SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DlAZ 1657, V. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto § arg. 6.—; za. pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev.
AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 29 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1939 Núm. (štev.) 138 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Kadar pišemo o narodih
Kadar pišemo ali govorimo o kateremkoli slovanskem ali neslovan-skem narodu, nimamo v mislih režimov, ki so v tej ali oni državi na krmilu, marveč imamo v mislih narode z vsemi njegovimi vrlinami in napakami. Kot izseljenci se zavedamo, da so sistemi taki ali taki v vsaki državi predvsem zadeva dotičnih narodov, ki jih lahko obdržijo ali pa ovržejo, če jim ne ugajajo in koristijo. S tem pa ni rečeno, da izseljenci nimamo načel in nazorov. Imamo jih, ki jih tudi dovolj jasno izpovedujemo, samo če se jih vsak potrudi doumeti in razumeti.
Ko torej pišemo o sovjetski Rusiji, nimamo v mislih režima, ne komunizma ali Stalinove diktature, marveč imamo v mislih ruski narod. Zgodovina narodov se ne piše v enem dnevu in ne v dobi ene diktature. Zato bi bilo preuranjeno prerokovati, koliko dobrega ah slabega je povzročila ruska revolucija in nje posledica diktatura v razvoju Rusije in ostalega slovanstva. Vemo samo iz zgodovine, da smo bili Slovani vedno podrejeni tujim in domačim izkoriščevalcem in da doslej nismo v svetu in javnosti zastopali ono stališče, ki nam po prirodni inteligenci ter zemljepisnem obsegu, številu prebivalstva in naravnem bogastvu gre. Temu je bila kriva naša slovanska nesloga, ki so jo sovražniki Slovan stva spretno potom tujih vplivov znali širiti med nas.
Po svetovni vojni pa je za slovan-stvo pričela nova doba. Slovanstvo se je bilo skoro v celoti narodno o-svobodilo, a ker se tudi tedaj nismo znali dobiti, so pričele manjše slovanske države ena za drugo cepati pod jarem tujca. Prepirali smo se glede verskih in svetovnih nazorov ter se fanatično izživljali v strankarskih borbah, medtem ko si je nasprotnik mel roke od veselja in pripravljal ne samo politične in gospodarske pasti, marveč celo vojne vpade, ki' jih je deloma že izvršil, deloma pa jih namerava.
če je Rusija, ki je mati slovanstva, posegla v tem kritičnem momentu v usodo zapadnega slovanstva, je s tem napravila samo svojo veliko slovansko in človeško dolžnost. Poseči je morala pač v zadevo takšna kakršna je, kajti če bi eni ali drugi čakali, da bi bili vsi ene vere ali pa nobene in da bi bili morda vsi enih nazorov, bi bilo za oboje prepozno. Notranje razmere v vsaki državi se bodo že uredile, če ne danes pa jutri, tako, kot bo večina želela in hotela. Oni, ki morda tega ne verjamejo, sami nimajo čistih namenov ter so zagovorniki protinarodnih načel in v službi katerihkoli, osebnih interesov, kajti slovanski narodi i-majo v sebi dovolj zdravih moči, da bodo vrgli raz sebe vse, kar njihovemu napredku in razvoju škoduje, čimbolj bodo složni, temprej se bo to zgodilo.
Morda so tudi mnenja, kako neki moremo mi vedeti, kaj pravzaprav namerava v tem slučaju Rusija oziroma Stalinova vlada. Res je, tega mi ne vemo, a navsezadnje tudi ni bistvene važnosti. Vemo pa kaj misli ruski narod in kaj mislijo ostali slovanski narodi. To je za nas bistvene važnosti ter smo že v začetku povedali v katerih imenu mi pišemo. Tudi francoski časnikar Pertinax je pravilno povedal, ko je dejal, da je panslavizem na začetnem pohodu, s ali pa proti Stalinovi volji, še nekateri drugi so o tem vsaj približno točno povedali, a večina piše v angleških in francoskih interesih, za kar, trdijo nekateri, so tudi dobro plačani.
Nikakor nismo proti Angliji in
Svetovna pozornost obrnjena v Moskvo
VARŠAVA SE JE PODALA — SKORO DVE TRETJINI POLJSKE JE ZASEDLA RUSIJA — NEMŠKI ZUNANJI MINISTER RIBBENTROP ODLETEL V MOSKVO, KJER BODO DOLOČILI USODO OSTALE POLJSKE — MUSSOLINI V STISKI — ANGLIJA NAPOVEDUJE DOLGO GOSPODARSKO VOJNO
Poljaki so z vso vztrajnostjo in odločnostjo branili glav. mesto Poljske, Varšavo. Po srečilo se jim je vsak nemški še tako dobro pripravljen napad odbiti, tudi tedaj, ko so poslali 200 letal nad Varšavo, ki so sejala bombe namesto in ga spreminjale v razvaline ter je bilo na tisoče civilnega prebivalstva mrtvega in ranjenega, medtem ko so skušale nemške čete zlomiti odpor hrabre poljske vojske pri katerem je bilo na obeh straneh ogromnih žrtev mrtvih in ranjeni in sta padla na poljski strani dva generala na nemški pa eden.
Po dvajsetdnevnem obleganju pa se je morala Varšava podati, ko je zmanjkalo vode, bolnišnice prenapolnjene ranjencev in razsajanje bolezni.
Nemške čete ne prodirajo dalje v notranjost poljske republike, marveč so se ustavile in na nekaterih mestih celo umaknile ruskim četam, ki so zasedle že skoro dve tretjini poljske zemlje. Takoj pa so pričeli upeljavati tudi svoj sovjetski sistem.
Nemški zunanji minister Ribben-trop je odpotoval z dvemi letali in velikim številom diplomatičnih in vojaških izvedencev ponovno v Moskvo, kjer se bodo razgovarjali o novem položaju Poljske. Kakor poročajo iz Moskve, so Nemci naleteli na nekatere ovire, kajti po teh zatrdilih zahtevajo Rusi za Poljake samostojno republiko pod pokroviteljstvom sovjetov, a po drugi strani bi isto želeli tudi Nemci. Kako se bo vprašanje rešilo, pa bomo vsekakor v najkrajšem času imeli priliko izve-
deti. Varšava je padla in Poljska kot taka ne obstoja več, pa vendar, kakor poročajo listi so Poljaki v inozemstvu podvzeli korake, da bi prevzel predsedništvo republike svetovno znani pianist in skladatelj Pa-derevski, ki je že bil predsednik republike. Take vrste možje imajo vsekakor velikanski moralni vpliv ne samo na sorojake, marveč tudi v zamejstvu, ki bi znali narod, bodisi pod komunističnim ali pa pod nacističnim pritiskom pripeljati skozi viharje v varen pristan. Paderevski pa je tudi velika slovanska duša, kar bo za krmarje poljskega naroda naj važnejša naloga v kovanju lastne bodočnosti in ostalih slovanskih narodov.
Moskva je tačas glavna pozorniea svetovne javnosti. Evropski državniki napeto pričakujejo, posebno pa v Londonu in Parizu, kakšne korake bo sedaj podvzela sovjetska Rusija. Kot rečeno, ta čas odločujejo usodo Poljakov, obenem pa je Rusija poslala močne vojaške oddelke na romunsko mejo, baje z namenom, da vzame Romunom Besarabijo, ki jo je bila leta 1812 vzela Turkom in je do svetovne yojne bila v ruski posesti, po končani vojni pa so v Besarabijo vdrli Romuni in jo zasedli. Iz Londona pa poročajo da se sovjeti utrjujejo tudi ob Baltiku in da je posct estonskega zunanjega ministra Selterja v Moskvi s tem v zvezi. Vendar zgleda, da Rusija nima trenutno namena niti baltiških držav niti Romunije vznemirjati s kakšnimi vpadi, marveč jih želi samo kolikor mogoče gospodarsko in politično
ški zunanji minister Sukru Sara-džoglu, ki bo najbrže tudi v imenu balkanskega pakta kaj govoril, obenem pa se bo sestal s zunanjim nemškim ministrom. Mussolini je seveda takoj zavohal nevarnost položaja in je v tem smislu zaokrenil politiko napram balkanskim državam ter je pričel iskati prijateljstva z njimi. Sklical je voditelje italijanske industrije ter vojaške in civilne funkcionarje ter jim je dal nova navodila glede novega položaja, ki je nastal v Evropi. Zanimivo je pisanje lista "Lavoro Fascista", ki piše, naj bi se izbral poseben odbor umetnikov, ki bi izločil izmed številnih neumetniških kipov, ki se povsod po italijanskih mestih zadevajo, samo najboljše in res pomembne, vse druge pa bi država pobrala ter jih one iz brona vporabila za topove. Posebno značilno pa je pisanje "Giornale d'Italia", ki kritizira nekatere fašistične voditelje v Boloniji, ki so se drznili kritizirati svojega glavnega voditelja "Duceja", iz česa sklepamo, da se Mussolinijeva diktatura maje. List je napadel tudi antifašiste in nekatere izobražence, ki da raje nasedajo tujim sugestijam kot pa italijanskim. Nadalje pravi ta list, da pravi Italijani dobro vedo, da je u-soda Italije v zanesljivih rokah. To pisanje Mussolinijevega časopisa je zelo značilno, če upoštevamo fašistični sistem, ki ne dovoljuje nobene javne kritike in so dosedaj vsakega, ki se je kaj takega upal, poslali v ječo ali pa v pregnanstvo na otoke. Kakor že rečeno, pa se Italija v kljub vsem mirovnim sugestijam, ki jih je Mussolini ta čas naglasil in na katerega strani je sedaj bolj kot nikoli tudi papež, podvzela najstrožje gospdoarske in vojaške korake s katerimi bo skušala obdržati položaj, a ga vkljub vsemu naporu ne bo mo
gla, vsaj v tej obliki ne, kar bomo v bližnji bodočnosti videli. Če bo hotela ohraniti, kar smo že večkrat naglasili, prijateljstvo z Balkanskimi državami, tedaj bo morala z Jugoslavijo urediti glede njene manjšine na Primorskem in z Grčijo glede dodekaneških otokov in isto ima tudi s Turčijo nekaj urediti. V nasprotnem slučaju pa ji grozi nevarnost od te -strani in od angleško-francoske pa\ po drugi strani. Mussolini seveda vse to predvideva. Zato je pričel iskati poleg z balkanskimi državami tudi s sovjetsko Rusijo tesnejših stikov.
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je dejal, da ima Anglija predvsem v načrtu dezorgani-zirati nemško gospodarstvo. Dejal je, da to ne bo šlo tako naglo, ker ima Nemčija še precej zalog, a da se bodo polagoma izpraznile. Angleži pa lahko malo počakajo. Seveda ni Chamberlain nič omenil, da lahko Rusija z vsem potrebnim zalaga Nemčijo, radi česar sklepamo, da se Anglija še ni odpovedala upanju pridobiti Rusijo na svojo stran. Obenem pa če govorimo z načelnega stališča, tudi mnogo lažje diktirajo gospodarsko vojsko totalitarne države in Rusija, kot pa takozvane demokratične države, kjer kapitalisti prodajajo za denar vsakomur, nad katerimi država nemore in tudi noče izvajati kontrole. Tragično za Nemčijo in Italijo je seveda v tem, ker nista v stanu dolgo vzdržati, medtem ko Rusija, Francija in Anglija lahko kar se tiče surovin in prvih potrebščin čakajo skoro kolikor hočejo. Zato prvi dve operirata na nagle obroke, ostale pa na dolge: Nemčija in Italija v enem, Francija in Anglija v drugem ter Rusija v tretjem smislu in cilju.
Kako se bodo razmere zasukale, ne moremo prerokovati, a eno pa vemo že vnaprej: Jugoslovani in Slovani se ne smemo za nobeno ceno oddaljiti od našega najvišjega smotra, ki je slovanska vzajemnost v smislu lastnih kulturnih, socialnih in narodnih osnovnih načel.
Vrednost ruske vojske
Sodbe strokovnjakov o moči in vlogi ruske vojske v bodoči vojni
O vojaški vrednosti ruske vojske prijatelj Rusov, piše: "Ruska voj
Sprejem dr. Vladka Mačka v Beogradu. — Na sliki št. 1 je min. dr. Konstantinovič, št. 2 preds. vlade Cvetkovic in št. 3 dr. Vladko Mačel
prikleniti nase. Šele, če bi se v nasprotnem smislu vdajale drugim vplivom, kot Romunija nemškim ali angleškim in baltiške države spet Nemčiji in Angliji, ki posebno zadnja povsod išče gospodarskih in strate-gičnih oporišč, kar za Anglijo, ki ima dovolj denarja, ni ravno težko podjetje. Rusija pa se hiti v vseh slučajih zavarovati in se ji po njenem mnenju sedaj nudi za to najlepša prilika.
Zelo stvarno in dalekovidno politiko je zavzel v sedanji mednarodni konfuziji, Mussolini. Spoznal je kar hitro, da je z razširjenjem ruske meje v centralno Evropo, zadobilo Po-donavje in Balkan soseda s pomočjo katerega lahko popolnoma izrinejo odtod ves italijanski vpliv. Madžarska, ki je poleg Poljske hotela igrati nekako imperialistično politiko na čelu katere je bilo nekaj mogotcev in narodnih despotov, je obmolknila, ko so njene meje prišle v stik s sovjeti. Balkanski pakt, ki ga tvorijo Jugoslavija, Grčija in Turčija, skuša sedaj utrditi svoj položaj. Prav ta čas se nahaja v Moskvi tudi tur-
Franciji ter niti proti Italiji in Nemčiji ne v kolikor niso vsled njih prizadeti naši lastni interesi. A bi bili naravnost glupi, če bi čakali, da nam bodo drugi odmerjali usodo. Jugoslovani in Slovani ne stremimo po zemlji drugih narodov ter ne želimo nobene nadoblasti nad njimi, a svoje imamo pravico zahtevati ter biti na svoji zemlji samsvoj gospodar, če se Angliji in Franciji na eni ter Nemčiji in Italiji na drugi strani zdi potrebno prelivati kri recimo za kolonij alna posestva, je to predvsem njih in ne naša zadeva, a z našimi simpatijami in morda celo z našo krvjo ni treba računati.
