti za razvijanje ustreznih spretnosti, znanj in vedenj, socialne opore ipd.).


4.4 Medsektorsko sodelovanje 
To merilo ocenjuje, ali izvajanje intervencije spodbuja sodelovanje med razlicnimi sektorji in disciplinami, ki so vkljuceni v interesno podrocje (npr. promocija zdravja, preprecevanje in obvladovanje kronicnih bolezni, pa tudi raziskovalne in izobraževalne organizacije in nezdravstveni sektor, ki (ne)posredno vplivajo na zdravje itd.). K razlikam v zdravju pomembno prispevajo razlike v dostopnosti do zdravstvene oskrbe in tudi neenakosti v izobrazbi, socialno-ekonomski status, delovno in bivalno okolje ter številni drugi dejavniki. Zavezanost k zdravju je zato odgovornost vseh resorjev. K boljšemu doseganju ciljev zdravja prispevajo tudi partnerstva s sindikati, združenji delodajalcev, zbornicami, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi ter, na nekaterih podrocjih, industrijo in zasebnim sektorjem. Tak vsevladni in vsedružbeni pristop imenujemo "zdravje v vseh politikah".
Pri ocenjevanju intervencije po tem merilu je treba biti pozoren na:
•	
vpletenost razlicnih sektorjev v izvajanje intervencije; 

•	
interdisciplinarno zasnovo intervencije in njeno podporo s strani ustreznih interesnih skupin (npr. poklicna združenja, javne ustanove na podrocju izobraževanja, zaposlovanja, skupine s podrocja informacijske in komunikacijske tehnologije itd.),

•	
spodbudo intervencije za usklajevanje med sektorji, npr. storitve zdravstvenega in socialnega sektorja. 


 
Ko smo predložene intervencije (programe, prakse, projekte in kampanje) ocenili na podlagi izkljucitvenih in osnovnih meril, pomeni, da so preverjeno dosegli raven za njihovo nadaljnjo oceno glede možnosti za prenos intervencije v druge kontekste/okolja/države ter glede možnosti za izvajanje in dolgorocno vzdrževanje intervencije z razpoložljivimi sredstvi v izbranem okolju.
5.1 Prenosljivost intervencije
Tretja raven meril v prvem delu ocenjuje potencial intervencij, da se prenesejo na druga zdravstvena podrocja, v drugo geografsko okolje, na drugo populacijo ipd. Za tak prenos mora intervencija vsebovati elemente, ki so kljucni za nadgradnjo, v skladu s potrebami novega okolja, vsebinskega podrocja ipd. To merilo kaže, v kolikšni meri se nacrtovanje, izvajanje in rezultati izvajanja intervencije lahko sistematizirajo in dokumentirajo, za potencialni prenos na druge kontekste/okolja/države ali razširitev na širšo ciljno skupino/geografski kontekst. 
Pri ocenjevanju intervencije po tem merilu je treba biti pozoren na to, da:
•	
intervencija uporablja instrumente (npr. prirocnik s podrobnim opisom dejavnosti), ki omogocajo ponovitev/prenos,

•	
opis intervencije vkljucuje vse organizacijske elemente, opredeljuje omejitve in potrebne ukrepe, ki so bili sprejeti za premagovanje zakonskih, upravljavskih, financnih ovir, 

•	
opis intervencije vkljucuje opis demografskih, psihografskih, interesnih in drugih znacilnosti ciljne populacije ter ukrepe, ki so bili sprejeti za premagovanje osebnih in okoljskih ovir,

•	
je bila intervencija izvajana v realnem okolju, z jasno predstavljeno komunikacijsko strategijo in nacrtom diseminacije rezultatov,

•	
je bila intervencija uspešno prenesena/ponovljena iz pilotne faze oz. manjše skupine ali okolja v širšo skupino oz. okolje,

•	
je bila izvedba intervencija prilagojena razlicnim potrebam, ki so se pojavile med izvajanjem.


