Rešitve Uporaba metodologije TAD in UML za razvoj aplikacije TRANZIT Nad|ii Da m I j Šišenska 27, 1000 Ljubljana nadja.damij@uni-ij.si Izvleček Članek obravnava uporabo dveh objektno usmerjenih metodologij. To sta TAD in UML. Metodologija TAD je primerna za uporabo na področjih prenove poslovnih procesov in razvoja informacijskih sistemov. Značilnost te metodologije je v tem, da za razvoj informacijskega sistema uporablja različne tabele. UML je znan kot zbirka osmih diagramov, s katerimi si pomagamo pn načrtovanju objektno-orienti ranih projektov. Za implementacijo korakov obeh metodologij obravnavamo delovni proces Tranzit, kije le eden izmed delovnih procesov, ki sestavljajo poslovni proces Trgovanje, Na koncu je podana tudi primerjava med omenjenima metodologijama. Abstract The aim of the artlclc is to represent the use of two object-oriented methodologies: TAD and UML. TAD metodology is suitable for use in the field of business process reengirie&ring and information system development. This metodology uses several specific tables to develop the information system. UML is known as a set of eight diagrams which could be used to design object-oriented projects. This article illustrates the use of both metodologies in developing a transit information system. The article also shows a comparison between both used metodologies. 1 Uvod Članek obravnava uporabo ob j ektno-orieii tiranih metodologij TAD in UML za razvoj informacijskega sistema. Za implementacijo korakov obeh metodologij obravnavamo problem tranzitnega poslovanja. Tranzit pomeni, da podjetje blaga ne skladišči, ampak dobavitelj blago dostavi direktno kupcu, ki ga ji' naročil. Kupec v podjetju naroči potrebno blago, kjer komercialist zapiše naročilo. Ker v podjetju želenega blaga na zalogi nimajo, kontakt i rajo ustreznega dobavitelja. I ranzit se začne, ko kupec pošlje zahtevek za predračun komercialistu v podjetju, ki formira predračun in ga posije kupcu. Kupec predračun plača v celoti ali pa samo delno. Komercialist nato zaključi predračun in na podlagi zahtevka za naročilo formira naročilo kupca (vnese podatke v računalnik). Iz teh podatkov se formira naročilo dobavitelju, ki pošlje blago kupcu in račun podjetju. Komercialist kontrolira prejeti račun z naročilom dobavitelju. V primeru, da se prejeti račun ne ujema z naroČilom, skupaj z dobaviteljem reši ugotovljene nepravilnosti, nato pa preda račun v oddelek Komercialne dokumentacije. Komercialist tudi napravi račun in ga pošlje kupcu. Na podlagi tega računa referent v oddelku Saldokonti sprejme kupčevo plačilo, 2 Metodologija TAD Metodologija iabular Appl u a l ion Development (TAD) je objektno orientirana metodologija, ki se uporablja predvsem na področju prenove poslovnih procesov in razvoja informacijskih sistemov. Metod ologija predstavlja realni svet z uporabo različnih tabel. Metodologija TAD je sestavljena iz šestih faz Prva faza je definiranje problema, v Okviru katere se kreira tabela entitet. Ta tabela prikazuje predvsem vitalne analize, ki jih zahteva management na različnih nivojih organizacije. V drugi lazi opišemo funkcioniranje sistema, na podlagi katerega razvijemo tabelo aktivnosti in tabelo nalog. I retja faza je prenova poslovnih procesov, kjer se analizirajo obstoječi strateški, poslovni in operativni ulji ter se iščejo možnosti