Skrajni čas pa je, da začnemo Slovani, kjerkoli se že nahajamo, misliti na našo lastno bodočnost. Preveč časa smo že zamudili. Nas ne sme čisto nič motiti, če se ne bo danes ali jutri vse tako zgodilo, kot bi večina želela in v kakršnem smislu tudi mi pišemo. Bolje počasi in preudarno pa gotovo, kot hitro in brez premisleka kar tjavendan. Spremembe čez noč pač niso še nobenega naroda osrečile.
je mogoče čitati najbolj različne sodbe. "Revue des Deux Mondes", v kateri sodelujejo kot vojaški strokovnjaki najboljši francoski strategi maršal Petain, general Weigand in general Debeny piše: "Vojaška moč sovjetske unije predstavlja faktor, ki bo imel odločilen pomen na tehtnici evropskih vojaških sil." Predsednik vojnega odseka v francoski zbornici Arehimbaud, ki slovi poleg predsednika Daladiera kot e-den najboljših poznavalcev vojaških vprašanj med civilisti v Franciji, je stal še 1. 1935 na stališču, da je ruska vojska sposobna samo za defen. zivne operacije in da je nesposobna za ofenzivne akcije v večjem obsegu. Lansko leto pa je izjavil v francoski zbornici: "Svoje mnenje o ruski vojski sem docela spremenil, ker sem se prepričal, da se je temeljito preobrazila in da je danes sposobna tudi za največje ofenzivne operacije. Ruska vojaška ima danes med vsemi evropskimi vojskami največje rezerve izvežbanih vojakov. Oborožena je najbolj med vsemi vojskami v Evropi ter oskrbljena z vsemi ofenzivnimi orožji."
Zanimiva je tudi sodba ruskega emigrantskega vojaškega strokov, njaka, polkovnika Pjatnickega, ki seveda ni prijatelj sovjetske Rusije. Polkovnik Pjatnicki pravi: "Ruska vojska je danes tehnično odlično o-borožena in izvežbana za moderno vojno. Organizacija vojske je vzorna, poveljniški kader odličen, moštvo pa naravnost sijajno." Francoski general Baratier, ki tudi ni velik
ska razpolaga z večjim številom me. haničnih orožij, kakor najboljše vojske v Evropi." Te sodbe se glasijo torej zelo optimistično. Vendar je treba reči, da tudi nemški strokovnjaki zelo visoko cenijo moč rusko oborožene sile.
Aktivna ruska vojska šteje danes skoraj dva milijona mož. Od tega je okoli 900.000 vojakov dolgoslužečih specialistov za moderna tehnična orožja, med njimi pri tehničnih in motoriziranih četah nad 400.000. Po poslednjih nemških podatkih razpolaga danes sovjetska vojska z 10 mi. lijoni konjskih sil, koncentriranih v svojih motoriziranih vrstah orožja. Nemški viri navajajo n. pr. moč ruske zračne vojske prve linije s kakimi 6000 do 7000 letali ter 7000 letal druge linije. Po informacijah nemškega polkovnika Bülowa je sodelovalo pri letošnjih paradah ruske vojske dne 1. maja okoli 5000 letal prve linije. O številu tankov v sovjetski vojski krožijo različni podat, ki. Sloviti nemški strokovnjak in komandant nemških oklopnih divizij, general Guderian, jih ceni na 22.000.' O kakovosti ruskih tankov pravi poljski vojni pisec Watyniecki, "da so prvovrstne kakovosti, posebno težki."
Skoraj vsi vojaški strokovnjaki so si edini v tem mišljenju, da sta danes ruska in nemška vojska po številu moštva, tehnični oborožitvi in pripravljenosti za takojšnjo akcijo prvi na svetu. O sposobnosti vodstva se mnenja razhajajo in tu ne manj-
^memBeaweamaBBBeesBaeBeaaBe
S Argentinske vesti
PROTI KOBILICAM
Država se zelo potrudi in žrtvuje vsako leto milijone pesov, da se Ugo-nablja požrešne kobilice in njih zalego. Toda ves trud in ogromni stroški kaj malo zaležejo. Lani so na-
„ _ _ ...
dobro obnesle ter bo najbrže uporabljalo letala proti kobilicam.
pravili v provincah San Luis in Cor-dobi poskušnje ugonabljati to škodljivo živalico s strupom, ki ga spuščajo z letal. Na poljedelskem ministrstvu pravijo, da so se poskušnje
SREČA V NESREČI
Prejšnjo nedeljo popoldne se je zbralo v hiši 254 ulice Gurruehaga, kakih 150 delavcev z namenom ustanoviti si podporno društvo. Ni se pa še zborovanje dobro pričelo, ko se naenkrat; udre pod njimi pod in sko-ro vsi zborujoči delavci so se pogrez-nili v globino. Sreča za njih je bila, da ni bila klet zelo globoka in da so padli na spodaj shranjene vrvi. Vendar pa jebilo 41 delavcev lahko ranjenih, katere so prepeljali v razne bolnišnice.
Med ranjenci je tudi več Jugoslovanov.
KONCERT ZA VOJNE ŽRTVE
Pod pokriviteljstvom poslanikov, francoskega, angleškega in poljskega, se je vršil v pondeljek 25. t. m. v gledališču San Martin^ ulica Esmeralda 255 koncert, pri katerem je nastopal znani Lenerjev kvartet.
Ves dobiček tega koncerta je namenjen žrtvam vojne na Poljskem.
POMORSKI PROMET
Po malem se le privleče kak pai'-nik sem. V nedeljo je dospel iz Genove španski parnik "Cabo San Antonio". Imel pa je med potjo mnogo neprilik, ker so ga ustavljale in pregledovale angleške vojne ladje. Pripeljal je ta parnik 1.751 vreč pošte ter 288 potnikov.
ka precej kritičnih glasov.
Ruska vojska se opira danes na izgrajeno rusko vojno industrijo, ki je desetkrat močnjša, kakor je bila le. ta 1914. Rusija proizvaja v Evropi med vsemi državami največ petroleja, letal, tovornih avtomobilov, traktorjev, lokomotiv in železniških vagonov. Na drugem mestu je v produkciji jekla in surovega železa, aluminija, nikla, svinca in koksa. Ruska industrija je že leta sem, kakor nemška, v stanju polne vojne produkcije. "Berliner Borsen Zeituug" piše o njej: "Vsa sovjetska gospodarska, posebno pa ,še industrijska delavnost, se ravna izključno po vojaških interesih. Prehod ruske industrije iz mirovne produkcije v čisto vojno proizvodnjo je mokoč vsak trenutek, preko noči brez posebnih težav."
Ruska vojna industrija lahko računa na skoraj popolno avtarkijo ruskega gospodarstva. Saj je ni za vojno proizvodnjo je mogoč vsak ki je ne bi Rusija pridelovala sama doma. Gospodarska avtarkija Rusije je v nekem pogledu celo popolnejša, kakor je avtarkija Zedinjenih držav, ki morajo uvažati nikel, mangan, krom in kavčuk. Z vsemi temi surovinami je Rusija dokaj dobro založena. Z izgradnjo tovarn za sintetični kavčuk krije tudi v tem pogledu svoje potrebe.
Na vprašanje, ali je ruska industrija tudi tehnično sposobna proiz. vajati uporabni vojni material, odgovarja zopet Borsen Zeitung" sledeče: "Slabosti in težave, s katerimi se mora boriti rusko gospodarstvo, v splošnem ne prihajajo v po-štev pri vojni industriji. Ona razpolaga s prvovrstnimi stroji, delovnimi silami, strokovnjaki in prvovrstnimi surovinami. Najboljši dokaz za to je ruska letalska industrija, ki iz deluje v vsakem pogledu odlična letala in vse neštete sestavne dele in pomožne aparate za letalstvo. Ruska letala, ki jih je zaplenila nemška vojska na čeških vojaških letališčih, so bila prvovrstna. Pri tem je zna. no, da niso dobavljali Rusi Čehom svojili najmodernejših strojev..." Ruska letalska industrija gradi danes poleg novo stvorjene angleške najbolj stabilna letala, ki so se obnesla na svojih slovitih poletih po arktičnih pokrajinah.
Za letalsko industrijo pa ne zaostaja tudi dosti ostala ruska vojna industrija, ki gradi že desetletje sem vse mogoče vrste orožja po vzor. cih in načrtih največjih svetovnih tovarn brožja. Tako je ruska vojska danes oborožena s prvovrstnimi izdelki svetovne industrije orožja, kakor so sloviti ameriški tanki Chri-
R
o j a
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
stle, angleški Vickers in Carden ter francoski tanki Renault. Produkcija v ruskih tovarnah orožja je serijska in ima tako danes sovjetska vojska nad 5000 tankov Christie in Vickers, dočim razpolagata Anglija in Zedi-njene države samo z okoli 2000 kosi teh najboljših tankov na svetu. Kakovost izdelkov ruske vojne industrije je dobra.
Tako je napisal angleški polkovnik Martell po manevrih lanskega leta o ruskih tankih: "Priznati moram, da je bilo tekom manevrov nadvse malo število poškodb pri sovjetekih tankih in letalih. Število havarij je bilo relativno dosti manjše, kakor v naši vojski." Na podlagi izkušenj istih manevrov je napisal šef francoske vojaške misije, general Loi. sau: "Tehnična oprema orožja sovjetske vojske stoji na nepričakovano visoki stopnji."
Po sodbi francoskih in nemških vojaških strokovnjakov razpolaga sovjetska vojska tudi z odličnimi u-trjevalnimi strokovnjaki. O njih piše berlinski "Militar Wochenblatt": "Kar se tiče utrjevalne tehnike stoji sovjetska vojska danes sigurno v isti vrsti i, nemško in francosko vojsko. Sovjetska vojska je bila najboljša učenka francoskih utrjeval-nih tehnikov. Sovjetske obmejne utrdbe ob zapadni in daljnovzhodni meji v ničemur ne zaostajajo za Ma-ginotovo linijo in Siegfriedovo črto.
O rezervah sovjetske vojske krožijo najrazličnejše številke in po. datki. Sovjeti o tem poglavju vztrajno molče, akoravno sicer niso preveč zapeti v vojaških zadevah. Po nemških podatkih o oborožitvi držav sirom sveta v knjigi "Gesamt-wehrkráfte aller Staaten" šteje ruska aktivna vojska okoli 120 divizij pehote, 34 divizij konjenice, 25 brigad tankov, 100 polkov lahke poljske in 80 polkov težke artilerije. Po istih virih je okoli 30 ruskih pehotnih divizij motoriziranih. Rezerve ruske aktivne vojske so vsekakor o-gromne. V rezervi prve linije, ki obsega vojake izvežbane v letih od 1932 do 1939 je 3.600.000 mož. Poleg te prve rezerve se vodijo posebne rezerve strokovnjakov za letalce, šoferje tankov, mehanike in tehnične stroke orožja. V zvezi s tem je uveljavljeno načelo, da mora odpasti na enega letalca aktivne vojske 5 letalcev v rezervi. Po nekaterih angleških poročilih, ki pa se zdijo pretirana, razpolaga danes sovjetska vojska z okoli 220.000 izvežbanimi vojnimi letalci rezervisti in okoli milijon (?) mož, ki so sposobni sesti za motor in ga pravilno upravljati. Rezerva drugega poziva šteje okoli 3.500.000 mož, rezerva tretjega pozi. va pa 6.500.000 mož. Skupno lahko postavi sovjetska vojska danes na bojišče 13.600.000 mož izvežbanih rezerv poleg aktivne vojske, brez re-
•i
Igsmm	vms. :<«v>s««
FOTOGRAFIJA
¡"LA MODERNA"
§ VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
% Ne pozabite
i FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY | Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
'J
V
®
zervistov tehnične stroke. Od tega odpade na operativno vojsko okoli 5 milijonov mož.
Osnovno vrednost sleherne voj-J ske pa predstavlja poleg njene teh- | nične priprave in oborožitve njeni človeški material. O človeškem materialu sovjetske vojske piše "Miliar Wochenschau": "Vzgoja sovjetske pehote kot glavne edinice ruske vojske je taka, da nudi vsa jamstva za čim bolj učinkovit nastop v slučaju potrebe. Vojaška pripravljenost sovjetskega vojaka se niti od daleč ne more primerjati s pripravljenostjo ruskega voaka v carski vojski, ker je neprimerno večja in popolnejša. Posebna odlika ruskega vojaka je njegova spretnost pri uporabi strelnega orožja. V! ruski pehoti je danes na stotisoče takozvanih sniperjev, ostrostrelcev, ki nosijo posebna odlikovanja. Druga odlika ruskega vojaka je njegova sposobnost za dolge in naporne pohode. Marši od 60 km na dan niso v ruski vojski nobena posebnost." Francoski general Loiseau piše: "Ni dvoma, da bodo v bodoči vojni med najboljšimi vojaki ruski. Ce je kdo pripravljen na vse težave, ki jih bo nudila moderna vojna, potem je to ruski vojak."
V ruski vojski so danes v aktivni službi letalci, ki so preleteli nad milijon kilometrov ter imeli že nad 7000 poletov. Pri tankih služijo ljudje, ki so presedeli za krmilom nad. 20.000 ur, dočim so tanki, ki so prevozili v nepretrgani vožnji do 6000 km. Ruski šoferji tankov so osobito izvežbani za vožnjo po gozdovih, skozi močvirja in po jezerih, za kar imajo posebne tanke amfibije, ki se lahko drže do 24 ur v vodi.
Elito ruske vojske tvorijo letalci, ki imajo dober sloves. Ruski letalci so osvojili več svetovnih rekordov v raznih vrstah poletov, posebno v poletih na daljavo. Ledeni predeli ark. tike so postali visoka šola ruskega vojnega letalstva.
O ruskem častniškem zboru krožijo različne vesti, ki jih je težko kontrolirati. Gotovo je samo to, da je kader aktivnih častnikov polno zaseden in da ima sovjetska vojska okoli 120.000 rezervnih oficirjev. V vojnih akademijah je okoli 16.000 gojencev, tako da vstopi v sestav vojske letno po 4000 mladih oficirjev. O ruskih oficirjih piše italijanski general Graziolli zelo povoljno in hvali, da odklanjajo doktrinar-stvo. O starosti višjih poveljnikov in njihovi sposobnosti pravi angleški general Wawell, "da so višji oficir ji v veliki večini mlajši ljudje. Starost večine višjih in štabnih oficirjev se giblje med 25. in 40. letom. Sigurno je, da je "čiščenje kora višjih oficirjev" leta 1937-38 prizadejalo sovjetski vojski težko moralno in morda tudi drugo škodo. Z justi-fikacijo Tuhačevskega, Jegorova, Jakirja, Alknisa, Putne in drugih je sovjetska vojska izgubila sigurno odlične stratege, a to ni glavno. Važnejše je, da so njihove obsodbe iz. rekle, da ni zaupati niti najvišjim vojaškim voditeljem...
