KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom: ..KOBOŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02 Rokopisi naj se pošiljajo nanaslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26/1 List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf. Stane celoletno z mesečno prilogo „Mladi Korotan" dM 5,— Za lugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100 Anglijo skrbi Indija. Najdragocenejši biser v kroni angleškega kralja je Indija s 370 milijoni prebivalcev in neizmernimi prirodnimi bogastvi. Hkrati je iz Indije možna obramba prostora med Suezom, juž-no-af riškim Kapstatom in Singapurjem. Že v bivši svetovni vojni je Indija veliko pomenila za Anglijo in njene zaveznike. Indiski vodja Gandhi sam je organiziral čez milijon vojakov broječo armado, ki je bila Angležem r.a razpolago, Indija je vrhutega nudila imperiju 500 milijonov funtov gotovine za kritje tekočih vojnih stroškov. Nič čuda torej, če je Indija tudi danes važna postavka v angleškem računu, le da je ta postavka do najnovejšega časa nekam dvomljive vrednosti. V Indiji sami in izven Indije so se pojavile ovire, katerih Angleži kljub silnemu prizadevanju niso mogli do danes premostiti. Indska nacionalna stranka terja za Indijo pravico dominijona, t. j. somou-pravnega dela imperija. Strankino radikalno krilo celo zahteva neodvisn.o indsko državo brez pogojev in omejitev. Že nad leto dni se indski podkralj lord Lilinthgow razgovarja predvsem z Gandhijem, da bi dosegel kompromis in Indijo pridobil za popolno sodelovanje. Gandhi zahteva za Indijo takšno ustavo, ki bi ji nudila popolno enakopravnost z drugimi britanskimi dominijoni. Anglija postavlja za to določene pogoje in omejitve. Borba med indsko nacionalno stranko in angleško vlado se ostri, ker ostajata obe strani nepopustljivi. Gandhi je ope-tovano izjavil, da o prostovoljnem sodelovanju Indije ne more biti govora, ostali indski voditelji pa so še radikalnejši in postavljajo načelo, da bi bila za Indijo vsaka popustljivost pravi sa-moumor. Angleška vlada je izza mesecev pričela z aretacijo voditeljev ind-ske nacionalne stranke. Najprej je zaprla bivšega župana mesta Bombay Subaša Bose, nato Gandlpjevega tajnika, pozneje radikalnega Pandit Nehruja, ki je bil pred tedni poslan celo v pregnanstvo na nek samoten otok, za njim njegovo sestro in še mnogo drugih vplivnih Indcev. Ostal je v svobodi samo še Gandhi in da reši vsaj tega, je indska narodna stranka v minulem tednu sklenila, da za Gandhijem v slučaju njegove aretacije ne bo več imenovala nobenega naslednika, marveč bo prevzeLvodstvo mnogoštevilni ind-''skh-odb(jff''čij?ajj\aretačija je praktično nemogoča. Vsako' pTrgovai^anje—_4£_ angleška vlada že pred meseci opustila in indski podkralj čaka na boljše čase, hkrati pa ljubosumno zasleduje indsko narodno gibanje in organizacijo civilne nepokorščine, ki je danes edino ind-skp orožje proti Angliji. Druge, rastoče težkoče okoli Indije se pojavljajo izven dežele. Nemški listi Ponovno poročajo o vstajah v Waziri-Nanu, o drznem fakirju iz Ipija in o bojevitosti številnih gorskih plemen ob jndsko-afganski meji. Afganistan sam, jndski severozapadni sosed, dela Angli-•!’ Preglavice, ker je stražar prehodov Prednje in Srednje Azije v Indijo. Angleške vojaške garnizije ob afgan-;)ki meji so že izza dveh desetletij naj-Nevihiejše. Afganistan sam je bil pred svetovno vojno nekak angleški protek-•orat, po vojni se je osamosvojil in je nanes država s samostojno notranjo in zunanjo politiko. Tod je središče azij-s'ov čistega alkohola. To in ono. — Dr. Maček in ban Šu ^asič sta bila te dni sprejeta v avdien pri knezu-namestniku Pavlu. — Fredsednik nemške narodne skupine \ •mgoslaviji dr. Sepp Janko je imeno 'al za svojega namestnika Fritza Metz Kcrja. — V Zagrebu je nenadoma unir ”rvatski književnik ivo Kozarčanin.