za uvedbo novih ciljev oziroma spreminjanje obstoječih. V četrti fazi se razvije objektni model. Sistem načrtujemo v peti lazi, rezultat katere je aplikacijski model. Zadnja laza pa se ukvarja z implementacijo sistema. Definiranje problema Definiranje problema se začne z intervjuji managemen-ta, tako na strateškem, kot tudi poslovnem in operativnem nivoju. Rezultati intervjujev managementa so: ■ definiranje strateških ciljev podjetja, ■ določitev izhodov, ki so povezani z definiranimi strateškimi cilji podjetja, ■ definiranje analiz za podporo odločanja, m spoznavanje organizacijske strukture organizacije, m definiranje poslovnih ciljev, ■ definiranje operativnih ciljev. u;m 1,1/1« »i! N FOR NATIKA 2001 številka 2 - tetnik IX Nadja Dami]: Uporaba metodologije TAD in UML za razvoj aplikacije T RAN Zli TAD uporablja termin entiteta, ki pomeni uporabnik, skupina uporabnikov ali izvor infornuieg, 1 .očiti moramo med internimi in eksternimi entitetami, interne entitete so tiste, ki so znotraj sistema. Eksterne entitete pa so tiste, ki niso del sistema, so pa s sistemom povezane. Za definiranje problema metodologija TAD uporablja tako imenovano tabelo entitet. Tabelo entitet razvijemo na podlagi rezultatov intervjujev z managementom, V stolpcih tabele entitet prikažemo in-teme entitete, v vrsticah pa prikažemo analize, ki so povezane s strateškimi, poslovnimi in operativnimi cilji. N ep razno križišče v tabeli entitet prikazuje, katera entiteta potrebuje določeno analizo. V skladu s prvo fazo TAD metodologije sem začela z organizacijo intervjujev z uporabniki sistema. Kot rezultat intervjujev sem definirala tabelo entitet (Tabela l}, ki prikazuje štiri entitete in analize, ki so pomembne na po* dročju tranzita. 2.2 Funkcioniranje sistema 1 a faza je sestavljena je iz treh korakov: identifikacija aktivnosti, definiranje nalog ter identifikacija delovnih in poslovnih procesov. Aktivnosti Za identifikacijo aktivnosti, ki jih uporabniki izvajajo pri svojem delu, je potrebna nadaljnja organizacija intervjujev z vsemi uporabniki sistema. V ta namen metodologija PAD razvije posebno tabelo, ki se imenuje tabela aktivnosti. Tabela je strukturi rana tako, da so v stolpcih predstavljene entitete, medtem ko so aktivnosti zapisane v vrsticah. Istočasno s tabelo aktivnosti razvijemo tudi tabelo nalog, ki podrobno opisuje posamezno aktivnost. Ne praži 10 križišče (i,j) v tabeli aktivnosti pomeni, da entiteta definirana v stolpcu j opravlja določeno nalogo znotraj aktivnosti i, kjer je 1_____št.aktivnosti in j = 1,,..,št.entitet. Posamezna aktivnost lahko vsebuje eno ali več nalog, ki jih lahko opravlja ena ali več ZAHTEVE ENTITETE ANALIZE Komercialist Vodja programa Direktor sektorja Direktor za grosizem Poročilo po dobaviteljih * * * 3 'U Poročilo po artiklih na različnih nivojih OE * * O o: O a. Poročilo o prodaji po strankah * * Poročilo o prodaji po artiklih * * tabela 1: Tabela entitet za proces Tranzit entitet, V tabeli aktivnosti definiramo horizontalno in vertikalno povezavo. Horizontalna povezava pove, katere entitete sodelujejo pri izvajanju posamezne aktivnosti. V ta namen uporabljamo dve črki: S in T, kjer S pomeni vir (Source) in T pomeni cilj (Target). Črka S v križišču (i,j) pomeni, da je entiteta j izvorna entiteta za aktivnost i. 1 o pomeni, da entiteta ) izvaja