The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanški Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj, priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 246 CHICAGO, ILL., PETEK, 22. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 22, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Pred novo tekmo v oboroževanju-^ug duh veje v Španiji _ i 1 HITLER POSLAL PISMENIM POTOM FRANCOSKI VLADI ZAHTEVE NEMČIJE. — V ODGOVOR SE NAMERAVA FRANCIJA ŠE BOLJ OBOROŽITI. — VOJNI MINISTER ZAHTEVA, DA SE OJAČIJO UTRDBE OB MEJI. Pariz, Francija. — Na ponovno zahtevo Nemčije, ki jo je poslal kancler Hitler pismenim potom pretekli torek francoski vladi, in v kateri stavi svojo staro zahtevo, da se dovoli Nemčiji obrambna vojaška moč 300,000 mož, se v tukajšnjem parlamentu slišijo odmevi, ki zvene po tem, da bo odgovorila Francija na to zahtevo s tem, da bo še bolj ojačila svojo armado. Stavili so se nekateri predlogi, iz katerih se razvidi skrita zahteva, da se naj prisilna vojaška služba podaljša od sedanje enoletne na dve leti. Hitler je gori omenjeno spomenico poslal francoski vladi potom francoskega poslanika Berlinu. Kolikor se je moglo dognati, ne vsebuje nič bistveno novega. Vendar pa je Hitler v njej prvikrat privolil v to, da se sme izvesti mednarodno nadzorovanje nad oboroževanjem Nemčije. Povdarja se v njej tudi, da Nemčija ne more pristati k temu, da bi razpustila nazijske oborožene čete, in se izjavlja, da se Nemčija ne pi*ipravlja na vojno, marveč je pri volji, da sklene s Francijo nenapadalni pakt. Podrobnejše razmotrivanje o Hitlerjevi spomenici se je odložilo do časa, ko prispe semkaj na obisk angleški zun. minister Simon, katerega prihod je bil določen ta četrtek. Gori omenjenemu predlogu nekaterih poslancev, naj bi se podaljšala prisilna vojaška služba, je nasproten vojni minister Da-ladier. Pravi namreč, da je vojaška moč Francije že zdaj tolikšna, da nima nobenega povoda za kak strah. V aktivni vojaški službi stoji namreč 470 tisoč mož, poleg tega pa ima na razpolago okrog pol milijona izurjenih rezervistov. Tako bi lahko v kratkem času postavila v obrambo proti morebitnemu sovražniku skoraj milijon mož. Dočim je Daladier povdar-jal, da je glede moštva Francija dovolj močna, je pa omenil, da so ji potrebne močnejše varnostne postojanke ob meji, in, kakor je izjavil, se bo stavil predlog v parlamentu za nakazilo sredstev, da se zgrade nove utrdbe, in sicer skozi do morja. Ni pa omenil pri tem, ali do Sredozemskega morja, ali ob belgijski meji. IŠČEJO SLED ZA BROKER-JEM New York, N. Y. — V sredo zjutraj so bili detektivi na delu, da najdejo 561etnega J. L Livermore, bogatega brokerja na delniški borzi, o katerem ni bilo nikakega sledu od torka popoldne, odkar se je zatvorila borza. Njegova žena je dejala, da mož ni prišel čefc noč domov in tudi ji ni nič telefoniral, do-Čim je to navadno storil vsako uro. Enako tudi ni prišel k domenjenemu sestanku s svojimi prijatelji. V sredo zvečer se je mož nenadoma povrnil. katoličani 1maj0besed0 Protiverski parlament v Španiji izpodrinjen z drugim, v katerem imajo katoličani večino. Madrid, Španija. — Španija je danes popolnoma drugačna dežela, kakor je bila še pred nekaj meseci. Nedavne volitve so jo predrugačile. Dočim so imeli v prejšnjem parlamentu absolutno večino protiverski e-lementi, socijalisti in framaso-ni, prevladujejo v sedanjem parlamentu poslanci katoliške stranke in njih zavezniki. In ta parlament bo zato tudi popravil nasilja in krivice, ki so se pod prejšnjo vlado godile katoličanom in njih ustanovam. V torek je načelnik katoliških poslancev v parlamentu stavil ministerskemu predsedniku take zahteve, o kakoršnih bi se pred par meseci niti sanjati ne moglo. Predvsem je zahteval, da se mora skleniti konkordat z Vatikanom. Dalje se mora odpraviti prepoved, ki je zabranjevala, da bi se menihi in nune udejstvovali pri vzgoji mladine. Zahteval je tudi, da se mora predrugačiti socialistična reforma glede delitve posestev in se mora pri tem upoštevati "krščanski sistem malih posestev". Načelnik katoličanov v parlamentu je opozoril min. pred sednika na dejstvo, da pri zadnjih volitvah ljudstvo ni izrazilo morebiti svojega nezadovoljstva nad republiko, marveč tembolj nad tistimi, ki so doslej vladali deželo. Povda-ril pa je, ako niti ta parlament ne bo zadovoljil ljudstva, potem utegnejo prihodnje volitve izpremeniti celotni režim. In min. predsednik Lerroux, ki je bil sam med tistimi, kateri so glasovali, da se v ustavo sprejmejo protiverske in proti-cerkvene točke, se je moral zdaj pod pritiskom drugačnih razmer udati in je obljubil katoličanom, da se bo ugodilo njihovim zahtevam v najširšem smislu, kar bo mogoče. -o- Prva doba kampanje gre proti koncu ---j— ■ — Dne 31. decembra 1933 ye konča prva doba letošnje kampanje. Do 31. decembra šteje vsak p'»čcn dc'ar za novo naro:n:no TC3 GLASOV IN VSAK PLAČAN DOLAR ZA STARO NAROČNICO 20 GL \Zbv. To naj vzamejo vsi agitatorji in tekm vajlc.i na znanje! Vse agitatorje opozarjamo, ker pade dan 31. decembra na nedeljo in takrat navadno pošte ne pobirajo, kakor je ne bodo tudi na praznik novega leta, zato bo uprava lista upoštevala vse pismene pošiljatve, k' bodo datirane s poštnim datumom Z DNE 2. JANUARJA 1934. To je, vse pošiljke po pošti datirane z datumom 2. JANUARJA 1934, se bodo upoštevale za prvo dobo te kampanje. Vse pošiljatve s poznejšim poštnim datumom pa se upoštevajo za drugo dobo te kampanje. Vzemite vsi agitatorji in kandidatje to nk znanje in' se blagovolite po tem rav- nati. UPRAVA "AMER. SLOVENCA". TRAGEDIJA NA REKI Antioch, 111. — Z nadčloveškimi močmi se je trudila Mrs. Pendl, da reši žalostne smrti svojega 481etnega soproga, tukajšnjega šerifa, in 201etnega sina Franka, a njen napor je ostal, žal, brez uspeha. V torek zvečer se je odigrala tragedija. Pred par tedni, ko je Fox reka, v bližini katere leži njih dom, zamrzla, sta si oče in sin zgradila nekake sani, podobne čolnu, s katerimi sta se vozila po ledu preko neke na 'ov. Storila sta to tudi v torek, dasi se je lahko pričakovalo, da vsled močnega deževja led ne bo dovolj trden. Ko sta bila na povratku domov že blizu svoje hiše, se jima je led udri. Njih klice na pomoč je zašli- podaljšanje KODEKSA Veljavnost "Blanket code" podaljšana za štiri mesece. —o— Washington, D. C. — V sredo je predsednik