DEMOKRACIJA ima E3EBM Uredništvo: Trst. ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-38 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 7 Trst - Gorica 16. februarja 1951| izhaja vsak petek Končno nekaj Poveljnik anglo-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja je pretekli teden sporočil, da bo v kratkem izdan ukaz o občinskih svetih in o volitvah v te svete. Ta ukaz bo vseboval predpis, po katerem bodo novoizvoljeni občinski svetovalci ostali na svojih mestih štiri leta. Razdelitev sedežev pa se bo izvajala tako kakor pri zadnjih volitvc^h, t. j. po proporcionelnem sistemu. Poveljnikovo sporočilo je napravilo konec vznemirljivim govoricam in bojazni, da bi- se na Trst raztegnila določila novega italijanskega zakona o volitvah v občinske svete, kar bi pomenilo novo in o-čitno^apostavljanje manjšin na našem svobodnem ozemlju. »Demokracija« je opozorila na nevarnost že v uvodniku svoje prve letošnje številke in je istočasno pozvala sestavljalce novega ukaza o občinskih volitvah v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja, naj upoštevajo njene misli in nasvete. Predsednik Slovenske demokratske zveze dr. Agneletto je že prej in kasneje ob raznih prilikah pojasnil pristojnim funkcionarjem Zavezniške vojaške uprave nemogoč položaj, v katerem bi se znašli tržaški Slovenci in Hrvati, a še posebno protikomunisti, ako bi bil na Trst raztegnjen italijanski večinski votivni sistem. Zato nas veseli, ko vidimo, da je končno prevagala trezna presoja ih da bodo nova določila ponovno uveljavila načelo, po katerem naj se sedeži razdeljujejo med posamezne volivne liste sorazmerno številu glasov, ki jih bo posamezna stranka dobila. Vsak drug način razdeljevanja mandatov in s tem politične moči bi namreč na Tržaškem, kjer se srečujeta dve narodnosti, ne pa samo razne stranke, pomenil narodnostno zapostavljanje. Večina, ki je že itak večina, bi bila privilegirana, manjšini pa bi bila odvzeta primerna možnost za uveljavljanje svoje volje in izražanja svojih želja. Italijani so si seveda predstavljali to rešitev drugače. Pri preteklih volitvah, ko je v Italiji veljal zakon, po katerem so se razdeljevali sedeži v podeželskih občinskih svetih po večinskem sistemu, v mestih pa po proporcionelnem sistemu, so tu pri nas, na Tržaškem, dosegli splošno uveljavljanje proporcionel-nega sistema. Na deželi so namreč Italijani v izraziti manjšini ter niso imeli nobenega interesa, da bi Z večinskim sistemom še bolj ojačali slovensko večino. Ker je bilo načelo za vse občine enako ter je obenem odgovarjalo načelu izraženem v mirovni pogodbi, smo Slovenci takrat to rešitev sprejeli kot nekaj samo ob sebi u-mevnega. Ni nam padlo v glavo, da bi se sklicevali na italijanski zakon, ki je vseboval za nas v podeželskih občinah ugodnejša določila. Ne tako Italijani. Sedaj ko bo Italija uveljavila pri vseh volitvah v občinske svete večinski sistem, so si zamislili tukajšnji demokristjani naslednjo rešitev: V Trstu in Miljah, kjer so Italijani itak v večini, naj se uvede večinski sistem, ki bi Slovence še bolj oslabil. V podeželskih občinah, kjer so Slovenci v večini, pa naj obvelja sedanji proporcionelni sistem, da bodo tako italijanske manjšine o-hranile vsaj nekaj mandatov. Hoteli so torej zopet uporabiti italijanski zakon samo v toliko, kolikor gre njim V korist in nam v ikodo. Kmalu pmtem ko smo izvedeli za te sebične namene, je tržaški župan v torek dne 30. januarja pre-čital na seji tržaškega občinskega sveta pismo, v katerem sporoča predsednik cone dr. Palutan, da bo Zavezniška vojaška uprava izdala nova določila o volitvah v občinske svete kakor hitro bo v Italiji sprejet nov volivni zakon. Italijani so bili torej že sigurni, da se jim bo njihov najnovejši naklep proti Slovencem posrečil. Zato nam je razumljivo razburjenje in njemu sledeča jeza, s katero je demokristjansko »jurišno« glasilo »Ultime notizie« napadlo sporočilo poveljnika cone. Ostalo, resnejše italijansko časopisje pa se je zavilo v skrivnosten molk: ni iznašalo načrtov, zato ne kaže niti opečenih prstov! Slovenci nismo nikdar zahtevali rešitev, ki bi nam dajale kakršne koli prednosti na račun Italijanov. V tem pogledu nočemo slediti šovinističnim metodam. Zastopamo samo načelo pravice, ki naj bo ob upoštevanju okoliščin za vse enaka. Dovolj nam je enakopravnost, ni nam treba privilegijev! Sklep predsednika cone najavlja za prihodnje občinske volitve uveljavljanje takega pravičnega po- Razdori Sn spori Kremeljsko izkoriščanje in zahteva po slepi pokorščini izzivata odpor V zadnjem času krožijo razne vesti o razdorih in nemirih v komunistični partiji na obeh straneh železne zavese. Najjasnejši dokaz in potrdilo teh glasov prihaja iz Italije, kjer sta izstopila iz partije dva komunistična poslanca Valdo Magnani in Aldo Cucchi, oba stara bojevnika odporniškega gibanja in oba iz pokrajine Reggio Emilia, ki je bila več let žarišče komunizma v Severni 'Italiji in pozorišče številnih stavk in demonstracij. Verjetno je, da bosta poslanca potegnila s seiboj večino somišljenikov v .razkol s Kremljem in Ko-minformom. Njun odstop je pretresel partijo do temeljev. Poročila pravijo, da je vodstvo partije izdalo ukaz za čistko. Cucchija in Magnanija so izključili iz raznih komunističnih skupin. Podtajnik italijanske komunistične stranke senator Secchia je odpotoval v Moskvo v spremstvu senatorja Colom-bija, starega federalnega inšpektorja iste stranke za Emilijo, kar nam dokazuje, kako veliko važnost pripisuje Moskva tem dogodkom. Ze nekaj časa se je vedelo, da je bila Moskva zelo zaskrbljena, ker so nekateri voditelji italijanske komunistične partije zavlekli svoj odgovor na nedavne izpremembe v partijski liniji. Lansko leto so poklicali tovariša Togliattija v Kremelj, da mu pokažejo nezadovoljstvo nad njegovim delom in nedisciplino v njegovi stranki. Poklicali pa so ga najbrž tudi zato, da ga pridržijo 'kot nekakega talca in poroka za bodoče boljše vedenje italijanske partije. Pred nedavnim je romal v Moskvo tudi francoski komunistični voditelj tovariš Tho-rez, na zunaj zaradi zdravja, a po vsej verjetnosti zato, da ga bodo zdravili na isti način kot Togliattija. Spomniti se moramo namreč, da je .tudi sloviti tovariš Dimitrov iz Bolgarije, heroj pri požigu Reichstaga in svoječasni šef Kominterne, prav tako obiskaV Moskvo zaradi ljubega zdravja in je tamkaj umrl poleti 1949. Po vsej verjetnosti je Togliatti, ki je bil za svoje delo izvežban v Moskvi, storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi ohranil svoje somišljenike na pravi liniji. Toda on ni imel na razpolago tako prepričljivih dokazov, kot so n. pr. ljudska sodišča in politična policija. Njegovi člani niso pripravljeni soglasno sprejeti partijske linije, da je vse, kar je v korist imperialističnim težnjam Sovjetske zveze, nujno tudi v korist italijanskih delavcev in kmetov. Ko se je bilo treba odločiti, ali naj se po potrebi vsili Italiji komunizem s pomočjo sovjetskega vojaškega vdora in ali naj se italijanski komunisti bore proti svojim sonarodnjakom za koristi kremeljske diktature, sta Magnani in Cucchi izjavila, da ravnajo partijci pravilno, če te zahteve odklonijo. S tem je pričel odklon in razdor, ki mu še ne vidimo točnega konca. Toda tudi tam, kjer razpolagajo komunisti z vsemi potrebnimi sredstvi »ljudske demokracije«, je pošteno zahreščalo. Na Češkoslovaškem je na čuden način izginil bivši zunanji minister Clementis, komunist, kateremu je Moskva prav tako očitala meščanske slabosti in ga je preganjala zaradi njegovega narodnega prepričanja. Škandal je toliko večji, ker je bil Clementis pod nadzorstvom in je krivda policije, ako se ji je izmuznil. Ob tej priliki so na Češkem odkrili široko razpredeno mrežo narodno zavednih komunistov, ki so se povezali v svojem odporu proti moskovskemu izkoriščanju. Poročajo, da se je v Prago pripeljal sam glasoviti Beria, specialist za čistke. Pred- sedniku češkoslovaške republike Grotewohlu se bo najbrž zdravje v kratkem poslabšalo in verjetno bo tudi on odpotoval na zdravljenje v Moskvo. Cehi doživljajo znova dneve enake onim, ko je v Pragi gospodaril zloglasni nacistični krvolok Heydrieh. •Posebe moramo omeniti usodo, ki je doletela bivšega madžarskega ministra za pravosodje dr. Stefana Riesa, ki je organiziral znani proces proti kardinalu Mindszenty-u. Imel je nesrečo, da je bil pravosodni minister prav v času, ko so komunisti likvidirali svoje glavne politične nasprotnike. Zbali so se, da ve preveč. Zato so ga zaprli in v zaporih so ga do smrti izmučenega pobili. Izmed vseh glavnih preganjalcev kardinala Mindszen-ty-a sta danes na svojih položajih samo še glavni državni pravdnik in predsednik senata, ki je vodil razpravo. Vsi ostali so ali v zaporih ali pa v nemilosti. Vsak dobiva po zaslugah svoje plačilo... Pri takem stanju ni prav nič čudnega, ako se Moskva ne more prav nič zanesti na svoje zaveznike, pa čeprav