neko nalogo v okviru aktivnosti i. Črka T v križišču (i,j) pomeni, da je entiteta j ciljna entiteta za aktivnost i. To pomeni, da sprejme nek vhod od dane izvorne entitete. Ena aktivnost ima lahko eno ali več izvornih in ciljnih entitet, zato črki S in T indeksiramo z indeksom izvorne entitete. Vertikalna povezava ponazarja vrstni red aktivnosti za vsako entiteto posebej. To pomeni, da V okviru vsakega stolpca definiramo vrstni red aktivnosti entitete, definirane v tem stolpcu. Pri tem uporabimo črki P in U. črka I' pomeni predhodnik (Predecessor), črka U pa ponazarja naslednik (Successor). Črka P v križišču (i,j) pomeni, da je aktivnost i predhodnica določene aktivnosti (določenih aktivnosti), označene s črko U v koloni j. Črka U v križišču {i,j) pomeni, da je aktivnost i naslednica druge aktivnosti {drugih aktivnosti), označene s črko I1 v koloni j. Katerakoli aktivnost ima lahko eno ali več predhodnic in ravno tako eno ali več naslednic. Zato sta črki I1 in U indeksirani /. indeksom predhodne aktivnosti. Poudarili je potrebno, da vertikalno povezavo definiramo samo pri internih entitetah. Za razvoj tabele aktivnosti sem organizirala intervjuje s predstavniki naslednjih oddelkov: Komerciale, Programov, Vhodov za DDV, Komercialne dokumentacije in Saldo kontov. V tabeli aktivnosti (Tabela 2) j t1 predstavljenih sedem entitet in deset aktivnosti. Prvih pet entitet je internih, zadnji dve pa sta eksterni. Prva aktivnost 'Zahteva za predračun' pomeni, da kupec zahteva od komercialista predračun. To označimo tako, da zapiSemo S(, v križišče (1,6) in Th v križišče (1,1). Druga aktivnost Formiranje predračuna' pomeni, da komercialist kreira predračun in ga pošlje kupcu, zato to označimo z zapisom S, v križišču (2,1) in T, v križišču (2,(i). Tretja aktivnost Plačilo predračuna' pomeni, tla kupec plača (delno aii v celoti) predračun in o tem obvesti komercialista. Na podlagi tega napišemo S„ v križišče (.1,6) in Th v križišče (3,1), Vse ostale aktivnosti označimo z uporabo istega koncepta. Vertikalno povežemo aktivnosti vsake interne entitete. 1'ako naprimer je v zvezi s prvo entiteto, prva aktivnost 'Zahteva za predračun' predhodnica druge aktivnosti 'Formiranje 2001 številka ? - tetnik IX u/mnihniii NFOR M ATI KA 87 Nadja Dami]: Uporaba metodologije TAD in UML za razvoj aplikacije T RAN Zli predračuna', kar označimo s Pt v križišče (1,1) in U, v križišče (2,1). Druga aktivnost 'Formiranje predračuna' je predhodnica tretje aktivnosti 'Plačilo predračuna', zato zapišemo l\ v križišče (2,1} in U2 v kri/išče (.1,1). Vse ostale aktivnosti vertikalno povežemo po istem konceptu. 2.2.2 Naloge Vsaka aktivnost je sestavljena iz ene ali več nalog in zaseda eno vrstico v tabeli aktivnosti, Naloge določene aktivnosti so označene /. nepraznimi križišči v vrstici te aktivnosti. Za definiranje nalog razvijemo posebno tabelo, ki jo imenujemo tabelo nalog. Tabela nalog je organizirana tako, da so naloge podane v vrsticah, medtem ko so karakteristike nalog definirane v stolpcih tabele. I/ tega sledi, da vsaka naloga, ki je predstavljena / nepraznim križiščem v tabeli aktivnosti, zaseda eno vrstico v tabeli nalog. Vsaka naloga je predstavljena s šifro Kir kjer K pomeni nalogo ( I ask), i in j so indeksi vrstice m stolpca, kjer je naloga definirana v tabeli aktivnosti. V stolpcih tabele nalog definiramo lastnosti nalog kol so: opis, čas, pogoj in vhod/izhod, V stolpcu Opis podamo kratek opis naloge. Čas lahko uporabimo za določanje Časa, potrebnega za izvajanje naloge. V stolpcu Pogoj lahko definiramo vse pogoje, ki so potrebni pri opisani nalogi. V stolpcu Vhod/Izhod pa definiramo vse vhode in izhode, ki so povezani z nalogo Kir Tabela 3 prikazuje tabelo nalog pri primeru Tranzit. Vsaka naloga je predstavljena skladno z zgoraj opisanim korakom. 