Roosevelt podpisal odredbo, s katero se podaljšuje veljavnost takozva-nega "blanket code" za nadaljnje štiri mesiece. Ta kodeks je tisti, ki so ga podpisali industrijalci in podjetniki, pred-no so se sklenili kodeksi za posamezne panoge industrije in trgovine. Vsi posebni kodeksi do zdaj še niso sprejeti in v svrho, da ostanejo uslužbenci takih podjetij, katerih je še kakih 30 odstotkov, pod varstvom NRA, je predsednik odredil omenjeno podaljšanje. -o- PREISKAVA GLEDE CEN VIŠKE Washington, D. C. — Administracija za federalno kontrolo nad pijačami se je v torek pričela baviti s proučevanjem cen raznih vrst viške, ki so jih ji predložila posamezna podjetja, katera se bavijo z žga-njekuho. Splošno prevladuje mnenje, da so cene viski v znatni meri pretirane, in administracija bo v smislu tozadevnega kodeksa zadevo uredila. -3- PLAČA ZA CHICAŠKO UČI-TELJSTVO Chicago, 111. — Po pogajanjih, ki so trajala dva tedna, je tukajšnjih pet velikih bank pristalo na to, da bodo nakupile od šolskega sveta davčni'., obveznic toliko, da se bo lahko z izkupičkom dala za božič u-čiteljstvu plača za dva tedna. S tem bo učiteljstvo plačano za prva dva tedna meseca aprila. Skupno je mesto dolžno učiteljstvo na plačah 22 milijonov dolarjev. križemsveta — Atene, Grčija. — Samuel Insull se namei'ava, kakor je povedal neki njegov prijatelj, preseliti po 1. januarju, ko mu poteče tukajšnji njegov permit, v Anglijo. Ni W še sigurno, ali mu bodo angleške oblasti to dovolile. — Montevideo, Uruguaj. — Splošno veselje je zavladalo, ko se je med Bolivijo in Paragvajem sklenilo premirje, katero je stopilo v veljavo opolnoči med torkom in sredo. Po 300 milj dolgi fronti v Gran Chaco ozemlju je zavladal mir, ki bo trajal najmanj 11 dni. — Dunaj, Avstrija. — Zveza avstrijskih pravnikov je vložila poziv pri justičnem ministru, naj se izdajajo odi'edbe, po katerih se bodo polagoma izpodrinili Judje iz pravniške profesijle. — Rim, Italija. — Poslanski zbornici je bil v petek predložen osnutek proračuna za voj-r~ obrambo Italije. V njem se zahteva za potrebe armade, mornarice in zračnih čet znesek 368 milijonov dolarjev. -o-- ALDERMANU ZAPRLI SALUN Chicago, 111. — Alderman 43. warde, N. Bauler, o katerem je bilo včeraj poročano, da je pred svojim salunom na 343 W. North Ave., v ponedeljek zjutraj streljal na nekega policista in ga nevarno ranil, je bil drugi dan aretiran in v sredo postavljen pred sodišče. Obenem je policijsko ravnateljstvo odredilo, da se zapre njegov salam, ki se je nahajal v prostorih bivše Immigrant State banke, in se mu tudi odvzame licenca. V razmotriva-nju je predlog, naj se v naprej javnim uradnikom ne izda licenca za salun. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"! osumljeni špu0naže Ameriški zakonski par aretiran pod sumom vohunstva. Pariz, Francija. — Tukajšnja policija je ai*etirala nekega Amerikanca po imenu Ro-bei't Switz, po poklicu prodajalec, doma iz East Orange, N. J., in njegovo ženo Marjo-rie. O njem se domneva, da je vodja špijonažne skupine kakih deset oseb, ki je izvajala svoje vohunsko delo celo v mornariškem ministerstvu samim. Obenem je bilo aretiranih še osem drugih oseb, med njimi neki Kanadijec, ki je bil baje tudi eden voditeljev. -o- iz Jugdslavife NOVI GOSPODARSKI UKREPI JUGOSLOVANSKE VLADE BODO V VELIKO KORIST KMETU. — JUNAŠTVO OSEMLETNEGA DEČKA, KI JE REŠIL IZ MORJA DVA BRATA. — RAZNE NOVICE IN DRUGO. šala Mrs. Pendl in prihitela je z dolgo vrvjo. Približala se je, kolikor se je mogla mestu, kjer sta se njen mož in sin £ rokami oklepala ledu, in vrgla vrv. Mož bi se bil lahko rešil, toda šel je še po svojiega sina, da mu pomaga. To pa je bilo u-sodno. Tenek led namreč ni vzdržal obeh; izginila sta pod vodo, od koder se več nista pokazala. mohorjeve KNJIGE so nam vse pošle in za letos ne moremo z istimi postreči več. Prosimo, da naročniki Mohorjevih knjig vzamejo to na znanje. Knjigarna Araer. Slovenca. ŠTEVILNE ŽRTVE PROHIBI-CIJE Chicago, 111. — V severnih distriktih države Illinois se je tekom dobe prohibicije, vil letih, izrekla kazen nad približno 15,000 osebami zaradi kršitve prohibicije. Skupna zaporna kazen teh oseb znaša 1500 let in na globah se je plačalo okrog dva milijona dolarjev. Te podatke je objavil pretekli torek urad federalnega o-krožnega pravnika. -o- PRITOŽBE GLEDE CIVILNIH DEL Chicago, 111. — Tukajšnji administrator za federalna civilna dela, R. J. Dunham, poroča. da prihajajo mnoge pritožbe glede oddajanja teh del, češ, da dobijo dela manj potrebni in da se pravično ne postopa. V pojasnilo k temu se poroča, da namen teh javnih del ni relief, marveč samo pobijanje brezposelnosti in se torej pri njih oddajanju gleda le na to, ali je tisti, ki ga dobi, brezposelen ali ne. Ako je brezposelen, se ne gleda, ali je bolj ali manj potreben kakor kdo drugi. Poleg tega pa se potom žrebanja vlečejo imena tistih, ki se naj nastavijo na kako delo. Do zdaj je bilo na ta način zaposlenih 76,000 oseb; v teku so priprave, da se čimprej zaposli polna kvota, določena za Cook okraj, namreč 125,000 oseb., -o- Lep zaslužek vam nudi kanv I panja "Amer. Slovcnca"! Za izboljšanje gospodarskih razmer Pred kratkim je stopilo v veljavo več zakonskih odredb, ki bodo imele za gospodarstvo jugoslovanskega kmeta ogromen pomen. Važna odredba, ki je stopila v veljavo, je ta, ki ureja kmetske dolgove in odredba, kako naj se izvajajo javna dela. Dne 23. nov. je stopila v veljavo uredba o javnih delih, ki jih hoče izvrševati vlada, da o-meji veliko brezposelnost. — Vlada se torej veliko briga, da pomaga brezposelnim družinam, ki jim zlasti sedaj v zimskem času grozi največje pomanjkanje. Zato so sklenili, da se bodo započela vsakovrstna javna dela. V siromašnih krajih se bodo gradili vodovodi, delali vodnjaki, regulirale se bodo reke in potoki, uravnavali hudourniki, izboljševala se, bodo zemljišča, pogozdovale goličave itd. Ta dela bo v vsakem kraju vodil poseben okr odbor, v katetrem bo iz vsake občine po en zastopnik. Denar za javna dela bodo dobili na ta način, da bodo pri državni hipotekami banki ustanovili poseben državni fond za javna dela, v katerega se bodo stekali dohodki od carin na razno blago, kakor na benzin in drugo, dalje razne terjatve, katere ima ministerstvo za prehrano ljudi in ministerstvo za socijalno politiko terjati od ljudi, katerim so ministerstva svoj čas