— Narodna banka je dobila nov izvrševal jh odbor, katerremu .predseduje dr Radosavljevič. — V kratkem bodo po sianj jugoslovanski trgovinski delegat Madrid in Lizabono. Zasebnen emskem učiteljišču v Novem Vrbasi •^končana matura. Iz učiteljišča ji 1 rislo 20 novih nemških učiteljev. Jubilej pisatelja „Naše krvi“. Sedemdesetletnica pisatelja F. S. Finžgarja. „Ko bodo naše kosti že trikrat prekopane, naj še zvedo pozni vnuki o teh težkih dneh in mogoč-njaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača!" (Borštnik v igri „N a š a k r i“). Da ne bi bilo pri nas vojne in po njej nastalih posebnih prilik, v letošnji vigredi bi se kjer koli zbralo mlado in staro in bi proslavilo jubilej svojega pisatelja. Z vso upravičenostjo smemo tako imenovati jubilanta-se-demdesetletnika F. S. Finžgarja, ki je nam koroškim Slovencem že neštetokrat govoril po svojih tako priljubljenih igrah in povestih. Preznačilno in za jubilanta nedvomno lepo priznanje je dejstvo, da so med našo moško in žensko mladino poleg Miklove Zale in Serajnikovega Mirka najbolj zaželjene vloge Finžgarjevih Jerice in Štefana iz iz arhiva igre „Naša kri", Jangza in Micke iz „Verige“ in še Majde in Janeza iz ,.Divjega lovca" in da so ti Finžgar-jevi junaki in junakinje postali pravcati vzori slovenskega fanta in dekleta. In če še dostavimo, da se o Iztoku in Ireni, Radošu in Ljubinici iz romana ,,Pod svobodnim soncem" lahko razgovarjaš vsaj z vsakim drugim našim rojakom, smo menda nazorno nakazali, kako zelo naš je pisatelj-slavlje-nec. Seve, narod ne vprašuje po komponistu, marveč poje njegove pesmi, in se manj zanima za pisateljevo osebo kakor za njegova dela, a to je nekaka njegova predpravica, kajti njegovi lastni umotvori — narodne pesmi, pravljice, povesti, pregovori — delijo vsi usodo otrok brez očetov. Pa usoda teh nezakonskih otrok je prijetna in često zavidljiva. Sedemdesetletnica je v človeškem življenju že poseben dan in njen slavljenec zasluži vendar še osebne pozornosti. Franc Šaleški Finžgar je iz fare največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, iz gorenjske Breznice. Rodil se je 9. II. 1871. Tudi njega je vodila iz domače vasi v svet „uka žeja", posvetil se je duhovskemu poklicu in bil nazadnje župnik v ljubljanskem Trnovem. Poleg pesnika Otona Župančiča je edini slovenski leposlovni pisatelj, ki je bil sprejet med slovenske „ne-smrtnike", to je med člane slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Že kot dijak je pisateljeval. Kot osmošolec je objavil daljši povesti ,,Gozdarjev sin" in „Zaroka o polnoči". Silno je na dijaka, bogoslovca ter duhovnika Finžgarja vplival veliki naš Krek, čigar dejavna domovinska ljubezen in socialni čut za malega človeka sta edinstvena in nedosegljiva. Domovini je mladi duhovnik Finžgar posvetil roman „Pod svobodnim soncem", epopejo slavne slovanske zgodovine, in se z njim uvedel v narodu kot njegov veliki književni umetnik. V naslednjih knjigah se je pisatelj približal sedanjemu narodnemu življenju, v pripovedni podobi je zajel vojni čas z njegovimi zunanjimi in notranjimi strahotami in ustvaril s povestmi ..Prerokovana", „Boji“, „Kro- nika gospoda Urbana" in še drugimi deli prave bisere slovenskega pripovedništva. Njegovi „Strici" so