285 ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 | 285-291
PRIPRAVLJENOST GOSPODINJSKIH 
ODJEMALCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE 
ZA SODELOV ANJE V PROGRAMIH 
PRILAGAJANJA ODJEMA
MIHA RIHAR
1
 
NEVENKA HROV ATIN
2
 
JELENA ZORIĆ
3
POVZETEK: Prilagajanje odjema je eden najprimernejših mehanizmov za izboljšanje 
energetske učinkovitosti ter uravnavanje odjema s porazdeljeno, neenakomerno in prekinljivo 
proizvodnjo električne energije. Evropska komisija je državam članicam naložila namestitev 
pametnih števcev v domove vsaj 80 % odjemalcev do leta 2020, kar bo omogočilo tehnično 
izvedbo programov prilagajanja odjema ter odziv odjemalcev v realnem času. Kljub tehnični 
izvedljivosti in vzpostavljenim regulatornim okvirom pa bodo morali prednosti uvedbe 
programov prilagajanja odjema razumeti in navsezadnje sprejeti tudi končni odjemalci. 
Rezultati analize kažejo, da so se slovenski odjemalci pripravljeni vključiti v programe 
prilagajanja odjema, vendar v zameno pričakujejo precejšnje prihranke. Dobavitelji 
električne energije bi lahko z vpeljavo finančnih spodbud odjemalce bolj spodbudili k nakupu 
pametnih naprav, kar bi pomembno pripomoglo k hitrejšemu in uspešnejšemu uvajanju 
programov prilagajanja odjema.
Ključne besede: prilagajanje odjema, dinamično tarifiranje, pripravljenost za plačilo
1 UVOD
Pomemben dejavnik sprememb na področju elektroenergetike v zadnjem desetletju 
predstavljajo prizadevanja držav članic EU za večjo energetsko učinkovitost. Prilagajanje 
odjema je eden pomembnejših mehanizmov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter 
uravnavanje odjema glede na neenakomerno in razpršeno proizvodnjo električne energije 
iz obnovljivih virov energije ter zmanjšanje odjema v času kritičnih konic (Hesser & Succar, 
2012). Namen programov prilagajanja odjema je spodbuditi odjemalce k spremembi časa 
in količine odjema v času kritičnega stanja elektroenergetskega omrežja ali času izredno 
visokih cen na veleprodajnem trgu z električno energijo.
1 Petrol d.d., Ljubljana, Slovenija
2 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: nevenka.hrovatin@ef.uni-lj.si
3 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: jelena.zoric@ef.uni-lj.si

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 286
Prilagajanje odjema vključuje vpeljavo variabilnih in dinamičnih tarifnih sistemov ter 
na finančnih spodbudah temelječih programov krmiljenja bremen (Faria & Vale, 2011). 
Ključni dejavnik vpeljave programov prilagajanja odjema v prihodnosti bo dinamično 
tarifiranje in njegovo povezovanje s tehnologijo, s čimer bo možno znatno izboljšati 
odzivnost odjemalcev (Hamilton in drugi, 2012). Evropska komisija je državam članicam 
naložila namestitev pametnih števcev v domove vsaj 80 % odjemalcev do leta 2020 (EC, 
2010). To je prvi, vendar še zdaleč ne edini izmed pogojev za uspešno vpeljavo programov 
prilagajanja odjema.
Razprava o zamislih in prednostih vpeljave konceptov pametnih omrežij in programov 
prilagajanja odjema že dalj časa poteka tako med elektroenergetskimi podjetji kot tudi 
regulatorji, vendar pa morajo za uspešno vpeljavo novih tehnologij in konceptov poleg 
ostalih udeležencev potencialne koristi razumeti tudi končni odjemalci ter jih navsezadnje 
tudi sprejeti. Odjemalce lahko k sodelovanju spodbudi mnogo dejavnikov, kot so finančni 
prihranki, finančne spodbude, varovanje okolja (Lakota Jeriček in drugi, 2010; Mert, 
Suschek-Berger & Tritthart, 2008) ali dopolnilne storitve in funkcionalnosti k programom 
prilagajanja odjema, ki povečajo raven udobja in priročnost (Chamberlin & Herman, 
1996). Kljub temu do nedavnega končni odjemalci niso bili del te razprave (Hamilton in 
drugi, 2012). Namen te raziskave je tako opredeliti pripravljenost slovenskih gospodinjskih 
odjemalcev za sodelovanje v različnih programih prilagajanja odjema, ugotoviti, v kolikšni 
meri so se pripravljeni odzivati na cenovne signale, in oceniti, kakšne finančne spodbude 
pričakujejo v zameno.