Težki nedostatki ruske obrambe pa so slabe prometne razmere in kronična kriza sovjetskih železnic, ki je ni bilo mogoče ozdraviti z vsemi še tako drakonskimi sredstvi. To pa pové marsikaj tudi za druge panoge ..
D. V.
V torek je dospel angleški parnik "Western Prince" iz New Yorka". Zunanja stran je prepleskana tako, da pač na morju ni preveč viden, PÍul je sem in tja ter je potreboval za to pot 10 dni več kakor navadno.
Italijanski parniki bodo še nekako redno vozili. Dne 2. oktobra ima dospeti "Augustus", ki odpluje nazaj proti Genovi 6. oktobra. Dne 21. oktobra pa dospe "Pssa. M aria."
Cabo San Antonio zapusti Buenos Aires 1. oktobra ter dospe v Genovo 26. oktobra.
UGRABUENJE TRGOVCA
Kakor poročajo časopisi, je bil pred tednom ugrabljen trgovee Alfredo López; iz Enrique Uriena, Chaco.
Ugrabitelji zahtevajo 60.000 pesov odkupnine. Dva brata ugrabljenega Lopeza sta založila in oddala 10.000 $, toda ga uiso hoteli izročiti. Nato sta brata spravila skupaj še 10.000 pesov ter jih na določenem mestu izročila. A tudi sedaj niso brata izpustili. Ugrabitelji vztrajajo na tem, da se jim izroči 60.000. Ker te vsote ne zamoreta, sta zadevo javila policiji, ki sedaj vneto išče ugrabitelje, kakor seveda tudi trgovca.
NEZADOVOLJNOST V SANTIAGU DEL ESTERO
V provinciji Stgo. del Estero vlada velik nered. Da se napravi tem razmeram konec, je bil imenovan interventor v osebi dr. Manuela Bona-stre. Za časa intervencije bo zastopal vlado načelnik tamošnjega 18. peš-polka. Volitve pa se bodo vršile v marcu mesecu prihodnjega leta.
Izvršna oblast je odstavila tudi mestnega načelnika Montes de Oco.
VOLITVE V SAN JUANU BODO V MARCU
V pronvinei San Juan se bodo vršile volitve v marcu, kakor se je izjavil interventor Evaristo Perez Vi-rasoro, ki že dolgo upravlja in pomirja to razburkano provinco.
V BOLNICI
V bolnici leži Marija Pezdirec poročena Sopčič doma iz Gradeča v Beli Krajini. Prav vesela bo če jo pride kdo obiskati. Zdravi se v bolnici Muñiz, soba 30, postelja 25.
ŽALOSTNA SMRT OTROKA
Veliko je tudi naših ljubeznivih mamic, ki svojim otrokom vse dovolijo. Dovolijo jim celo, da se igrajo s stvarmi, s katerimi se zamore-jo raniti, pohabiti ali morejo te celo povzročiti smrt. Kolikokrat se vidi otroke na ulici z vžigalicami,, ki netijo ogenj. Pa tudi doma v hiši se igrajo z vžigalicami, ne da bi jim to prepovedali. Te nespametne "ljubeznive" mamice niti najmanje ne pomislijo," da se lahko zgodi nesreča. Pametne in skrbne matere bodo gledale, da njihovi otroci tega ne bodo delali in bodo skrbele, da sploh do vžigalic ne bodo prišli. Če hodo za to skrbele, ne bo prišlo do takšnega žalostnega slučaja, ki se je dogodil te dni.
Selva Leontina, stara 4 leta, ki je živela pri svojih starših, v ulici Ju-juy 480, je bila sama v kuhinji. Na štedilniku je njena mati pustila škat-ljico vžigalic. Dekletce je vzelo škat-ljico ter začelo vžigalico za vžigalico prižigati, ker ji je zelo ugajalo. Ko je tako v svoji razposajenosti eno prižgala, se je ta odlomila in goreči konec ji je padel v naročje. Ko bi bila deklica večja in razumna, bi mogoče ne bilo nič hudega. Tako pa se je zgodila nesreča. Deklici se je.vne-j la oblekca in kmalu je bila vsa v ognju. Na otrokovo vpitje so prihiteli sosedje, ki so sicer ogenj pogasili, toda nesrečna deklica je bila že vsa ožgana. Prepeljana je bila nemudoma v bolnišnico Ramos Mej i a, toda revica je kmalu nato v strašnih mukah izdihnila.
Naj bo vam materam ta žalosten dogodek v resen zgled.
JUGOSLOVANSKA RADIO-ODDAJNA POSTAJA V BEOGRADU
V petek 22. t. m. smo imeli priliko slišati lep spored beogradske ra-riooddajne postaje. Poleg vesti evropskih dogodkov in vesti iz domovine, smo slišali tudi več naših slovenskih pesmi. Tudi na harmoniko smo bili deležni poslušati venček narodnih'.
Prenos jugoslovenske oddajne postaje je vsaki drugi dan ob 8. uri in pol na 31 mtr. Torej boste zamogli poslušati to postajo ta teden v soboto. Drugi teden pa v ponedeljek, sredo, petek in nedeljo.
Žal, da ise na 31 m slabo sliši.
CAJA NACIONAL
--de -
AHORRO POSTAL
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1."	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
1."	Garantía de la Nación sobre todas las operaciones.
2."	Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
3: Findo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
4.'	Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores, l.as primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta * 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5."	Pequeñjs reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédulu para reembolsos" que se facilita a los depositantes vjue la solicitan.
6."	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7."	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
8."	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9."	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5.
10.° Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
mm.
mmmm^ vMmmm?^
Naročniki in naročnice ter čitatelji in čitateljice Slovenskega lista
Kot že javljeno, se bo vršila v nedeljo, dne 8. oktobra ob četrti uri popoldne v ulici Alsina 2832 prva velika prireditev Slovenskega lista. Takoj na tem mestu podčrtavamo, da se bo prireditev vršila točno ob štirih in četrt. Zato je potrebno, da se zberete že do četrte ure v dvorani. Komur je za lep program, ki se bo na tej prireditvi izvajal, bo gotovo pravočasno prišel. Deležen bo zato lepega duševnega užitka, kakor tudi oni na odru bodo zadovoljni, ker se jih ne bo motilo.
Kot že rečeno je ta prireditev namenjena predvsem naročnikom, naročnicam ter čitateljem in čitatelji-cam Slovenskega lista, od katerih pričakujemo, da se bodo vsi "ño zadnjega odzvali našemu vabilu ter pripeljali s seboj tudi vse svoje prijatelje in znance. S tem boste javno dokazali simpatije in razumevanje do vašega glasila v tujini. Nam je samo žal, ker številni naši naročniki iz notranjosti republike ne bodo mogli priti zraven. A naj jih bodri zavest, da bomo v mislih z njimi in oni z nami. S tem bo namen naše prireditve v moralnem pogledu popolnoma dosežen.
Okrog petnajst odnosno deset let je, ko smo se Slovenci po veliki večini priselili v Južno Ameriko, po sebno iz Primorske, ter se razpršili na vse strani obširnega buenosaire-škega mesta in njegove okolice ter ostale ogromne republike. Edina vez med nami in med našimi v domovini je bil slovenski časopis. Stalno smo prinašali vesele in žalostne dogodke, ki so se dogajali med našimi izseljenci in med našimi doma. Najmanjši dogodek, če smo le doznali za njega, smo ga zabeležili v listu. Tako so naši izseljenci vedeli, kaj se dogaja med njimi in tam doma.
Slovenski list je brezdvoma največji in najzanesljivejši prijatelj naših izseljencev. Za svoje ogromno delo, ki ga izvršuje, pa ne zahteva drugega kot malenkostno podporo v naročnini. Velika večina naših' naročnikov to tudi razume ter redno izvršuje svoje dolžnosti napram listu. Na našo veliko žalost in sramoto pa moramo priznati, da je še vedno mnogo naših ljudi, ki raje segajo po ncnaših listih. V potrebi in nesreči pa se vedno zatečejo le med svoje ljudi ter iščejo opore pri slovenskih društvih in listu.
Naš list se je vedno najodločneje zavzemal za vsa pereča vprašanja izšel j enstva, bodisi kulturna, vzgojna, društvena, socialna, narodna in mednarodna v kolikor smo od zadnjega tudi izseljenci odvisni. In tudi v naši novi domovini smo zavzeli ono stališče, ki je našemu izseljenstvu in ar gentinskemu narodu najkoristneje. še prav posebno pažnjo pa smo posvečali naši narodni manjšini na Primorskem in v Istri. V narodnem pogledu smo bili vedno iskreni zagovorniki naše narodne države Jugoslavije in jugoslovanstva vobče na
demokratičnih osnovnih smernicah. Stojimo slej ko prej na stališču slovanske sloge in vzajemnosti, brez ozira tujih vplivov, ver in ideologij, ki nas razdvajajo. Verujemo v slovansko dušo in zdravo narodovo notranjo silo, ki imajo dovolj moči in sposobnosti, da bo prej ali slej za-jamčila svobodo vsem Slovencem, Jugoslovanom in Slovanom sploh.
Čitatelji in čitateljice, ki ste redno čitali Slovenski Ust ter pazno zasledovali njegovo pisanje, ste lahko ustvarili sodbo o njem. če nismo mogli ustreči vsem, ni naša krivda, marveč onih naših ljudi, ki raje nasedajo tujim vplivom ter v hlapčevskem privzgojenem mišljenju nepremišljeno nasedajo katerimkoli šarlatanom, da le znajo lepo govoriti na dušo, posebno ko je žejna pravice in je telo utrujeno in bičano od današnjega krivičnega sistema. Vedno smo bili na stališču, da mora biti človek človeku brat z vsemi njegovimi vrlinami in napakami. Samo tedaj bomo zamogli doseči najvišji nravni nivo našega skupnega prizadevanja k boljšemu našemu socialnemu stanju. Nismo iskali in zagovarjali separatizma in ločin v nobenem pogledu, marveč smo vedno skušali potrebe posameznikov spraviti v sklad s potrebami večine, bodisi iz individualnega, manjšinskega, narodnega in mednarodnega stališča. Čeprav je list predvsem glasilo slovenskih izseljencev v Južni Ameriki, nismo hoteli nikoli biti malenkostni, ker se zavedamo, da kot je kamen do kamna na palača in zrno do zrna pogača, tako je človek do človeka sila, ki ustvarja bodočnost in njene pogoje za srečno in pošteno življenje vsem, Ko bomo vsi razumeli jedro tega smisla, bo tudi nam izseljencem sijalo lepše solnce.
Omenili smo v kratkih potezah samo nekaj glavnih misli, ki jih zasleduje Slovenski list in ki so kritičnim čitateljem znane. Z listom v zvezi pa je še nešteto drugih stvari, ki jih javnost ne vidi in ki jih list, brez javnega priznanja in brez plačila za trud, molče izvršuje. Koliko zaposlitev in priporočil smo preskrbeli našim ljudem, v nesreči moralno in materialno podprli potrebne, nešteto ustmenih in pismenih nasvetov smo dali. Vzdržujemo korespondenco na vse kraje sveta kjer žive ali so naseljeni Slovenci itd. če bi ne imeli velike vztrajnosti, samozavesti in ponosa v višje ideale, za katere se splača in se čutimo dolžne boriti, bi ne mogli vsega tega izvrševati in se manj, če bi za trud čakali na plačilo.
Edino kar pričakujemo od vas naročniki in naročnice ter čitatelji in čitateljice, je, da nas razumete ali vsaj skušate razumeti in da točno poravnate malenkostno naročnino, ker nam na ta način omogočite k izvr ševanju velike dolžnosti in odgovornosti nam vsem v prid; da nam pridobivate novih naročnikov in slednjič, da javno pokažete zanimanje za
našo skupno stvar s tem, da pridete v nedeljo 8. oktobra vsi na prireditev Slovenskega lista ter poagitirate tudi pri vseh svojih prijateljih in znancih in jih privedete s seboj. To bo naše največje zadoščenje.
IZ ROSARIA
ŠOLSKI IZLET
Odbor Jugoslovanskega šolskega društva v Rosariu je na svoji seji z dne 24. 9. 1939, sklenil glede šolskega izleta, da se bo isti vršil po 12. oktobru v Juan Ortiz. Poskrbelo se bo za primerno zabavo tako, da nam ne bo dolg čas. Poskrbelo se bo tudi za dobro hrano — okusno pečenko (asado) in tudi eza kozarec dobrega vina in svežega piva. Stroški bodo znašali z vožnjo vred, za moške $ 2.—, ženske $ 1.50; otroci pa ú 0.50.
$ 0.50, otroci, stari manj kot 5 let, so prosti, kakor je bilo že javljeno. Kdor bi pa ne želel hi-ane, plača: moški $ 1.—, ženske $ 0.50, otroci izpod 10 let so prosti. Ker stroški ne bodo veliki, se priporoča vsem Slovencem in Slovenkam iz Rosaría in okolice, da se poslužijo te lepe prilike, da se enkrat poveselijo z nami in našimi otroci v prosti naravi.
Za izlet se bo vpisovalo pri tajniku v šolskih prostorih, Laprida 5758 (Saladillo), pri g. Edvardu Topli-kar, Carriego 510 (Ludueño), pri g. Franc Mire, Centenario 415 (Saladillo), pri g. Štefanu žigon (Las Delicias).
Tajnik Smrdel
G. P. D. S.
Gosp. podp. društvo Slovencev v Villi Devoto bo priredilo v nedeljo 1. oktobra oz 4 uri pop. v svojih društvenih prostorih, ulica Simbron 5148
ČLANSKI SESTANEK
V	soboto 30. šept. ob 8 uri in pol bo v istih prostorih
zabavni večer dramatičnega in
pevskega odseka. *
V	nedeljo 29. oktobra ob 4 uri pop. pa bo društvo imelo -večjo prireditev, na kateri bo poleg petja, deklamacij na sporedu tudi igra "BEGUNKA".