načeljujejo njihovim vojskam sovjetski generali in sede v njihovih ministrstvih sovjetski strokovnjaki. Poglejmo primer Poljske. Dali so ji maršala Roko-sovskega, sedaj pa poročajo, da so v znak velikega »prijateljstva in zavezništva« spravili pod svoje nadzorstvo in odtegnili izpod poljske vrhovnosti kar 80.000 kvadratnih kilometrov ali eno četrtino poljskega državnega ozemlja. Iz razlogov »vojaške varnosti«, ker se v sami sovjetizirani Poljski ne čutijo varne, so Sovjeti prevzeli v svoje roke oblast nad pristanišči Gdinja, Hela, Gdansk^ Stečin, v Spodnji Sleziji in ob železniški progi, ki vodi iz Brest Litovska preko Varšave v Poznanj in Frankfurt na Odri! Ni jim dovolj, da so odnesli Poljski njene vzhodne predele! Monolitni komunistični blok, ki ga kujejo kremeljski mogotci, ima torej mnogo vedno bolj vidnih razpok, ki ne bodo ostale brez posledic za njegov pomen in vlogo. Zopet o tržaškem vprašanju % Naenkrat so dobile italijanske nade novega zagona in naš domači pa tudi italijanski tisk je poln tolmačenj, iz katerih se jasno vidi, da so prišla italijanska pričakovanja v fazo, ki obeta mnogo možnosti. Pustimo ob strani sestanek pri Sv. Margheriti med francoskimi in italijanskimi državniki, o katerem govorimo na drugem mestu, in ki more dovesti do nove izjave o Trstu, slične oni z dne 20. marca 1948. Rimski »Giornale dTtalla« meni, da je ameriška vlada naklonjena misli, spraviti tržaško vprašanje na dnevni red skorajšnje konference namestnikov štirih zunanjih ministrov. Razpravljali bi torej o tržaškem vprašanju in ker ne bi imela Sovjetska zveza nobene besede na konferenci, si nadejajo Italijani, da bo na konferenci padel sklep o predaji Trsta Italiji. Ni nobenega dvoma, da bi izvršitev takega sklepa naletela na največje težave. Preteklo bi nekaj časa, a Italijani računajo, da bo le prišlo do »po-voljne« rešitve zanje. To je neob-hodno potrebno po mnenju italijanskih nacionalistov, a to je najbolj 0 Novo italijansko delavsko gibanje Katera socialistična stranka, da ne rečemo ločina, si bo zagotovila reklamno sodelovanje narodnih poslancev Cucchija in Magnanija, ki sta s svojim hrupnim izstopom iz KPI in s svojo nacionalistično izjavo obsodila hlapčevsko odvisnost KPI od SZ in Kominforma? Ni dvoma namreč, da je razkol v doslej tako enotni in borbeni pokrajinski organizaciji KPI, v Emiliji, povzročil veliko zanimanje v vsej italijanski socialistično usmerjeni javnosti. Saragatov demokratični socializem je nastal kot izraz nezadovoljstva zaradi povezave Nennijevega socializma s komunizmom. Romitov unitaristični socializem se je pojavil kot odcepek Saragatovega v težnji, da zedini italijanske socialistične vrste. Silonejev intelektualistični socializem pa se je sprostil kot znak utrujenosti socialističnih teoretikov pri iskanju avtonomnega izživljanja izven socialkomuni-stičnega okvira. Silone je prehitel Romito in navezal stike s Cucchijem in Magna-nijem. Plod kratkih, toda uspešnih razgovorov je ustanovitev Akcijskega odbora za enotnost in neodvisnost italijanskega delavskega gibanja. H gibanju so pristopili komunistični disidenti, avtonomistični elementi Nennijeve socialistične stopka in zato ga pozdravljamo. Ob tej priliki želimo, da bi Zavezniška vojaška uprava ostala zvesta temu načelu pravičnosti tudi v bodoče in da ne bi obravnavani primer ostal več ali manj samo nekakšna častna izjema. * * * stranke in nezadovoljni člani Ro-mitovega unitarističnega socializma in Saragatove socialistične demokracije. Kakšen bo uspeh Akcijskega odbora? To nam bodo najjasneje pokazale skorajšnje upravne volitve v Italiji. Cucchi in Magnani odklanjata vsako sumničenje, da bi delovala pod vplivom titoizma. Magnani pa kljub temu priznava, da gre Titu zasluga za sprostitev zdravih ev ropskih komunističnih sil od komi nformističnega hlapčevstva moskovskemu imperializmu. Naj h koncu še omenimo, da so pravkar najavili tudi ustanovitev samostojne nemške in danske delavske stranke, ki pa ne prikrivata organizacijske povezanosti z jugoslovansko KP. Povečanje ameriške mornarice Odbor ameriške predstavniške zbornice za oborožene sile je odobril in predložil predstavniški zbornici zakonski osnutek za nakazilo dveh milijard dolarjev za izvedbo načrta gradnje novih ladij in za modernizacijo starih. V okviru tega načrta bodo zgradili 173 novih ladij in modernizirali 291 starih. Pri teh delih bo vključena gradnja nove 57.000 tonske letalonosilke za težke bombnike. Kot znano, je predsednik Truman v svoji poslanici o stanju v državi predlagal, naj bi zmogljivost ameriške industrije tako stopnjevali, da bi v primeru potrebe lahko izdelali 50.000 vojaških letal in 35.000 tankov na leto. potrebno danes v interesu Italije, ki teži k svojemu prirodnemu edin-stvu, in v interesu Zahodne Evrope. Italijani upajo, da bodo ruski ugovori pregaženi, a pri tem pozabljajo, da so v teku priprave za konferenco štirih velikih sil in da se ni mogoče ogniti ruskemu vetu glede Trsta brez primernejših koncesij, razen seveda v primera da pride do končnega preloma in da s predajo Trsta Italiji očitno pregazijo mirovni dogovori. To bi pomenilo odprto vojno s Sovjetsko zvezo in zares ne vemo, da-li bi italijansko javno mnenje pristalo na to, da se iz Trsta napravi kamen spodtike za evropski mir. Dovesti Trst v položaj Gdanska, izzvati tretjo svetovno vojno zaradi Trsta prav tako, kakor je bila zaradi Gdanska izzvana druga svetovna vojna, prisiliti evropske matere, da dajo svoje sinove za to, da pride teza rektorja Cammarate glede Trsta do svojega uresničenja, se nam zdi, da je res preveč. A zopet bi bilo preveč računati na ameriško naivnost; ako mislimo, da bi Amerika, ne glede na razloge, ki govore za ohranitev tržaške neodvisnosti, samo zato sprejela i-talijansko tezo o Trstu, ker se ji Rusi protivijo. Vendar dosedanja izkustva ne govore, da bi se to italijansko pričakovanje izpolnilo, pa čeprav si rektor tržaške univerze to še tako želi, kakor lahko sodimo po njegovih zadnjih govorih. Trenutno naj zadostuje ugotovitev, da je bodoči »uspeh« grofa Sforze prilično neprijetne narave za same Italijane. Oni se namreč boje — in njihov strah ni neutemeljen —, da bo konferenca namestnikov štirih zunanjih mini- strov prisodila sicer Trst Italiji, vendar pa istočasno dala ostali večji del Svobodnega tržaškega ozemlja Jugoslaviji. Stari pregovor »boljša je mršava poravnava kot debela pravda« bi bil tako potrjen. Voditi politiko s spletkami, zamašiti usta javnemu mnenju z u-vajanjem policije, na visokošolska, tla komaj svečano otvorjene tržaške univerze, odklanjanje vsakega zdravega in poštenega sodelovanja s Slovenci, postavljanje neosnova-nih in nesmiselnih zgodovinskih in pravnih razlogov in istočasno Izigravanje najsvečanejših obljub, to so politične metode, ki odlikujejo sedanjo politično senilno in preživelo italijansko tržaško politično plast. Največjo škodo Italiji in tržaškim Italijanom delajo prav ti veljaki in voditelji, ki ne razumejo ne časa, ne potrebe, ne okolice, v kateri živijo. Trgovina ČSR in Trst Češkoslovaška se bo odslej posluževala tržaške luke le v kolikor bo smela plačati v naravi in ne v devizah vse luške pristojbine in prevozne stroške. Tukajšnji gospodarski krogi računajo, da bo tudi na podlagi predlagane globalne kompenzacije dobival Trst polletno od 350-400 milijonov lir češkoslovaškega gospodarskega prispevka. Češkoslovaška ne bo dajala Trstu nobenih« surovin, ampak samo Škrob, kristalne proizvode, gospodinjske naprave, steklenice za pivo in druge slične proizvode. Angleški parlament o zunanji politiki Angleški parlament je imel v ponedeljek 12. t. m. daljšo zunanjepolitično razpravo, med katero so govorili predvsem o vprašanjih Koreje, nemške oborožitve ter vojaške moči sovjetskega bloka. Glavna govornika sta bila ministrski predsednik Attlee in bivši zunanji minister Eden, ki je govoril v imenu opozicije. Eden je predvsem kritiziral vlado, ker ni točno orisala svoje politike in ni dala odločnih smernic. Attlee pa je poudaril, da je svetovni položaj pod vplivom nezmernega oboroževanja Sovjetske zveze in sovjetskega bloka ter zaradi sovjetskih namenov, da povzročajo nemire po svetu. Glede Daljnega vzhoda je poudaril, da je komunistična Kitajska nedvomno napadalka, toda Anglija želi ohraniti oblast Združenih narodov in istočasno zagotoviti mirno ureditev na Daljnem vzhodu. Sankij proti tej državi ne bi smeli izvesti, dokler ne preneha zadnje upanje na mirno ureditev. Mi- nistrski predsednik je tudi zahteval izčrpno posvetovanje med sodelujočimi državami, preden bi sile Združenih narodov ponovno prekoračile 38. vzporednik. Nadalje je Attlee izrazil željo britanske vlade, da bi po ureditvi na Daljnem vzhodu priznali kitajsko vlado in jo sprejeli v Združene narode. Glede Nemčije je pripomnil, da je važnejši problem od nemške demilitarizacije, kako pripraviti komunistični blok do tega, da bi zmanjšal oborožene sile in se