posodila na račun prehrane pasivnih krajev in dala predujme za izvrševanje javnih del. Banovine bodo od sedaj naprej smele pobirati trošarino na vino in žganje v drugačni izmeri. Do sedaj je bila trošarina pavšalirana, sedaj jo bodo lahko pobirali od količine potrošene pijače. Uredba o zaščiti kmeta ima od sedaj naprej zelo važne posledice za kmeta, zlasti za zadolžene kmetije. Ta uredba določa, da bodo morali kmetje olačevati svoje dolgove, kateri znašajo več kakor 1200 Din v natančno ugotovljenih obrokih v teku 12 let, če se niso z upnikom pogodili za daljšo dobo. Krajša doba se ne upošteva in bo moral upnik sprejeti državna določila. Ta ureditev o kmetskih dolgovih pomeni za kmeta veliko olajšavo, ker je tudi obrestna mera znižana. Resna bi postala stvar le tedaj, če bi se kmet - dolžnik ne držal določenih obrokov. Pri tem so pa seveda neugodno prizadeti tisti kmetje, ki so svoj denar posodili sosedom, ali ga dali na obresti v hranilnice, ker so obresti znižane. Vendar je tako urejeno, da če je up nik prišel v težave in ne dobi svojega denarja od dolžnika, lahko dobi na ta svoj dolg posojilo v znesku 50 odst. vrednosti dolga. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Junaški deček V Trsteniku na polotoku Pe-lješcu v Dalmaciji se je v pristanišču pripetil dogodek, kakršnega more kronika le redko zabeležiti in ki zasluži, da ga omenimo, ker v resnici predstavlja junaški čin malega dečka. Na mestnem pomolju so se igrali trije sinčki Avgusta Do-minisa, šoferja na finančnem motornem čolnu. Najstarejši 8-letni Srečko se je oddajil od svojih bratcev, od katerih je eden star 4, drugi pa 6 let. — Zadnja dva sta gledala v morje, ki je pljuskalo ob pomolu. Bila sta vse zaverovana v morske pene. Naenkrat jima je spodrsnilo in oba sta padla v peneče se morje. Z oken precej oddaljenih hiš so ljudje o-pazili strašen prizor in hiteli k morju. Njihova pomoč pa bi bila zastonj, če ne bi v tem trenotku Sletni bratec utopljencev pokazal pravega junaštva. Na klice ljudi: Na pomoč! — se je Srečko obrnil in ko je videl, da bratcev ni več na pomolju, je stekel proti o-značenemu mestu. Bratca sta se že potapljala. Srečko je brez premišljanja in obotavljanja kar oblečen skočil v hladno morje, zgrabil bratca za lase in ju vlekel do stopnic po-molja. Med tem so bili na pomolju že drugi ljudje, ki so vsi prestrašeni prihiteli ter vzeli onemogla bratca iz rok drznega Bletnega junaka. Vse tri bratce so hitro nesli domov in jih preoblekli in okrepčali. Vsi prebivalci Pelješca občudujejo junaškega malega rešitelja. -o- Suženjsko izrabljanje otrok Kakor poročajo iz Beograda, so tam nedavno odkrili kako je neka tovarna konzerv v Kijevu pri Beogradu, škandalozno izrabljala večje število dečkov v starosti komaj 10 do 13 let. Preko 100 otrok so privedli že spomladi v tovarno in jih zaposlili kot delavce. Otroci spijo v maj-mem prostoru, ki bi zadoščal omaj za nekaj oseb, na pre-peneli slami, hrana je pa po-lobna pomijam. Izvršena kontrola je ugotovila strašno izkoriščanje otrok, kiso tako preplašeni, da si ne upajo niti govoriti. -o- Nova brizgalna V Vrhpolju pri Kamniku, so pred kratkim blagoslovili novo motorno brizgalno, ki si jo je omislilo mlado gasilno društevo. Brizgalno je blagoslovil župnik Valentin Jerše ob navzočnosti številne množice. -o- Horjul V Horjulu so postavili lep Prosvetni dom, kjer bodo prirejali večje draštvne prireditve. Razveseljivo je to, da so Horjulci rade volje in z veseljem pomagali pri zidavi. -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 22. decembra 1933 l&MERIKANSKI SUOVENEC [Eogi in najstarejši Sloveniji i The first and the Oldest Slovene Btellf-tfn l" lisi v Ameriki. Newspaper in America. ■P Ustanovljen leU }S»1. KaUbUthed 18»}, * (shaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-Itljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. r Izdaja in tiska! Published by: \ EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO, t Naslov uredništva in uprave! Address of publication office: |B49 W. Cermak Rd.r Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jelefon: CANAL 5544 PJione: CANAL 5544 W ----- Naročnina: Subscription: ffc celo leto_______$5.00 For one year________$5.00 Ca pol leta______2.50 For half a year______2.50 (i četrt leta_________1.50 For three months-------1.50 2a Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: £a celo leto____—$6.00 For one year_______$<5.00 Za pol leta_______3.00 For half a year____3.00 Za četrt leta____1.75 For three months___1.75 naprej za zmago clevelanda! Z zanimanjem zasledujem kampanjo "Amer. Slovenca". Vlaki trobijo in žvižgajo vse križem ter izkladajo naročnike po večini stare. Mene je to pričelo zanimati, posebno še, ker se gre za zmago našega Clevelanda. Zato sem stopila do znancev ter jim to stvar razložila in precej sem jih pridobila PET NOVIH. Glasove poklanjam elevelandskemu kandidatu č. g. MILANU SLAJE. Prečitala sem notico v A. S., kjer pravi poročilo, da bodo pričeli kar javno agi-tirati ter s posebnim trukom voziti agitatorje. Ideja je izvrstna; prav bi bilo, ko bi nam v Cleveland eno tako motovilo poslali, da bi predramili naše elevelandske agitatorje, da ne bomo vedno ta zadnji. Naj ta mala bomba poleti v Upravo A. S. Drugič se troštam bolj močno poslati! Voščim uredništvu, agitatorjem, agitatoricam ter čitateljem vesele praznike in srečno novo leto! Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kaj bodo rekli filistri? Razorožitvena konferenca TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS (Metropolitan Newspaper Servic«! Denarne pošiljatve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite......$ 5.75 Za $10. pošljite......$10.85 Za $15. pošljite......$16.00 Za $25. pošljite......$26.00 Za $40. pošljite......$41.25 Dinarji: Za $ 3.00............Din 120 Za $ 5.00............Din 210 Za $10.00............Din 430 Za $11.50............Din 500 Za $22.65............Din 1000 Za $50.00............Din 2225 C1931, by Edgar Bice Burroughs, Inc. All rights reserved. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na Ko ie jbn Jad drugo jutro sklical starejše člane na posvetovanje, je zapazil, da manjka njegovega brata Tolloga. Čakali so ga in čakali, a njega ni od nikoder, da je_ šejk sam pričel ugibati, kam bi neki izginil. Šejk je zahteval smrt za Stimbola, da se tako opere krivde Tarzano-vega umora, le Fahd je bil proti temu predlogu. "Obljubil je, da bo plačal veliko sveto v denarju, če ga pustimo pri življenju. Mrtev bi nam ne mogel koristiti." — "Če ga pustimo pri življenju, da pridejo Tarzanovi Waziri," pravi šejk, "jim bo toliko nalp.