Odbor
SEEČKANJE NA PRIREDITVI SLOV. LISTA
Na prireditvi 8. oktobra, ki jo priredi Slovenski List, bo tudi srečolov Zato rojaki darujte v ta namen kak dobitek.
Pročelje bodočega " Jugoslovanske ga Doma" na Dock Sudu
I SLOVENSKI LIST !
| ' - •	íJlí'iOIí
t ?
•
I
i	VABI
NA SVOJO PRVO
VELIKO PRIREDITEV
ki se bo vršila v NEDELJO, dne 8. OKTOBRA, v ulici ALSINA 2832 ob 4 uri pop.
Poleg Slovenskega doma bodo sodelova- j la srbska, hrvatska in češkoslovaška j društva ter znani Kubikov zbor
Izvajale se bodo slovenske, hrvatske, srbske češke, ruske in argentinske pesmi
Poleg petja bodo na sporedu tudi deklamacijske točke in telovadni nastopi.
Slovenski dom bo predstavil lep ljubezenski prizor s petjem iz španskih motivov.
Dramatični odsek pa bo podal prelepo veseloigro s petjem in spremljevanjem orkestra
"DVA PAVLA"
Tako lepe prireditve, kot se nam ta obeta, Slovenci najbrže še nismo imeli priliko videti v Buenos Airesu. Izvajale se bodo same izbrane točke društev, ki sodelujejo ter Kubikovega zbora, ki bo podal nekaj najlepših pesmi iz svojega bogatega repertorja.
Začetek prireditve bo točno ob štirih in četrt pop.
To pomeni, da morate vsi biti v dvorani že do četrte ure, ker se med izvajanjem ne bo dovolilo motiti.
NAROČNIKI IN NAROČNICE TER ČITATELJI SLOVENSKEGA LISTA!
Ta prireditev je predvsem vam namenjena. Dobro in zelo pomembno bo, če se enkrat zberemo vsi skupaj ter od bliže spoznamo. Zato smo prepričani, da ne bo nikogar, ki bi se našemu vabilu ne odzval. Poagitirajte pa tudi med vsemi svojimi prijatelji in znanci ter jih privedite na to prireditev.
V prihodnji številki bomo prinesli podrobni spored.

TOVARNA ČEVLJEV SPREJME UČENKO
Slovenska tovarna čevljev sprej me za šivanje usnja učenko staro od 13 do 15 let.
Navodila se dobi v ulici Centene ra 1140, Buenos Aires.
Praktično
"Ali veš, kdo je iznašel visoke ženske pete?" "Ne. Kdo?"
"Neko majhno dekle, ki so jo po-
ljubljali zmerom samo na čelo."
Nesporazum "Tako — z mojo hčerjo se hočete poročiti? Od česa bosta pa živela?"
"Od dote moje žene, gospod ravnatelj?"
"Kaj pa hočete še moji hčeri, če ste že poročeni?"
Premišljen odgovor '' Kaj je hrbtenica, Franci ?'' "Hrbtenica je dolga kost; na enem koncu sedi moja glava, na drugem pa jaz."
ULOŽITE VAŠE PRIHRANKE
in delajte vse bančne operacije potom
Jugoslovanskega Oddelka
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234
vogal 25 de Mayo.
Podružnica za B.s. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
kjer boste postreženi pod najboljšimi pogoji in z največjo vljudnostjo. Na razpolago smo Vam za vse nasvete in pojasnila.
Vesti
«
iz
organizacij
Slovenci doma in
svetu
DOMAČE VESTÍ
HIMEN
V sobo-to se je poročil naš rojak Franc Kolih, doma iz Žareč pri Ilirski Bistrici z Antonijo Krebelj iz 0-strožnega brda pri Postojni.
Svatba se je vršila isti dan v restavraciji našega rojaka Emilija Živca na Paternalu ter se je te udeležilo veliko število povabljencev.
Čestitamo!
ŽALNA MAŠA
V nedeljo 1. oktobra, se bo brala v kapeli na Avenidi del Campo 1653, žalna maša za pokojno Ido Mavec.
Sv. mašo bo opravil naš izseljenski kaplan g. Hladnik Janez. Pel pa bo pri tej maši pevski zbor Slovenskega doma.
veliko vrst domačega surovega in obdelanega lesa.
V splošnem se opaža, da naša mizarska obrt dobro uspeva.
V REŠKI LADJEDELNICI BODO GRADILI TRI MOTORNE LADJE
V reški ladjedelnici bodo za neapeljsko paroplovno družbo "Tirre-nia" pričeli graditi v kratkem tri motorne ladje. Pravkar pa so v njih dovršili pet ladij, 14 tisoč tonsko motocisterno za vojno mornarico in štiri vlačilce.
SMRTNA KOSA
V četrtek je nanagloma preminul naš rojak Franc Krkoč, star 44 let, doma iz Rihemberka.
Krkoč je bil do zadnjega časa popolnoma zdrav. Pred dobrim tednom pa je nenadoma zbolel. Ležal je doma, v tovarni sifonov, ulica Senillo-sa 444, kjer je bil več let zaposlen nakar je bil prejšnjo nedeljo prepeljan v bolnišnico Durand. Tu pa je bil le 4 dni, kajti v četrtek je bolezni že podlegel. Pogreb se je vršil naslednji dan ob 10 uri dopoldne, katerega se je udeležilo precejšnje število vaščanov in prijateljev.
Pokojni Krkoč zapušča doma ženo Kristino, 2 sina in 1 hčer.
Dospel je v Argentino pred kakimi 15 leti. Lahka mu argentinska zemlja! Preostalim pa naše sožalje!
SMRT DOBRE MATERE
Lokev pri Divači. — Tu je pred kratkim na porodu umrla Frančiška Maver, poroč. Ban, po domače Treb-čeva, stara 44 let. To je v kratkem času že tretja nesreča, ki je zadela Mavrovo hišo. Pred meseci, o čemur smo v našem listu že poročali je Antona Mavera, to je njenega očeta dohitela strašna sjnrt. Ko je spal na seniku, je tam nastal požar in on je našel strašno smrt v plamenih. Nekaj tednov za tem, se je dogodila njegovemu sinu Antonu, torej bratu Frančiške, težka nesreča. Ko je namreč peljal mleko z avtom v Trst, se je med potjo zgodila prometna nesreča in Anton je bil pri tem močno poškodovan.
Pokojna Frančiška zapušča moža, več otrok, brata in sorodnike.
Bodi ji lahka domača zemlja!
se je nenadoma znašel med dvema drugemu. V zadnjem hipu se je še pognal s tira, toda že sta ga stisnila odbijača na vozeh. Reševalci, ki so nekaj minut pozneje prihiteli na pomoč, so le ugotovili njegovo smrt.
OBLETNICA ZAVZETJA GORICE
V Gorici se vsako leto prve dni avgusta svečano proslavlja zavzetje Gorice po četah "slavne" italijanske armade. Tudi letos so to zmago praznovali z velikim pompom. Vršile so se vojaške igre, ki so predstavljale vdor laških čet čez Sočo, koncerti in druge patrijotične prireditve. Naši ljudje so bili za to slav-nost, kot navadno, brezbrižni.
MIZARSKA RAZSTAVA
V Gorici se je avgusta meseca vršila razstava mizarskih del. Razstavljenega je bilo mnogo pohištva: za spalnice, sprejemnice in šole ter je bilo skoro vse tudi prodano. Poleg pohištva je bilo razstavljenega tudi
MAŠNIŠKA IMENOVANJA
Za župnika v Čepovan je prišel g. Ivan Kretič, ki je bil po vrnitvi iz konfinacije imenovan za župnika v Kojskem, kjer je prej služboval. — Novomašnik g. Mirko Mazora je imenovan za kaplana v Rihenberku, novomašnik g. Ernest Bandelj je šel za župnega upravitelja v Nemški Rut, novomašnik g. Ivan Hlad je nameščen kot kaplan v Bovcu.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik. ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
SMRTNA KOSA
Po daljšem bolehanju je v visoki starosti 89 let umrla gospa Terezija Klančič v Podgori pri Gorici, vdova po pokojnem Antonu Klančiču, dolgoletnemu podgorskem čupanu in goriškem deželnem odborniku, ki je pred nekaj leti tudi v častitljivi starosti umrl. Imela je lep pogreb.
NESREČEN PADEC V GLOBOKO JAMO
V bližini Bazovice in sicer v kraju Pesek imenovanem se je pripetila težka smrtna nesreča. Poljski čuvaj 55 letni Franc Fonda, stanujoč v Bazovici, je padel v janio, ki je bila skrita me grmovjem in zaraščena. Ta jama je prav za prav jašek davno opuščenega rudnika in je globok 256 m. Seveda je bil nesrečni Fonda takoj mrtev. Čez dva dni so organizirali reševalno ekspedicijo, ki so jo tvorili člani tržaškega jamarskega društva in dvignili njegove zemske pokopališču. Pred kakimi 40 leti je ostanke ter ga pokopali na domačem tod iskala rude znana veletovarna Škoda iz Plznja in tudi pričela z eks-plotatacijo rudnega ležišča. Izkopali so jašek 256 m globok in še okoli 700 m dolg rov. Rudne žile pa so bile slabe in revne, pa se zaradi tega ni splačala eksploatacija in rudnik so končno opustili. Odprtina je bila nezavarovana in je zaradi tega že marsikdo našel smrt v globinah opuščenega rudnika. Kmalu pa so ljudje končno nevarno jamo ogradili, da bi na to jamo pozabili. Sedaj pa bodo preprečili še nadaljne nesreče.
Palača Banke Slavije
Facundo Quiroga lazo
U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
POŽAR V HRENOVICAH
Pred dnevi je nastal na posestvu Lovrenca Save v Hrenovicah požar, ki je napravil prav veliko škodo. Izbruhnil je na seniku, ki je bil poln sena. V nevarnosti je bilo stanovanjsko poslopje, ker se je ogenj širil z veliko naglico. Na pomoč so pozvali celo tržaške gasilce. Z združenimi napori so nevarni ogenj pogasili. Velik senik je bil skoro popolnoma uničen, a v njem je zgorelo kar 300 stotov sena. 'škodo so ocenili na 30.000 lir.
SMRTNA NESREČA TEŽAKA
V tržaški luki se je pred dnevi smrtno ponesrečil 61 letni stari težak Jakob Fajdut. Po kosilu, ki mu ga je prinesla njegova žena, je stopil čez cesto proti nekemu skladišču, da bi se v njegovi senci še nekoliko odpočil. Moral jetudi čez pristaniška železniška tira. Prav tedaj pa so po njih premikali nekaj tovornih vagonov. Fajdut, ki na to ni baš pazil, vagonoma, ki sta se bližala drug
grajena
Pravkar so podrli lesene odre ob pročeljih nove palače Banke Slavije na Hyrševi cesti v Ljubljani. Zdaj, ko so odstranili les,je videti mogočno arhitekturo zgradbe, ki bo donn-nirala nad vso okolico. Beli kamen, s katerim je hiša obložena od prvega nadstropja do vrha — do prvega nadstropja je iz temnega pohorskega granita — ji daje tudi v barvnem pogledu prikupno zunanjost. Kar je na palači graje vredno, je le to, da ni vsa obložena z domačim kamnom. Nedvomno imamo tudi donia dovolj svetlega, belega kamna, ki bi bil prav primeren za oblogo namesto dragega travertina, kiso ga morali uvoziti. Prav bi bilo, da bi lastniki domačih kamnolomov opozorili arhitekte, kakšne kamne morejo dobavljati za potrebe moderne arhitekture; poudariti moramo, da gre domačemu blagu vsilular prednost in bi
5i3B<>:«<x«', x» '>;•:♦>: ,<♦>. asessoBoaac x«os®rx«< x«<
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD VORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G ODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn'. maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
. Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542
«H5< X4SCXKK 30T
ODGO- t
9
i
i s
I y
58
i 1
1 «5

OBIŠČITE KROJAČNICO ^ f
Leopolda U saj j
	SSPX - -J		AV~ •V. ' 11 ' Wfcr
n	•ÉIÉS 1 8 «L? ■ >,. i		H'f m
■K% 9	wM 3ÉR»«-		k V &
			
	V; ■ . - , *.-;., -* •C--		M T¥
	)		Pit 4
			
Dr. Maček v družbi novinarjev
se morali v tem pogledu od bližnjih sosedov marsičesa zglednega naučiti.
Zdaj, ko je palača skoro gotova in bodo v kratkem začeli vselitve pa nastane drugo vprašanje, katerega rešitev ne bo mogoče dolgo odlašati. Sosedni hiši Piskarjeva in Žaltova, ki zdaj za več ko deset metrov metrov štrlita v Tyrševo cesto, sta postali večji prometni oviri, kakor sta bili prej, ko ni bilo nove palače. Takrat se je cesta zoževala takoj za nebotičnikom onstran Gajeve ulice, in vozilom in pešcem ni bilo treba delati velikih ovinkov. Zdaj pa je nastala nakrat sredi ceste tesen, v kateri se- bo promet zgoščal in je verjetno, da nebo šlo brez nezgod. Pa tudi sicer ne bo kaj lep pogled od pošte proti novi palači, ki se je bo tiščalo grdo zidovje starih bajt. Prav bi zatorej bilo, da se mestna občina čimprej pogodi z lastnikoma omenjenih starih hiš, da ju čimprej podro in zgradc v regulacijski črti novi stavbi. Tudi naslednja hiša, v kateri je zdaj Putnik, in pa znameniti Fi-govec bosta morala kloniti pred zahtevami nove Ljubljane. Ozkosrč-nost, predsodki in počasnost nas le smešijo in pečatijo z vsemi prilastki malomeščanstva.
Kdor je trdnega zdravja, utegne torej še dočakati čas, ko bomo imeli v Ljubljani ulico z velikomestnim licem. To bo Tyrseva ulica od Zvezdo do železniškega prelaza. Dotlej bo treba poleg že omenjenih korektur podreti tudi vse hiše od novega Ba-t'ovega poslopja do uršulinskega samostana in hkratu ustvariti cestne zveze, kakor jih določa regulacijski načrt. Takrat pa se bomo res vozili skozi mesto in ne skozi zaplankano vas kakor zdaj.
va
"Los Andes"
Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami!
VINKO ROGELJ
Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires
Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste najboljše postrežem.