5.2 Trajnostna naravnanost intervencije
To merilo ocenjuje, ali je mogoce intervencijo izvajati in vzdrževati dolgorocno z razpoložljivimi sredstvi, pri cemer se izvajanje prilagaja družbenim, gospodarskim in okoljskim zahtevam. Le intervencija, kjer so nacrtovalci že ob nacrtovanju in v casu izvajanja nacrtovali nadaljnje financiranje in potencialne bodoce financne vire, bo stroškovno ucinkovita, kar pomeni, da sta s tem zagotovljena dolgorocnost in trajnostni potencial.
Pri ocenjevanju intervencije po tem merilu je treba biti pozoren na to, da:
•	
obstajajo institucionalna podpora, organizacijska in tehnološka struktura ter stabilni cloveški viri za izvajanje intervencije,

•	
navedeno je financno porocilo, ki opredeljuje vire financiranja intervencije,

•	
nadaljevanje intervencije je bilo zagotovljeno z institucionalnim zasidranjem in/ali lastništvom ustreznih interesnih skupin ali skupnosti pri srednjerocnem in dolgorocnem nacrtovanju intervencije,

•	
zagotovljeno je trajno usposabljanje osebja v smislu znanja, tehnik in pristopov, 

•	
pripravljena je trajnostna strategija, ki obravnava vrsto vsebinskih dejavnikov (npr. zdravstvene in socialne politike, inovacije, kulturne trende in splošno gospodarstvo, epidemiološke trende).


 
Razlicne vladne in nevladne organizacije, ki izvajajo intervencije s podrocja javnega zdravja, delujejo z namenom, da bi zmanjšale razširjenost in posledice vedenj, pa tudi pojav družbenih struktur, ki predstavljajo tveganje za zdravje. Te so pogosto neucinkovite in manj uspešne, kot bi lahko bile, zlasti takrat, kadar niso podkrepljene s teorijo, ne upoštevajo najnovejših dognanj in raziskovalnih izsledkov in niso prilagojene izbranim ciljnim skupinam. 
Vrednotenje intervencij, kot ga v Sloveniji poznamo do zdaj, ne zadostuje. Izpeljano mora biti po jasnih merilih, lahko interno, idealno pa s strani zunanjih, neodvisnih strokovnjakov, ocenjevalcev, ki lahko zagotovijo objektivnejše vrednotenje celotnih intervencij vkljucno z rezultati in ucinki ter podajo predloge za izboljšanje in nadgradnjo. 
To so bili kljucni razlogi za oblikovanje skupine strokovnjakov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in Fakulteti za družbene vede, ki imajo znanje in izkušnje tako na podrocju nacrtovanja in izvajanja kot tudi vrednotenja in oblikovanja meril za vrednotenje intervencij. Glavne naloge skupine so vzpostavitev meril za vrednotenje intervencij na podrocju javnega zdravja za namen prepoznavanja in izbire primerov dobrih praks, oblikovanje definicije »dobra praksa«, priprava vprašalnika za zbiranje primerov dobrih praks (priloga) in priprava metodoloških navodil za ocenjevanje praks skupaj z ocenjevalnim listom.
V pricujocem dokumentu smo predstavili Merila za vrednotenje intervencij za namen prepoznavanja in izbire primerov dobrih praks na podrocju (javnega) zdravja, ki jih lahko razumemo tudi kot smernice za snovanje, nacrtovanje, oblikovanje in izvajanje razlicnih intervencij. Z njimi želimo povecati kakovost dela vseh organizacij, ki izvajajo aktivnosti s podrocja varovanja in krepitve zdravja, preprecevanja bolezni in podaljševanja ter izboljševanja kakovosti življenja. 
Da bi bile intervencije z namenom promocije zdravja in zmanjševanja razširjenosti in posledic vedenj, ki predstavljajo tveganje za zdravje, izbrane za primere dobrih praks na podrocju varovanja in krepitve zdravja, morajo ustrezati merilom na treh ravneh: (1) izkljucitvenim, (2) osnovnim ter (3) dodatnim merilom. Gre za tri ravni meril, po katerih se ocenijo intervencije. Prva raven so izkljucitvena merila oziroma tista, ki dolocijo, ali bo intervencija sploh ocenjevana po merilih za primere dobrih praks. Gre za prvo sito, kjer se oceni ustreznost intervencij za poglobljeno ocenjevanje. Intervencije, ki prestopijo prvi prag, stopijo na drugo raven ocenjevanja po osnovnih merilih, kjer se intervencije ocenjuje po ucinkovitosti, pa tudi po doprinosu k naslavljanju problema neenakosti v zdravju. Tretja raven meril ocenjuje potencial intervencij, da se prenesejo na druga podrocja, v drugo geografsko okolje, na drugo populacijo ipd. Dodatna merila zato zajemajo oceno o tem, ali intervencije vsebujejo elemente, ki so kljucne za prilagoditev, nadgradnjo ali prenos v druga okolja.
Vzpostavitev jasnih meril za vrednotenje je tudi spodbuda snovalcem intervencij za razvoj ciljev, ki so v danem casu dosegljivi in merljivi. Samo tako se lahko zagotavlja krepitev tistih intervencij, ki so kakovostne in ucinkovite, imajo trajnostni potencial in odgovarjajo na realne potrebe okolja.
»Predlog meril za izbiro in ocenjevanje primerov dobrih praks« je nastal na osnovi dokumenta »Criteria to select best practices in health promotion and chronic disease prevention and management in Europe«, ki je dostopen na evropski platformi za izmenjavo dobrih praks Best Practice Portal (https://webgate.ec.europa.eu/dyna/bp-portal/). 
Pridobljeno 9. 1. 2019 s strani:
https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/major_chronic_diseases/docs/sgpp_bestpracticescriteria_en.pdf
Ostala literatura in viri:
1.	
	Bajt M, Jericek Klanšcek H. Priprava programov promocije zdravja po korakih in evalvacija. Ljubljana: NIJZ, 2017.