odpovedal imperializmu. Ce bi komunistične države to storile, potem bi bilo vprašanje nemške oborožitve manj važno, v nastprotnem primeru pa bi morali sprejeti Nemce v zahodnoevropsko obrambo, a pod naslednjimi pogoji: Treba je skrbno določiti čas in način oborožitve. Po trebno je popolno sodelovanje nemškega naroda. Izogniti se je treba oživljenju nemškega milita' rizma. Zahodni zavezniki se morajo oborožiti pred Nemčijo. Kje je Vlado Clementis, ki ja prevzel po »samomoru« Jana Ma-saryka totalitarno vodstvo posov-jetene zunanje politike češkoslovaške republike? To vprašanje si danes marsikdo zaman postavlja. Prve vesti o prihodu Vlada Cle-mentisa v Zahodno Nemčijo niso uradno potrjene. Jugoslovanska vlada pa je istočasno preklicala druge vesti, po katerih naj bi Vlado Clementis pribežal .preko Avstrije v Jugoslavijo in se nastanil najprej v Mariboru, nato pa v O-patiji. Najverjetneje se nam zdi, da je V. Clementis našel zavetišče v Zahodni Nemčiji, kjer živi iz razumljivih razlogov popolnoma odmaknjeno od javnosti. Seveda ne izključujemo možnosti, da so ga v Pragi zaprli, čim so izvedeli o njegovih protikominformističnih namerah. Pravijo celo, da je bil glede tega sporazumen s samim državnim.. predsednikom Gottivaldom. Češkoslovaška tajna policija je medtem izvršila celo vrsto aretacij. Svoje »razkuževalno« postopanje pa je baje usmerila v glavnem proti slovaškim komunistom, ki so v zadnjem času precej dvignili glave. Ne smemo pozabiti, da je Vlado Clementis Slovak in kot tak član slovaške, ne pa češke KP. Vojna na Koreji Pričakovana komunistična protiofenziva na srednjem bojišču se je pričela z nepričakovano silovitostjo prav v trenutku, ko so južnokorej-ske čete prestopile 38. vzporednik na vzhodni obali in ko so čete OZN na zahodni obali zavzele luko Inčon, važno letališče Kimpo in prodrle do samih predmestij južno-korejske prestolnice Seula. Komunisti so pridrli iz gorskih skrivališč, pregazili južnokoTejske čete in prisilili čete OZN do umika pred ključno postojanko Vonju. Ameriški vojaški krogi poročajo, da je položaj na srednji fronti resen. Istočasno so se začela med zahodnimi zavezniki razpravljanja o večji ali manjši umestnosti ponovnega prekoračenja 38. vzporednika. Anglija in Kanada se temu odločno upirata in menita, naj bi prekoračenje sledilo temeljiti preučitvi prilik s soglasjem vseh prizadetih zahodnih sil. Vrhovni poveljnik čet OZN na Koreji Mac Arthur izjavlja v tej zvezi, da je trenutna možnost prekoračenja 38. vzporednika le teoretičnega značaja. Vendar so se po najnovejših vesteh južnokorejske čete uspešno Izkrcale na severovzhodni obali visoko nad 38. vzporednikom v bližini luke Vonsan. Pearftins v Beogradu Prve dni tega tedna je bil v Beogradu na trodnevnem posedu ameriški podtajnik v zunanjem ministrstvu Pearkins. Podtajnik se je podal na obisk k Titu po končani konferenci ameriških poslanikov v državah za železnim zastorom, ki se je vršila pretekli teden v Parizu. Potovanju Pearkinsa, ki je tej konferenci predsedoval, v Jugoslavijo in nato v Rim pripisujejo velik pomen. fimerišha pomoč Jugoslaviji Po uradni jugoslovanski vesti je doslej v okviru ameriške pomoči Jugoslaviji prispelo v državo 158 tisoč ton živil. To predstavlja skoraj tretjino celotne obljubljene količine. Desti s Tržaškega KONGRES KPV Preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek je bil v Trstu kongres Vi-dalijeve 'komunistične partije. Zanimivo je, da toi kongres moral biti že lansko jesen, .pa ga je Vidali kar dvakrat preložil. Nezadovoljstvo članstva z vodstvom partije in Vidalijem samim je namreč tako narastlo, da je bilo potrebnih več mescev predno so ga »funkcionarja« vsaj za silo iztrebili. V rajonih partije se je namreč že poleti pričelo šušljati, da bi se morali člani organizirati z namenom, da izglasujejo na kongresu Vidaliju nezaupnico. Pojavljale so se najprej skupine in skupinice, vse prestrašene, kaj bo, če jih odkrijejo. Končno pa se je nekaj posameznikov opogumilo .in pričelo se je širše organiziranje. To seveda ni moglo ostati skrito Centralnemu komitetu in posebno ne Vidaliju, ki je bil najbolj napadan in ogro-,en. Začele so se čistke. V nekaterih celicah je bilo od poletja pa do danes izključenih nad polovico članov. Da je omajani Vidalijevi popularnosti potrebna nova reklama, je razvidno tudi iz »Lavoratore«-a z dne 29. januarja 1951, ki posveča tržaškemu komunističnemu šefu kar celo stran, na kateri ga slavi kot prvoborca proti ameriškemu imperializmu in ga prikazuje kot žrtev protikomunistične politike a-meriškega časopisja. Nekaj so nam- reč morali najti, s čimer bi Vidaliju pred kongresom lahko poka-diLi, da mu s tem povečajo ugled v očeh razočaranega članstva. Zato so se vrgli na članek časnikarja Freidina, ki očita Vidaliju, da, je odgovoren za smrt 300 ljudi po raznih krajih sveta in da je bil Trocki ubit s sekiro kmalu potem, ko je Vidali prišel v Mehiko. Klavrni reklamni članek seveda ne more popularizirati Vidalija, proti kateremu so sedaj ne samo številni izključeni partijci, temveč tudi njihovi številni prijatelji. Ti pričenjajo misliti s svojo glavo! In kadar mislijo partijci s svojo glavo, potem to za partijo ni več dobro. Tito nam je lepo dokazal, kako konča taka stvar. Pričakovati moramo torej, da bo podobno kakor v italijanski komunistični partiji, tudi pri vidalijevcih kmalu nekaj počilo, pa naj je zadnji kongres na videz še tako lepo potekel. Kongres sam nam namreč ne more biti nobeno merilo za solidnost Vidalijevih vrst. V vseh celicah in drugih partijskih organih je prepovedano misliti ,s svojo glavo. Vsi skupni, »množični«, .zunanji nastopi marajo biti vedno soglasni, nikjer ni nobene opozicije. Kontrola je stroga in partijci se boje. Zato pa diskutirajo izven celice in organizacije, v gostilnah, na zaupnih privatnih sestankih in na svojih domovih. Tega jim partija ne more preprečiti. Edini lek je izključitev. Izključeni so proglašeni za »okužene« in nihče ne sme več govoriti z njimi. Toda prijatelji ne morejo na ljubo užaljenemu voditelju pozabiti na dolga leta borbe, sodelovanja in žrtev, ki jih vežejo s posameznimi izključenci. Prično se sestajati z izobčenci na skrit način, da jih ne vidi partija 'ali njena »vsemogočna« (v resnici pa mizer-na) kontrolna komisija. Dolgo seveda ne ostane skrito in potem pride do novih izključitev. Ce bo šlo tako naprej, bo Vidali kmalu ostal sam in njegov zadnji kongres bi brez delegatov, brez članstva in brez občinstva. Da gre .razvoj v to smej, je v veliki meri kriv Vidali sam, ki odbija stare partijce, ki žele imeti tudi svojo besedo, ter se naslanja predvsem na mladino, ki je komaj zlezla iz plenic. Na terenu s tem niso zadovoljni. To se je lepo videlo n. pr. pri Sv. Jakobu, kjer je moral zaradi opozicije iti s terena cel .rajonski komitet partijcev. Pot Vidalijeve komunistične partije gre očitno navzdol in vsem Slovencem, ki so se v svoji naivnosti vkrcali na to barko, kličemo: »Zapustite jo, dokler je še čas! Ne pustite se zapeljevati kominformi-stičnim mogotcem, ki skušajo na vas vplivati po s čistkami organiziranih propagandnih kongresih!« Seja tržaškega mestnega sveta Na dnevnem redu seje dne 9. februarja 1.1. so bile razne interpelacije, kakor glede izročitve prometu mestnih predorov pod Mon-•tuzzo, za kar se je zavzel svetnik dr. Stocca že pred nekaj mesci. Občinski odbor je proti otvoritvi teh predorov, ker bi dela, ki so še potrebna za ureditev, stala 35 milijonov lir brez semaforov in razsvetljave. Govorilo se je tudi o u-. reditvi obrežja pred glavnim trgom in so nekateri svetovalci naglasili, da bi bilo bolje uporabiti denar za bolj potrebna dela kot za vrtiče. Prišlo je do ostrega besedičenja med odbornikom Franzilom in svetnikom Ferlanom, kateri je trdil, da ga je Franzil v svojem uradu grobo žalil, kar je pa odbornik Franzil zanikal. Prič ni bilo. Svetnik dr. Agneletto je interpeli-ral zaradi razširjenja ceste Via Ronchetto v Skednju. Podžupan Vi-sintin je omenil, da je razširjenje potrebno, ali da je zato potrebno odkupiti razna zemljišča, kar je spojeno s stroški in zaprekami. Na dnevnem redu je bila odobritev proračuna za tujski promet in proračun Uprave tržaškega gradu, ki izkazujeta prvi 75.641.000 lir dohodkov in toliko izdatkov in drugi 57.400.000 lir dohodkov in toliko izdatkov. Prvi je govoril svetovalec dr. A-gneletto, ki je naglasil, da bi moral biti tujski promet na Tržaškem važen vir dohodkov in prihoda denarja iz tujine. Zato pa je treba tujcem tudi nuditi, kar turist od turističnih krajev s pravico pričakuje. Naše ozemlje, prav tam, kjer naravne lepote najbolj vabijo tujce, nima hotelov in za tujski promet primernih potrebnih privlačnosti. Izven Trsta — kjer so glavni hoteli zasedeni po vojaški upravi — sploh ni hotelov, izvzemši par prenočišč v Sesljanu. Zato mora zavod za tujski promet s pomočjo zakonov za podpiranje tujskega prometa podpirati inicijativo vseh onih, ki imajo pogum in voljo nekaj storiti za povzdigo turizma. Nove zgradbe se morajo zidati tudi po naši okolici. iZato je potreben zavod za finansiranje, dokler niso stavbe dograjene in podpore izplačane. Dr. Agneletto je predla- gal, naj Zavod za turizem stori vse potrebno, da se turistična cona, ki sedaj obsega samo Sesljan, raztegne z vsemi udobnostmi na vsa občinska področja občin Repentabor, Zgonik in Devin-Naibrežina, ki imajo vse pogoje za turistični promet. Občinski odbornik dr. Rinaldini je priznal važnost, je pa rekel, da ni pogojev za raztegnitev turistične cone na omenjene občine, da pa se bodo uvaževale prošnje za nove stavbe in podpore v korist turizma. Proračuna sta bila nato sprejeta. Na seji tržaškega občinskega sveta dne 13. t. m. se je razpravljalo o stanovanjski krizi in o predlogu občinskega odbora, da se v dobi štiriletke sezida v Trstu 5260 novih stanovanj. Govorili so razni govorniki, od neodvisnih dr. Giampiccoli, od komunistov dr. Pogassi in Braun, od MIS-a Manicor in De-lise od večine ter dr. Agneletto od Slovenske narodne liste. Dr. Agneletto je naglasil, da je od 1. 