^al, da bo ostal sam nedolžen in bomo mi krivi Tarzanove smrti." Nazadnje je privolil. Fahd pa pravi: "Da, bolje da živi in bolj ko ga bomo postregli, več zlata nam bo dal. Ibn J^d je poklical dva neuka sužnja in jima naročil da sta odnesla Tarzanovo truplo ter ga zakopala v skritem kraju. Že zakritega mrliča so zavili še v staro plahto in vse skupaj odnesla daleč v stran. Pod velikim drevesom sta izkopala jamo v katero sta položila mrliča. — Tako je bilo, da je bil v senci velikega drevesa izkopan grob za velikega gospodarja džungle — Tarzana. "Kaj mi daš da ti rešim življenje," je rekel Fahd, ki je stražil Stimbola. Stimbol mu je obljubil veliko svoto denarja, katero mu izroči, ko bo na varnemi v bližini evropske kolonije. "Reši me," jti prosili "Ibn Jad je naročil, tla moram ubiti Tarzana in sedaj se ie obrnil proti meni." "Ne vem če bom mogel, vendar bom poskusil. Ti pa glej da o>bljubo izpolniš, če ne, že veš kaj te čaka." John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovene^) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Šef generalnega štaba Hitlerjevih napadalnih oddelkov Iv&hm je strog mož. On na svoj, njemu čisto lasten način, prenavlja nemškega človeka. t V nemških listih beremo namreč, da je zadnje dni enkrat izdal dve zanimivi naredbi, ki jih bodo [povsod s pridom brali. V prvi naredbi nastopa proti "kugi novih društev, društvenih zvez, zvez društvenih zvez, central zvez in osrednjih cen-tral zvez teh in onih društev," ki se je baje pojavila na vsem jozemlju Nemčije. Rohm ne mara niti teh društev, niti in še ;rnanj njihovih vodij. Saj ustanavljanje teh-le društev, ki ra-fctejo kot gobe po dežju, ni ničesar drugega kot pa zunanji izraz nečednega gona raznih krajevnih in vaških "voditeljev" in "vodij", da bi igrali kakšno vidno vlogo vsak za svojim pivskim omizjem in se napravljali važnega med svojimi farani kot petelini, ki pojejo vsak na svojem gnoju. — Rohm odklanja, da bi se društva ustanavljala samo zaradi takih-le koritarjev slave in samočeščen ja. On tudi ne bo dovolil, da bi se duševne sile zapravljale v takšne svrhe * in je kratkomalo prepovedal vsem članom napadalnih oddelkov, da pristopijo k vsem društvom in organizacijam, ki nastajajo na vseh koncih in krajih. Dal je kot zastopnik Hitlerjev tudi nalog, naj se napravi enkrat za vselej konec delovanju "društvenih filistrov". Bog ve, če bo dobrodušni Rohm uspel. Kajti kdor pozna Nemce —-in marsikje _so Nemce posnemali — ve iz davnih izkušenj, da spada ustanavljanje društev, njihovo povezovanje v zveze pod eno skupno streho, nadalje ustanavljanje proti-društev in njihovo stiskanje v protizveze, med najbitnejše gone nemške narave. Ne samo vsakdanje življenje se razvija v oblikah dru-tev in klubov, protidruštev in protiklubov, ampak vse kulturno nehanje in življenje države je njim podložno. — Brez usmiljenja jih zgrabi dvonožni ustanavljevalec društev in jih gnete, dokler niso zreli za "rezervirano omizje". Vsak po-kiet, naj se pojavi kjerkoli, dobi jarem društvobrižnih filistrov, ki ga obsekajo v pravila, mu dajo odbor in ga izoblikujejo za svoje duhovne parade. — Rohm, Rohm, lepo misliš, a uspel ne boš. Glej, da ti tvojega Hitlerjevega pokreta ne "razdušijo tvoji germanski društvobrižniki". --A-- Razorožitvena konferenca je menda le še na papirju in pa za masko služi raznim evropskim državnikom, to bo menda vse. V kako res kaj vredno razorožitev že danes na svetu nihče več ne veruje. Evropski državniki store bolje, če prekrstijo to ustanovo v firmo za oroževanje in bo odgovarjalo bolj l'tsnici kaker pa ime "razorožitvena konferenca". Te dni je že nastala tudi govorica, da misli Anglež Artur Henderson odložiti predsedstvo razorožitvene konference. Dejansko se je bavil s to mislijo in jo je tudi pojasnil angleškemu poročevalcu. ,1 Henderson je bil vedno optimist. Omajale ga niso krize konference in ne intrige. Po izstopu Nemčije je zahteval, da naj se konferenca vrši dalje, ker bi ženevska konferenca nemoteno lahko nadaljevala svoje delo ter izdelala načrt konvencije. Velesile pa naj bi se med tem pogajala z Nemčijo, da se zopet vrne v Ženevo. Vse to se pa ni zgodio. Posamezne vladne pisarne čakajo: v Ženevi ostali delegati so pasivni. To je Hendersona razočaralo. Vrhutega je italijanski delegat odklonil sodelovanje; ameriški zastopnik je popolnoma pasiven. Japonska pa je v opoziciji. Vse to je Hendersona, kljub temu, da se za stvar idealno žrtvuje, kakor je dokazal s svojimi nastopi in posetom večjih glavnih mest v Evropi, spravilo v popolno rezignacijo. Odvrnilo ga je od tega koraka delavstvo. Tudi MacDonald mu je obljubil več podpore, zlasti ko je Henderson očital angleškemu tisku, da ga ne podpira in da je angleški tisk v veliki meri kriv položaja. Po izstopu Nemčije, je rekel Henderson, nima razorožitev skoraj nobenih zagovornikov več v Ženevi. Ob takih razmerah bi Henderson ne mogel ostati več v Ženevi. Če se ne pokaže v kratkem več volje, tedaj Henderson ne more napraviti drugega kakor odložiti mesto v svetu Društva narodov. Pokazalo se bo, koliko važnosti prisojajo velesile razorožitvi. Če se razorožitveno delo konference ne bo nadaljevalo, bo Henderson odšel. Z njegovim odhodom bo pa tudi resno delo na tej konferenci vsaj za nekaj časa pokopano. Imperialisti pač razorožitve ne marajo?! VESTI IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Ker ravno pošiljam enega novega naročnika, naj mi bo ob tej priliki dovoljeno nekoliko prostora, da poročam nekaj novic iz naše naselbine. Posebnega sicer ne vem veliko, ker naša zastopnica Mrs. Meglen vse važne novice poroča cenjenim bralcem, kar je vsekako lepo. Ona se zares veliko trudi za list in bi se morda še rada v stari kraj peljala, kar ji vsi iz srca želimo, da bi videla tam svojo sestro. Če se ji bo posrečilo, bi se ji priporočila, da bi še mene s seboj vzela na 'rajd'. — Kaj pa je z našim Mr. Grmom, da s s1 nič več ne oglasi. Nič več ne poroča. Naši kevdri so tudi vsi utihnili. Smo se mar vsi v treznost zapisali ? Je sicer res, da je precej mraz pritisnil, pa bi se morda vseeno