2.	
Kobal Tomc B, Nagode M, Kovac N, Dremelj P, Smolej Jež S, Žiberna V. Prirocnik za nacrtovanje in izvajanje evalvacij. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo, 2019.

3.	
Best practice portal EMCDDA. Pridobljeno 9. 1. 2019 s spletne strani  http://www.emcdda.europa.eu/best-practice.

4.	
Blueprints Programs. Blueprints – for healthy youth development. Pridobljeno 18. 1. 2019 s spletne strani  https://www.blueprintsprograms.org/programs.

5.	
Brusaferro S, Tricarico P. How to include public health practice and practitioners in a European Network. European Journal of Public Health, 2016;  27(4):  56–59.

6.	
Carins JE and Rundle-Thiele SR. Eating for the better: a social marketing review (2000–2012). Public Health Nutrition 2014; 17: 1628–1639.

7.	
	Centre for Healthy Living RIMV. Pridobljeno 9. 1. 2019 s spletne strani  https://www.loketgezondleven.nl/node/1049.

8.	
Drucker P. An Introductory View of Management. New York: Harper College Press, 1977.

9.	
Fazal N, Jackson SF, Wong K, et al. Between worst and best: developing criteria to identify promising practices in health promotion and disease prevention fort he Canadian best Practices Portal. Health Promotion and Chronic Disease Preventio, Vol 37. Pridobljeno 28. 8. 2019 s spletne strani  https:// doi.org/10.24095/hpcdp.37.11.03.

10.	
Freeman E.  Strategic management: A stakeholder approach. UK: Cambridge University Press, 2010.

11.	
French J, Gordon R. Strategic social marketing. London: Sage, 2015.

12.	
Good Practice Platform. Reducing Alcohole Related Harm – RARHA. Pridobljeno 18. 1. 2019 s spletne strani  https://rarha-good-practice.eu/rarha-methodology/?no_cache=1.

13.	
Grüne Liste Prävention. CTC - Datenbank empfohlener Präventionsprogramme. Pridobljeno 18. 1. 2019 s spletne strani  https://www.gruene-liste-praevention.de/nano.cms/datenbank/information.

14.	
Health Canada. Reports and Publications - Alcohol and Drug Prevention. Pridobljeno 18. 1. 2019 s spletne strani  https://www.canada.ca/en/health-canada/services/health-concerns/reports-publications/alcohol-drug-prevention.html.

15.	
JANPA – Joint Action on Nutrition and Physical Activity. D6.1 Definition and criteria of good practice for childhood obesity prevention programs in kindergartens and schools. Pridobljeno 18. 1. 2019 s spletne strani  http://www.janpa.eu/outcomes/Deliverables/JANPA_Deliverable6-1.pdf.

16.	
Joint Action on Chronic Diseases & Promoting Healthy Ageing across the Life Cycle. WORK PACKAGE 5, TASK 3. Good practices in health promotion & primary prevention of chronic diseases. Pridobljeno 9. 1. 2019 s spletne strani  www.chrodis.eu.

17.	
Lee NR. in Kotler P.  Social marketing: Influencing behaviors for good. London: Sage, 2011.

18.	
MENTOR-ADEPIS.ORG. Alcohol and Drug Education and Prevention Information Service. Evidence-based programmes. Pridobljeno 18. 1. 2019 s spletne strani  http://mentor-adepis.org/resources/evidence-based-programmes/.

19.	
Nutbeam D,Bauman A.  Evaluation in a nutshell. A practical guide to the evaluation of health promotion programs. New York: McGraw-Hill, 2006. 