1945 ogromen naval tujcev v tržaško mesto dn da stav.bna delavnost ni mogla dati potrebnim družinam nujnih stanovanj. Ni važno, kateri predlog ali načrt naj bi tvoril podlago za bodočo zidarsko delavnost, ali komunistični ali večinski, glavno je pač, da občina uredi potrebna sredstev in dš prebivalstvu nujno potrebno dostojno streho. Dr. Agneletto je naglasil, da je občina dolžna pri gradbi potrebnih stanovanjskih hiš skrbeti tudi za okoliške -vasi. Doslej je bilo zgrajenih 12 stanovanj v'Sv. Križu, zahtevanih pa je bilo okoli 70. 21 stanovanj je bilo zgrajenih na Opčinah, ali to ni dovolj. Treba je novih stanovanj tudi na Kontovelu, Proseku, Trebčah, Gropadi in po drugih vaseh tržaške okolice. Zahteval je, naj občina pri podeljevanju novih stanovanj upošteva med enako potrebnimi predvsem domače tržaško prebivalstvo in še le potem tujce. Tako je naglasil, da z druge strani ne sme občina delati .nikake razlike glede narodnosti in jezika prosilcev, ker bi bila to krivica na polju socialne pomoči. Debata se bo nadaljevala prihod njo sejo. Občinski svetovalci bodo izvoljeni za štiriletno dobo Področni poveljnik je sporočil, da bodo občinski svetniki, ki bodo letos izvoljeni v občinah tega področja, ostali na svojih mestih štiri leta namesto dveh let, kakor njihovi predniki. Porazdelitev sedežev v občinskih svetih po volitvah bo izvedena na isti način, kakor pri prejšnjih občinskih volitvah. Te predpise in druga določila o izvedbi volitev, ki se bodo ravnala vo določbah ukaza ZVU št. 33 iz leta 1949, bo vseboval ukaz, ki ga bo objavila Zavezniška voj. uprava. Ustanovni občni zbor kraj. org. SDZ v Trstu Vabimo tržaške člane SDZ, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora mestne organizacije SDZ za Trst, ki bo v nedeljo 18. februarja t. 1. ob 10. uri v prostorih Zveze v ulici Machiavelli 22-H. Dnevni red: 1. Pozdravne besede predsednika SDZ za STO; 2. Volitve odbora; 3. Slučajnosti. Dostop imajo člani SDZ. Seja glavnega odbora SDZ Na seji glavnega odbora Slovenske demokratske zveze zk STO dne 11. t. m. so bili sprejeti sklepi; 1. Utrjevanje in .razširjanje organizacije SDZ v Trstu in na deželi. 2. Priznanje državljanstva Skv vencem in Hrvatom na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki imajo za to dane pogoje; zato se bo SDZ še nadalje trudila, da prizna ZVU dr žavljanstvo vsem prizadetim ose- bam, ki jim ga izpodbija tukajšnji pristojni urad. 3. Bodočim občinskim volitvam bo SiovensKa demokratska zveza posvetna vso svojo pozornost in poKreniia propagandno politično delovanje, da prepriča Slovence, da bo v korist slovenskemu delu prebivalstva na STO-ju le, da oddajo svoje volivne glasove slovenski narodni listi, ker le ta najbolje brani narodne koristi slovenskega prebivalstva na STO-ju. Z volitvami v zvezi je potrebno poudariti, da je velikega pomena intervencija Slovenske demokratske zveze in njena zasluga je, da je ZVU odločila, da se bodo tudi bodoče občinske volitve vršile po proporcionelnem sistemu. Občni zbor SPM Vodstvo SPM javlja, da bo društveni občni zbor v skladu s pravili v teku marca mesca. Datum in dnevni Ted bosta pravočasno javljena. Boršt .Dne 2. februarja je umrl Karel Sedmak, brat znanega naprednega kmetovalca in javnega delavca Ivana, v starosti komaj 36. let. Pri delu v ladjedelnicah Sv. Marka se je ponesrečil in navidezno brezpomembni podplutbi v par dneh jpod-legel. Pogreb je bil 4. februarja ob veliki udeležbi domačinov in okoličanov. Pokojnik je .bil marljiv javni delavec lin je zlasti sodeloval pri domačem godbenem in pevskem društvu. Naj počiva v miru! Preostalim svojcem naše sožalje. Vendar jasna beseda »Delo« je uvedlo novo kominfor-mistično poslovno dobo na Tržaškem po praktičnem receptu, ki ga je tržaškim Slovencem predpisal sam prvak rimske KP Giancarlo Pajetta v znamenju »očuvanja zgodovinskih izročil jugoslovanskih narodova. Borba proti titofašistični Jugoslaviji naj se zaenkrat izvaja vsaj proti slovenskim koristim na STO-ju, tako si je namreč tolmačil Pajettov nalog dobrodušni in pokorni kominjormistični prvak »in solfordine« Stane Bidovec. Kako naj se izvede Pajettova »praktična akcija« za priključitev Trsta k Italiji, če dobijo tržaški Slovenci svoje pravice? Zato se Stane Bidovec izjavlja proti samostojni slovenski šolski upravi! Verjetno si je pazljivo prečital zadnji članek v »Giornale di Trieste«, v katerem tnfijo Italijani, da je zahteva po samostojni slovenski šolski upravi Titovo maslo, da ne bo posebnih težav pri stalni namestitvi »italijanskih učiteljev in profesorjeva na slovenskih šolah, da u-živa slovensko šolstvo velike izjemne ugodnosti, itd. Zato se Stane Bidovec v imenu pravoverne KP STO-ja zadovoljuje s stalno namestitvijo »zanesljivih« učiteljev in profesorjev na naših šolah v okviru sedanje podrejenosti italijanskim upravnim oblastvom. Vse ostale zahteve so po mnenju Staneta Bidovca reakcionarne fašistične marnje, nedostojne zavednih slovenskih razrednih borcev Svobodnega tržaškega ozemlja... Hlapčevstvo Moskvi in Rimu pa zares ne pozna mejal Četrta obletnica podpisa mirovne pogodbe Četrta obletnica podpisa mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitve' Svobodnega tržaškega ozemlja je šla mimo nas v duhu iredentističnih demonstracij tržaških visokošolskih in občinskih predstavnikov, ki so pri tem popolnoma pozabili na težko borbo zahodne demokracije proti vzhodnemu komunističnemu totalitarizmu, na pravico do življenja tržaških Slovencev in Hrvatov, na poziv generala Aireya k narodnostni strpnosti in sosedskemu sodelovanju. Pojavili so se že drzni pozivi v nekaterih tukajšnjih listih, naj vendarle izginejo s poslopij »italijanskih« upravnih oblastev v Trstu tržaške zastave in drugi vidni znaki tržaške vrhovnosti (grbi^ napisi, itd.). Rektor E. Cammarata je svojo tezo o neprekinjeni italijanski vrhovnosti nad Trstom zastopal z novimi zavijanji pred samim županom G. Bartolijem, ki se je znova razjokal zaradi ogroženega italijan-stva tržaškega ozemlja. Pravne in čustvene izjave obeh vrhov tržaškega iredentizuna so bile podane ob priliki izmenjave spominskih plošč iz daljnega leta 1902, ko so v Inomostu demonstrirali tržaški visokošolci in zahtevali od avstrijske vlade ustanovitev italijanske u-niverze v Trstu. Četrta obletnica podpisa mirovne pogodbe in ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja je že mimo nas. Izbruhi narodnostne nestrpnosti in demokratične nezrelosti so bili le nevšečen prizvok te obletnice. Tržaški Slovenci smo obletnico proslavili z delovnim zagonom: u-temeljili smo svojo pravico do popolnega slovenskega srednjega šolstva v okviru ločene in samostojne slovenske šolske uprave, gledamo na začetek borbe za slovensko u-niverzo v Trstu in se pripravljamo na napovedane upravne volitve v zavesti svojih demokratičnih pravic in dolžnosti. Vendar pa se pri tem svojem delovnem poletu vprašujemo, kako to, da ZVU tako u-porno molči, ko premnogi na Tržaškem gazijo mirovno pogodbo, določbe posebnega statuta za STO, človečanske pravice, sploh veljavno zakonodajo, ko gre za koristi Slovencev, ki postajamo iz dneva v dan vedno bolj brezpravna raja. V nedeljo, dne 18. februarja, bo vprizoril Slovenski oder iz Trsta v koncertni dvorani Ljudskega doma (Sedež Zavezniške vojaške uprave) Klabundovo d.ra- ..Praznih Gnetočih češenj" Prva predstava bo ob 17., druga pa ob 20. uri. Vse tržaške Slovence prireditelji iskreno vabijo k predstavi te prelepe drame. Vstop je dovoljen samo z vabili. Te pa lahko dobite: na sedežu Slovenske prosvete, c. Val-dirivo 35-11. (NEVA) in iz prijaznosti še: v trgovini Fortunat, v trgovini Lupša, na Opčinah v trgovini Podobnik, v Barkovljah v drogeriji Scheimer Teodor (c. Cerre.to 2). Otroci, ki jih starši ne morejo imeti v naročju, morajo imeti svoja vabila, da ne bo kdo z