nekak vrhunec njegovega realnega pripovedništva. Bolj ko knjige so ponarodele njegove igre. Zajel jih je iz življenja, da vidi ljudstvo kakor v ogledalu svoje vrline in tudi svoje slabosti. Nemara imajo prav oni, ki trdijo, da je tovrstna narodna prosveta uspešnejša od u-čenih knjig, pridig in govorov. Finžgar je vrhutega več let urejeval mesečnik ,,Mladiko", je tajnik Mohorjeve družbe v Celju, ljudski govornik in prosvetni organizator. Uprav za nje- govo sedemdesetletnico je Mohorjeva družba napovedala novo njegovo delo z naslovom „Gospod Hudournik". Tudi mi koroški Slovenci hočemo Finžgarjev jubilej času primerno obhajati. V naših knjižnicah so-Finžgar-jeve povesti med najlepšimi slovenskimi knjigami. Naše ..Družinske Večernice" ponatiskujejo njegovo ljubko povest „Na pragu". V številnih Mohorjevih knjigah sledimo njegovemu peresu. Posvetiti hočemo urico ali dve zbranemu prebiranju njegovih del in radovoljno sprejemati njegovega du-’ ha, da bomo eno z njim, ki tako zelo j ljubi svoj slovenski narod. Po domovini naoKrog Pliberk. (Vesela in žalostna novica.) Ni več novega datuma, kar tukaj poročamo, ampak kot kronisti našega žitja in bitja, čutimo dolžnost, da objavimo v listu, da se je v Grabljah poročil Petrov Urban, bodoči posestnik Petrove kmetije. Pri Brezniku je bila poroka, vesela in domača, kakor sta tudi oba poročenca. Vse kaže, da je v zakonu krasna harmonija ih naša želja je, da bi ostalo tako mnoga, mnoga leta! Bela žena pa jevzela iz naših krajev med drugimi Podvopovega Rižner Jurija. Rižnar Juri je bil povsod znan kot poštenjak od nog do glave in si je s svojimi rokami prideloval svoj kruh. Rad je pripovedoval dogodivščine iz svetovne vojne, katere se je je udeležil od začetka do konca in so mu živo ostali v spominu prijetni, a še bolj težki doživljaji onih let. Naj se odpočije v naročju matere zemlje! Sittersdorf — Žitara ves. — Podajamo nekaj poročil v dokaz, da še živimo in še hočemo živeti. Lani je bilo v naši fari rojenih 19 otrok, med njimi en nezakonski. Umrlo je samo 10 oseb, poročenih je bilo 5 parov. Kot zadnja dva para sta bila poročena Luka Plan-tev, krojaški mojster v Dulah, in Helena Hobel, Kosova v Malčapah, in Matevž Vakovnig, kolarski mojster v Mlinčah, in Micika Urban iz Dul. Obe hohceti sta se vršili času primerno v malem obsegu, a v prisrčnem razpoloženju v krogu bilžnjih sorodnikov ob prepevanju naših starih slovenskih pesmi. Naj bi oba para doživela še mnogo sličnih in še lepših uric, je naše poročno voščilo! — V zadnjih mesecih je bela žena posegala kar v moške vrste. Dne 23. 9. m. 1. je na svojem novem domu v Malčapah umrl Jernej Pušnik, bivši posestnik Opetnikove kmetije v Zagorjah. Dosegel je 76 let. Isti dan je umrl Jožef Vidovnik, pd. Hanjžiček v Goričah, star 54 let. Bil je priden, mirnega značaja, močne postave. Podlegel je dolgotrajni bolezni. Dne 25. 12. je umrl Friderik Rotter, pd. Kampuš na Probuju, star 56 let. Postrežljivega soseda in odločno vernega moža bo pogrešala cela fara. Rajnega je tik pred smrtjo hotel še obiskati njegov bivši sosed in domačin Pavle Travn iz Šmarjete v Rožu. Ni ga našel več med živimi. Dolga pot je u-trudila tudi njega, zbolel je in na svojem nekdanjem domu v oskrbi svoje hčere lepo pripravljen za večnost umrl. Dosegel jje 72 let. V svoji mladosti se je boril s svojimi brati in tovariši za čast in blagor slovenske grude, počiva naj tudi sedaj med njimi! Zeli — Sele. — Na Svečnico je spremljala velika množica gospodarjev in žena na zadnji poti na božjo njivo Užnikovega