20.	
Ong D, Blair-Stevens D.  The total process planning (TPP) framework V: French, Jeff Social marketing and public health : theory and practice. Oxford, New York: Oxford University Press, 2010.

21.	
Prochaska JO in DiClemente CC.  Stages and processes of self-change of smoking: Toward an integrative model of change. Journal of consulting and clinical psychology, 1983; 51: 390–395. 

22.	
Prochaska JO, DiClemente CC, Norcross JC. In search of how people change. Applications to addictive behaviors. The American psychologist, 1992; 47(9), 1102–1114. 

23.	
Radoš Krnel S, Budde A, van Dalen W, van Dale D, Vegt K, Segura L, Palacio-Vieira J, Frango P, Mišic J, Rozman T, Lamut A. Intervencije ozavešcanja javnosti, intervencije v šolskem okolju in zgodnje intervencije za zmanjševanje z alkoholom povezane škode: publikacija za izmenjavo z dokazi podprtih primerov dobrih praks. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016.

24.	
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16). Pridobljeno 24. 12. 2019 s spletne strani  http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO102#. 

25.	
Rootman, I et al. (eds). Evaluation in health promotion: Principles and perspectives. Copenhagen: WHO, 2001.

26.	
SAMHSA. The Substance Abuse and Mental Health Services Administration. National Registry of Evidence-based Programs and Practices (NREPP). Pridobljeno 18. 1. 2019 s spletne strani  https://www.samhsa.gov/nrepp.

27.	
Tones K, Green J. Health Promotion, Planning and Strategies. London: Sage Publications Ltd., 2004.

28.	
Ured za suzbijanje zlouporabe droga. Pridobljeno 9. 1. 2019 s spletne strani  http://www.programi.uredzadroge.hr/. 

29.	
Wight D, Wimbush E, Jepson R, et al. Six steps in quality intervention development (6SQuID). J Epidemiol Community Health, 2016; 70: 520–525.


 

2
Merila za vrednotenje 
intervencij za namen 
prepoznavanja in izbire dobrih praks na podrocju javnega zdravja


3
Izkljucitvena merila


                   
6 Na mikro ravni razmišljamo o strategijah, ki so usmerjene k ljudem, katerih vedenje želimo spremeniti. Denimo, spodbuditi želimo mlade, da se ne opijajo. Na mezo ravni identificiramo ljudi, kot so pomembni drugi (starši, sovrstniki ipd.), organizacije in predstavnike institucij, s katerimi skupina ljudi, pri katerih želimo doseci spremembo vedenja, stopa v stik, in o(ne)mogocajo problematicno vedenje (npr. ucitelji, prodajalci, natakarji). Denimo, na mezoravni bi lahko omejevali dostop alkohola mladoletnim, tako da spodbudimo prodajalce, naj mladim dosledno pregledujejo osebne izkaznice, kadar ti želijo kupiti alkohol, in jim nakup onemogocijo. Na makroravni oblikujemo intervencije, ki vplivajo na spremembo zakonodaje, družbenih norm, strukturnih okolišcin, ki omogocajo ali otežujejo (želeno) vedenje ipd. V tem primeru bodo ciljna skupina intervencije odlocevalci, novinarji, zastopniki združenj, organizacij ipd. Za trajnostno doseganje želenih družbenih sprememb bomo morali razvijati intervencije za vse ravni.

                   
7 Cas, ki ga imajo ljudje na razpolago, strokovnost, izkušenost, kreativnost, spretnosti, znanja.
8 Tehnicna oprema, dostop do baz podatkov.
9 Prostor, pripomocki za delo, dostopnost prostora za izvajanje intervencije.
10 Proracun, možna dodatna sredstva.
11 Ali nas ljudje poznajo in nam zaupajo?
12 Med vsemi akterji, ki so vkljuceni v nacrtovanje intervencije.
13 Trenutne aktivnosti, ki bi jih lahko vkljucili v nacrtovanje/oblikovanje nove intervencije.

14 Za osnovni opis uporabnih teoretskih pristopov za nacrtovanje vedenjskih in družbenih sprememb glej French in Gordon (2015).

4
Osnovna merila


                   
15 Analiza stroškovne ucinkovitosti (angl. Cost-Effectiveness Analysis) primerja stroške in ucinke intervencije. Obicajno je rezultat analize stroškovne ucinkovitosti izražen kot mejno razmerje stroškovne ucinkovitosti (ICER); to je razmerje med spremembo v stroških in spremembo v izidu.