vabij^m ostal brez sedeža. Pomorska zveza s Turčijo Turška državna paroplovna družba s sedežem v Carigradu je sklenila, da uvede novo paroplovno zvezo Carigrad-Pirej-Trst. Ladje bodo na tej progi vozile v začetku le dvakrat na mesec, kasneje pa tedensko. Jugoslavija in trž. velesejem Pojasnjujejo, da se Jugoslavija letos ne .bo .udeležila tržaškega velesejma, ker ji primanjkuje deviz zaradi zmanjšanega izvoza poljedelskih pridelkov kot posledici letošnje suše. Nemška konkurenca Trstu Nemčija je v zadnjem času zelo povečala svoje zanimanje za trgovino z Bližnjim vzhodom, kar zaskrbljuje tržaške gospodarske kroge, ki vidijo v tem nevarnost, da ne bi' Nemčija pritegnila v svoje luke češkoslovaški izvoz in uvoz z Bližnjega vzhoda. Zavezniška čitalnica »Hollywoodska kinematografska industrija« je naslov fotografske razstave v Zavezniški čitalnici v ulici Trento 2, ki prikazuje 50 posnetkov slovitih filmskih jpodjetij. Slike nudijo lep pregled dela v »prestolnici« .kinematografije, sRazstava je odprta vsak dan z izjemo nedelj od 10. do 13. in od 15.30 do 20.30 ure. Vstop je prost. Sestanek SDZ v Sesljanu Preteklo nedeljo 11. t. m. popoldne se je sestal Okrožni odbor SDZ za občino Devin-Nabrežina v Legiševi dvorani v Sesljanu. Sestanku so prisostvovali razen članov odbora tudi zaupniki, ki so zastopali vse vasi naše občine. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki glavnega odbora iz Trsta, in sicer predsednik g. dr. J. Agneletto in tajnik g. prof I. Rudolf. Na dnevnem redu so bile splošne občinske zadeve naše občine. G. Terčon je podal daljše poročilo o delovanju občinske uprave posebno glede na razna javna dela, ki so sedaj v teku ali pa šele v pripravljanju. Dotaknil se je tudi ju-sarskega vprašanja in h koncu obrazložil še program in delo sedanjega zasedanja občinskega sveta. Po tem poročilu, katerega je še izpopolnil navzoči župan g. Oto Kralj, se je vnela še precej živahna debata, v katero so posegli sko-ro vsi navzoči. Izrečene so bile tudi še precej ostre kritike od strani zastopnikov nekaterih vasi proti sedanji občinski upravi, ki baje zanemarja interese Občinarjev, oddaljenih od središča občinske uprave. Prišli so vsi do .besede in vsakdo je svobodno izrazil svoje mnenje, na kar sta ponovno g. župan in odbornik Terčon pojasnila položaj občinske uprave glede na sredstva in možnosti, ki so na razpolago. Iz cele razprave bi se lahko dognalo to, da izvira vsa ta kritika iz dejstva, da so vasi izven Nabrežine premalo zastopane v sedanji upravi. Tudi v tem vprašanju SDZ ne zadene nikaka krivda, ker so možnosti prednostnega glasu krive, da ni bilo na naši listi izvoljenih vseh 6 svetovalcev, kot je bilo določeno; kljub temu sta od naših svetovalcev le dva iz Nabrežine, a vsi ostali iz sosednjih vasi. Niso še pa tako odrezale druge skupine. H koncu sta se oglasila k besedi tudi dr. Agneletto in prof. Rudolf, ki sta nam v lepih govorih orisala naš položaj na tem ozemlju. Zborovanje se je pozno v mrak zaključilo s soglasnim sklepom, da ostanemo vsi trdno povezani med seboj v obrambi pravic slovenskega ljudstva ca tem skrajnem koncu našega svobodnega ozemlja. Od srede do srede. Občinska seja v Nabrežini Pretekli četrtek dne 8. t. m. je bila prva seja občinskega sveta v Nabrežini v letošnjem letu. ZaTadi obolelosti župana je sejo vodil njegov namestnik g. Terčon. V uvodnem govoru je izrazil v imenu celega občinskega sveta željo, naj oi župan čimprej okreval. Dalje je izrazil prav tako v imenu celega občinskega sveta sožalje svetovalcu Rukinu, ki je isti dan izgubil svojega očeta. Odbornik Slavec je predlagal, naj se j>ogreba pok. Ru-kina udeleži odposlanstvo obč. sveta z vencem, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato je županov namestnik Terčon v kratkih besedah poda:! sliko dosedanjega dela in v splošnem orisal naloge tega zasedanja. Pozval je h koncu občinske svetovalce, naj še v tem kratkem času, ki nas loči od volitev, marljivo delujejo v korist občine in vsega prebivalstva. Prešli so takoj nato na prvo točko dnevnega reda, t. j. na imenovanje treh pregledovalcev računov za leto 1950. Na predlog odbornika Slavca so se zbrali zastopniki vseh štirih skupin, ki so se zedinili na sledeče kandidate, katere je občinski svet soglasno sprejel, in sicer: 1) Pertot Slavko, 2) Leban Stefan in 3) Fabris Karel. Takoj nato so prešli na drugo točko dnevnega reda: odstop občinskih zemljišč. Poročevalec Skerk je čital prošnjo za prošnjo in občinski svet je sprejel sledeče sklepe: Odda se v najem nekemu avstrijskemu mladinskemu združenju 6.000 kv. metrov .zemljišča v Sesljanu, kjer si bo uredilo svojo mladinsko kolonijo. Najemninska doba je za 9 let, najemnina pa znaša 10.000 lir letno. Odobrili so prodajo sledečih zemljišč: 1. Blažina Ema v Sesljanu 136 kv. metrov ži L 130, 2. Peric Amalija v Sesljanu 438 kv. metrov k L 70, 3. Nardin Jožefa iz Trsta 300 kv. metrov zemljišča ob cesti Se-sljan-Mavhinje a L 80 za kv. meter, 4. Pahor Ernesta iz Trsta 400 kv. metrov v Sesljanu & L 200, 5. Snaidero Vinizio iz Trsta 455 kv. m zemljišča blizu stare postaje v Nabrežini a L 120 za kv. m, 6. Ferfolja Frančiška iz Trsta 798 kv. m zemljišča nasproti občinske hiše v Nabrežini n L 120 za kv. m, 7. Viti Viktorija, babica v Na brežini, 537 kv. m prav tako nasproti občinske hiše v Nabrežini & L 120 za kv. m. Odklonjena je bila prošnja Eme Venier roj. Gruden za odstop občinskega zemljišča pred njeno hišo, ker služi to že od davnega za prehod z ene na drugo pot. Prihodnja seja bo v četrtek dne 15. t. m. ob 17. uri. 7. FEBRUARJA: Zahodne države pripravljajo odgovor na sovjetsko noto glede pripravljalne konference namestnikov štirih zunanjih ministrov. — Na grškem otoku Rodosu je prišlo do velikih demonstracij proti odprtju italijanskega konzulata. — Na Japonskem stavka 148.410 rudarjev. — Podpisan je poštni, telefonski in brzojavni dogovor med Jugoslavijo in Grčijo. — ZDA so že pripravile načrt mirovne pogodbe z Japonsko. — Cete OZN so samo deset km oddaljene od Seula. — Francoski vladni predsednik Pleven je poročal skupščini o svojih razgovorih s Trumanom: nemške oborožitve sploh ni omenil, glede Koreje pa je dejal, da upa na sporazumno rešitev. — Angleška vlada je dokončno z desetimi glasovi večine zmagala pri parlamentarnem glasovanju o podržavljenju težke industrije. 8. FEBRUARJA: V treh zahodnih prestolnicah želijo, da bi čimprej prišlo do sestanka s Sovjetsko zvezo. — ZDA zahtevajo povrnitev 672 ladij, ki so jih posodile Sovjetom v teku druge svetovne vojne. — V Italiji se množijo ostavke in izstopi iz KP. — Sirijo se govorice, da bo angleški zunanji minister Be-vin odstopil. — Cete OZN že obstreljujejo s topovi Seul. — V Beogradu izjavljajo, da nič ne vedo v zvezi z govoricami, da je bivši češkoslovaški zunanji minister Cle-mentis pobegnil v Jugoslavijo. 9. FEBRUARJA: Anglija in ZDA bodo skupaj predložile OZN načrt za rešitev spora med Indijo in Pakistanom glede Kašmira. — V Vzhodni Nemčiji napovedujejo veliko »čistko«. — Vesti o odstopu angleškega zunanjega ministra Be-vina se vzdržujejo. — Cete OZN so že prodrle do predmestij Seula. —■ V Jugoslaviji zanikajo, da bi se bil zatekel bivši češkoslovaški zunanji minister Clementis preko Avstrije v Jugoslavijo. — V Indiji izvajajo prvo ljudsko štetje. — Južna Afrika si želi pripojiti vse sosednje angleške protektorate. 10. FEBRUARJA: Italijanska komunistična disidenta Cucchi in Ma-gnani sta ustanovila z drugimi bivšimi komunisti, avtonomističnimi e-lementi N e n n i j e v e socialistične stranke in z nekaj Romitovih unitarističnih socialistov Akcijski odbor za enotnost in neodvisnost delavskega gibanja. — Cete OZN so zasedle Seul in pristanišče Inčon. Francoski zunanji minister Schuman izjavlja pred odhodom v Italijo, da mora služiti francosko-italijanski sporazum kot kvas za Evropsko zvezo. — Usoda bivšega češkoslovaškega zunanjega ministra Clementisa je še vedno zavita v popolno temo. 11. FEBRUARJA: Pri Genovi so se sestali vodilni francoski in italijanski državniki, da preučijo vsa važnejša evropska vprašanja, med drugim tudi skupno politiko do Nemčije in Balkana. — V Avstraliji so se sestali avstralski, novozelandski in ameriški politiki, da preučijo načrt mirovne pogodbe z Japonsko. — V Sredozemlju so v teku velike pomorske vaje združenega ameriškega in angleškega ladjevja v znamenju protipodmomi-ške borbe. — Komunisti so na srednjem korejskem bojišču prešli v protinapad; južnokorejske čete to že prekoračile na vzhodni obali 38. vzporednik. 12. FEBRUARJA: Angleška vlada ponovno poudarja, da je treba sprejeti LR Kitajsko v OZN in sporazumno rešiti korejsko vprašanje; prav tako se angleška vlada pro-tivi zopetnemu prekoračenju J8. vzporednika. — Komunisti so na srednjem korejskem bojišču z u-spelim protinapadom napredovali za 16 km in začeli ogrožati Vonju. — dlan jugoslovanskega odposlanstva pri OZN Bartoš izjavlja, da nasprotuje Jugoslavija vsaki politiki blokov. — V ZDA so se cene zopet zvišale. — Perzijski, mehiški in švedski zastopnik pri OZN sestavljajo komisijo treh »za dobre usluge«, ki naj bi rešila spor z LR Kitajsko. — Jugoslovanski zastopnik Bečič je izvoljen za podpredsednika Mednarodnega otroškega fonda. 