kdo oglasil, bi bilo morda bolj živahno po časopisju. Tukaj se je poročil Mr. Lawrence Mohorič, sin dobre katoliške družine. Nevesta je pa Mary Dorant. Drugi ženin je Lojze Prosen, ki je vzel za nevesto Jennie Brodič. — Tudi Lojze je sin dobre katoliške matere, nevesta njegova je pa hči moje pokojne sestre, Karolina Brodič. Obema paroma želimo v zakonskem stanu mnogo sreče in božjega blagoslova. Društvo Najsv. Imena pri nas prav dobro napreduje. Naši možje in fantje se dobro drže reda in pravil in zvesto prihajajo k skupnim sv. obhajilom. Naši fantje, člani društva Najsv. Imena, nam pa tudi prav dobro prepevajo vsako nedeljo ob pol 8. uri pri sveti maši in so v resnici vse pohvale vredni. Zlasti jih je za pohvaliti, ker so vsi tukaj rojeni in se tako zanimajo za naše mile slovenske pesmi. Zato čast našim fantom, zlasti pa Petru Bebiču, ki jih tako lepo uči. Hudo se je pobil Tone Pri- jatelj na delu. Nahaja se v bolnici. Dal Bog, da bi kmalu o-kreval in se zopet povrnil k svoji materi, ki ga gotovo težko pričakuje, ker je njen edi-nec. To bi naj bile novice, katere sem namenila zapisati v Amer. Slovenca. Sicer sem rekla v začetku, da ni nič. posebnega, pa so vendar le tudi novice, zato sem jih tudi tukaj napisala. — Pred kratkim sem dobila od Amer. Slovenca naročene plošče za gramofon in sem z njimi prav zadovoljna. Prav lepo me bodo kratkočasile za letošnje praznike. Vsem naročnikom tega lista želim vesele božične praznike in pošiljam lepe pozdrave mojim prijateljem v Montani in mojemu bratrancu Valentinu Papeš. Johan'a Starcer. Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! --o- KAJ JE BOŽIČ ZA NAS KATOLIČANE Waukegan, 111. Morebiti bo ta ali oni rekel, da je božič svet dan, kar je seveda res, pa je tudi res, da je vsaka nedelja in vsak katoliški praznik svet dan. Vendar ima božični praznik vse nekaj vzvi-šenejšega in pomenljivejšega, nekaj blaženega in veselega nad vse druge praznike. Na božič, 25. dec., namreč obhajamo praznik rojstva Gospodovega, ki je bil rojen pred 1933 leti v Betlehemu, kjer ga je Marija, njegova mati, povila v plenice in položila v jasli. — Jezus ni hotel biti rojen v kraljevi palači, kakor so to pričakovali Judje, rodil se je v skromnem zapuščenem hlevu, da nam je s tem pokazal, da mu je ponižnost najljubša čednost. Še potem, ko je učil, je vedno priporočal ponižnost in kazal vzgled sebe. — Ker se je pa Gospod toliko ponižal do nas, ponižajmo se tudi mi pred njim s tem, da mu poklonimo ne zlata in srebra, marveč svoja srca, okrašena z milostjo božjo. Podajmo m,u' čisto srce. To pač ni nobena težava, kar od nas zahteva. Pojdimo in prejmimo ga s čistim srcem v sv. obhajilu in če bomo to storili, bomo v resnici veselo praznovali božične praznike in bomo z angeli vred peli: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Če to storimo, bomo božje Dete najlepše pozdravili in počastili in božični praznik najlepše obhajali. Prosimo ob tej priliki božie Dete za zdravje, za boljše čase in še za toliko drugih potreb, da bi še enkrat zavladalo blagostanje v tej deželi in po celem svetu. — Vesele božične praznike vošči in želi vsem Anton Bonach. -o- PRIJATELJEM IN ZNANCEM Chicago, 111. Ne bilo bi lepo od mene, če se ne bi zahvalila vsem prijate-j ljem in znancem, ki so me pri-: šli v tako lepem številu obiskat; v bolnico in pa na dom v moji! bolezni. Posebno se pa zahva-. lim tistim, ki so se potrudili od daleč, ki žive ven h mesta Chi-1 cago. — Enako me veže dolž-I nost, da se zahvalim Družbi sv. Mohorja in pa dr. Zarja za izplačano bolniško podporo. — I Oba podporna društva prav toplo priporočam rojakom, da | pristopijo k tem društvom, kar bo njim samim v veliko pomoč in tolažbo. — Še enkrat prav lepa hvala vsem. — Prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1934. Jchana Ahčin. --o- ČLANOM DRAM. KLUBA Chicago, 111. Uljudno naznanjam članom .in članicam dram. kluba, da se i vrši prihodnja klubova seja v soboto 23. dec. v navadnih prostorih. Vsi ste prav uljudno vabljeni, da se je udeležite. F. Kep ore, tajnik. -o-- C TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Še nekaj večerov in zazvoni-!li bodo božični zvonovi raz vi-|šokih lin naših zvonikov ter o-znanjali spomin rojstva Gospo- dovega, kakor so ga pred 1933 leti oznanjali angeli nad betle-hemskimi planjavami. — Kako vse drugačni obč,utki nas prevevajo v božičnem času. — Človeku se zdi, da je zopet o-trok kot je bil pred leti doma v starem kraju, ko je hitel od strani drage matere in očeta k polnočnici. Dostikrat je bilo treba gaziti debel sneg, ki je škripal pod drobnimi nogami in mrzel veter sever je bril o-koli obraza, da so postala naša ušesa rdeča kakor velikonočni piruhi. Kdo se je tedaj zmenil za mraz, kdo za sneg in slabo vreme? Srca in misli so bile pred jaslicami v cerkvi, oči so pa radovedno gledale številne lučke na oltarjih in ob jaslicah, ki so tako skrivnostno razsvetljevale božji hram. kateremu smo se čedalje bolj bližali. In ko smo končno stopili vanj, nas ni objela prijetna zunanja toplota, kakor tukaj v Ameriki, kjer imamo zakurjene cerkve. Mrzel tlak in hladne klopi so nas pozdravili, le tam iz kota, kjer so bile postavljene jaslice, je žarela toplota božjega Deteta, ki se je nam prijazno smehljalo v pozdrav in nas vabilo v svojo bližino. Kdo more povedati, kdo zapisati, lcaj smo tedaj občutili, ko smo se bližali tem tako priprostim jaslicam, ki so nam bile pa tako drage, dragocenejše od bogatih palač. — Tako nekako so nam v večini o-stali božični spomini iz starega kraja, katere gledamo, ozir. doživljamo samo še v mislih, daleč od drage domovine, daleč od zlate mamice in skrbnega očeta, ki morda temu in o-nemu že spe v hladni zemlji. Kaj pa tukaj? Marsikateri, če ne že vsak, se potoži, da tudi božič ni več tak, kot je bil njega dni. Seveda ne, ker tudi mi nismo več taki kakor smo bili. Vendar se lahko vsak po svojih močeh potrudi, da doživlja božič, kakor ga je nekdaj v starem kraju. Seveda, r i treba misliti samo na polne glaže in potice in klobase in je tudi kaj drugega, ki nam prinese božično veselje. Kakor je bilo oznanjeno že zadnjo nedeljo, bomo imeli v naši cerkvi prvo sv. mašo ob 5:30 zjutraj. To bo peta latinska maša. Pele se pa bodo slovenske božične pesmi pred sv. mašo in tudi po sv. maši. Druga sv. maša bo ob 8. uri, h kateri, kakor je g. župnik oznanil, naj