Hanija, vzornega posestnika in vrlega narodnjaka. Svoje življenje je prebil ob trdem delu gorjanskega kmeta, svojo ljubezen pa posvečal svojcem, narodu in Bogu. Naj mu je Vsemogočni dober plačnik! Nekaj dni pozneje je odšel na drugi svet 21 letni Pavlov Maksej na Kobli. Bolehal je na želodčni bolezni, ki mu je tudi pretrgala nit življenja. Počiva naj v miru! Svojcem naših dragih ranjkih izrekamo naše toplo sočutja ! Razno. — 25. februarja nastopi v celovškem gledališču monakovska filharmonija pod umetniškim vodstvom generalnega direktorja Oswalda Ka-basta. — Policijski general Querner je inspiciral razne žendarmarijske postaje v deželi in izrazil svoje zadovoljstvo. — V Grabštajnu je požar uničil gospodarsko poslopje mizarja Petra Dro-beža. —1 V Svincu je pogorela nad 500 let stara lesena hiša. — Število prijavljenih radio-poslušalcev v državi znaša sedaj 14,965.048; odkar traja vojna se je to število povišalo za 2,300.000. — Preteklo sredo je trčil v Pernhartovi ulici v Celovcu tovorni avto in avtobus; k sreči ni bilo nobenih žrtev. Pri „šajbovcih“! Enako kakor drsanje ali vožnja s smuči spada brez dvoma tudi „šaj-banje" k zimskemu športu, ki je pri nas na Koroškem precej udomačen. Posebno v zadnjem času se opaža zanj vedno večje zanimanje, tako da se vršijo med posameznimi vasmi že prave fot. Ojel konkurenčne tekme. Pred par tedni se je vršilo tekmovanje na Križni gori pri Celovcu, kjer se je izkazalo, da so najboljši strelci doma tik Celovca. Svojčas so se na olimpijskih tekmah Korošci posebno izkazali. V Rožu v zimskem času skoraj ni vasi, kjer bi ne bilo teh svojevrstnih športnikov. Današnja slika nam kaže „šajbovce“ iz rožanskega glavnega mesta. Naše gospodarstvo Gospodarjem v preudarek. Jesen je bila lepa in z lahkoto smo mogli pripraviti njive za vigredno saditev. V lanski vigredi smo bili časovno v zadregi, ker nas je deževje predzadnje jeseni precej zadržalo pri delu na polju. Gospodarji pripravljajo sedaj svoj delovni načrt za novo letino. Dosedanji normalni vremenski razvoj jim bo njihove odločitve olajšal. V strokovnih listih in drugih časopisih in okrožnicah beremo opetovani poziv, naj se posveti v tekočem letu čim več pozornosti okopavinam, to je: krompirju, in sicer predvsem zgodnjemu, koruzi in raznim krmskim sadežem kakor pesi i. dr. Zakaj naj bi povečali pridelek okopavin? Odgovor je enostaven: ker pridelamo v okopavi-nah več živeža in več krmil. Če pridela kdo na oral zemlje 15 stotov žita, je lahko vesel. Letina odgovorja okrogio 1275 kg čistega žita. Pri intenzivni pripravi njive zamoremo na oral zemlje pridelati 120 stotov krompirja. Slične so številke pri koruzi. Strokovnjaki so mnenja, da bi na normalnem posestvu bilo treba četrtino polja zasaditi z okopavinami, kar se je doslej godilo le v redkih slučajih. Pridelovanje okopavin pa ni važno zgolj iz razlogov zadostne prehrane, marveč tudi iz gospodarskih vzrokov. Okopavine so nekako dopolnilo za žito. Njive, na katerih se žito'menjava z okopavinami v r,ednem presledku, so običajno najboljše. Zemlja ohranja svoje hranivo, vlage je dovolj, plevel se umika in gornje zemske plasti so bolj dostopne za vremenske prilike. V izrazitih poljedelskih predelih bodo gospodarji posvetili največ pažnje saditvi sladkorne pese, ki je v vrsti okopavin na prvem mestu tako glede pridelka kakor tudi glede njegove donosnosti. V naših krajih pride v poštev predvsem saditev krompirja in koruze. Res je, da je pri krompirju in koruzi več dela ko pri žitu in da je zamudno v prvi vrsti nadležno okopavanje. Pa mnoge