13. FEBRUARJA: Japonci napo-vedujejo vojaško pogodbo z ZDA. — V Carigradu je v teku zasedanje ameriških diplomatskih predstavnikov na Srednjem vzhodu. — Maršal Tito je sprejel g. Perkinsa, namestnika ameriškega zunanjega ministra Achesona. — Podpisan je trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Avstrijo. — Francoski in italijanski državniki, zbrani v Sv. Margheriti so razpravljali o fran-cosko-italijanski carinski zvezi, o Schumanovem načrtu, o surovinah in o italijanskih izseljencih. — Cete OZN so se na srednjem korejskem bojišču pod močnim komunističnim pritiskom umaknile v bližino Hoengsonga. Kruh ali Stalin... »Daily Herald«, glasilo angleške laburistične stranke, je objavil članek svojega dopisnika Denis Martina, ki bo gotovo zanimal tudi naše či-tatelje, zlasti glede na razna prizadevanja jugoslovanskih komunistov, da navežejo stike z zahodnimi socialističnimi strankami. Članek priobčujemo v izvlečku, posamezni denarni zneski pa so preračunani v lire. V restavraciji, ki tvori kljub propadanju veselje in ponos beograjskega letališča, gleda stroga Titova slika nepremično Leninovo sliko. O Stalinu ni sledu: jugoslovanska vlada upa, da je z njo za vedno opravila. Skodelica kave stane 510 lir. Tu je v malem cela Jugoslavija: Marksovi, Engelsovi in Leninovi doktrini .strogo zvesta vlada, ki je istočasno sovražna imperializmu Sovjetske zveze; narod, ki trpi največje pomanjkanje v svoji zgodovini. Prišel sem v deželo, kjer gledajo milijoni ljudi tesnobno proti Zahodu, od kjer pričakujejo pomoči in kruha... V prestolnici, v Beogradu, sem se v glavnih ulicah izgubil v gneči ljudi, popolnoma drugačnih, kot sem jih srečal kjer koli v Zahodni Evropi. Množica človeških strašil, ljudi, ki jim je strašno pomanjkanje obleke, nogavic, obutve, klobukov odvzela vsako sled boljše o-bleke ali elegance. Pičlost hrane stalno opominja na slabe izglede v bodočnosti; že več tednov niso izdajali temeljnih obrokov v celoti... Jugoslovani so vedno bolj prisiljeni posluževati se tako imenovanega .prostega trga, kjer prohibi-tivne cene in zaostal način trgovanja dokazujejo nemožnast normalnega življenja za kogar koli. Tu prodajajo krompir po 650 lir za kg, meso po 2500 lir in kruh po okoli v Jugoslaviji 700 lir za kg. Sladkor, maslo in maščobe so po pet do šest tisoč lir za kg, en kg čaja ali kave pa dosega neverjetne cene, 35.000 odnosno 17 tisoč lir. Primerjajte te cene s povprečno običajno mezdo jugoslovanskega delavstva, ki znaša 10.000 do 13.500 lir na teden in .razumeli boste nadloge današnje Jugoslavije. Vsako jutro so postajale skupine kmetov v običajnih živobarvnih nošah pred okni mojega hotela, imeli so polne koše iživil ;in iskali po trgovinah raznovrstne stvari za domačo rabo, da ibi jih zamenjali za živila. Potreba blaga za zamenjavo povzroča tako velike težave v tistih industrijah, katerih razvoj podpira vlada. Razni strokovnjaki so mi izjavili, da verujejo, da bo Titu uspelo na kak način prebroditi vse te težave, zlasti tudi posledice zadnje slabe žetve, češ da pomanjkanje na Balkanu ni redka stvar in da bo ob poslabšanju položaja prišla pomoč od zunaj. (Medtem so Velika Britani- ja in iZdružene države tudi že resnično priskočile na pomoč Jugoslaviji s posojili in dobavami v blagu). Vsi ti razlogi .bi pa bili mnogo bolj prepričljivi v .bolj normalnih prilikah, kot vladajo danes v Jugoslaviji. Resnica je, da je Tito na razpotju. Minuli so časi, ko je lahko na eni strani izzival Sovjetsko .zvezo, na drugi strani pa obtoževal zahodne države imperializma. Zdi se, da se danes jugoslovanski diktator skuša približati zmernejšemu krilu jugoslovanske komunistične stranke, ki je na stališču, da bi poglobitev stikov z Zahodom ne pomenila pokoritve ali izgube neodvisnosti. .Drugi krogi, katerih število- ni ugotovljeno, pa še vedno razpravljajo o umestnosti preloma s ko-minformom; ti krogi menijo, da bi bila pomoč iz Moskve mnogo bolj koristna kot pa ameriške pošiljke. Vendar prevladuje v Jugoslaviji politika približevanja k Zahodu. Tito dobiva pomoč od Zahoda. Jugo- slovanska železna zavesa se počasi dviga. K redu so pozvali celo elito komunistične stranke, ljudi, ki polnijo štiri glavne hotele. Tito je poudaril, da stranka ne bo več dovoljevala svojim članom večjih prednosti, kot jih uživajo težki delavci v rudnikih in gozdni, industriji. Prvič po letih lahko govorijo Jugoslovani svobodno z zahodnjaki. V skrbeh zaradi dogodkov na bolgarski in madžarski meji se zavedajo, da bi lahko samo Sovjeti imeli korist od padca sedanje vlade. Položaj je nevaren kot še nikoli. Javna morala ni dobra. Javno zdravstvo enako. Z delom preobloženi .zdravnik je izjavil: »Tuberkuloza žanje na veliko. Zaradi pomanjkanja mila in tople vode so se silno razširile garje in bolezni sploh.« Odprite radio. Culi .boste glasove hladne vojne, kako odmevajo po ledenih nesrečnh hišah Beograda: Moskva, Budimpešta, Sofija, Atene, London in Glas Amerike. Poglejte v državne knjigarne in našli boste vse odgovore Tita na narodna vprašanja, klasične analize Marxa, Engelsa in Lenina. Toda .radijskih govorov ne posluša nihče, knjig ne kupuje nihče. Hladne vojne v Jugoslaviji ne bodo dobile radijske oddaje in tudi ne knjige. Pravi zmagovalec bo kruh. 0 sajenju trt in sadnega drevja Od pravilnega in umnega sajenja trt kakor sadnega drevja sploh, je odvisna njihova bodoča življenjska zmožnost. Vedeti moramo, .la je drevo prav tako živo bitje kakor človek, kateremu damo prav v njegovih nežnih letih podlago za nadaljno zdravo življenje. Zato moramo posvetiti rastlinam ob saditvi kakor v prvih letih rašče posebno pažnjo. Kar se tiče rigolanja (to je prekopavanja v globino) bo ta spis Veseloigra »Stari grehi“ in otroška maškerada Slov. dobr. društva v Trstu Slovensko dobrodelno društvo nas je spet razveselilo z dvema prireditvama, ki sta kaj lepo uspeli. Poročilo prinašamo komaj v tej številki, ker smo ga prejeli po zaključku prejšnje. V koncertni dvorani »Ljudskega doma« je v nedeljo, 4. februarja, ob skoraj polni dvorani, dalo veseloigro v treh dejanjih češkega pisatelja Josipa Stolbe »Stari grehi«. Vsebina igre je kot nalašč za pustno razigranost in veselje. Spretno jo je režiral Vladislav Kralj, ki je uidi igral glavno vlogo konzula Zapotockyja. Kulise, odrska oprema in razsvetljava je bila popolna. Zavesa se kar ni pogrešala, ker je režiser lepo povezal eno dejanje z drugim, oziroma je spravil igralce z odra na tak način (po prvem dejanju), da so gledalci takoj razumeli, da se je dejanje zaključilo. Igralci so ustvarili zelo posrečene značaje nastopajočih oseb. Najboljša je bila trojica samcev — konzul, polkovnik in tovarnar. Prizori v drugem in tretjem dejanju, ko se raizgovarjajo o svojih mladostnih ljubezenskih podvigih, bodo ostali vsem še dolgo v spominu. Podali so svoje vloge tako prepričljivo in dovršeno, da jih je bilo pravi užitek poslušati. Vsi trije -Kralj, Kregar in Rebec — zasluži- jo prav posebno pohvalo. Sicer pa tudi ostali niso zaostajali za njimi. Lepo igro sta pokazala hišna Katra in slugi Krupička — Kraljeva in Bertok — posebno v prizoru, kjer se snubita. Vlogo Mračkove je dovršeno podala gospa Rističeva. Posrečeni sta bili tudi obe vdovi — Turkova in Stopar Roža. Prva je v prizoru s konzulom, kjer je nastopila z vsem ognjem, doživela aplavz med samim igranjem. Drugo je treba pohvaliti za res lepo igro, saj je bil to njem prvi nastop na deskah. Upamo, da nas bo kmalu spet razveselila ,s svojim nastopom. Lepo je uspela tudi druga prireditev Slovenskega dobrodelnega društva — otroška maškerada —, ki je bila tudi v nedeljo, 4. februarja popoldne. Nanjo je prišlo toliko otrok v spremstvu staršev, da so napolnili malo dvoranico na sedežu društva. Qb igranju klavirja in harmonike so se otroci, ki so bili povečini pustno našemljeni, ali v »Spat? Kam? Še ne veš, da so mi strele naci* stične odvlekle mater na Bori, dom pa zapečatile! Na vrata so že pred tremi tedni nabili zloglasni »Be* schlagnahmt« (zaplenjeno). Naj jih vrag!