pridejo vsi šolski otroci. Pri tej sv. maši se bodo pele slovenske božične pesmi, vse lepe in polne božičnega veselja. Tretja sv. maša bo zopet peta latinska maša ob 10. uri. Kakor pred pol 6., tako se bodo tudi pred to sv. mašo pele slovenske božične pesmi in e-nako po sv. maši. Upati je, da bo za vse tri sv. maše naša cerkev napolnjena, saj je božič samo enkrat v letu. Zadnjo nedeljo so imeli cerkveni pevci, kakor je bilo že povedano, svoj Bunco party. Je bila prav lepa udeležba in so mi naročili, da se zahvalim v njih imenu vsem udeležencem, ki so pomagali, da bo spet mogoče kako pesem kupiti, da ne bo vedno vse staro, ki je pa še to tako obrabljeno, da ni več za v roke prijeti. To vedo tisti, ki pesmi rabijo — pevci. Torej, hvala lepa. Društvo Najsv. Imena se pripravlja za sprejem novih članov v društvo in sicer v nedeljo 7. jaguarja prihodnjega leta. Želeti je, da bi pristopilo veliko mož in mladeničev v to društvo. Zato se vas že sedaj opominja, da možje in fantje na to mislite. Da se pa boste vedeli kako zadržati pri sprejemu, bo v petek 29. dec. po večernicah, ob 8. uri v cerkvi kratka vaja. Ni sicer nič posebnega, vendar je lepše, da vsak zna, kaj ima napraviti. Pridite torej v petek 29. dec. k blagoslovu v cerkev in potem ostanite še nekaj časa v cerkvi. Ne bo nič hudega. Tudi je želeti, da pridejo stari člani. Mr. Anton Encimer, o katerem je bilo poročano, da ga je pred kakim mesecem povozil avto in mu stri nogo, je že precej na boljšem. Ni sicer še povsem zdrav, vendar se mu zdravje vrača in upamo, da ne bo dolgo, ko bo zopet hodil o-koli, kar mu vsi želimo. Prav vesele božične praznike vsem bralcem mojih dopisov in srečno novo leto. Novinar. Petek, 2'A. decembra I93i> 'AMER1KANSKI SLOVENEC iiMiiiiwiiiiaiiii;aiiiaBiiiiiBii;ii«iiiiiflimiia,i:iiBi.;l;B ^rnrnummmmmmmmmmmmmmmj OOOOOOOOOOOOOCKX Družba MOOOOOUOOOOOOOO a KK>000000 ■<•'» Dopisi lokalnih društev »»•I«*"*", if. A- «. v«:a^mawmwuHi!: IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Prav uljuclno ste cenjeno članstvo zgoraj omenjenega društva vabljeni na letno sejo, ki se vrši v nedeljo 24. decembra v navadnih prostorih. —To bo glavna letna seja, katere se je vsak član in članica dolžan udeležiti. Izvzeti od seje so le bolniki in pa ti, ki so na potnih listih. Dalje opominjam vse one člane (ice) društva, ki so zaostali s plačevanjem svojih društvenih mesečnih prispevkov, da poravnajo svoj dolg do 31. IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D. Joliet, III. Na zadnji seji se je izvolilo v urad za prihodnje leto sledeče članice: Anna Jerisha, predsednica ; Antoinette Wedic. podpreq&ednica; Rose Bahor, tajnica; Jennie Konopek, za-pisnikarica; Jennie Krall. bla-gajničarka; Frances Zelko, Lucille Umek, Elizabeth Petrič, nadzornice; Mary Kun-stek, Jennie Bambich, bolniške obiskovalke; Katherine Suha-dolc, rediteljica. Kakor je menda že vsaki članici znano, priredi naše dru- V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku lie De France 13. jan., 3. febr., 24. febr. PARIS 17. februar, 17. marca CHAMPLAIN 30. decembra, 20. jan. Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente Sraieh J&1& 306 N. Michigan Ave. Chicago, 111. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, ter prav zdravo, srečno. in veselo Novo leto voščim vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem Andrew Glavach 2210 SO. DAMEN AVENUE TELEFON CANAL 5889 CHICAGO, ILLINOIS a NA RAZPOLAGO SEM VAM NOČ IN DAN. Kakor prej, tako še naprej sem vam pripravljen postreči po najboljši ceni. Imam najboljše automobile za pogrebe, krste in ženitovanja ter za vse druge potrebe; najvarnejša vožnja, ker zmerom sam vozim. Se vam že v naprej najtopleje zahvaljujem za vašo naklonjenost. ŽELIMO DOBITI DOBREGA MOŽA v vsakem okraju, da bo zastopal veliko kalifornijsko vinsko agencija, ki se bo ustanovila, da bo razpečeval najboljše staro kalifornijsko vino, posebno društvom in organizacijam. Prednost ima mož dobro znan med društvenimi u-radniki. Takemu možu bomo ponudili stalno delo s plačo $35.00 na teden po-leg provizije. Možnost, zaslužiti denar bo neomejena. Pišite takoj po zračni pošti in povejte nam vse o sebi. Ako mogoče, pišite angleško. Priložite nase naslovljeno povratno koverto z znamko zračne pošte. Tu je prilika, da si ustanovite lepo. trgovino, ako ste priljubljeni med svojimi ljudmi. Pišite zaupno na Cosmopolitan Agency, Dept. A-70, 747 So. Hill St., Los Angeles, Calif. NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je tekel Miku Lov?y, stari čiUtolj, ki je bil eden tistih brlhtriih mož, ki hočejo v»e vedeti in no verujejo ničesar. Ilolul je v jc-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Mu-letom« a svojimi šesterimi otroci. 1'oleg dru-rijo, ki je prlžla iz starega kraja prod dvema žine je Marija vzdrževalo osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in ae vrniti. Sest mesecev je iio dobro in Mike je vlagal denar na banko. Todaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te v. drugo, v tretjo Itd. Iz vsake je prišla bolmi. Niso moteli vedeti, kaj ji jo. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je. da bo izgubi) svojo Jono. Imel pa je nekega prijatelja. ki mu j« dostikrat dal l>ak svet. Mike ta seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sani bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglajano v listih, kajti bil je prepričan, da i. garantirano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 25 centov, (Izrežite ta oglas in ga shranite, kei vam bo mogoče prav prišel.) ......... DR. WEEKS, SUCCESSOR TO g^Mili™ OFFICE Hrs,—8:30 a. m. to 8:30 p. m,—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices 326 S. STATE ST. Opposite Davis Store, 2d Floor BR.J.E. ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. SLOVENCI V JOLIETU POZOR! Podpisani sporočam, da vodim že od spomladi edino Slovensko mlekarno v Jolietu. Mleko razvažam na domove. — Slovenskim gospodinjam se priporočam za naročila. Poštena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovensko podjetje! Charles A. Koleto SLOVENSKA MLEKARNA 1510 Cora Street, Joliet, 111. Phone 9133 ROJAK! SLOVENCI! h EMETEf CEMET6H.V MEMORIAL/- Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozia-bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. 8« priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Jurij Kozjak SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače ]zgodovine Spisal Josip Jurčič. TISKARNA Slovenec Amerikanski 250Q0-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c 25001-F—Na of četi Juhu polka, harmonika..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet.....................................75c 25020-F—Stari kranjski valček ' Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 25085—Sftnso še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ................„..75e 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem SebeUka koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75« 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir.....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75« 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75e 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75« 25081—Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................7Sc Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj nakor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na- r«vao»t m« Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS NA VABILO K JAVNI RAZPRAVI Chicago, III. G. urednik :—Kakor sem videl v Amer. Slovencu poročilo, kdo bi raztolmačil krivdo glede naše slov. mladine v Ameriki, zakaj se ne zaveda, da bi nadaljevala pot starejših, je to čisto lahek odgovor. Prvi in glavni vzrok je ta: Mi, ki smo prišli iz starega kraja, je nam skoro nemogoče, da bi pravilno govorili angleščino. Seveda, mnogi pravijo, da ta ali oni zna dobro angleščino, kar sem sam mnogokrat trdil. Ko sem pa naletel na tukaj rojenega in bolj izobraženega človeka, se mi je smejal in rekel: za vaš posluh je gotovo, da zna ta o-seba dobro angleško, za moj pa vam povem, da jo tako lomi, da jo slabše ne more in mnogokrat je seveda vzrok tudi ta, da se nobeden ne upa povedati dotičnemu v obraz, da njegova angleščina ni popolna. Nasprotno, ga celo hvali, ker se mu ne mara zameriti. Tukaj namreč govorim o višjih krogih. Kar se pa tiče glede starišev, moram pa naravnost povedati, da jo nekateri zelo lomijo. Sem prišel v hišo, pa je rekla mati svoji hčerki, ako ne boš pridna, te bom likala; zopet druga hiša; šla je z menoj deklica, tukaj rojena, da mi je hiše kazala. Kakšen pogovor je bil tam, ne bo ta deklica nikdar pozabila. Bil je namreč ta-le: Mati pravi: jaz sem tin-kala, da bom naročnino senda-la, pa sem jo frgatala. — Seveda, jaz sem že navajen takih izrazov, ali ona ni bila. Ko sva prišla iz hiše, se je pa začela na ves glas smejati. Jaz jo vprašam, čemu se smeje, ona odgovori: tukaj sem rojena, ona pa v starem kraju, oba sva govorila ž njo slovensko, pa sama odgovori v takem jeziku, da bi se želodec obrnil. To so besede iz ust deklice, ki je tukaj rojena. Pa pojdimo k stvari. Kje je vzrok, da naša mladina ne Čuti slovensko? Jaz vprašam, kako je sploh mogoče, da bi naša mladina spoštovala slovenski jezik. Koliko je tukaj rojenih Slovenk in Slovencev, ki govorijo skoro čisto pravilno slovenščino, znajo brati, celo pisati. Ko pa pride en tujec v hišo in z njimi govori slovensko, se pa že stariši smejejo pri najmanjši napaki, ki jo otrok stori v slovenskem jeziku. Med tem, ko sami ne premislijo, kako oni sami lomijo svojo angleščino pred otroci, da se ti pozneje ko odrastejo, v resnici sramujejo svojih starišev. Zlasti pa ne mai-ajo, da bi žnjimi hodili po kakšnih prodajalnah. To je vzrok, da tukaj rojena mladina ne mara slovenščine, ker je mi ne znamo vpoštevati. Kolikokrat sem že govoril z mladino po slovensko in mnogi izmed njih so res krasno govorili, pa so mi rekli: oprostite, jaz ne znam dobro slovensko, sem tukaj rojen (a). Takoj sem odgovoril: Kar naprej, če bi mi starokrajci znali tako pravilno angleščino kakor znaš ti slovenščino, se ne bi bali iti v nobeno družbo Ameri-kancev. Zakaj torej jemljemo pogum mladim? Namesto, da bi popravili, kar je napačno, se jim pa smejemo. Ali moramo potem pričakovati od take mladine, da bo spoštovala slovenski jezik? Nikakor ne! Lahko rečem, da sem že na stotine tukaj rojenih ameriških Slovencev vprašal, če jim je žal, da znajo slovenski jezik,, pa mi je še vsak odgovoril: vedno sem hvaležen svoji materi, svojemu očetu, da so me učili slovensko. Jaz bi ne imel, ne imela te službe, kakor jo imam danes. Seveda, to ne razumejo oni, ki so vedno doma. Jaz pa vem, da jih je na stotine tako srečnih, ki imajo v tej svetovni krizi danes službo, in to stalno, samo radi tega, ker znajo več jezikov. Vem za fanta, ki je danes že v moških letih, ki je rekel: vedno bom hvaležen svojim starišem, ki so me naučili slovenščine. Zakaj pa, ga je vprašal rojak. Ta pa mu je odgovoril : Ko sem iskal službo, me je gospodar vprašal, če znam še kakšen drugi jezik razen angleščine. Pa sem mu odgovoril, da znam tudi slovensko. Ker sem pa pravilno znal slovensko, sem razumel tudi nekoliko hrvaško. V trgovino so hodili pa tudi Poljaki, pa sem bil takoj edini izmed vseh uslužbencev v trgovini, da sem se mogel zgovoriti skoro v vseh slovanskih jezikih. Na račun slovenskega jezika imam jaz že danes svojo službo, medtem ko so jo mnogi drugi izgubili. Zato pa, dragi slov. stariši, govorite s svojimi otroki doma samo slovensko, kajti ako vi govorite angleško, se mali otroci naučijo vaše nepravilne izgo-varjave tako, da se je celo v šoli ne morejo več iznebiti. Br. Antonin, O.F.M. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Phones: 2575 in 2743 anton nemanich & son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street 1 :S0—3:30—6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road 4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9694—9S95 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Anatbi 570» Tel. v uradu: Canal 9694—9695 DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Uradne ure: 9—12 dop ; 1—6 pop., in 6—8 zvečer—v četrtek, petek in sob oto. WAUKEGANSKI URAD Jfc na 424 — 10th Street lel na domu in uradu: Ontaria 7213 Ordinira v pondeljek, torek; (t sredo samo dopoldne.) DR. RAY OLECH, DENTIST Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer. BOSTIC BROTHERS^ — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 izvršuje vsa tiskarska dela točno in po naj zmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. f Strnfi "f ' ..... 