kmetije so si že nabavile moderne kmetijske stroje, s katerimi je delo lahko in hitro izvedljivo. Nekoliko smisla za soseščino in vzajemnost in težkoče bodo odstranjene tudi tam, kjer primanjkuje delovnih rok. Krompir in koruza sta važno živilo in hkrati važno krmilo 'in to mora biti za naš čas odločilno. Pri sodobni reji živine in prašičev moramo misliti na izdatno in uspešno krmljenje, kar pa je mogoče le s pomočjo okopavin. Povpraševanje po zgodnjem krompirju bo letos veliko in svetuje se, naj se pridela zgodnjega krompirja vsaj za četrtino več ko doslej. Koruze bi moglo biti dvakratno toliko ko doslej. Naši gospodarji naj torej pri določevanju letošnjega gospodarskega načrta mislijo na razširjenje okopavin-skega pridelka. Vnaprej naj še mislijo na dobro seme in na primerno pripravo njiv potom gnojenja z domačim gnojem, gnojnico in umetnimi gnojili. Kajti pridelek ne zavisi samo od površine obdelane njive, marveč v isti meri tudi od načina njene obdelave in priprave. P- Napredno gozdarstvo. — Gozd prizadeva mnogemu gospodarju velike skrbi, ker si ne ve pomagati, kako bi ga izboljšal in imel od njega večje koristi. Nekateri mu nasvetujejo, naj se loti novega pogozdenja, drugi pravijo, naj si s krčenjem gozda pripravi senožeti. A pogozditev posek stane mnogo truda in denarja, Mlade nasade je treba skozi desetletje čistiti in trebiti. S krčitvijo gozdov na strmih m peščenih tleh bi se posest samo poslabšala. Gozd se da samo izboljšati, ako si gospodar uredi poseben načrt, ki velja za več let naprej. Najprej spravi iz gozda vso polomijo in starino, čisti plevel in pogozdi prazna mesta. S pripravljanjem stelje je previden. Postopno odstranjuje nato skozi leta vse Škodljivo in nepotrebno drevje. Vse dobro in zdravo drevje pa ima stalno pod nadzorstvom. Po pridnem trebljenju in redčenju se število zdravega in dobro razvitega drevja močno dviguje, gozd kaže veselo zunanjost in obeta bogatejšo rast. Po letih je mnogo manj posla s čiščenjem in pogozdovanjem, postopno pa narašča lesni prirastek in vsaj v dveh desetletjih postane njegov gozd vir stalnih in izdatnih dohodkov.. Za rodoviten semenski krompir. — Za zdravo seme običajno skrbimo. Zelo malo gospodarjev pa se briga za to, da je semenski krompir tudi rodoviten.’ Rodovitnost je tudi pri krompirju prirojena lastnost in je ni mogoče u-gotavljati z nobenim rezanjem, z nobenim ogledom kleti, marveč le s točno preizkušnjo in ogledom pri izkopavanju gomoljev. Zato se .semenski krompir odbira že v času rasti na njivi. Lepi nasadi z bujnim zelenim grmičjem nosijo v zemlji često samo dva do tri gomolje, pod drugimi grmi pa je najti deset in več gomoljev. Jasno je, da je krompir prvega grmička nerodoviten, drugega pa zdrav in rodoviten. Torej bomo za s,eme izbirali grme, pod katerimi je največji kupček srednje velikih in zdravih gomoljev. Odbrane kupčke bomo spravili posebej v škrniclje in jih v prihodnjem letu sadili na posebnih gredah vsak kupček posebej. Nekateri gospodarji so se celo odločili za prava „se-menišča“, koder pridelujejo gomolje samo za seme,- Semenišče obsega na-primer petnajstino vse s krompirjem posajene površine, semenišče se sproti kontrolira in njegov pridelek posebej vkleti. Deteljno seno za kokoši. — Deteljno seno ugodno vpliva, da kokoši neso. Vsebuje namreč veliko beljakovin in ima precej apna, ki je potrebno za jajčne lupine. Seno razsekamo ali o-tremo, nato ga poparimo z vrelo vodo, pustimo, da malo stoji, nakar ga primešamo kokošji hrani. Če z njim prt kokoših tudi ni uspeha, kokoši niso