                   
16 http://eur-lex.europa.eu/legalcontent/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52010DC0491&from=EN

5
Dodatna merila


6
Zaljucek


7
Literatura

 


Priloga  
Vprašalnik za
 vrednotenje 
intervencij


UVOD
Intervencij na podrocju javnega zdravja je vedno vec, prav tako pa je vse vecja tudi raznolikost akterjev, ki jih razvijajo in izvajajo – od vladnih in nevladnih do tržno usmerjenih organizacij. Ker je vecina intervencij na podrocju javnega zdravja financno podprta z državnimi sredstvi, je nujno razviti merila, ki bodo pomagala tako financerjem kot tudi uporabnikom razlikovati kakovostne in ucinkovite od neucinkovitih ali celo škodljivih intervencij. Kakovostne in ucinkovite intervencije na podrocju javnega zdravja bodo prispevale k povecevanju zdravja prebivalcev v državi, ne da bi pri tem povzrocale poglabljanje neenakosti v zdravju.
V Sloveniji do sedaj nismo imeli sistematicnega spremljanja intervencij s podrocja javnega zdravja, pogosto tudi vrednotenje intervencij (ocenjevanje procesa in rezultatov in drugih vidikov uspešnosti ter družbene primernosti intervencij) ni sprejeto kot nepogrešljivi del aktivnosti v okviru izvajanja programov za promocijo zdravja in preventivo, vcasih je popolnoma prezrto v fazi nacrtovanja in oblikovanja intervencij. 
Vrednotenje intervencij mora biti izpeljano po jasnih merilih, lahko interno, idealno pa s strani zunanjih, neodvisnih strokovnjakov, ocenjevalcev, ki lahko zagotovijo objektivnejše vrednotenje celotnih intervencij, vkljucno z rezultati in ucinki ter podajo predloge za izboljšanje in nadgradnjo intervencij. To so bili kljucni razlogi za oblikovanje skupine strokovnjakov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in Fakulteti za družbene vede, ki imajo znanje in izkušnje tako na podrocju nacrtovanja in izvajanja kot tudi vrednotenja in oblikovanja meril za vrednotenje intervencij. Glavne naloge skupine so vzpostavitev meril za vrednotenje intervencij na podrocju javnega zdravja za namen prepoznavanja in izbire primerov dobrih praks in priprava metodoloških navodil za ocenjevanje praks.
V dokumentu »Merila za vrednotenje intervencij na podrocju javnega zdravja ter prepoznavanje in izbiro primerov dobrih praks« je opisan nacin, kako zastaviti snovanje, nacrtovanje, oblikovanje, izvajanje in evalvacijo razlicnih intervencij, kako izbrati najboljše izvajalce intervencij in kakšna merila uporabiti pri ocenjevanju ucinkovitosti in uspešnosti intervencij.
DOBRA PRAKSA NA PODROCJU JAVNEGA ZDRAVJA1 JE INTERVENCIJA, ki jo v izbranem družbenem okolju izvajajo organizacije z jasnimi javnozdravstvenimi cilji in je bila ocenjena kot eticna, dokazano ucinkovita, stroškovno ucinkovita in pravicna, ustreza merilom trajnostne naravnanosti, medsektorskega sodelovanja in sodelovanja interesnih skupin ter obeta možnost za prenos prakse na druga podrocja in nadgradnjo.
Izbor dobrih praks na podrocju javnega zdravja je pomemben za delitev izkušenj pri pripravi intervencij, je zakladnica idej in postopkov za izboljšanje standardov nacrtovanja ter izvajanja in vrednotenja intervencij za izboljšanje zdravja razlicnih skupin ljudi in zmanjševanja razlik v zdravju v širši družbi. Primeri, izbrani med dobre prakse, imajo potencial, da se jih nadgradi v intervencije za druge družbene skupine ljudi, za izvajanje v vecih regijah hkrati, na nacionalni ravni, ali pa tudi v drugih državah. Z ustrezno prilagoditvijo lahko služijo kot model za razvoj intervencij na sorodnih temah in pri podobnih populacijah. Pri tem je treba poudariti, da je vsaka dobra intervencija produkt natancne opredelitve problema in upoštevanja družbenih okolišcin in posebnosti ciljnih skupin v danem casu in prostoru. Zato prenašanje dobrih praks, ki so bile v izvornih okolišcinah ucinkovite, ni zagotovilo, da bodo uspešne in ucinkovite tudi v drugih kontekstih.  