2.2,3 Delovni procesi in poslovni procesi V tem koraku analitik analizira tabelo aktivnosti in poskuša grupirati aktivnosti v ustrezne grupe. Vsaka grupa aktivnosti predstavlja določen delovni proces, I/ tega sledi, da je delovni proces zbirka ene ali več aktivnosti in zato zaseda eno ali več vrstic tabele aktivnosti, Analitik nadaljuje delo z grupiranjem delovnih procesov v ustrezne grupe. Vsaka od teh grup predstavlja določen poslovni proces. Skladno -■ tem korakom sem ugotovila, da tvorijo vse aktivnosti tabele 2 delovni proces 1'ranzil, kar sem definirala v drugem stolpcu tabele. Tranzit je eden od delovnih procesov poslovnega procesa trgovanje, kar sem definirala v prvem stolpcu tabele aktivnosti. 2.3 Prenova poslovnih procesov Ta faza se ukvarja z možnostjo izboljšanja funkcioniranja sistema. Prenova poslovnih procesov je metoda za identificiranje, definiranje in implementiranje sprememb (VVatson, ¡994}. To je možno doseči z vzpostavljanjem Entitete 12 3 4 Aktivnosti Komercialist Vodja Referent Referent (Komerciala) programa (Vhod (Programi) za DDV) dokurne.) 5 Referent (Komerc, konti) 1. Zahteva T6 za predračun Pi 2. Formiranje Si predračuna UjPJ 3. Plačilo \ predračuna 4, Zaključitev Si predračuna U3P.: 5, Zahtevek za naročilo p5 6. Formiranje Si Ti naročila M5Pfi Po 7. Podpis vodje h S3 U6 P; 8. Pošiljanje Si naročila dobavit. U7P» 9. Pošiljanje t7 računa v odd. Vhodi za DDV Pii 10. Vnos računa v T3 S3 knjigo računov PlO u9 Kupec Dobavitelj (Saldo- Sfi Ti S6 Tabela 2: Tabela aktivnosti za proces Tranzit 88 (f(A>nitiifllNFGRMATIKA 2001 'Številka2-letnik IX 7 S Nadja Dami]: Uporaba metodologije TAD in UML za razvoj aplikacije T RAN Zli ustrezne povezave med strateškim, poslovnim in operativnim nivojem organizacije. Strateški nivo organizacije je predstavljen z. analizami, definiranimi v tabeli entitet, in povezanimi s strateškimi cilji organizacije. PosiOvni nivo organizacije je predstavljen z analizami, ki so defnirane v tabeli entitet, povezanimi s poslovnimi cilji. Poleg tega pa je poslovni nivo predstavljen z množico poslovnih procesov* definiranih v tabeli aktivnosti. Operativni nivo je ravno tako predstavljen z določenimi analizami v tabeli entitet, ki so povezane z operativnimi cilji. Ta nivo je tudi predstavljen z množico delovnih procesov, definiranih v tabeli aktivnosti. Z namenom izvedbe te faze se ustanovi projektni tim. Tim je sestavljen iz analitika in predstavnikov vseh treh nivojev organizacije. Projektni tim analizira obstoječi strateški plan in obstoječe Strateške cilje ter predlaga ustrezne spremembe oziroma nove strateške cilje, če je to potrebno. Ustrezno s spremembami na strateškem nivoju se predlagajo spremembe v poslovnih ciljih, po potrebi pa tudi novi poslovni cilji. Spremembe v poslovnem planu se morajo odražati na operativnem nivoju tako, tla se izvedejo nujne