prvovrstne nesnice ali pa jim primanjkuje nečesa drugega. Vozno živino polahno utrjujmo! Čim pritisne vigred in ugodno vreme za obdelovanje ter se pri delu „dnevi skupaj drže“, tedaj je hudo za ljudi in živino. Nenadna obremenitev živalskega organizma se zelo rada maščuje. Žival postane trda, ne ljubi se ji žreti in zgubi na svoji vrednosti. Res pa je, da delo posebno spomladi, če dolgo leži sneg, silno pritiska in da se vsak gospodar trudi, da čimprej obdela svoje njive. Vendar bo razumen kmet znal živino še pred pričetkom poljskega dela zaposliti, četudi leži še nekaj snega in se zemlja za obdelovanje šele osuši. S takimi opravili se živina polahno utrjuje in bo težo glavnega dela manj občutila. O pravem obrezovanju sadnega drevja. — Treba bo misliti na obrezovanje sadnega drevja, v kolikor tega nismo opravili že v jeseni. Pri jabol-kah in hruškah odrežemo na mladem drevju letne poganjke približno za tretjino njihove dolžine, s čimer dosežemo enakomerno krono. Več nikar ne odstranjujmo in naj nas pri tem ne zavodi misel na boljši pridelek. Pri o-stalem drevju je tneba skrbeti za to, da imajo veje dovolj svetlobe. Čistimo ga najpozneje koncem svečana, ker se v marcu že nabira sok v deblu in sili navzgor. Kdor obrezuje češnje, marelice ali breskve v marcu, se mu drevje zasmoli in ga mora vrhutega zdraviti z obvezami. Vlažna hiša je velika neprijetnost. V zimskem času se potijo stene v kotih in bolj pri tleh, vsled vlage trpijo Kanada. Kanada je zelo velika, ima pa samo 11.200.000 prebivalcev. Osnova za kanadsko ustano so angleško-amerikan-ska akta iz leta 1876., po katerih so posamezne province zvezane v federacijo, ostalo državno in politično življenje pa sloni na istih načelih kot na Angleškem. Kanadski parlament sestavljata poslanska zbornica in senat. Kralja zastopa generalni guverner. V njegovem imenu daje guverner svoj pristanek na zakonske predloge. Ko je angleški kralj Jurij VI. lani obiskal Kanado, je vse te posle sam izvrševal. Tako je prišel v parlamertt, je proglasil nekaj zakonov in je tudi sam sprejel poverilnice novega ameriškega poslanika v Kanadi. Kanada je zveza devetih provinc: Alberte, Angleške Kolumbije, Mani-tobe, Saskatschewana, Ontarija, Que-beca, New Brunswicka, Nove Škotske in Otokov princa Edvarda. Te province so ohranile mnogo samoupravnih pravic. Tako imajo po večini svojo avtonomno zakonodajo. Vlada v Otta-wi pa ima pravico razveljavitve zakonov, sprejetih v posameznih provincah, če so proti državnim koristim, oziroma če se ne strinjajo z ustavo in državnimi zakoni. O kanadskem prebivalstvu: V Kanadi je rojenih 8 milijonov ljudi, 1,200.000 se jih je priselilo iz drugih krajev angleškega imperija, 350.000 iz USA, ostali pa so od drugom. Po narodnosti je v Kanadi: 2,700.000 Angležev, 1.300.000 Škotov, 1,200.000 Ircev, 3 milijone Francozov in 500.000 Nemcev. Kanadski Francozi, ki žive po večini v provinci Quebec, so ohranili svoj jezik in svojo kulturo. Quebec ima nekaj posebnih pravic, ima pa tudi pravico, da sme vsakikrat poslati v skupno državno poslansko zbornico 65 članov, druge province pa jih volijo toliko, kolikor jih po skupnem ključu odpade na števiio prebivalstva v dotič-ni provinci. V nasprotju z evropskimi Francozi imajo kanadski Francozi mnogo otrok. Če bo slo tako naprej, bo v 5 letih Francozov toliko kot vseh ostalih Kanadčanov. V Kanadi sta dve glavni stranki: liberalna in narodno-konservativna stranka. Delavska stranka se imenuje Cooperative Commonwealth Federation. Nacionalna unija je francoska stranka mobili