NAVODILA
Predložijo se lahko samo intervencije pri katerih je bilo narejeno vrednotenje potreb, procesov in/ali ucinkov v skladu z Merili za vrednotenje intervencij na podrocju javnega zdravja za namen prepoznavanja in izbire primerov dobrih praks (vir dostopen na www.nijz.si). 
Obvezno je izpolniti vsa polja. Prav tako je obvezno predložiti podroben dokument, ki opisuje intervencijo, pa tudi porocilo o vrednotenju. 
V primeru nejasnosti ali vprašanj vas prosimo, da se obrnete na sandra.rados-krnel@nijz.si.
A. OSNOVNI PODATKI O INTERVENCIJI 
1. VPRAŠANJE:
Naslov/ime intervencije:
______________________________________________________________________
2. VPRAŠANJE:
Ime in priimek ter naziv nosilca/ izvajalca oz. odgovorne osebe za intervencijo v Sloveniji:
______________________________________________________________________
Organizacija:
______________________________________________________________________
Elektronska pošta:
______________________________________________________________________
Naslov in poštna številka:
______________________________________________________________________
Telefonska številka:
______________________________________________________________________
Spletna stran intervencije (ce obstaja):
______________________________________________________________________
3. VPRAŠANJE
Vaša intervencija je:
.  projekt (zacasna aktivnost - dolocen zacetek in konec trajanja)
.  program (stalna ali kontinuirana dejavnost, proces)
.  (enkratna) kampanja za informiranje / ozavešcanje 
.  razvoj orodja / instrumenta / smernic
.  drugo, navedite:
______________________________________________________________________
4. VPRAŠANJE
Prosimo, oznacite tip intervencije glede na raven delovanja: 
.  promocija zdravja (usmerjena v krepitev, ohranjanje in varovanje zdravja, determinante zdravja in varovalne dejavnike, na individualni in/ali sistemski ravni) 
.  preventiva (usmerjena v preprecevanje nastanka predklinicne oblike bolezni)
.  zdravljenje in nega ter integracija
.  rehabilitacija in reintegracija v socialno in delovno okolje 
.  paliativna oskrba
.  drugo, opišite:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
5. VPRAŠANJE
Opredelite podrocje/tematiko, ki ga intervencija obravnava (možnih je vec odgovorov):
.  alkohol
.  tobak
.  prehrana
.  debelost
.  telesna dejavnost
.  prepovedane droge
.  okolje in zdravje
.  reproduktivno zdravje
.  poškodbe
.  nalezljive bolezni
.  dentalno zdravje
.  neenakosti v zdravju
.  zdrav življenjski slog
.  duševno zdravje
.  nekemicne zasvojenosti (npr. odvisnost od spletnih socialnih omrežij in racunalniških iger in iger na sreco)
.  drugo, navedite:
______________________________________________________________________
6. VPRAŠANJE
Okolje, kjer se intervencija izvaja oziroma se je izvajala (možnih je vec odgovorov):
.  vrtec 
.  šola
.  delovno mesto
.  dom za starejše obcane
.  zdravstvena ustanova
.  obcina
.  lokalna skupnost
.  virtualno okolje
.  drugje, navedite:
______________________________________________________________________
7. VPRAŠANJE
Ciljna skupina intervencije so (možnih je vec odgovorov): 
.  otroci
.  mladostniki
.  odrasli
.  starejši odrasli
.  moški
.  ženske 
.  starši
.  nosecnice
.  družine
.  ranljive skupine, opišite:
______________________________________________________________________
.  drugo, navedite:
______________________________________________________________________
8. VPRAŠANJE
Projekt/program je usmerjen: 
.  na doloceno populacijo v celoti 
.  na specificne skupine ljudi, kjer je tveganje vecje 
.  v identifikacijo posameznikov z že prisotnimi kazalci tveganj za razvoj bolezni, zasvojenosti idr. 
.  drugo, navedite:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
 