GARMENDIA 4947j Buenos Aires La Paternal i
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
Dramatično društvo v Mariboru
Maribor, avgusta. — V ponedeljek 14. avgusta je poteklo 30 lot, kar je bilo ustanovljeno "Dramatično društvo v Mariboru". Jubilej je tem važnejši, ker predstavlja Dramatično društvo predhodnico sedanjega Narodnega gledališča. Vneto in marljivo jo pripravljalo temelje, na katere so jo Narodno gledališče v Mariboru leta 1919 lahko naslonilo.
Spominjamo se, s kolikimi težavami je bila združena ustanovitev Dramatičnega društva v Mariboru. Že
konec leta 1908 se jeustanovil dramatičen odsek "Slovanske čitalnice". Toda kmalu se je pokazalo, da je treba misliti na to, da se postavi kulturno delo na zakonito podlago. Zaradi tega so se vrli mariborski narodnjaki odločili, da se ustanovi samostojno "Dramatično društvo". 26. maja leta 1909 sta zavedna rodoljuba revident južne železnice Ivan Kejžar ter poštni kontrolor Vekoslav Bahovec predložila oblasti pravila "Dramatičnega društva", ki pa jih graško namestništvo ni odobrilo. Pri tem se je sklicevalo na nekatere nebistvene pomanjkljivosti društvenih pravil, ki naj bi se izpopolnila po organih mariborskega .mestnega sveta do 20. junija 1909. Na mariborskem magistratu pa so šele 19. junija povabili Ivana Kejžarja, da bi ga v tej stvari zaslišali, in sicer za — 25. junij. S tem trikom so tedanji mariborski rotovški mogotci hoteli zatre-ti gibanje za novo društvo. Na podlagi gornje odločitve graškega na-mestništva so bila namreč pravila že
22.	junija odklonjena, tako da Kej-žarju sploh ni bilo treba na magistrat k zaslišanju. Toda mariborski narodnjaki se niso vdali. Na novo so proučili pravila ter jih izpopolnili tako, da jih je graško namestništvo
23.	julija odobrilo, 2. avgusta so mariborski rodoljubi prejeli obvestilo o odobritvi pravil. Vnetih narodnih delavcev ni motila počitniška doba. Pridno so pričeli zbirati člane. Takoj sta so prijavila kot ustanovnika pokojna dr. Rosina in dr. Pipuš. Do ustanovnega občnega zbora je bilo vpisanih 55 rednih članov. Dne 14. avgusta pa se je vršil ustanovni občni zbor "Dramatičnega društva v Mariboru", ki je potekel v znamenju toplo nacionalno kulturne vneme in borbenosti.
Ob 30-letnici tega dogodka je prav, ako poživljamo \'saj nekoliko spomin na takratno dobo in takratne metode, proti katerim so se morali Slovenci boriti. "Dramatično društvo v Mariboru" pa je pod vodstvom neustrašenih, agilnih rodoljubov izvršilo svoje pomembno kulturno poslanstvo. Zbiralo je okoli sebe
na (] h r p o v a
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
! u. T. 38, Mayo 8182
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
ves predvojni narodno zavedni Maribor ter ga z rodno besedo z odra navduševalo za vzvišene nacionalne ideale. 'Dramatično društvo v Mariboru" je preživelo mogotce, ki so mu pred rojstvom stregli po življenju. Na široko in globoko se je razmahnilo ter si s svojim kvalitetnim odrskim ustvarjanjem pridobilo tradicijo, na katero je potem ob zori svobode z lahkoto navezalo naše Narodno gledališče v Mariboru. Ob 30-letnici pomembnega dogodka pohitijo naše misli na grobove zaslužnih, zavednih mož, ki se pred 30 leti niso ustrašili nobenih ovir na poti k ustanovitvi "Dramatičnega društva v Mariboru".
Uniforma v Sarajevu umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda
"Basler Naehriehten" priobčujejo zanimiv dopis nekega svojega bralca, ki je bil obiskal vojni muzej na Dunaju, kjer hranijo tudi razne spominke na atentat v Sarajevu. Dopis pravi med drugim:
V temotni vhodni dvorani muzeja se nam pogled usmeri na ozko stekleno omaro. Stopiš bližje in imaš pred seboj sledove strelov, ki so 1. 1914. zapalili v Sarajevu grmado, za katero so bili vsi narodi prinesli polena. V tej omari hranijo namreč paradno uniformo, ki jo je nosil prestolonaslednik Franc Ferdinand v Sarajevu. V primeri z morjem krvi, ki jo je človeštvo prebredlo od tistih julijskih dni 1914. do danes, so krvavi sledovi na prestolonasledniko-vi slavnostni uniformi naravnost neznatni. Čudiš se temu in se poglobiš v pojasnila na majhnem listu papirja zraven uniforme. Iz njega zveš približno sledeče:
Ko je Franca Ferdinanda zadela ena izmed Principovih krogel, se mil je vlila kri iz ust. Njegovo spremstvo se je trudilo okrog njega in je menilo, da je krogla nadvojvodo zavoljo krvi iz ust zadela v pljuča. Če bi bilo tako, bi bilo treba na prsih uniforme videti sled. Toda sledu ni bilo. Spravili so prestolonaslednika v uradno poslopje in so hoteli odpeti uniformo, da bi končno zvedeli, kam je zadela Principova krogla. Tedaj so doživeli drugo presenečenje. Uniforme niso mogli odpetif ker nadvojvoda je bil vanja všit! Prav všit, da bi imel še strumnejšo postavo nego običajno! Lahko si predstavljamo zmešnjavo: prestolonaslednik je počasi izkrvavel uniforma pa se na normalni in po etiketi predpisani način ni dala odpreti! Končno so uniformo na hrbtu prerezali in sedaj so lahko videli, kam je zadela krogla. Prestreljena je bila vratna odvodnica in zato je kri tekla iz ust. Dotlej, ko so to odkrili, je bil prestolonaslednik že izkrvavel za rano, ki bi zavoljo nje normalno moral prav tako malo umreti, kakor bi ne mogla biti vzrok smrti rana, zavoljo katere je Barthou v Marseilleu izkrvavel v splošni zmešnjavi.
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Zakaj pa na uniformi niso mogli takoj odkriti sledu krogle? Zato ker je krogla pretrgala šiv natanko na mestu, kjer je bil rdeči, trdi generalski ovratnik prišit na mehko blago, tako da sta se mogla oba dela nad pretrganim šivom spet zapreti, kakor da se ni bilo nič zgodilo. Pogledati moraš natančneje, če hočeš najti to mesto in začudiš se čudovitim potem, po katerih gredo zgodovinski dogodki, ko se hočejo pojaviti na tem svetu.
Strah pred staranjem
Nešteto ljudi, zlasti še posebno veliko žen, spremlja vse življenje blazen strah pred starostjo. Še ko so v poletju ali celo v pomladi življenja, jim uhajajo misli vedno naprej tja v jesen in v zimo in nikoli se prav ne morejo veseliti današnjega dne, ker že vedno mislijo na jutri. Zdi se mi, da se vse premalo zaveda-■ nio, da so vsi letni časi v človeškem življenju enakomerno prijetni, da je
vsako vreme zanimivo in tudi vsako , .	, .. , . ,
, , t- i •	i i "Sta, saj vidimo na starih ljudeh, aa
potrebno, lvakor je resnična pomlad	• , , • „. ,. . ,
^	°	x	«f» si npip nlr pnain 71V -i/imo lralmv
je samo dokaz, kako zelo se dotični boji starosti, morda še bolj kakor drugi, ki ravna nasprotno, ki s svojim tarnanjem o starosti hoče zbuditi sočutje drugih. Mladost je setev, starost je žetev, a oboje mora preživeti človek, preden se mu vsaj nekoliko razodene pravi smisel življenja.	D. P.
Prav ta čas je izšla v Ljubljani filozofska knjiga, ki smo jo v predzadnji štev. ocenili, ki zelo nazorno prikazuje današnjega človeka in njegovega duha. Knjiga seveda ni pustolovski roman, marveč je preprosta, a vendar globoka razprava o človeku od kod in kam, zato ji večina naroda niti naslova ne bo prečitala. Odtod, iz nevednosti izvira tudi vsa traggdija današnjega človeka.
Knez Danilo, sin črnogorskega kralja, ki je sedaj na Dunaju umrl
niti sedanjosti. Starost nikoli ni pu-
pri večini ljudi previsoko cenjena tako tudi vse preveč povzdigujemo pomlad življenja, mladost. Res je pomlad lepa, a pomladanski viharji so pogosto hudi, bridki in skeleči. Vse premalo znamo uživati jesen v vsej njeni lepoti in zrelosti, vse premalo znamo ceniti sicer ne tako pekoče, a mehko božajoče jesensko sonce. Jesen je mnogo veselejša, kakor pomlad, kajti kar izgubi na cvetju, pridobi na sadovih. Vsako drevo cenimo šele takrat, kadar rodi sad, a potem pa moramo biti tudi toliko pravični in velikodušni, da nezavidamo drevesu cvetja, saj ne more nihče biti popek, cvet in sad hkrati. Ker pokaže Arrednost človeka šele njegova starost, ker pa tudi ovene marsikateri cvet, preden da sad ,mora stremeti vsak človek samo za tem, da ne zboli na duši in telesu, preden vstopi v svojo življenjsko jesen. Predvsem se mora vsak zavedati, da je jesen tudi čas vdanosti in odpovedi, da pristo-ji slabo starejšemu človeku, gledati zavistno na mlajše, za katere veljajo druge postave, druge šege in navade, saj je bil vendar vsakdo tudi sam nekoč mlad. Kdor si neprestano domišlja, da je kaj zamudil, živi vedno v preteklosti in ne zna ce-
se silneje oklepajo življenja kakor mladi. Starost je podobna selitvi v novo stanovanje, ki nam je šetuje, ki ima še vse polno kotičkov, katerim se bo treba privaditi. Marsikateremu telesnemu užitku se je treba odpovedati, v nadomestilo pa dobimo mnogo duhovnih užitkov, mnogo drugega, novega, dobrega in prijetnega. Marsikatera neprijetnost mladosti odpade, vse silne bolečine se omilijo, brezupno hrepenenje se po-dolgočasje ne trpinči več, v starosti šele znamo pravilno izbirati in ceniti in ne požiramo vseh knjig povprek. Bridko je v starosti le to, ker visi nad glavo kakor Damoklejev meč senca smrti, če je starosti bližja nego mladosti. A tudi smrti, ki itak kosi mlado in staro, se človek, ki je svoje dni preživel v poštenem delu, ne boji. Ne želimo si nazaj mladosti, ki je minula, ne skušajmo je pričarati nazaj z lastnim zunanjim videzom, z barvili in vso ostalo mladostno navlako. Beg v mladostni videz
IOI
II o
D
o
3onoi
3©I
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Vene reas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdrav- j Ijenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn.
žrVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČKEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE § 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Nag zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini, — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
MODERNA KROJAČNICA
Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po zmernih cenah.
D
AYACUCHO 975 — BS. AIRES o ------- "
I0E30I
:OE3C
i Slovenski stavbenik
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
«brnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
n|ii>n|iitM|»»ii|n|n>>. |n|M|n»i'>'l*"»"('"t"><'»w>'
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Slovanski komunizem
V svetu prevladuje mnenje, da je komunizem slovanska miselnost. Ker so v Rusiji slučajno s to besedo prišli sovjeti na vlado, smatrajo, da je tudi ruski narod komunističen; tako nekako kot so komunistične stranke v Franciji in drugod. Poleg Rusov pa seveda smatrajo tudi druge slovanske narode ideologično njim podobne.
Najprej moramo ugotoviti, da komunizem kot ga poznajo po tujih državah ni v skladu z miselnostjo slovanskih narodov. Slovani imamo svoj lasten in od pamtiveka star komunizem, ki ga imenujemo "zadružništvo". Zadružništvo v pravem pomenu besede ter v vseh potrebah in oblikah razvit je naš pravi slovanski družabni sistem. Komunizem je slo-vanstvu tuj ter so ga v Rusijo in druge slovanske države prinesli židje, ki pa se prav zato, ker ni zrasel na domačih tleh, iz lastnega naroda, ne more uveljaviti niti tam ne, v Rusiji, ki je vsaj po zunanji obliki in besedi na vladi in oblasti.
Naš slovanski komunizem je torej zadružništvo, če zadružništvo ni zajelo slovanskih narodov v celoti, ga zato ni, ker ni imel zato potrebnih in sposobnih pobudnikov in pa ker je bilo potem tujega vpliva izrinjeno iz splošnega narodovega občestva ter nadomeščeno s privatnim kapitalom, s sistemom, ki so ga med slovanske narode prinesli tudi tujci, ki so si domišljali in so bili tako tudi vzgojeni, da je življenje brez sužnjev in gospodarjev nemogoče. Tak družabni sistem imamo še dandanes, ki ga vsi zavestno ali pa podzavestno zagovarjajo, celo berač in potepuh, ki sta najskrajnejši žrtvi današnjega družabnega sistema.
Najbolj je razvito zadružništvo v Rusiji. Pa tudi v Jugoslaviji in po drugih slovanskih državah se zadružništvo lepo razvija ter zadobiva vedno večji vpliv. Seveda ga je privatni kapital hotel imeti sebi podrejenega in je vsaj izven Rusije v mnó-gem tudi odvisen od njega, vendar vedno manj.
Kot smo poročali v zadnji številki, je jugoslovanska vlada poslala v Moskvo predsednika zadružne zveze, če bi v enakem poslanstvu poslala koga recimo v London, bi bil to gotovo kak bankir. Poslati je pač treba pravega moža na pravo mesto.
Slovanski narodi bi se bili gotovo vse drugače uveljavili v svetu, če bi ne bili zapeljani od tujih uplivov, bodisi kulturnih, verskih, političnih in gospodarskih. To pa bi morda še ne škodilo samonasebi ravno toliko, če bi potom teb vplivov ne bili sejali med nas neslogo in nas vsled tega izkoriščali in podrejali za ne naše koristi. A če morda kdo misli, da se moramo vsled teh naših notranjih nesoglasij še nadalje medsebojno grizti, je v veliki zmoti. Slovani, Jugoslovani in Slovenci vedno bolj spoznavamo, bodisi v manjšem ali večjem obsegu , da moramo biti eden napram drugemu popustljivi in prizanesljivi, kajti v svoji notranjosti smo zdravi in dovolj močni, da bomo počasi znali najti skupne in najboljše poti. Imamo hvalabogu dovolj razumnikov, ki nam svetijo kot ba-klje skozi temine in zablode k boljši bodočnosti.	____
I
i
I
i I
1 s
i
MATERI KI V GROBU SPI
Draga mati! Le počivaj! ! V miru za gorami mi, Sladki pokoj tam uživaj! Več ne vidijo te oči...