2 PREGLED LITERATURE
Obsežen pregled literature pokaže, da praktično ni moč zaslediti znanstvenega članka ali 
študije, ki bi celovito raziskala sprejemanje in pripravljenost gospodinjskih odjemalcev na 
novosti in koristi, ki jih zanje prinašajo uvedba pametnih omrežij, prilagajanje odjema in 
avtomatizacija doma. Avtorji se v znanstveni literaturi in študijah pri upravljanju s porabo 
osredotočajo predvsem na koristi izvajanja za dobavitelje in odjemalce (Omahen in drugi, 
2010; Strbac, 2008), medtem ko smotrnost za končne odjemalce utemeljujejo predvsem 
preko teoretičnih pristopov (Hung-po, 2010) ali simulacij (Gottwalt, 2011).
Izvedenih je bilo sicer mnogo pilotskih projektov prilagajanja odjema (Demand Side 
Response in the domestic sector, 2012; Faruqui, Sergici & Sharif, 2010; Stromback, 
Dromacque & Yassin, 2011), vendar se ti prav tako pretežno osredotočajo le na koristi 
sistemskega operaterja v obliki znižanja koničnega odjema, medtem ko le pri peščici 
zasledimo tudi poročila o doseženih prihrankih odjemalcev. V zadnjem času je bilo nekaj 
tujih raziskav namenjenih ocenjevanju pripravljenosti za plačilo gospodinjskih odjemalcev 
za nakup pametnih števcev (Gerpott & Paukert, 2013; Kaufmann, Künzel & Loock, 2013; 
Pepermans, 2011) in dopolnilne storitve (Ida, Murakami & Tanaka, 2012; Kaufmann 
in drugi, 2013). Mert in drugi (2008) so izvedli raziskavo v petih evropskih državah o 
sprejemanju in pripravljenosti za plačilo za nakup pametnih naprav. Namen tega članka 

M. RIHTAR, N. HROV ATIN, J. ZORIĆ | PRIPRAVLJENOST GOSPODINJSKIH ODJEMALCEV ... 287
je zapolniti identificirano vrzel in prispevati k razumevanju odločitev gospodinjstev za 
sodelovanje v programih prilagajanja odjema.
3 METODE IN PODATKI
Z namenom analize pripravljenosti odjemalcev za sodelovanje v programih prilagajanja 
odjema smo izvedli raziskavo med gospodinjskimi odjemalci električne energije v 
Sloveniji. Podatke smo zbrali marca 2013 s pomočjo spletnega anketiranja na osnovi panela 
udeležencev ter tako pridobili reprezentativni vzorec 1194 gospodinjskih odjemalcev glede 
na starost, spol in izobrazbo. Za analizo prednostne izbire gospodinjstev smo uporabili 
eksperiment diskretne izbire. V okviru tega smo oblikovali pakete storitev z vključenimi 
različnimi možnostmi in storitvami. Vsak paket smo opisali s šestimi ključnimi lastnostmi, 
ki so predstavljene v tabeli 1.
Tabela 1: Lastnosti izbirnih možnosti s pripadajočimi ravnmi v izvedenem eksperimentu
Vsak anketiranec je moral izbirati petkrat med štirimi različnimi paketi storitev, pri čemer 
je bila ena možnost vsakokrat obstoječi paket storitev. Ker se poraba električne energije 
gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji v večini obračunava po eno- ali dvotarifnem 
sistemu, se obstoječe stanje med odjemalci razlikuje. Od izhodiščnega stanja so odvisni 
tudi možni relativni prihranki pri mesečnem računu zaradi prehoda k bolj dinamičnemu 
obračunavanju porabe električne energije. S tem razlogom smo oblikovali dva ločena 
eksperimenta, ki sta si identična v vseh lastnostih in ravneh lastnosti z izjemo ravni pri 
“spremembi v znesku mesečnega računa”. Podvzorec enotarifnih (ET) odjemalcev je 
štel 20 % anketirancev, podvzorec dvotarifnih (2T) odjemalcev pa 80 % anketirancev, 
kar zadovoljivo odraža razmere v populaciji, kjer velika večina gospodinjstev uporablja 
2T-sistem. Zaradi zahtevnosti tematike smo anketirance skozi vprašalnik postopoma 
seznanjali s tematiko, pakete storitev pa predstavili grafično ter z razumljivimi opisi.