'AMERIKANSKI SLOVENEC' columbia plošče prvi odmev rAli je morda seme, ki so ga dobri ljudje v mladosti zasejali v njegovo srce, vendar le še z zadnjo korenino ostalo v njem? Ali mu niso mogli Turki izrvati popolnoma človeške čuti? Ali tudi pozabljenost ni pokrila vsega, kar si je bil nekdaj, zdavnaj pridobil? Bog ve! Kmalu jamejo kmetje omagovati. Mnogo jih je bilo popadalo, nič več se niso dale vi;zeli zamašiti. Prvi, ki je zid preskočil, bil je velikanski janičar. Ko je enkrat ta bil na zidu in čez zid, napravil je s svojo težko roko pot pajdašem in zdajci — se je krik grozovito razlegnil — Turki so bili v sredi med kristjani; nastane klanje in mahanje, da skoro bi rekel, da solnce ni enakega videlo. Vsakteri je zdaj branil sebe in svoje življenje,zakaj človek rabi vse, tudi največje in najtežje pripomočke, da bi življenje podaljšal, če ne več vsaj za kake trenutke. Vsak je napel poslednje žile, da bi vraga odpodil od sebe. Mož za možem je padal ali smrtno ranjen ali zvezan. Kakor volkovi davijo ovce sredi čede, tako so kleli, bodli, sekali Turki v cerkvi. Kopice mrtvih so ležale po tleh. Tu je moral oče gledati, kako so sina grozovito trpinčili, tam je zopet krepek mladenič očeta videl v strašnih bolečinah, vendar vezi na rokah in nogah — te mu niso dale, da bi se bil znosil, da bi se bil maščeval nad sovražnikom, neusmiljenim bolj od divje zveri. Kdo popiše grozo in trepet plahe matere, ki je, sama slabotna in brez moči, skušala skriti in braniti svojega otroka, kako je naposled z zobmi celo bojevala se, preden so ji iztrgali dete iz rok. Prepuščamo domišljiji častitih bravcev, da si naslikajo strahu polni obraz, dodamo le to, da Turki niso prizanašali nikomur. Kdor je bil slab, star, takega so brez milosti nabodli ali kako drugače okrutno umorili. Tudi menihom je bila ta usoda. Mlajše so povezali, starejše pobili. Velikanski janičar se je bil pomaknil nazaj, precej ko je minil boj z oboroženimi možmi. Z neoboroženimi starci in ženami bojevati se, to ni bilo po njegovem. Dolgo je trpelo mesarjenje. Počasi se je izpraznila cerkev nasičenih volkov. Naposled ostanejo še same kopice mrtvih v lužah krvi, ki se je nabirala in cedila po cerkvi; Bili so žalostni dnevi za slovenske naše očake! Poslednji Turki, ki so zapustili oskrunjeno svetišče, hoteli so ga še zažgati. Zažigali so dolgo leseno lopo, predvežje hiše božje; vendar ogenj se ni hotel prijeti. (Še dandanes kažejo v cerkvici na Muljavi opaljena bruna za streho, ki jih je Turek zažigal. Op. Jurčičeva.) Turki so torej popustili ta kraj ter odšli za svojimi krdeli, ki so se obrnila proti kloštru, kajti ako so hoteli s pridom pobrati vse, mimo zaprtega kloštra niso smeli naprej, zlasti ker je bilo povsod znano, da hrani velike bogatinje. Zvečer tistega dne je bila vas prazna. Prebivalcev ni bilo, bili so jih Turki ali pobili ali odpeljali, Turkov tudi ne, kajti zapustili so bili mesto, kjer niso mogli več opravljati svojega krvavega rokodelstva. Tistega žalostnega večera tedaj, ko je rumeno solnce zakrilo se za hribe, korakal je naš stari znanec, cigan, dolgin skozi vas, edini človek, kateri se ni zmenil niti za domačine niti za Turke: s svojo zvijačo je prekanil vse. Krenil je naravnost proti cerkvft Po pokopališču gredoč razgleda vse mrtvece, kakor da bi nekoga iskal med njimi; ali ne najde ga menda zunaj, zato gre v cerkev. Ne gleda, kam bi stopil, ali v mlako sesedene krvi ali na človeka. Išče v svojp pot naprej. "Ni ga tukaj, starega," pravi nazadnje in se napravlja ven. — "Torej ga ni bilo tu, zakaj takemu staremu in trhlemu možu ne da Turek drugega kakor nož v prsi — vrvi ni vreden — ker je za sužnja kakor jaz za meniha. Tedaj je moral drugje biti, ostal je v kloštru in ti Samol boš imel dela. Dobro, dobro, da ga le tukaj ni med mrtvimi in da je janičar, njegov sin, še pred kloštrom, vse drugo bom izpeljal že jaz." Tako med zobmi go-drnjaje hoče cigan zopet zapustiti kraj, kjer je ravno popred smrt bogato košnjo imela. Zdajci se začuje izmed mrtvih glas, kakor bi kdo zastokal. Cigan pošto j i. Šele ko se v drugoč začuje jek, pristopi bliže. "A, opat je tukaj!" reče cigan, ko vidi meniha pod mrtvo kopico. "Nu, Turki niso imeli pameti, da so tega potolkli, da-si ga niso do zadnjega. Ta se bo izbrihtal. Rekši hoče oditi, pa pomisli si: "Morda bi mi on povedal." Precej se pripogne, vzdigne opata, oprta ga čez ramo in ga odnese ven iz cerkve, s pokopališča na zeleni grič. "Še ranjen ni", mrmra cigan, ko ga otiplje in ogleda od vseh strani. — Samo preko glave je eno dobil, vse drugo je prišlo od strahu. Ha, ha, koliko je tega, da bi me bil ta gospod lahko obesil, in bi me bil! Svet se preobrača." Cista večerna sapa kmalu zdrami opata. Cigan mu od nekod prinese vode in jesti. Črna noč spet nastopi. Opat prosi cigana, da bi ga peljal v kak zaveten grad v okolici. "Kam?" vpraša cigan. "Na Mačerolcu sem bil, tam ni gospoda; kakor jih Turki stisnejo, tako jih ožmo; ako bi radi prišli še enkrat Turkom v roke, pojdite tjakaj ali pa na Kravjak." "Kaj pa na Kozjak?" vpraša opat, spoznavši, da ga samo ta človek more oteti. "Na Kozjak?" pravi zategnjeno cigan, "tam sem se namenil novega gospodarja postaviti, ako bo šlo. Stari, tisti grbavi, mi ni po volji. Izvedel sem pa za novega, boljšega: in vi mi boste morali pomagati, da ga postavimo." Strmeč je opat gledal cigana; ni vedel, ali se mu meša ali v pameti govori. Precej zapazi to osuplost dolgin. "Taka je le. Našel se je Kozjakov sin, ali bolj prav, jaz bom povedal, kje je in kaj. Peter — le-ta grčavi, zdaj je v jami pri Krčanih —-Peter ga je prodal meni, da sem ga odpeljal na Turško in zdaj je janičar pred kloštrom." "Ali govoriš resnico, človek?" vpraša osup-njeni opat, pozabi v tem hipu na svojo nevarnost in na vse nadloge, ki so ga bile zadele in na svojo lastno slaboto. "Peter bi bil to storil in sin Kozjakov je janičar!" "Resnico govorim," odgovori cigan ter pripoveduje na kratko reči, kakor jih mi že vemo. "Vem, da se bo janičar še domišljal, ako ga o-pomnim na tačas; potreba je pa, da otmem starega Marka iz kloštra, kjer je, kakor menite, še zdaj." (Dalje prih.) -o- To je pa res, da kdor bo doma sedel, bo težko dobil v tej kampanlji kakega novega naročnika. Kdor hoče dobiti novega naročnika, se mora potruditi do njega in ga prijateljsko nagovoriti, pa ga bo dobil. Na dom se pa novi naročniki ne hodijo ponujati, to je pa res!