« (Se nadalfuH) D e s I i z Soriškega GORIŠKO UREDNIŠTVO: GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 ŠTEVERJAN - SAMOSTOJNA OBČINA Z velikim veseljem in zadoščenjem smo Steverjanci sprejeli vest, da je naša občina postala zopet samostojna. Vendar enkrat! Volitve občinskega sveta bodo že v tekočem letu in do takrat bomo dobili začasnega preiekturnega komisarja. G. Rudolf Maraž občinski Komisar v Števerjanu Z odlokom goriškega prefekta je imenovan za občinskega komisarja v Števerjanu domačin g. Rudolf Maraž. Gospod prefekt je izbral res pametnega, vestnega in poštenega moža. Z vsem zadovoljstvom čestitamo g. Maražu k imenovanju na mesto občinskega komisarja. Toliko bolj smo mi Steverjanci zadovoljni, ker poznamo g. Maraža kot poštenega trgovca in prepričanega slovenskega demokrata, ki bo vestno in koristno upravljal našo občino. Njegovo imenovanje toplo pozdravljamo! Komaj čakamo na volitve, ker se vsi dobro zavedamo, da bomo po dolgih letih zopet lahko volili svoje sovaščane v občinski svet. Volili jih bomo prav radi in veseli, saj bomo volili naše ljudi. Oni dobro razumejo, česa naša občina potre- buje nujnega in koristnega in bodo skrbeli za pametno in pošteno upravo. Voliti svojega človeka v občinski svet je vse drugače kot ubogati nekdanje podeštate! Srce je bolj odprto in duh bolj sproščen, ker ne leži na človeku več tista mora strahu, kii nas je toliko let stiskala in morila, da smo res občutili na sebi breme sužnosti. Volili bomo svojega slovenskega župana! Ko smo mi toliko veseli, ne razumemo, kako more »Giornale di Trieste« od torka 13. t. m. trditi, da bi Slovenai iz Jazbin radi prišli pod Gorico. Gotovo je temu listu zal, da smo vendar dobili "a-mostojno občino. Vemo, da bi rad nekdo iz Jazbin dosegel kaj takega. Raje bi hodil deset kilometrov daleč na goriško županstvo, kot pa par kilometrov do Steverjana. Vemo, da ta človek ne razume pomena samostojne občine in da nagovarja še druge sovaščane, ki pa mu hvala Bogu nočejo nasesti, ker dobro vedo, da Slovencem na go-riškem županstvu ne marajo priznati nobenih jezikovnih pravic, da je goriško županstvo predaleč za razne zadeve in da je treba v Gorici plačevati previsoke davke, saj so uvedli v Gorici tudi tako zvani »družinski davek«, ki je zelo visok. Naši kmetje iz Jazbin naj bi torej plačevali visoke davke, da jih bodo v Gorici uporabili proti Drobne uesti Zopet aretacija zaradi sodbe od„Trib. Speciale" Iz časopisov smo izvedeli, da so oblastva v Čedadu prijele in zaprle Mirkota Zornika, roj. v Bovcu, ki ga je lašistično posebno sodišče obsodilo v Trstu 14. decembra 1941 na trideset let ječe v znanem procesu, v katerem je bil obsojen tudi dr. Sliligoj. To sodbo je sodišče v Benetkah 19. decembra 1950 o-značilo za neutemeljeno in krivično. Časopisi sicer trdijo, da je bil Zornik pozneje obsojen še za druge zadeve, vendar poudarjajo tudi obsodbo, ki jo je izreklo fašistično sodišče, in zaradi tega je Zornikova aretacija krivična. 'Na drugi strani pa je baje g. Zornik jugoslovanski državljan in so kot takemu vse kazni že odpuščene po dogovoru med Jugoslavijo in Italijo od aprila 1948. Naj ga torej izpustijo na svobodo! Obletnica podpisa mirovne pogodbe V soboto 10. t. m. je vodstvo italijanskih istrskih izseljencev, t. im. »ezulov«, izobesilo žalno zastavo in izdalo proglas, v katerem pravi, da se bo morala italijanska trikolora zopet vrniti v Zader, na Reko, v Pulj in sploh v vso Julijsko krajino. To pomeni, da bi taki ljudje še radi vladali nad Slovani in seveda zatirali in Taznarodovali. Odgovor na odgovor »Messaggero Veneto« je prinesel odgovor združenja italijanskih bojevnikov bataljonov »Osoppo« na naš članek o zahtevi, naj Jugoslavija ukine manjšinske pravice Italijanov v njenih mejah. V svojem odgovoru pravijo »osopovci«, da Italija ne sme uveljaviti naših jezikovnih pravic, ker smo Slovenci klali Italijane, jih »infojbirali« in jim prizadeli velikansko gorjč. Sicer pa trdijo »osopovci«, da nam nihče ne prepoveduje govoriti v našem jeziku. Odgovarjamo jim na kratko samo to-le: da nismo Slovenci krivi prav nobenega zločina. Ce pa se je Italijanom zgodilo kaj hudega v vojnem času, se je zgodilo nekaj hujšega Slovencem. S to razliko, da so Italijane preganjali samo komunisti in deloma Nemci, Slovence pa fašisti, Nemci in komunisti. In ker so bili fašisti prvi — ti je dejstvo —, ki so zakrivili zločine, naj bi »osopovci« očitali to sebi samim, ne pa slovenski manjšini v Italiji. Ml zahtevamo spoštovanje našega jezika v javnosti in ne samo v zasebnih odnošajih! In vztrajamo še naprej na naši zahtevi po pravični ureditvi našega manjšinskega vprašanja. Doklade k obč. davku Pretekli teden je goriška davčna Izterjevalnica dostavila vsem občanom davkoplačevalcem plačilni list, iz katerega pa je razvidno, da je občinski davek večji, kot ga je svojčas občinski davčni ui'ad vsaki stranki javil. Da si prizadeti ne bodo delali' preglavic z ugibanjem, zakaj neki ta razlika, sporočamo, da je po zakonu vsakemu davkoplačevalcu zaračunanih 10 odst. poviška na znesku, ki odgovarja občinskemu davku. Teh 10 odst. gre za občinski u-raci za pomoč revežem (»Ente Co-munale Assistenza«), Na tako doseženem skupnem znesku je zaraču-njenih še 5 odst. poviška (»agio«), ki gre v korist davčne izterjeval-nice. Zanima posestnike nepremičnin v Jugoslaviji Zakladno ministrstvo iz Rima je izdalo sporočilo, :ki ga je objavil uradni list od 19. januarja 1951 in ki pravi, da je po dogovoru z Jugoslavijo od 23. decembra 1950 dana vsem italijanskim državljanom posestnikom premoženja, ležečega v Jugoslaviji možnost, da to svoje premoženje prodajo jugoslovanski vladi. Gre namreč za premoženja, ki so prosta in na razpolago gospodarjev, ker niso bila zaplenjena ’'n k; ne spadajo v dogovor od 23. marca 1939. Kar se tiče premičnin, pravi ministrsko sporočilo, da bo jugoslovanska vlada plačala le tiste, katera ne bo dovoljeno izvoziti iz Jugoslavije. Ceno item premoženjem bo določila mešana italijanska-jugoslovan-ska komisija v roku enega leta od dneva, ko stopi dogovor v veljavo, to je najkasneje do 23. decembra 1951. Iz tega sledi torej, da ni 5e znano, po kakšnem kriteriju bo komisija določevala cene. Posestniki, ki niso še prijavili svojega premoženja, lahko to storijo do 31. marca 1951. Tisti pa, ki so premoženje že prijavili in so prejeli sporočilo mešane komisije, da ne spada v dogovor od 23. marca 1939, ker ni bilo zaplenjeno ali re-kvirirano, imajo čas do 31. marca 1951, da podajo Izjavo, da želijo premoženje prodati. Tisti pa M glede javljenja premoženja niso še prejeli odgovora od mešane komisije, bodo morali podati tako izjavo v roku desetih dni po prejemu odgovora, da je premoženje prosto in na razpolago gospodarja. Prijavo treba nasloviti na sledeči naslov: Ministero del Tesoro -IR FE — Roma. Pustna prireditev na šoli 'Slovenske osnovne šole v Gorici so proslavile pustni praznik v torek 6. t. m. z lepimi in primernimi deklamacijami in recitacijami kar v šoli. Nekateri učenci in učenke so nastopili v pustnih oblekah, kar je mladini zeld ugajalo. Slovenci si pomagajo pač kakor morejo, ker zaradi skoposti pristoj' n ih oblasti nimajo svoje prosvetne dvorane. Odgovorni urednik: dr. Janka Jet Tltka: ti*k«rn» »ADRIA«, d. d. ▼ Tuttu našim pravicam. Na drugi strani pa ni dolgo od tega, ko ni dovolila prav uradnica v Gorici nekemu slovenskemu očetu iz Steverjana, kateremu se je slučajno rodil sin v bolnici, imenovati svojega otroka za Vladimirja, češ da je to ime slovensko. Nato je oče zahteval, naj sina zapiše za Markota. »Tudi to ime je slovensko«, je dejala hudomušna sovražnica Slovencev na goriškem županstvu! In tako je proti očetovi volji dobil sinček ime Aldo. Naši bodoči občinski voditelji bodo šli na roko tudi Jazbinam. Pa saj bodo imeli v svetu svoje zastopnike tudi Jazbine in ti bodo gotovo odločili, da se bo uradovalo vsaj enkrat na teden v Jazbinah za določene zadeve. V občinski svet bo treba voliti po zakonu petnajst mož. Zato ni treba imeti nobene nepotrebne skrbi. Pravica do odškodnine Zakon od 9. januarja 1951 št. 10 dovoljuje izplačilo odškodnine prizadetim strankam v sledečih primerih, ki ne spadajo v zadevo vojne škode: a) za rekvizicije premičnin in za rekvizicije in zasedbo nepremičnin, tudi brez predpisane listine, od strani zavezniških sil ali po italijanskih cblastvih; b) za delo in usluge v korist zavezniškim silam; c) za premičnine, ki so jih kupile zavezniške sile same ali pa s posredovanjem italijanskih obla-stev; d) za škodo, ki je nastala takoj ali zaradi rekvizicij pod črke a); e) za škodo, ki je nastala takoj ali kot posledica dejanja, storjenega izven vojaških operacij, tako premišljenega kakor nepremišljenega, po zavezniških silah. Na podlagi tega zakona imajo pravico do odškodnine vsi, iki so kakor koli utrpeli kako škodo, ali ki niso bili plačani zaradi re-kvizicij po zavezniških silah v zadnji vojni in tudi v povojnem času. Odškodnina pritiče tudi za nesreče, ki so se prigodile v o-menjenem obdobju in za delo, ki ga je kdo opravil v korist zavezniških sil. Sploh naj vsakdo prijavi vsako terjatev in vsako škodo, ki jo je utrpel. Rok za prijavo, ki jo je treba nasloviti na Finančno intendanco, velja za osem mescev, potem ko je stopil ta zakon v veljavo, to je od 23. januarja 1951 dalje. Kdor je prijavo že predložil, ni treba, da jo ponovi, ampak naj samo pospeši njeno rešitev. Števerjan V sredo 14. t. m. so šli dz naše vasi trije fantje na vojaški nabor v Gorico. Spremljalo jih je kar devetindvajset domačih fantov. Po Gorici so seveda korakali v lepem redu in prepevali primerne slovenske fantovske pesmi. Štandrež V soboto 27. januarja 1.1. sta se tu poročila g. Srečko Doles in g.