Eksperiment, namenjen 
enotarifnim odjemalcem (ET)
Eksperiment, namenjen 
dvotarifnim odjemalcem (2T)
Lastnosti Ravni lastnosti Ravni lastnosti
Tarifni sistem Enotni tarifni sistem; dvotarifni sistem; tritarifni sistem; spremenljivi 
urni tarifni sistem
Dodatne možnosti tarifiranja Brez; kritično konično tarifiranje; kritični konični rabati; rabati izven 
konic
Prilagajanje odjema Brez oz. ročno; samodejno odzivanje bremen na osnovi cenovnih 
signalov; direktno krmiljenje bremen
Sprotno spremljanje porabe Da, ne
Sprememba v znesku mesečnega 
računa [%]
0, ‒7, ‒14, ‒21, ‒28, ‒35 +14, +7, 0, ‒7, ‒14, ‒21
Strošek nakupa naprav [EUR] 0, 100, 200, 300, 400, 500

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 288
Eksperiment diskretne izbire temelji na teoriji slučajne koristnosti, ki predpostavlja, da 
vsak posameznik sprejema racionalne odločitve, in to tako, da pri svoji izbiri maksimira 
svojo koristnost. Na osnovi odločitev, ki jih sprejmejo anketiranci, s pomočjo modelov 
diskretne izbire lahko za vsako izmed ravni posamezne lastnosti ocenimo delno ali 
parcialno koristnost (Train, 2009).
4 REZULTATI
V tabeli 2 so podani rezultati ocenjenega pogojnega logit modela. Poleg ocenjenih 
koeficientov podajamo tudi izpeljane vrednosti pripravljenosti za plačilo (pozitivne 
vrednosti) oz. sprejem nadomestila (negativne vrednosti) za obe skupini odjemalcev 
(WTP, angl. willingness to pay). Z modeli diskretne izbire lahko namreč ocenimo le 
relativne razlike v koristnosti, ne pa tudi absolutne ravni koristnosti. Do slednjih skušamo 
priti posredno, tako da jih izrazimo v monetarnih vrednostih (v konkretnem primeru 
WTP predstavlja spremembo mesečnega računa za električno energijo v %). Pozitivna 
koristnost je tako povezana s pozitivno denarno vrednostjo, negativna koristnost pa z 
negativno denarno vrednostjo.
Tabela 2: Ocene pogojnega logit modela
Opomba: *Statistično značilne vrednosti so zapisane z okrepljenim tiskom.
ET-odjemalci 2T-odjemalci
Koeficient p vred. WTP (v %)* Koeficient p vred. WTP (v %)*
Enotarifni sistem ‒0,314 0,000 ‒5,1
Dvotarifni sistem ‒0,259 0,023 ‒5,8
Tritarifni sistem ‒0,526 0,004 ‒11,8 ‒0,099 0,161 ‒1,6
Spremenljivi urni tarifni sistem 0,021 0,895 0,5 ‒0,070 0,369 ‒1,1
Samodejno odzivanje ‒0,112 0,221 ‒2,5 ‒0,087 0,082 ‒1,4
Direktno krmiljenje bremen ‒0,312 0,066 ‒7,0 ‒0,391 0,000 ‒6,3
Sprotno spremljanje porabe 0,177 0,051 4,0 0,076 0,104 1,2
Kritično konično tarifiranje 0,059 0,662 1,3 0,131 0,053 2,1
Kritični konični rabati 0,675 0,000 15,2 0,489 0,000 7,9
Občasni rabati izven konic 0,629 0,000 14,2 0,341 0,000 5,5
Možen prihranek 0,044 0,000 0,062 0,000
Investicijski strošek ‒0,003 0,000 0,06 ‒0,003 0,000 0,05
Velikost vzorca 235 959
Število opazovanj 1175 4795
Logaritem verjetja ‒1442.4 ‒6067.0
Pravilno predvidenih odgov. 