9. VPRAŠANJE
Intervencija je bila razvita v:
.  Sloveniji
.  drugje, navedite:
______________________________________________________________________
10. VPRAŠANJE
Intervencija se izvaja/se je do sedaj izvajala:
.  lokalno (napišite kje):
______________________________________________________________________
.  regijsko (napišite regijo/-e):  
______________________________________________________________________
.  nacionalno
.  mednarodno (napišite kje):
______________________________________________________________________
11. VPRAŠANJE
Organizacija/ustanova, ki upravlja intervencijo:
.  na mednarodnem nivoju (ce je vodena iz tujine):
______________________________________________________________________
.  v Sloveniji:
______________________________________________________________________
 
12. VPRAŠANJE
Na kratko opišite intervencijo (do 300 besed):
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
V pomoc za boljšo strukturo vašega povzetka opisa poglejte Merila za vrednotenje intervencij na podrocju javnega zdravja za namen prepoznavanja in izbire primerov dobrih praks (vir dostopen na www.nijz.si). 
Dodatno vam ponujamo 6 podnaslovov, ki so lahko vodilo, kako sestaviti opis vaše intervencije:
- Opišite problem, ozadje raziskave
- Ali intervencija podpira kakšno nacionalno ali evropsko strategijo na podrocju zdravja oziroma relevantno zakonodajo
- Namen intervencije in cilji (vedenjski cilji)
- Ciljna populacija 
- Implementacija – katere so bile kljucne aktivnosti, kdo jih je izvajal, v kakšnem okolju in ali so potekale dodatne podporne aktivnosti 
- Kljucni rezultati in zakljucki 
Temeljno sporocilo intervencije:
______________________________________________________________________
Slogan intervencije (ce obstaja):
______________________________________________________________________
Poleg tega morate dodati podrobnejši dokument, ki opisuje prakso/intervencijo.
 
B. PRIPRAVA IN NACRTOVANJE INTERVENCIJE
13. VPRAŠANJE
Ali intervencija temelji na aktualnih znanstvenih spoznanjih in/ali na aktualnih teoreticnih modelih in/ali preteklih izkušnjah iz drugih projektov (možnih je vec odgovorov)?
.  da, temelji na aktualnih znanstvenih spoznanjih (npr. meta analize, sistematicni pregled 		literature)
. da, temelji na aktualnih vedenjskih ali teoreticnih modelih (npr. Teorija stopenjskega spreminjanja vedenja, Socialno kognitivna teorija, Normativna teorija, Socio- ekološka teorija, Teorija socialnih mrež in socialne podpore, Teorija socialnega ucenja, Teorija difuzije inovacij, Teorija nacrtovanega vedenja, Kriticna teorija, Vedenjska ekonomija, Teorija menjave, Motivacijska teorija)
.  da, temelji na preteklih izkušnjah 
.  da, drugo (opis)
.  ne
Kratka obrazložitev:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
14. VPRAŠANJE
Opišite namen intervencije:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
 
15. VPRAŠANJE
Opišite cilje intervencije:
	- kratkorocni cilji (npr. cilj je sprememba stališc):
______________________________________________________________________
	- dolgorocni cilji (npr. cilj je sprememba v zdravju posameznika, družbene skupine   		ali populacije):
______________________________________________________________________
16. VPRAŠANJE
Ali intervencija temelji na oceni potreb ciljne skupine?
.  da
Opišite:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
.  ne
Zakaj ne?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
 
C. IMPLEMENTACIJA INTERVENCIJE
17. VPRAŠANJE
Intervencija poteka/je potekala v Sloveniji: 
.  kontinuirano 
     Kdaj se je zacela:
______________________________________________________________________
.  periodicno 
     Kdaj se je prvic izvajala, koliko casa traja interval in koliko intervalov je bilo izvedenih):
______________________________________________________________________
.  enkratno 
     Od kdaj do kdaj je intervencija potekala:
______________________________________________________________________
18. VPRAŠANJE
Ali so bili v izvajanje intervencije vkljuceni razlicni sektorji, kateri?
.  zdravje
.  šolstvo
.  družina
.  sociala
.  delo
.  transport
.  javna uprava
.  kmetijstvo
.  finance
.  zašcita/obramba
.  okolje
.  infrastruktura
.  notranje zadeve
.  drugo: _______________________________________________________________
19. VPRAŠANJE
Nacini promocije intervencije so bili (možnih je vec odgovorov): 
.  televizijski oglas
.  radijski oglas
.  tiskani oglas
.  plakat
.  brošura/zloženka
.  direktna pošta
.  predmet
.  telefon/mobilni telefon
.  spletni portal
.  spletno oglaševanje
.  elektronska pošta
.  družbena omrežja
.  mobilna aplikacija
.  organiziran dogodek
.  strokovna ali znanstvena publikacija
.  drugo, navedite:
______________________________________________________________________
20. VPRAŠANJE
Navedite izvajalce intervencije:
Ime in priimek
 Izobrazba in izkušnje
 Vloga v intervenciji
 