čna Ema Nanut. Za priliko se je vršila slovesna sv. maša. Orgljal je g. Maks Debenjak, gospodična Mira Brajnikova pa je pela solo. Novemu paru želimo vsi prijatelji in znanci obilo sreče v novem skupnem življenju. Pismo g. dekana iz Krmina V nedeljo 11. t. m. je bila zopet vzpostavljena slovenska pridiga v cerkvi pri Sv. Subidi v Krminu. V ponedeljek 12. t. m. pa je »Giornale del Lunedi« objavil dolgo pismo mons. Magrinija, dekana v Krminu v odgovor na članek v »Demokraciji« od 22. decembra 1950, ici je bil bolesten odjek slovenskih vernikov zaradi ukinitve siovenske pridige in zaradi prepovedi slovenskemu misijonarju g. Vidmarju, da bi pridigal ob priliki misijona. S člankom nismo imeli namena žaliti ga in dejansko nismo žalili dekana mons. Magrinija. Mons. Angelo Magrini pa se pritožuje v svojem zagovoru, da smo mu krivično naprtili odgovornost za ukinitev slovenske pridige, in v dokaz svoje nedolžnosti priobčuje tudi pismo č. duhovnika Fiiiputti-ja, ki mašuje pri Sv. Subidi. V svojem pismu pojasnj.uje g. Filiput-ti, da mu je prav g. dekan mons. Magrini zapovedal že mesca maja 1948, naj pridiga v obeh jezikih, slovenskem in italijanskem. Tega naročila da se je tudi vedno držal z izjemo kake zelo redke nedelje, ko je moral opustiti i slovensko i italijansko pridigo, da je opravil druge nujne dolžnosti. Nadalje pa zagotavlja mons. Ma-,grini, da ni prav nič nasproten misijonarju g. Vidmarju. K stvari kot taki in ker je pridiga v zadoščenje vernikov zopet vzpostavljena, nimamo namena raziskovati, kdo je kriv, da pridige več mescev ni bilo in da misijonar g. Vidmar ni mogel pridigati. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje zagotovitev, da je prav mons. Magrini tisti, ki je dal ukaz, naj se slovenskim vernikom služi v njihovem materinem jeziku v vsakem oziru in da se to zopet dejanski -tudi vrši prav po zaslugi mons. Magrinija! Plešivo Preteklo nedeljo 11. t. m. smo po tolikem času imeli pri naši slovenski sv. maši pri Sv. Subidi zopet slovensko pridigo. Zelo smo zadovoljni, da se nam je popravila groba krivica, in upamo in želimo, da se ne bo več delalo tovrstnih poskusov. G. kaplan pa nam je ta dan tudi povedal, da bo naš domačin g. Oskar Simčič posvečen drugo nedeljo v marcu in da bo pel novo mašo na praznik sv. Petra in Pavla. Na ta dan se že sedaj pripravljamo in vabimo bližnje rojake, naj prihitijo k nam. Čeprav je naša cerkvica majhna, bo praznik tem bolj domač! Zboljšanje zemljišč Za izboljšanje zemljišč je vlada določila 4 milijarde lir. Tozadevne prošnje se morajo vložiti najkasneje do 30. aprila 1951, naslovljene na deželno Kmetijsko nadzorni-štvo. Potrebne obrazce kakor tudi vsa potrebna pojasnila se dobijo pravtako pri imenovanem nadzor-ništvu. Kmečke pogodbe podaljšane Ministrski svet je odobril osnutek zakona za podaljšanje obstoječih zakonskih predpisov, nanašajočih se na pogodbe kolonov, poio-vičarjev ali najemnikov, do konca kmečkega leta 1951-1952, to je do 11. novembra 1952. 0 sajenju trt in sadnega drevja (Nadaljevanje * 3. strani) je, da gnoj in zemljo okoli sadik nekoliko stolčemo, da se tako koreninice bolj priležejo k zemlji. Ob sušnem vremenu bomo pred popolnim zagrebanjem sadike zalili s par litrov vode. To slednje je zelo važno, ker nam sicer sadike u-sahnejo. Za sadno drevje bomo pri vsaditvi sledili istemu postopku kakor pri trtah. Bomo jih pa sadili v večje razdalje, in sicer: češnje vsaj s 6 m razdalje (če pa jih sadimo ob robu vinogradov jih zakadimo v vsako' 3. vrsto); breskve bomo sadili v razdalji 4.5—5 m in v trikot; jablane in hruške visoke rasti v razdalji 8 m, če pa sadimo jablane, cepljene na paradižovec, ali hruške, cepljene na kutno, bomo vse sadili v razdalji do 2.5 m, ako jih mislimo vzgajati v špalir, in v razdalji 3—4 m, ako jih bomo vzgajali v obliki piramide. Za sadno drevje izkopljemo jame 1 m široke, če je bila zemlja Radio Trst II PETEK, 16. febr.: 13.00 Glasba po .željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. •— 21.00 Mojstri besede. — 22.00 Dve Cajkovskijeve mojstrovine. SOBOTA, 17. febr.: 13.20 Šramel kvintet »Veseli godci«. — 18.15 Schumann: Koncert v a-molu za .klavir in orkester. — 19.00 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer: Iz starih časov - veseli prizor. NEDELJA, 18. febr.: 9.00 Kmetijska oddaja. —- 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije -tenorist Dušan Pertot in baritonist Marjan Kos. — 13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za najmlajše: Triglavska bajka. — 21.30 Grieg: Koncert v a-molu za klavir in, orkester. — 22.30 Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru. op. 61. PONEDELJEK, 19. febr.: 18.15 Caj-kovskij: Koncert štev. 11 v b molu, op. 23. — 22.15 Bach: Bran-derburški koncert štev. 5. TOREK, 20. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Martucci: Koncert za klavir in orkester v b molu. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Vzori mladini: Valentin Vodnik. — 22.00 Beethoven: Simfonija štev. 2 v d-duru. SREDA, 21. febr.: 13.30 Ravel: Španska rapsodija. — 18.15 Brahms: Koncert v d-duru za violino in ork. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Evropski koncert. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet »Veseli bratci«. 21.45 Saint Saens: Koncert štev. 2 v g-molu, op. 22. rigolana (to je na splošno in globoko prekopana), če pa bomo sadili na celinski površiini (na gmajnah, opuščenih vinogradih ali sadovnjakih), moramo jame izkopati že pred zimo, da se zemlja razkroji, in sicer najmanj 1.5 m široke in do 1 m globoke. Ob vsaditvi moramo skrbeti, da denemo prejšnjo zgornjo plast zemlje na dno jame, in obratno spodnjo na vrh jame. Sadnemu drevju moramo seveda bolj izdatno pognojiti kakor trti. — Vsaditi jih ne smemo bolj globoko kot so rasle v drevesnici ali kjer že smo jih izruli. — Vsaki sadni sadiki moramo tudi vsaj prvi dve leti postaviti kol, ki ga zasadimo, še predno pričnemo z vsaditvijo na sredo jame. H kolu privežemo sadiko, da nam je veter ne razmaje. Privezati je ne smemo pretesno, da ji ne otežkočimo pretakanja soka (linfe). — Samo drevje zgodnjih vrst bomo sadili v senčnih, bregovitih sušnih legah, nasprotno pa pozne vrste v svežih, nizkih ali osojnih legah (po domače v težkih zemljah). ČETRTEK, 22. febr.: 13.10 Pevski duet in harmonika. — 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder. — 22.30 Čajkovski j: Serenada v C-duru. Naše delo na polju V kleti pazimo na čistost prostora in posode. Kdor je vino že prodal, naj gleda, da se prazni sodi ne navzamejo škodljivih duhov. Sode zažvepiamo tako, da na vsak hektoliter prostornine v njih zažgemo 3 grame žvepla. Obroče je dobro enkrat na leto prebarvati z minijem. Kdor ima še vino v kleti, naj večkrat preskuša njegovo stanovitnost. Bela vina se čistijo, ako jim dodamo na hektoliter 15 gramov tanina, ki ga prej posebe raztopimo v mlačnem vinu, nato pa ga vlijemo v sod. V hlevu že zdaj preglejmo svojo zalogo krmil, posebno sena in slame, da ne pridemo v zadrego, kako bomo preredili živino, če ne bo zaradi slabega spomladanskega vremena o pravem času dovolj zelene hrane ali paše. Privoščimo ob slabem senu živini tudi močnih krmil. Zlasti ne pozabimo dodajati klaj-nega apna in pa soli. Gospodinje naj skrbe, da si vzgoje zgodnja pi-ščeta. Tako bodo imele jarčice, ki bodo nesle .že jeseni. Zato moramo podložiti dobri koklji ob prvi priliki primerno število jajc od najboljših jajčaric. Jajca za valitev naj ne bodo stara več kakor dvajset dni ,ter naj bodo od dve do triletnih kokoši. DARILA N. N. 500 lir za SDZ v Trstu. ZAHVALA Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da se je dne 7. t. m. smrtno ponesrečil naš dragi oče in soprog Štolfa Kazimir trgovec, star 44 let. Tem potom se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem ostalim, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Trst-Gorjansko, 9. febr. 1951. Žalujoči ostali mama Alojzija, soproga Marija in hčerka Nada. Mizarsko podjetje Milivoj Pertot Barkovlje, ul. Bovedo iS - tel. 39-08 i z d e 1 u j e : vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne ________________________ ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9—12 in od 17—19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597 SOBO ali LOKAL, ki bi bil primeren za kiparski atelje, po možnosti v mestu, iščem za takojšnjo vselitev. — Ponudbe poslati na naslov: Kipar Fran-efe Gorše, Trst, Via Sorgente,5, ■II. nadstr. (Vidi). VSE NA OBROKE Radio-aparate, harmonike, šivalne stroje proti plačilu __ ostanek v mesečnih na račun XI.A Ji obrokih po Soudeležba na velit!i loteriji HUBGEHO lir 2000.- RUGGERO ROSSONI Corso Garibaldi 8 Bovci, pozor J KUNE BELICE - KUNE ZLATICE za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnev- nih cenah