Vse prezgodaj zapustila, Ljuba mati, nas si Ti In od nas si se ločila; Vživaj mir nad zvezdami!...
Kolk noči si prebedila, In skrbela noč in dan, Dokler nas si vse zredila! Zdaj Te kri^e grob hladan...
Nisem dal na grob Ti cvetja, Ne pokropil Te z vodo — Spavaj v miru, ljuba mati! Kličem z dalje Ti v slovo...
M'. Simčič
Za kratek čas
Vojna
"Oče, kako pa nastane vojna?"
"Misli si, da se je Francija sprla z Anglijo... "
"Kaj kvasiš!" se vmeša mati v pogovor. "Francija se vendar ni sprla z Anglijo!"
"Saj mislim to samo za primer!"
"A s tem zavajaš otroka na napačne misli!"
"Prav nič ne!
"Kako, da ne?"
"Hvala, očka," pravi sinček, "zdaj pa že vem, kako nastane vojna!"
#
Pri roki dokaz
Profesor: "Bedast je tisti človek, ki tako govori, da ga nihče ne razume. Ste razumeli, Brodnik?"
Sedmošolec Brodnik: "Nisem!" *
Lepa tolažba
Bolnik: "Povejte mi povsem iskreno, gospod doktor, kaj je prav za ¡prav z mojim srcem?"
Zdravnik: "O, nič posebnega. Dokler boste živeli, vam bo še dobro služilo."
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIč Ul. Calderón 3098
Villa Devoto
¡K S?
I
i
gj
w
M
I
s
8
iS
¡5
H S W O M ni
K
>N g HH H
P M g§
¡2 M
H w
P &
fi
t «K»?-«;
M
M O
Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in C A M P E R dobite v zalogi v krojačnici
4iPR! ZVEZDI"
Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIČ
TRELLES 2642
U. T. 59 - 1232
v
afi

mmmmwmmmiwmim^^


i i
I
a
'T&i

D*
ŽGANJE
JZBORNA KAKOVOST II. ¡N III. VRSTE MOČNOSTI 39 IN 48'
VERMUT
OKUSEN, PRVOVRSTNE KAKOVOSTI
PRIPRAVLJEN IZ NAJBOLJŠEGA SANJUANSKEGA VINA
Vprašajte: ŽGANJE in VERMUT znamke
BADEL
SLIVOVICA
UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE
PELINKOVEC
PRIPRAVLJEN V BUENOS AIRESU IZ PRVOVRSTNEGA MATERJALA
STA DVE ORIGINALNI IN NE POTVORJENI JlJGOSLOVENSkl PIJAČI, BREZ KATERIH NE BI SMEL BITI NOBEN JUGOSLOVANSKI
PRISELJENEC.
Vprašajte izrecno: SLIVOVICO in PELINKOVEC znamke BADEL
TOVARNA LIKERJEV IN ALKOHOLNIH
PIJAČ
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
ZLATKO BADEL
§
i
I 1

mmm.
Učeni brezposelni in še kaj.
Oni dan pa nisem imel sreče. No, toliko ne morem reči, da sem vstal z levo nogo, ker nekaj sem le našel, toda ne ravno tisto kar sem iskal.
Ensenada se v našem časopisju velikokrat imenuje. Znano je društvo Kosovo, ki ima v Ensenadi svoj sedež. Ustanovljeno je bilo že pred 22 leti in se v tem društvu zbirajo mnogi rojaki ne le iz Ensenade, temveč tudi iz Berissa in La Plate. j Ensenada? Kje pa je, bo marsikdo vprašal.
Tudi jaz sem si vse do onega dne stavil to vprašanje. Beseda pomeni "majhen zaliv". Je torej ob vodi in sicer je tam pristanišče za La Plato. V bližini vode se je naselila mesna industrija, tamkaj so velike rafinerije državne nafte, tam sta zrastli veliki naselbini Berisso in Ensenada. Je kar obširno mesto ta Ensenada, saj ima kakih 20.000 prebivalcev.
Tja sem se torej namenil. Vedel sem en sam naslov, to je neki Logar na ulici Bolivia. Torej, Bog daj sre-«o!
V Ensenado lahko prideš vsak hip. Saj vozi iz La Plate tja več linij mikromnibusa, tramvaj in tudi vlak.
Človek, ki gre po svetu, seveda, ne sme sesti na jezik. In tako sem bil jaz kmalu v pogovoru s sosedom, ki mi je povedal vse kar me je zanimalo. Bil je študent, eden tistih mnogih, ki v upanju na službo vse naprej študira in študira. Le to kar hi rad mu ne uspe: dobiti kako službo, dobra spričevala niso za v usta...
Vidite: takole človek sanja nekam naprej in si zida zlate gradove v o-blake. Saj na vseh straneh pojo pesmi napredku in civilizaciji, pa bolj če je človek učen, bolj ko študiram in se učim, manj se mi zdi da sem poraben za življenje. Dela ki bi moji izobrazbi odogovarjalo ne najdem, za peona me je pa sram in tako množim število gosposkih postopačev.
Spomnil sem se Prešernovega soneta in sem mu ponudil prevod Vrbe, ki pravi:
Da bi uka žeja ne iz tvoj ga sveta speljala ne bila goljfiva kača! Ne vedel bi kako se v strup preobra-vse kar srce si sladkega obeta. [ča Ne bila bi mi vera'v sebe vzeta," ne bil viharjev notranjih bi igrača.
Zamislil se je fant in menil: pameten mož je bil, ki je to napisal. Res je, da če bi se vsi tega držali, bi tudi ne bilo prav, ker bi vsi delali samo z lopato in plugom, toda rečem pa, da bi bilo že vseeno več zado-
voljnosti,kot je je sedaj, ko hočemo vsi delati le z glavo... Ej tista modrost, tista učenost, na katero zidajo toliki svoje zlate sanje za bodočnost.,. . Včasih mi pride želja in pogledam v knjigo božje modrosti, tisto, kar je zapisal modri Salomon: "Jaz sem bil kralj v Izraelu, in sem se zavzel, da hočem spoznati vse stvari do dna, vse kaj se pod soncem godi. To sitno delo je naložil Bog Zemljanom. Vse sem videl in spoznal, da je vse prazno in samo mučenje duha. In spoznal sem, da se izprideni zelo teško poboljša, bedakov pa je zemlja polna. V mnogi učenosti je mnogo grenkosti, kdor množi svojo učenost, mu raste tudi dolžnost..." Takole nekako se bere; in potem, ko si je Salomon vsega privoščil, ker je vsega na ponudbo imel, je na kraju le prišel do jasnosti, da je: "vse prazno in ničevo, razen Boga ljubiti in njemu služiti"...
Zares bi bilo moje delo malo bolj naporno, če bi ostal med tistimi, ki z rokami delajo, toda koliko goto-veje bi delo imel! Res bi moral biti zadovoljen z manjšim zaslužkom, toda kos kruha za vsak dan bi si pa že zaslužil..,.. tako pa imam glavo polno učenih knjig, a kruh moram jesti le tisti, ki ga moj oče s trudno roko zasluži. Zares, uveril sem se, da so ljudje sedanjega rodu malo modri, ker mislijo, da je sreča v tem, da se z malo delom čim lepše živi. Vsi hočejo biti tako in zato je vse v neredu. Brez dela dobro živeti in se veliko zabavati. ..
Zares me je zanimalo tako govo renje iz ust mladega fanta. Vse drugačni so navadno razgovori njegovih tovarišev. Zato sva razgovor še nadaljevala in sem zvedel, da še ni dolgo, odkar je prišel do takih misli. Ravno opazovanje življenja ga je pripravilo do tega, da seje začel bolj zanimati za krščanstvo. Saj od doma je imel nič več kot ime kristjana. Poglobil se je sam v knjige najboljših pisateljev in našel razvozlane vse svoje uganke in nejasnosti na prvi strani najbolj preproste knjige: katekizma, ki pravi na vprašanje, zakaj je Bog ustvari) človeka' "Ustvaril ga je zato, da Boga spoznava, ga ljubi, mu služi in se tako večno zveliča." Ni mogoče popisati, kako veliko odkritje je bilo zame v tistih besedah, ki so mi povedale več, kot veliki kupi knjig, ki sem jih preje učeno bral.
No, ja, je prekinil tek svojih mi-
sli, saj je to kar preučen razgovor takole na potu, vidite, tukajle je "Dique". Do sem pridejo nekatere ladje. To vse že spada v Ensenado.
Ali vam je Ensenada dobro poznana, sem povedoval.
Vsega nihče ne ve, toda nekaj pa poznam.
Ali veste, kje je ulica Bolivia?
Tega pa nevera. Mora biti že daleč nekje zunaj, tja proti Punti Lari. Koga pa iščete? Ali greste do duhovnikov? Tja vas dobro postavi ta voz.
Ne tja ne grem, sem se zamislil. Kako bi mi najbolj kazalo, da ne bi preveč časa po nepotrebnem zgubil.
Ali poznate kake Jugoslovane v Ensenadi?
Jugoslovane? Poznam, seveda. Toda ne po imenu.
Ali poznate Kebeliča?
Seveda ga poznam. Nasproti pošti ima gostilno. Tam kjer zavije ómnibus, izstopite in greste dve kvadri dalje, pa boste tam. Torej pazite, jaz moram že izstopiti. Torej srečno pot in z Bogom, se je fant poslovil.
Kmalu sem bil pri Kebeliču.
Ljubeznjivo me je sprejel ta jugoslovanski starosta, doma iz Trebinja v Hercegovini.
Sem najbrže prvi duhovnik, ki je stopil pod vašo streho, kajne?
Tisto pa ne 'bo res. Saj smo imeli že celo škofa tukaj. Takrat, ko je bil veliki kongres, je prišel tudi do mene Dobrečič in z njim še drugi duhovniki. Tole so pa tudi naši ljudje. Ravno pregledujemo neke listine našega društva. Izvolite kar k mizi, da se še kaj pogovorimo, tako me je sprejel in predstavil drugim.
Med tem je zapel telefon.
Slišal sem iz razgovora ime Sosič. To morajo biti pa gotovo naši ljudje, sem presodil. Saj to je tržaški priimek.
Da, so, tako so mi povedali potem, toda za njegovo stanovanje ni nihče vedel.
Veste kaj gospod ? Poglejte doli na ulici. On je capataz in ga boste najlaže našli na delu.
Poslovil sem se.
Stopal sem po Ensenadi. Pogledal sem tudi v označeno ulico, kjer naj bi našel Sosiča.
Toda kdo ve? sem pomislil, kakšen človek je. In kakšni s& njegovi delavci. Morda ga s tem v prav neprijetno zadrego spravim... Pa tudi daleč je doli, kjer je bilo videti neke ljudi, ki so delali na ulici.
Saj bom tako našel Logarjeve v I ulici Boliviji, tako sem sodil in po
njih pa še ostale.
To pot sem se pa ukanil.
Srečno sem našel iskano hišo na ulici Bolivia. Debelo so me pogledali, jaz pa nje. Saj niso imeli niti malo naših obrazov.
Dva meseca je, ko smo kupili to hišo. Oiii, ki jih vi iščete so se odselili v Buenos Aires, tako so povedali.	j . gt
S tem je bilo vseka konec. Nič niso vedeli za nobene njihove znance in rojake.
Toda človek ni da bi tako hitro odnehal. Kam naj se obrnem? Kar v almacén.
Ali poznate kake Jugoslovane ali kake Tržačane?
Da, tamle ona hiša je, tako sem zvedel.
Neradi so mi odprli ko sem potrkal. Saj tudi res nisem imel kaj pri njih iskati. Bili so Nemci iz Turin-gije-
Kar naprej. To pot pa nad peka.
Tamle doli je več takih družin, po katerih vprašujete, so mi pokazali. Vprašajte za "donjo Perino".
Malo nezaupno me je pogledala iskana don j a Perina in mi pojasni-lla, da je iz Pole, da so njeni stari-ši govorili po naše, ona se je pa v šoli samo italijansko naučila. Nato je poklicala neko deklico in ji naročila, naj me pelje do druge hiše.
Od sosedov sem izvedel, da se piše-
Od sosedov se mžvedel, da se pišejo Bregant, da ima žena-vdova ze-lenjadarijo, toda ni je bilo doma. Kaj se hoče, tako sem presodil. Časa že nisem imel več, ker sem moral biti ob 7 uri v La Plati.
Ensenado sem pač videl, Kebeliča in še nekatere tudi. Tudi to sem zvedel, da je v Ensenadi nekaj Dalma-tincev ki so kar na dobrih nogah. Eden ima baje sedem hiš, je pa ka-
kih deset takih, ki so precej trdni. Naselili so se v Ensenadi že pred ali v času svetovne vojne,
I, kaj bi, tako sem zaključil. Naročil sem pozdrave za Bregantovo in sé poslovil.
Da ni v Ensenadi Slovencev veliko, to sedaj dobro vem. Kdaj bom pa že še imel priliko, da jih poiščem, tega pa ne vem. Do tedaj naj jih pa Bog ohrani vse v dobrem zdravju.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
1. okt. Maša na Paternalu za Ido Mavec.
8. okt. Maša na Avellanedi za Frančiško Repič.
Molitve vselej na Paternalu ob 4 uri.
BIRMA V ROSARIJU
bo 12. oktobra. Birmanska slovesnost se bo vršila v cerkvi N. S. de la Merced na Saladillu. Otroci se prav pridno pripravljajo. Ob tisti priliki bo v Rosarijv tudi g. kaplan Hladnik, ki ga torej ne bo doma od 9 do 14. oktobra.
Oktober je roženvenski mesec. Kdor je na rožni venec že pozabil, naj se spet spomni nanj; naj ga spet poskuša zmoliti. Saj mu bo prav prišlo in še kako za potrebo marsikomu.
Zadnjo nedeljo v oktobru pa nikar ne pozabite priti tudi v Novo Pompejo k roženvenski Mariji, kjer bomo popoldne imeli shod in obenem spomin svetogorske 400 letnice.