21. VPRAŠANJE
Opišite kljucne aktivnosti intervencije:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
D. VREDNOTENJE INTERVENCIJE
22. VPRAŠANJE
Vrednotili ste:
a)  proces
Opišite, kako ste merili potek intervencije:
______________________________________________________________________
Ce so bili uporabljeni posebni kazalniki, jih prosim naštejte:
______________________________________________________________________
.  nismo izvajali vrednotenja procesov
a1)  zadovoljstvo udeležencev
Vrednotenje zadovoljstva udeležencev je pokazalo, da so bili udeleženci:
.  zelo zadovoljni
.  srednje zadovoljni
.  nezadovoljni
.  nismo merili
.  drugo, navedite:
______________________________________________________________________
b)  takojšnje vplive oz. ucinke
Vrednotenje takojšnjih vplivov je pokazalo, da so bili takojšnji vplivi oz. ucinki:
.  zelo pozitivni
.  srednje pozitivni
.  negativni
.  nismo merili
Kateri kazalniki so bili uporabljeni (prosim opišite)?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
c)  dolgorocne vplive oz. ucinke
Vrednotenje  dolgorocnih vplivov je pokazalo, da so dolgorocni vplivi oz. ucinki na zdravje:
.  zelo pozitivni
.  srednje pozitivni
.  negativni
.  nismo merili
Kateri kazalniki so bili uporabljeni (prosim opišite)?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
d)  drugo
Napišite:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
23. VPRAŠANJE
Ali obstaja porocilo o rezultatih vrednotenja?
.  da (prosimo pripnite porocilo)
.  ne
24. VPRAŠANJE
Prosimo, opišite vrednotenje, vkljucno s tem, kdo ga je izvedel (npr. notranji ali zunanji partner, katera institucija…), kako je bilo izvedeno in rezultate ocene.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
 
25. VPRAŠANJE
Prosimo vas za razmislek o doseženih ucinkih intervencije, ki so poleg nacrtovanih lahko tudi nenacrtovani, želeni in nezaželeni. Ste morali tekom intervencije in vmesnih merjenj ucinkov morda intervencijo kako spremeniti, prilagoditi ipd.? Opišite tudi ali ste med izvajanjem intervencije opazili kakšne negativne ucinke.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
 
E. FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE INTERVENCIJE
26. VPRAŠANJE
Ali ima/je imela intervencija narejeno oceno financnih virov?
.  da
Opišite:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
.  ne
Zakaj ne?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
27. VPRAŠANJE
Ali ima/je imela intervencija zagotovljena sredstva za financiranje (za razliko od npr. prostovoljnega dela, izvajanja v okviru rednega dela ipd.):
.  da
Opišite:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
.  ne
Zakaj ne?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
28. VPRAŠANJE
Kdo intervencijo financira/je financiral (možnih je vec odgovorov):
.  ZZZS
.  Ministrstvo za zdravje
.  drugo ministrstvo, navedite:
______________________________________________________________________
.  obcina
.  zasebni sektor
.  drugo, navedite:
______________________________________________________________________
29. VPRAŠANJE
Ali ima intervencija zagotovljeno dolgorocno financiranje (vec kot 3 leta)?   
.  da
Kako dolgo: ____________________________________________________________
.  ne
Komentar:
______________________________________________________________________
 
F. DODATNE INFORMACIJE IN PREDLOGI
30. VPRAŠANJE
Ali so, po vašem mnenju, zakljucki intervencije uporabni za prenos na širšo skupnost, podobne populacije in primere?
.  da
.  ne
Pojasnite:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
KOMENTAR
Prosimo vas za nekaj komentarjev o opisani intervenciji. 
Kateri so po vašem mnenju kljucni razlogi za uspeh intervencije? Ali ste pri nacrtovanju, implementaciji in vrednotenju intervencije imeli kakšne težave, kako ste jih rešili in kako bi intervencijo izboljšali, ce bi jo še enkrat nacrtovali.  
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
PRILOGA:
Prosimo vas tudi za potrditev, da so predložene informacije pravilne in da so lahko obja­vljene na »NIJZ portalu dobrih praks«, ter da spodaj opisana intervencija ni v morebitnem (financnem) navzkrižju interesov (priložen dokument za podpis izjave).

                   
1 Ne glede na podrocje javnega zdravja je treba intervencije oceniti glede na njihov kontekst, procese in aktivnosti ter rezultate (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4693338/pdf/jphr-2015-3-577.pdf). Pregledne objave kažejo, da je celostno ocenjenih dobrih praks v javnem zdravju malo, zato je smiselna postopnost pri uvajanju kriterijev za izbor dobrih praks ter postopnost pri opredeljevanju zahtevnosti posameznega kriterija. Cilj tovrstnega pristopa je sistematicno vzpostavljanje znanja in vešcin med JZ delavci v Sloveniji v jasnem casovnem okviru.