(%)
47,3 43,7

M. RIHTAR, N. HROV ATIN, J. ZORIĆ | PRIPRAVLJENOST GOSPODINJSKIH ODJEMALCEV ... 289
Na podlagi rezultatov v tabeli 2 lahko ugotovimo, da je obema skupinama odjemalcev 
(ET in 2T) najbližje njihov obstoječi tarifni sistem. Odjemalci, ki uporabljajo 2T-sistem, 
pričakujejo za prehod k ET-sistemu približno 5-odstotni prihranek pri mesečnem računu 
za električno energijo, medtem ko ET-odjemalci pričakujejo za prehod k 2T-sistemu 
približno 6-odstotni prihranek, za prehod na tritarifni načina merjenja pa kar 12-odstotni 
prihranek. Očitno 2T-odjemalci dojemajo tarifni sistem skozi vidik možnih prihrankov 
prek prilagajanja svoje porabe in tako rajši izberejo variabilnejši dvotarifni sistem 
obračunavanja kot preprostejšega enotarifnega, čeprav slednji predstavlja večje lagodje. Pri 
dodatnih možnostih tarifiranja med obema skupinama ni večjih razlik, v obeh primerih 
odjemalci preferirajo kritične konične rabate in občasne akcijske cene.
Za obe skupini odjemalcev nadalje velja, da za prehod od ročnega odzivanja ali neodzivanja 
k samodejnemu odzivanju s pomočjo pametnih naprav pričakujejo nadomestilo v obliki 
znižanega mesečnega računa, pri čemer je koeficient značilen le za skupino 2T-odjemalcev. 
Rezultati analize obeh skupin odjemalcev kažejo tudi na zelo negativen odnos odjemalcev 
do neposrednega krmiljenja naprav, saj v zameno pričakujejo nadomestilo v višini 6‒7 
% mesečnega računa za električno energijo, kar gre najverjetneje pripisati določenemu 
posegu v zasebnost in (delni) izgubi nadzora nad dogajanjem. Po drugi strani obe skupini 
odjemalcev izražata pozitiven odnos do sprotnega spremljanja porabe, pri čemer so ET-
odjemalci pripravljeni za storitev sprotnega spremljanja porabe plačati več (4 % vrednosti 
obstoječega mesečnega računa) kot 2T-odjemalci (1 %).
Skladno s teoretičnimi pričakovanji možnost prihranka pri mesečnem računu za električno 
energijo statistično značilno in pozitivno vpliva na izbiro paketa storitev, medtem ko 
imajo investicijski stroški, povezani z izvedbo programov prilagajanja odjema, negativen 
vpliv. Iz tega sledi, da so gospodinjski odjemalci pripravljeni investirati v naprave in 
tehnološko opremo, ki bi bila potrebna za izvedbo programov prilagajanja odjema, zgolj 
v primeru, da bodo s tem dosegli prihranke pri mesečnem računu za električno energijo. 
Na osnovi podanih rezultatov v tabeli 2 je moč izračunati, da so za vsak dosežen odstotek 
prihranka pri mesečnem računu ET-odjemalci pripravljeni investirati v povprečju 20,9 
EUR, 2T-odjemalci pa v povprečju 25,7 EUR. Ta ugotovitev se praktično povsem ujema 
z rezultati raziskave Pepermansa (2011), ki so pokazali, da so flamska gospodinjstva 
pripravljena investirati v nakup pametnega števca 19,7 EUR za vsak prihranjen odstotek 
pri mesečnem računu za električno energijo.
5 SKLEP
Ugotovitve raziskave lahko povzamemo dvoplastno. Odjemalci so se sicer pripravljeni 
vključiti v programe prilagajanja odjema, vendar so do načinov prilagajanja odjema, ki 
prinašajo največje koristi elektroenergetskemu sistemu, zadržani ali pa v zameno pričakujejo 
relativno velike prihranke. Če bi želeli k sodelovanju pritegniti večji del odjemalcev, bi 
morali dobavitelji oblikovati finančne mehanizme, ki bi odjemalce spodbudili k nakupu 
pametnih naprav, saj ravno avtomatizacija doma predstavlja največji potencial za 

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 290
uspešno vpeljavo programov prilagajanja odjema. Podobni pristopi so znani s področja 
telekomunikacij, zato bi bilo v prihodnje smiselno raziskati smotrnost takih ukrepov tudi 
na področju oskrbe z električno energijo. Na osnovi pozitivno izražene pripravljenosti za 
plačilo za storitev sprotnega spremljanja porabe je nadalje mogoče oblikovati priporočilo, 
naj jo dobavitelji električne energije ponudijo kot dopolnilno storitev k dobavi električne 
energije in s tem dvignejo dodano vrednost svojih storitev.