Poročila sta se pri Svetem Jožefu Ana Terplan iz Markovcev v Prek-murju in Franc Gutman iz Bogojine. Poroka je bila 23. sept.
Janez Hladnik
KROJACNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postreženi.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte sé"sanü o moji ponudbi in nizki ceni.
Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 15G
Duhovnik je govoril z nežnim glasom. Krista pa je ponižno poslušala njegove besede.
—	Ali se boš odrekla vsega, — jo vpraša duhovnik, — ali greš z menoj v samostan, da boš s postom in z molitvijo dosegla, da bo tvoj ded našel mir v svojem grobu?
—	Bom, — zastoka Krista, — oh, Bog, ne morem drugače, mojemu dedu sem tako hvaležna, da ga ne morem pustiti v tem njegovem stanju. Toda, častiti oče, povej mi, ali se moram odreči tudi ljubezni, ali si moram iztrgati iz srca sleherno ljubezen?
—	Moraš! — odvrne duhovnik.
Krista ni mogla videti duhovniku
v obraz, ker ga je imel skritega pod kapuco.
—	Ljubezen je velik greh, moja draga hčerka, — posebno pa še ljubezen napram človeku s katerim nisi poročena.
—	Nisem poročena? — zavpije Krista. — Mar je zares greh, če se dva človeka najdeta in želita ubrati skupno pot skozi to življenje?
—	Greh je, če ju ni poročil duhovnik. Mar nista podobna metuljema, ki letata od cvetja na cvet?
Mar nista kakor muhe, ki ne razlikujejo čuvstev?
— Oh, Bog, kaj sem storila? —-je za-ihtela Krista. — Grešnica sem, toda zame se pripravlja strašna kazen, gorje mi, kadar bom zatisnila svoje oči !
—	Toda, oh, — je pristavila Krista solznih oči, — oh, rada bi pretrpela vse gorje in kazni pekla, samo če bi vedela, da se bodo njemu cdprla nebeška vrata in da bo gledal Boga i/> obličja v obličje.
O kom pa govoriš?
—	O Almanzorju, — o možu, ki ga ljubim.
—	Tebi in njemu bo Bog oprostil,
—	je dejal duhovnik pod kapuco, — toda samo tedaj, 'če greš takoj z menoj v samostan in ako prisežeš, da boš do zadnjega svojega dihljaja o-stala čista in nedolžna v mislih in de janjih.
—	O Almanzorju torej ne smem niti sanjati?
—	Takšne sanje so proklete! — zakliče duhovnik. — Sanje so izro. dek tajnih misli, ti pa ne smeš pred Bogom imeti nobene skrivnosti. Premisli dobro, Krista, in mi povej, ali mi boš lahño obljubila in mi prisegla na vse, kar zahtevani od tebe?
—	Mar je pogubljen, — je zavpi-la Krista kakor v nekakšni omotici,
—	pogubljen za vedno?
—	Pogubljen za vedno ! — odvrne duhovnik.
—Tedaj bom prisegla, — odvrne lepa mlada žena. — Oh, Bog, kako naj pozabim na Almanzorja, kako naj bi ne sanjala več o njem in o njegovih poljubih?
Ker je Krista strašno prebledela in se komaj držala na svojih nogah, je vzel duhovnik iz žepa neko majhno stekleničico in stresel ubožici no. kaj kapljic na ustnice.
Ko si je Krista malo opomogla, je rekla:
—	S seboj bom vzela nekaj oblek.
—	Ne, tam ne potrebuješ ničesar več, vse moraš pustiti tukaj, ji je dejal duhovnik.
—	Vse, kar sem vzljubila, naj bi pustila v tej hišici, kjer sem bila srečna !! — je zavzdihnila Krista,
V grlu jo je dušilo in ji ni dalo govoriti.
—Ničesar več ne potrebuješ, — ji je dejal duhovnik kruto, — sicer je p.i to popolnoma vseeno, — ne izgubljaj časa — pojdiva!
Duhovnik se obrne in odide, Krista pa stopi na stol in hitro sname
s stene Ahnanzorjevo sliko.
Omahnila je na postelj in jela sliko vroče poljubljati.
—	Sedaj nimam ničesar več na tem svetu, — je zaječala Krista, — sedaj bom postala opatica. Svojo mladost bom zakopala med samostanske zidove, — nikdar več ne bom objela Almanzorja, nikdar več mi ne bodo vijolice pripovedovale, kako mu je, — zame je izgubljen za večno. Gorje mi, to je torej konec!
Krista je zapustila hišico in šla z duhovnikom po gozdu.
—	Krista, — reče duhovnik, — odpeljal te bom v samostan, da se boš odrekla svetli in položila prisego. Globoko v peklenskem gozdu stoji samotna kapelica. Tam boš pokleknila pred oltar in prisegla, da se boš odrekla Almanzorja in da bo odslej tvoji duši in tvojemu srcu gospodoval samo Bog in nihče drugi.
Noč se je spuščala na zemljo, vsak trenutek jebilo bolj temno. Krista je komaj še videla duhovnika in mu sledila, — čutila je, kako ji ginejo moči.
Takrat pa jo je duhovnik zgrabil za roko in jo potegnil za seboj, hodil je vedno hitrejše in se ni zmenil za to, da je trnje in drugo ostro grmičevje ranilo Kristo.
Tedaj se je duhovnik naenkrat u-stavil.
Nekaj korakov pred njima je stala kapelica že napol porušena in mah biti to lepa zgradba, sedaj pa je bila kapelica ženapol porušena in mah je pokrival zidove.
Na oltarju je sedela sova z zelenimi očmi.
V začetku je Krista mislila, da je to iz kamna izklesan kip, kmalu pa se je prepričala, da je bila ptica živa
Duhovnik je ukazal Kristi, da mora poklekniti.
—	Krista, prisezi mi, — je dejal duhovnik, — da boš pozabila na Almanzorja. Izjavi mi slovesno, da nanj ne boš več mislila, da ga boš
odbila, če bi se nekoč vrnil k tebi, da boš hladna napram njemu, tuja in brezčutna,
Kristi se je zdelo, da sliši zvoke trobente sodnega dne, ko je poslušala te strašne besede.
—	Dvigni roko in prisezi! — reče duhovnik počasi in slovesno pogleda Kristo.
Sova je zahreščala.
—	Prisegam, — reče Krista z drhtečim glasom, — da bom Almanzorja — —
—Ne morem — je vzkliknila Krista nenadoma. — Ne, ne morem se ga odreči, — to je strašno, častiti oče, kar od mene zahtevate, — vze-mit3 mi življenje, — toda priseči vam ne morem, — ne morem!
—	Moraš! — zavpije duhovnik.
—	Moram? — je vprašala Krista in se stresla. — Mar je na svetu moč, ki me more prisiliti k temu?
—	Na svetu jemoč, ki te lahko prisili k temu! — je vzkliknil duhovnik in preteč dvignil svojo desnico. — Deklica, zapomni si, na svetu je moč, ki te tudi lahko uniči! Ali hočeš že na zemlji vzeti nase vse strahote peklenskega trpljenja? Mar bi rada živela življenje mučenice? Še enkrat te vprašam: Ali boš prisegla?
—	Ne bom! — je zavpila Krista in ušla od oltarja. — Trdno sem prepričana, da ni božja volja, da bi se odrekla svoje ljubezni. Mar ni Bog dejal: Ljubite se, ljudje? Ne, ne, in tisočkrat ne, ničesar ne bom obljubila, ne bom prisegla, ne bom se odrekla Almanzorja, -— verovala bom vanj, ljubila ga bom do smrti.
Zaslišala je strašen grom, kapelica se je stresla.
Skozi okno je udarila strela, — Krista je zagledala vilo iz diamantnega jezera, — po prekrasnem belem telesu so padali njeni gosti lasje.
—	Krista! — je vzkliknila vila. — Zakaj nočeš priseči? Ali še vedno u-paš, da se bo ljubljeni vrnil k tebi? Vedi, da živi Almanzor v moji pala.
či. Nate je že zdavnaj pozabil, vedno so okrog njega moje najlepše nimfe, sleherno noč pa leži v mojem naročju in pije z mojih ustnic bla-ženstvo.
—To ni resnica, — je zavpila Krista, — to je laž. Da bi moj Almanzor pozabil name? Ha, duhovnik, sedaj vidim, da si me zvabil v past, — ti sploh nisi duhovnik, ti si —
—	Če ne verjameš mojim besedam, Krista, — vzklikne vila, — poglej sama in se prepričaj.
V kapelici je postalo tako temno, da Krista ni mogla videti niti pedi pred seboj.
Zunaj jedivjal -vihar, lomil je staro drevje peklenskega gozda, iz daljavo pa je prihajalo strašno grmenje.
Naenkrat pa se je ozadje kapelice razsvetlilo.
Krista zagleda Almanzorja.
Ležal je na postelji, glavo si je podprl z roko in sanjavo zrl predse, — okoli njega pa je bilo mnogo lepih in zapeljivih žen.
Almanzor razširi roke, objame vilo in jo potegne k sebi.
—	Krista, ali boš prisegla? — zakliče duhovnik. — Misliš li, da je tvoj Almanzor vreden, da bi radi njega izgubila večni mir in veselje nebeškega kraljestva ?
Krista se je ozrla, ker ni bil ta Videla je, da je njena sreča izgubljena, da je izgubila Almanzorjevo vero — da je izgubila vse. In vendar je še omahovala.
—	Prisezi!! — vzklikne duhovnik.
—	Nočem! — odgovori Krista.
Čeprav jo je Almanzor izdal in pozabil nanjo, mu bo ona ostala zvesta do smrti.
Samostan je nepotreben, Krista se bo vrnila v svojo hišico — in živela bo tam sama do konca.
Krista odhiti iz kapelice.
—	Obrni se, Krista! — je zaklical nekdo.
S L
S
List izdajata: *'SLOVENSKI DOM" in KONSO
S
I
S
List izdajata: *'SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Mladinski kotiček
resnici. Tedaj gre starejši brat domov in se posvetuje s svojo ženo — "Nič lažjega nego to", odgovori žena — "izkopiji jamo in nasuj v njo moke. Potem počakaj da pride lisica in jo vlovi!!"
A lisice ni bilo niti tistega dne, niti sledečega — nikoli več je ni bilo. Moka v jami se je pokvarila in brat-skopuh je utrpel škodo.
Košiša Vsevolod, dijak.
ANKA PEČE
Vode v jamico nalila in prsti je nanosila, s peskom drobnim osolila in je kruhek zamesila.
Potlej dela hlebčke, torte in potice vsake sorte. Joj, to se gostili boste ako pridete v goste...
In tako vam peče Anka neumorno, brez prestanka. Le oblekca prej vsa bela zdaj je polna — znakov dela.
Jožef Mihelič, dijak.
Jože Grbine:
Na paši
Le malokdaj je pritekel Rožančev Nejček tako naglo iz šole kakor to popoldne. Hitro je odložil svojo torbo na polico. Mater je zaprosil za kos kruha. Med tem, ko mu je mati rezala kruh, jo je zaprosil: "Danes bi šel rad na pašo. V šoli so nam naročili, naj si ogledamo pastirje. V kratkem bomo pisali šolsko nalogo o pastirjih...." Tako je povedal sinko svoji mamici.
"Prosim te ,ljuba mamica, če mi dovoliš na Črnile, kjer Čemažarjevi pasejo krave", je zaključil prošnjo mamin ljubček.
Mamica je prikimala fantiču v potrdilo, da grelahko na pašo.
Joj, to je bil Nejče vesel materinega privoljenja. Kar so mu dale noge, tako je tekel s kosom kruha v roki.
Na Črndlah je bilo že vse živo. Tam je bil otroški paradiž. Koščevi, Ro.
pasovi, Kruharjevi in Čemažarjevi so že pasli krave.
Živina se je razlezla po travniku, sprva je hodil vsak pastir za kravami svojega gospodarja, kasneje pa so se naveličali pažnje, zato so se zbrali na robu travnika, kjer se je začenjal gozd in so stopili v krog.
Nejčku je bilo močno všeč, če ga je katerikvat poslal Čemažarjev Polde z naročilom, naj gre zavrnit govedo, da ne bo silila v škodo.
Nejček je tedaj še bolj močno poprijel za šibo in jestekel za tremi Čemažarjevimi kravami. Ena je bila svetle, druga temne, tretja pa mešane barve. Nejček je dobro vedel, da kličejo Čemažarjevi svoje krave: Belka, Sivka in Črna.
"Heeej! Hijoooo!"... je klical Nejček in vihtel šibo toliko časa, da je spet segnal krave nazaj bližje gozda. Živina pa se je čez čas spet pomaknila naprej in Nejček je moral spet zavračati razbeglo živino.
Da, tako življenje na pašniku mu
je godilo na vso moč!
*
Kmetje so zvozili že večino pridelkov domov. Le repa in korenje je še tičalo v zemlji. Sonce je še ožar-jalo pokrajino, prave toplote pa že ni več imelo. Bolj za oko in za okras jesenske pokrajine, vse zlate in rumene, je to pozno jesensko sonce, kakor pa za toploto.
Eden izmed pastirjev pripomni: "Sonce se bo kmalu pomaknilo za Veliki vrh. Tedaj nas bo zazeblo. Dajmo zakuriti!", je primaknil fantič.
"Oh, to bi bilo imenitno, če bi res zanetili ogenj!!", so mu brž pritrdili ostali.
Čemažarjev Peter, ki velja za kolovodjo na Črnilah se tudi ogreje za nasvet. Vedel je, da bodo že vsi drugi doma, preden bo smel domov tudi sam. In tedaj bo že precej hladno.
"Alo! Pobje!" je odločil Polde. Ti: Franci in Metka, pa Gašperlinov Tomaž pojditev gozd po dračja. Na. berite tudi suhega listja, da se nam bo grmada prej prijela. Tonči in
in Janko pa naj nalomita vej in jih pri vlečeta, da bo zadosti kuriva!"
O, da bi znali otročaji ubogati tako naglo doma! To bi bili zadovoljni njihovi starši. V trenutku so vsi, ki jih je Polde pravkar naštel, popustili druščino in so stekli v gozd po dračja, listja in kolja. Vsak je hotel čim preje izvršiti, kar jim je naročil Čemažarjev. Kmalu za tem so se že vračali s polnimi naročji iz gozda.
Polde pa je medtem razposlal že drugo gručo pobičev.'Ene je poslal po krompir, druge pa po kostanj.