spremembe v delovnih procesih ali da se uvedejo novi delovni procesi in nove aktivnosti. Ker se ta primer ukvarja s samo enim delovnih procesom, ni bilo ne potrebe ne možnosti za izvedbo te faze. 2.4 Objektni model Četrta faza metode TA D obravnava razvoj objektnega modela. Ta faza je sestavljena iz dveh korakov. V prvem koraku identificiramo razrede objektov, njihove atribute in asociacije. Informacije o razredih dobimo z analizo tabel entitet, aktivnosti in nalog. Običajno začnemo z. analizo tabele nalog. Posebno skrbno analiziramo vsak opis, podan v stolpcu Opis. Nadaljujemo z, analizo vhodov in izhodov, definiranih v Stolpcu Vhod/Izhod. Poleg tega analiziramo tabelo aktivnosti in tabelo entitet. Rezultat omenjenih analiz je množica razredov, njihovih atributov in asociacij, ki jih uporabimo za razvoj začetnega objektnega modela, V ta namen uporabimo tri vrste struktur, ki lahko eks isti rajo med razredi in atributi. To so: Je-del (is-part-of), Je-povezan-z (is-associated-with) in le (isa). Struktura Je-del se uporablja za prikaz., da je lahko neka stvar konstruirana oziroma kreirana iz določenih elementov oziroma komponent. Na primer: Ime je-del Stranka in Naslov Je-del Stranka opisuje agregacijo atributov razreda Stranka. Nadalje NarociloArtikel jedel Naročilo opisuje agregacijo razredov. Struktura Je-povezan-z se uporablja za prikaz obstoja določene asociacije med dvema razredoma. Na primer: Naročilo Je-povezan-z Stranka Opisuje asociacijo med razredoma Naročilo in Stranka. Struktura Je se uporablja za opis dedovanja med razredi. Iz opisa sledi, da v prvem Karakteristike AKTIVNOST Koda naloge OPIS ČAS POGOJ VHOD/ IZHOD 1. Zahteva za predračun Kupec pošlje zahtevek po predračunu komercialistu. 2. Formiranje predračuna ^2.1 Komercialist formira predračun in ga pošlje kupcu. Predračun 3. Plačilo predračuna Komercialist sprejme plačilo predračuna. Predračun 4. Zaključitev predračuna ^ Komercialist zaključi predračun. Predračun 5. Zahtevek za naročilo K5.I Kupec pošlje zahtevek za naroČilo komercialistu. 6. Formiranje naročila Komercialist formira naročilo in ga pošlje vodji programa. Naročilo 7. Podpis vodje Vodja programa podpiše naročilo in ga vrne komercialistu. Naročilo 8, Pošiljanje naročila dobavitelju Ka.i Komercialist pošlje naročilo dobavitelju. Podpisano naroČilo Naročilo 9. Pošiljanje računa v odd. Vhodi za DDV ^9,3 Referent sprejme račun. Dobaviteljev račun Dobaviteljev račun 10. Vnos računa v knjigo računov ^10.3 Referent zavede račun v knjigo računov in ga pošlje komercialistu. Račun Tabela 3: Tabela nalog za proces Tranzit 2001 - Številka 2-lelnik IX j/j* ji atoutht FOR M AT IKA Nadja Dami]: Uporaba metodologije TAD in UML za razvoj aplikacije T RAN Zli koraku razvijemo začetni objektni model z uporabo strukture |e-del in Je-povezan-z. V drugem koraku poskušamo organizirati razrede tako, da implementiramo dedovanje med razredi z uporabo Je strukture. Dedovanje je najzanimivejši element objektnega modeliranja. Dedovanje pomeni identifikacijo in definiranje sistema hierarhij med razredi tako, da pod-razred lahko podeduje atribute in operacije nadrazre-da. Skladno s prvim korakom te faze prikazuje slika 1 objektni model procesa Tranzit. 2.5 Načrtovanje Peta faza se ukvarja z načrtovanjem sistema. Faza je sestavljena iz dveh korakov. V prvem identificiramo operacije objektnega modela. V drugem koraku razvije analitik tako imenovani aplikacijski model. 