LITERATURA
EC (2010). Communication from the Commission to the European Parliament, the 
Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the 
Regions. Energy 2020 – a strategy for competitive, sustainable and secure energy. COM 
(2010) 639 final.
Chamberlin, J. H., & Herman, P. M. (1996). How much DSM is really there?: A market 
perspective. Energy Policy, 24(4), 323‒330.
Demand Side Response in the domestic sector - a literature review of major trials. (2012). 
London: Department of Energy & Climate Change.
Faria, P ., & Vale, Z. (2011). Demand response in electrical energy supply: An optimal real 
time pricing approach. Energy, 36(8), 5374‒5384.
Faruqui, A., Sergici, S. & Sharif, A. (2010). The impact of informational feedback on 
energy consumption—A survey of the experimental evidence. Energy, 35(4), 1598‒1608.
Gerpott, T. J., & Paukert, M. (2013). Determinants of willingness to pay for smart meters: 
An empirical analysis of household customers in Germany. Energy Policy, 61(0), 483-495.
Gottwalt, S., Ketter, W., Block, C., Collins, J., & Weinhardt, C. (2011). Demand side 
management—A simulation of household behavior under variable prices. Energy Policy, 
39(12), 8163-8174.
Hamilton, B., Thomas, C., Park, S. J., & Choi, J.-G. (2012). Chapter 16 - The Customer 
Side of the Meter Smart Grid, V F. P. Sioshansi (ur.), Smart Grid (str. 397-418). Boston: 
Academic Press.
Hesser, T., & Succar, S. (2012). Chapter 9 - Renewables Integration Through Direct Load 
Control and Demand Response. V F. P . Sioshansi (ur.), Smart Grid (str. 209‒233). Boston: 
Academic Press.

M. RIHTAR, N. HROV ATIN, J. ZORIĆ | PRIPRAVLJENOST GOSPODINJSKIH ODJEMALCEV ... 291
Hung-po, C. (2010). Price-Responsive Demand Management for a Smart Grid World. The 
Electricity Journal, 23(1), 7‒20.
Ida, T ., Murakami, K., & T anaka, M. (2012). Keys to smart home diffusion: a stated preference 
analysis of smart meters, photovoltaic generation, and electric/hybrid vehicles. Kyoto: Project 
Center, Graduate School of Economics, Kyoto University.
Kaufmann, S., Künzel, K., & Loock, M. (2013). Customer value of smart metering: 
Explorative evidence from a choice-based conjoint study in Switzerland. Energy Policy, 
53(0), 229‒239.
Lakota Jeriček, G., Jurše, J., Kernjak, M., Kosmač, J., Matvoz, D., Omahen, G., . . . Zlatarev, 
G. (2010). Vizija razvoja koncepta smartgrids v Sloveniji. Ljubljana: Elektroinštitut Milan 
Vidmar.
Mert, W., Suschek-Berger, J. & Tritthart, W. (2008, december). Consumer acceptance of 
smart appliances. IFZ: Graz.
Omahen, G., Souvent, A., Kosmač, J., Zupan, A., Luskovec, B., & Podbelšek, I. (2010). 
Tehnično ekonomska analiza uvedbe vodenja porabe gospodinjskih odjemalcev: študija št. 
2042. Ljubljana: Elektroinštitut Milan Vidmar.
Pepermans, G. (2011). Do Flemish Households Value Smart Meters? Brussels: Faculty of 
Economics and Management.
Strbac, G. (2008). Demand side management: Benefits and challenges. Energy Policy, 
36(12), 4419‒4426.
Stromback, J., Dromacque, C. & Y assin, M. H. (2011). The potential of smart meter enabled 
programs to increase energy and systems efficiency: a mass pilot comparison. Helsinki: 
VaasaETT, Global Energy Think Tank.
Train, K. E. (2009). Discrete choice methods with simulation. New York, Cambridge: 
University Press.