Jej, to je bilo veselje, ko so prinesli na pašnik tudi krompirja in kostanja.
Vse se je gnetlo okrog Poldeta. Ta je zložil na tla nekaj suhega dračja in ga je obložil z listjem. Kmalu se je prikazal plamen in Polde je spretno prislanjal večja debla in kratko nato je zagorela na Črnilah mala grmada.
Mladina je poskočila od veselja in si veselo mencala roke.
"Dajmo, naložimo na ogenj krompirja in kostanja", je svetoval tedaj Nejček.
"O, je še prezgodaj. Vidi se ti, da si na pašniku novinec", ga je poučil Polde, pa spet brž nadaljeval: "Počakaj, neugnanec, da se polena raz. gore in se napravi kaj žerjavice. Potem pa bomo imeli imenitno peko. Vem, da takega kostanja in krompirja še nisi grizel, kakor ga boš danes,' se mu je dobrikal Polde.
"Joj, joj!", je opazil nekdo iz družbe, da se je medtem razbežala vsa živina... Pastirji so se le preveč zamaknili v ogenj in drva, na živino pa so pozabili. Zato so Nejčka in nekaj ostalih novincev pognali, da so stekli preko travnika do živine. "Hijo, hot!", so glasno klicali in pognali živino nazaj.
Ko so dospeli pastirski pomočniki spet h kresu, še nista bila niti ko. stanj niti krompir zadosti pečena.
Del mladine se je naveličal čakanja zato so z veseljem sprejeli nasvet Goričanovega Pepčka, ki je velel, naj gredo na gugalnice.
"Kam neki'?", je pomislil Nejček, ki ni videl nič takega kar ni bilo podobno gugalnicam.
"Tudi jaz grem poleg", je zaprosil Nejček in Goričanov Pepček in ostali so mu dovolili. Stekli so do grmovja, ki je oklepalo travnik Črnile na eni strani. Tam so imeli pastirji svoj cirkus. Dolge in prožne leskove veje so povezali med seboj s srobotom. Manj korajžni so se spravili bolj v nizke veje, drugi, zlasti fantiči, ki so bili vajeni spenjanja po drevju, so zlezli bolj v visoke veje. Kakor jata razboritih vrabiČev, so naglo zasedli vsak svojo vejo. T«> je bilo petja, kričanja in vriskanja, ko so se začeli poganjati na pastirskih guganicah. Nejčku je bilo sila všeč tako igranje. Krepko se je oprijel ene izmed vej, na drugo pa se je trdno postavil. Nato se je pričel nagibati naprej, potem pa spet nazaj. Kakor bi ga gonil močan veter, tako krepko se je poganjal veseli dečko.
"O, le poženi se še bolj!", mu je svetoval sredi kričanja Goričanov Pepček.
"Mene poglej! Tako me nosi, kakor bi bil barka sredi viharja.:.. "> se je bahal Pepček.
Nejček se je ozrl v Pepčka, ki se-je oklepal vej nad njim in ga je zanašalo sem pa tja tako močno, da je tudi njega.samega zamikalo, da bi ga gnalo talco, kakor njegovega znanca.
(Dalje prihodnjič)
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
LISICA IN SIROMAK
Živel je siromak, ki ni imel ne hiše ne postelje ter je pod dvema deskama zraven poti bedno životaril in iz dneva v dan čakal smrti. Imel pa je skrinjo brez dna, v kateri je hranili nekaj moke. Lisica zavoha moko, izkoplje pod skrinjo luknjo ter se najé moke. Ker je moka bila slaba in od vlage pokvarjena, lisica pa stara, ji je postalo slabo. Vse bi se še dobro izteklo, da ji ni v želodcu začelo obupno kruliti. Siromak se je od čudnih glasov prebudil. Takoj ugane, da je lisica v skrinji, zato stopi na luknjo, da lisica ni mogla pobegniti, potlej pa odpre skrinjo, izvleče preplašeno lisico in jo priveže za drevo.
Tedaj se obrne lisica k njemu in ga po človeško nagovori: "Ne stori mi nič žalega; tebi moka tako ali tako ne bi nič koristila. Danes bi jo pojedel, jutri bi pa bil ravno tako lačen kakor včeraj. Na vzhodu, dan hoda od tu je velik gozd, sredi njega stoji zlat in srebrn hrast. Pove-dem te tja. Tam lahko vzameš, kar ti drago, in obogatiš!"
Siromak jezadovoljen in se odpravi z lisico na pot. Dolgo hodita in naposled prideta v temen gozd...
Končno prispeta do hrasta. Ves je bel in rumen in vse se na njem blešči in lesketa. Siromak odtrga nekaj vejic in jih vtakne v malho.
"Ali imaš dovolj?" vpraša lisica.
"Dovolj imam!" odgovori siromak.
"Dobro je tako!" pravi lisica. — "Skromnost te varuje nesreče. Zakaj čim zaide sonce, se priklati volk in vsakega, ki ga najde, takoj raztrga!"
Ko pride siromak domov, si kupi lepo posestvece in postane prav imo-vit.
Pa je imel siromak starejšega brata, ki je bil velik skopuh in mu je bil zavisten, zato ga nekoč nahruli: "Kje si pa ukradel denar?"
Brat mu pove vse po pravici in
Kri sta se jeozrla, ker ni bil ta glas prav nič podoben glasu duhovnika in vile.
Zagledala je angela v dolgi beli obleki, v roki je držal meč, pri njegovih nogah pa je ležala kača, kateri je odsekal glavo. Angelovo obličje pa je bilo dostojanstveno in lepo.
—	Krista, — reče angel, — prestala si preizkušnjo. Angel sem, ki varuje nedolžne, — od tega dne boš srečna, srečna s svojim Almanzor. jem. Z zvijačo in s prevaro so ti ga ugrabiti, boriti si semorala z močno nasprotnico, toda sedaj si zmagala. Vrni se v svojo hišico in bodi srečna!!
Krista je šla iz kapelice v gozd in jo mahnila proti svoji hišici. Že od-daleč je zaslišala:
—	Krista, — moja Krista! — in Almanzor ji je prihitel naproti z razširjenimi rokami.
—	Almanzor, — Almanzor, — se. daj te zopet imam!!
Krista je jokala, — Almanzor jo je objel. — Vrnil se je k njej, da bi se ne ločila nikdar več.
139. POGLAVJE
Sen — spoznanje
—	S tem bi končal svojo pripovedko o Kristi in Almanzorju, — reče doktor Betalesi in vstane s trave. --Mislim, da mi ni treba še posebej pripomniti, da mlada zaljubljenca nista zapustila gozda, ostala sta v svoji hišiei, kajti diamantno jezero jima ni moglo biti več nevarno.
—	Aleksander, lahko si misliš, da sta bila od tega trenutka srečna. Kjer sta ljubezen in zvestoba združeni, ne more nihče skaliti nebeške sreče!
Doktor Betalesi je umolknil. Tudi Aleksander Potemkin je vstal in sa-njavo zrl predse.
— Čudna pripovedka, — reče Potemkin, — prav za prav pa niti ni pripovedka. Povsod so Kriste, Al-manzorji in vile, ki so pripravljene uničiti srečo.
Naenkrat pa je zaihtel in seliitro obrnil vstran in odšel.
Doktor Betalesi ga začudeno po. gleda.
Potemkin se ni mogel tako hitro pomiriti, ko ga je doktor Betalesi dohitel, je bil še vedno razburjen.
_ Prijatelj, vrniva se domov, —
i'eče Potemkin. — Bojim se, da bi srečala carico, ki se po navadi ob tem času sprehaja po parku s svojim spremstvom.
Potemkin prime mladega francoskega zdravnika za roko in se vrne z njim domov.
V vrtnem paviljonu sta našla že pogrnjeno mizo.
Ko sta poobedovala, je Potemkin odšel v svojo sobo, doktor Betalesi pa je napisal nekaj pisem.
Popoldne sta odigrala nekaj partij šaha in tako je počasi minil dan.
In zopet sta se našla v skupnem salonu pod rdečo svetiljko. Med večerjo se nista mnogo pogovarjala, oba sta se bavila s svojimi lastnimi mislimi in molčala. *
Ko se je Potemkin zdramil iz za. mišljenosti, je odbila ura že enajst.
—	Oprosti mi, prosim te, dragi prijatelj, — reče Potemkin doktorju Betalesi ju, — ker te nocoj že zapuščam. Utrujen sem. Minulo noč sem zelo slabo spal.
—	Tudi jaz bom šel k počitku, — odvrne mladi francoski zdravnik, — jutri bo konec najinega samotnega življenja.
—	Zakaj jutri ? — vpraša Potemkin hitro in pogleda v skrbeh mladega zdravnika.
—	Če se ne motim, bo jutri v Carskem selu italijanska noč, — reče
doktor Betalesi. — Njeno Veličan. I -stvo je zaželelo, da boš pri njej. Nje- ! ■ nim gostom se boš prvikrat pokazal : brez črne obveze okoli očesa.
—	Srečen bi bil, če bi lahko ostal tukaj in če mi ne bi bilo treba prisostvovati tej svečanosti, — vzklikne Aleksander jezno.	I
Pa tudi kljub temu bi ne imel mi- ; tu, ker se bo proslava vršila v vs^u prostorih parka, pa tudi v tem vrtnem paviljonu.
Razumem te, dragi doktor, ti bi rad pokazal svoj uspeh drugim ljudem.
—	Ne, tega ne nameravam, — odvrne doktor Betalesi mirno, — tega tudi ne bi rad, kajti jutri zvečer se bom že nahajal na potovanju. Ne bom ostal v Carskem selu, niti v Pe. trogradu.
—	Kaj? — vzklikne Potemkin.
_ Aleksander, hotel sem te prositi, da bi mi dovolil jutri zjutraj odpotovati.
Odpotovati?
—	Da! — odvrne doktor Betalesi pridušeno.
—	Toda kam?
—	Vrnil se bom v svojo domovino, v Parizu me čakajo moji bolniki.
—	Mar hočeš že oditi, — reče A-leksander Potemkin in prime svoje-_ ga prijatelja za roko, — mene pa pustiti tukaj ? Saj sva se komaj spoznala, pa naj bi se že zopet ločila?
Doktor Betalesi skomigne z rameni in ne odgovori.
—	Ne, ne smeš še oditi! — vzklikne Potemkin. — Če pa greš, grem tudi jaz s teboj!
—	Aleksander!
—	Da, šel bom s teboj! — odvrne Potemkin kljubovalno. — V Carskem selu in v Rusiji ne bom ničesar izgubil!
—	Tzgubil boš caričino milost! — reče zdravnik/
—	Ravno ta milost me sili, da
odidem daleč, — odvrne Potemkin.
—	Nočem več, dabi me obsevalo solnce caričine milosti, ne ljubim ie,
—	pretvarjati se moram in se siliti k ljubezni, — to pa so diiševne muke, katerih ne morem več prenašati.
—	Čudno! — reče zdravnik. — Zakaj ne ljubiš sedaj carice? Nekoč pa si jo brez dvoma ljubil?
Potemkin je napravil nekaj dolgih korakov po salonu. Roka, ki je držala cigaro, je vztrepetala.
—	Nikdar je nisem ljubil! — vzklikne Potemkin. — Dal sem se samo zapeljati, — preslepilo me je njeno bogastvo in razkošje, sredi katerega je živela, — to je stara povest in groza me jeo njej govoriti.
—	Ti veš, Betalesi, kaj bom storil. Iskal bom tisto deklico, — tako dolgo jo bom iskal, dokler je ne bom našel, potem pa jo bom prosil odpuščanja in morda — morda bom zopet našel svojo srečo in življenje, ki je vredno, da ga človek živi.
—	Morda pa svoje sreče ne bom več našel, — pristavi Potemkin po kratkem molku. — Potem bom moral pač prenesti usodo, ki sem si jo sezidal sam, — sedaj moram naposled porušiti vse mostove za seboj.
—	Lahko noč, prijatelj, — lahko noč! Ob kateri uri nameravaš odpó-
' tovati?
—	Zjutraj — ob šestih.
—	Prav, skrbel bom, da se bom zbudil, — poslovil se bom od tebe jutri zjutraj.
Potemkin stisne zdravniku roko in gre proti vratom.
—	Aleksander! — zakliče za njim zdravnik.
—	Kaj želiš, prijatelj?
—	Zadnje dni si mnogo govoril o neki deklici, rad bi vedel, kako se imenuje. Ali mi ne bi hotel povedati njenega imena?
—	Kako se imenuje? — vzklikne mladi knez. — Imenuje se Elizabeta
Voroncov.	'
—	Elizabeta^, — vpraša mladi francoski zdravnik. — Lepo ime, zapomnil si ga bom.
—	Plemenito ime, — vzklikne A-leksander Potemkin, njegove poteze na obrazu pa so pohtale izredno nežne, — zelo lepo ime, nosim ga v svojem srcu.
Tvojega in njenega imena ne bom nikoli pozabil, — Elizabeta — Betalesi, ta dva imena, — Betalesi Elizabeta —
Potekin je naenkrat zaječal, — kakor prikovan je stal na pragu svoje sobe. Pogledal je mladega francoskega zdravnika, potem pa se je hitro obrnil.
—	Elizabeta — Betalesi, — je za-mrmral Potemkin zamišljeno in de-jal:
—	Lahko noč, prijatelj!
In Potemkin je hitro zaprl vrata za seboj, ko pa je sedel na svojo postejo, si je pritisnil obe roki na senci in zamrmral:
—	Elizabeta — Betalesi, — čud-" no, ta dva imena sta si tako sorodna, — kakor da —
Knez je vstal in stopil k svoji pi' salni mizi.
S trepetajočo roko je segel po pero in napisal na košček pairja ime Elizabeta pod njim pa ime Betalesi.
—	Iste črke, — je razburjeno za-šepetal Potemkin ter pogledal phi-ho proti vratom, ki so ga ločila od salona. — Elizabeta — doktor Betalesi — sveti Bog! — toda ne, ne, to iii mogoče, — toliko sreče bi ne mogla biti namenjeno meni, ki sem hudoben in grešen, — toda vendar — ta obraz, te oči, — in ta glas! Oh, jaz norec, mar sem bil zares tako zaslepljen, da nisem začutil njene bližine?
—	Elizabeta — Betalesi, — dv» ¡ akorda, dva cveta —
(Dalje priihodnjič)