je in jestvine in še ljudje sami. Kaj je vzrok vlagi v zidu? Običajno vleče luknjičasto kamenje iz zemlje vodo, ki se v zidu sama dviga. Močno temeljno zidovje je kakor velik vodni zbiralnik, ki potiska vodo po stenah navzgor v najtanjših curkih. V zimskem času je zidovje zunaj mrzlo in v sobi toplo, tako da se vodni hlapi zgo-ščujejo na steni, ki se začne ,,solziti". Odpomoč je težka. Nemogoče je naknadno izlolirati debelo temeljno zidovje od obstenskega zidovja. To bi bili lahko storili pri zidanju ali popravi s plastjo asfalta, položenega na temeljni zid. Usodno je nadalje, če hiša nima kleti, ker oddaja temeljno zidovje vsaj deloma svojo vlago v kletni prostor. Kar moremo storiti, je, da zakurjene stanovanjske prostore stalno zračimo, s čimer znižamo razliko zunanje in notranje temperature. Priprava zgodnjega semenskega krompirja. — Najlažje pripravijo zgodnji krompir za seme gospodarji, ki imajo za to posebne naprave, katere nudijo sadežem dovolj toplote in svetlobe. Drugod bodo našli druge primerne prostore, svetle in tople, da bodo gomolji pravočasno pognali. Strokovnjaki svetujejo, naj položaj gomoljev večkrat menjavamo, da enakomerno razdelimo svetlobo in toploto. Njiva, namenjena za zgodnji krompir, mora biti že v jeseni pognojena z hlevskim gnojem, pozimi dobi nekaj tomaževega fosfata, pred saditvijo pa sta dobra kalijeva sol in žvepleno-kisli amonijak. Za zgodnji krompir njive vigredi ne preoravamo, marveč sadimo s pomočjo sadilnega stroja. Ob svežih brazdah bi namreč izpuhtevala prepotrebna zimska vlaga zemeljskih plasti. z avtoritarnimi tendencami, ki je vladala v Quebecu v letih 1936, do 1939. Ko se je malo pred vojno napovedjo Nemčiji postavila proti predsedniku vlade Mackenzie Kingu, je od prejšnjih 76 izgubila 61 poslancev. Liberalci, ki so podpirali predsednika vlade in vstop Kanade v vojno in so imeli prej 14 poslancev, o dobili sedaj 68 poslancev. Kanada je neizmerno bogata in velika. Mnogo evropskih revežev bi lahko sprejela in jih prehranjevala. Toda vrata v Kanado so zaprta. Le kakih 10.000 do 15.000 priseljencev letno sprejmejo v svoj paradiž. Po poročilih iz Amerike sta bila nedavno potopljena na Atlantskem oceanu norveški parnik „Morviken“ in jugoslovanska tovorna ladja „Duba“. Ladji sta pluli v angleški službi. 150 metrov globoko se je te dni prevrnil nek jugoslovanski avtobus, ko je vozil č,ez 2000 metrov visoki prelaz na planini Čakor. Tamošnje planine pokriva sedaj visok sneg in temu dejstvu se imajo potniki zahvaliti, da so bili pri nesreči le več ali manj lahko poškodovani. Poroke med otroci so v Indiji še danes v navadi, čeravno jih je vlada prepovedala. Otroci se lahko ženijo že s osmimi leti. Lasje dajejo toploto. Premrzle roke se nam segrejejo, če jih vtaknemo. v lase. Če vpletamo lase v nogavice, so te bolj tople, noge ne ozebejo. V časih pravljične ljubezni so spletala dekleta take nogavice fantu v dar. V laseh je velika moč. Indijski knez Ga-jana je bil obkoljen od sovražnikov. Njegove žene so si odrezale kite in spletle vrv. po kateri se je spustil in rešil. Žena danskega pisatelja polni z lasmi svojega moža blazinice za diva-nev. Iz las spletajo spretne roke prstane in cvetlice. Železo iz peska. Italijani so iznašli način pridobivanje železa iz peska. Ob obali Tirenskega morja so zaposlene množice delavcev, ki delajo v pesku. Njih naloga j,e, da ločijo železp od peska. Delo opravljajo s priprosto, a ge-nijalno zamišljeno napravo in na ta način pridobivajo iz peska pomembne količine železa za livarne. Tekstilne niti