2.5.1 Operacije Identifikacija operacij teče na podlagi opisov nalog v tabeli nalog. V hi namen mora analitik dodobra analizirati vsak opis obravnavane naloge in iz Opisa identificirati operacije, ki so povezane z enim ali več razredov objektnega modela. Slika 1 prikazuje objektni model obogaten z operacijami, ki sem jih definirala z analizo opisov v tabeli Aplikacijski model Aplikacijski model predstavlja preslikavo informacij zbranih v tabelah. Aplikaciji m odej je sestavljen iz več delov. Prva dva dela sta izdelana iz. informacij, registriranih v tabeli entitet, Prvi del prikazuje vitalne analize, drugi pa probleme za podporo Odločanju. Ostali deli aplikacijskega modela so izpeljani iz tabele aktivnosti. Za vsak poslovni proces kreiramo poseben del aplikacijskega modela. Slika 2 prikazuje aplikacijski model obravnavanega problema tranzita. Prvi del modela prikazuje poročila, ki so povezana s tranzitom, drugi pa prikazuje delovni proces i ranzit in njegove aktivnosti. Aplikacijski model predstavlja preslikavo informacij zbranih v tabelah., Aplikacijski model je sestavljen iz več delov. Prva dva dela sla izdelana iz informacij, registriranih v tabeli entitet. Prvi del prikazuje vitalne analize, drugi pa probleme za podporo odločanju. Ostali deli aplikacijskega modela so izpeljani iz tabele aktivnosti. Za vsak poslovni proces kreiramo poseben del aplikacijskega modela. Slika 2 prikazuje aplikacijski model obravnavanega problema tranzita. Prvi del modela prikazuje poročila, ki so povezana s tranzitom, drugi pa prikazuje delovni proces Tranzit in njegove aktivnosti. PODJETJE naziv NASLOV MEiTO HAR AH I Alti IK1L kcwa namočena (toočha PAKlSAMAJlOLItlllNA UAUAI rofust +4 kiftii tn_fiftročito PLAČNIK davčna^ST ['RŽAVA DOBAVI! I-L J KONTAM j-i^j^A NAF10CII 0 DA1UM NAfiN NAROitj* PATLIMJOSTAVF NAČHJJOSIAVE VKiTA JU6AVE CCPREMA DATLW OCf-KEME | 'ii i SFRA [»-■nAiNijMuirv POREKLO ENOTA rtm piidiafuf! b'llld'ti J'-'- i". -J'' Zlptt ¡'.' <1 ¡ranjen ShrSfii ("V.vViir ,'lt1,t ihlS/^iQ Slika 5: Diagram zaporedij Kreirati predračun «INFORMATIKA 2001 ■ številka 2 ■ letnik IX Nadja Dami]: Uporaba metodologije TAD in UML za razvoj aplikacije T RAN Zli komercialist prekliče vnos predračuna v bazo podatkov, ker orodje RaUonal Rose ne dovoljuje prikazovanje alternativnih tokov na istem diagramu. 3.2.2 Diagrami sodelovanja Diagrami sodelovanja poudarjajo povezave med objekti ter povezave med objekti in akterji, ne pa trajanje posamezne interakcije. Tako prikazujejo strukturo sistema. Diagrami sodelovanja prikažejo sporočila, ki potujejo med objekti ter med primarnimi akterji in objekti. Predstavljajo lahko celoten primer uporabe ali pa samo del. 3.3 Razredni diagram Diagrami razredov se ukvarjajo s sistemskim načrtovanjem. Razred je opis skupine objektov, ki imajo enake atribute, operacije in relacije; torej razred predstavlja skupino objektov s podobnimi lastnostmi in skupnim obnašanjem. Vsak objekt je primerek nekega razreda. Razredi med seboj niso v interakciji, lahko pa so v medsebojni interakciji objekti iz različnih razredov. Diagram razredov torej prikazuje množico ra z reci o v in relacij med njimi. Predstavlja statičen pogled sistema. Diagram razredov prikazuje javne in privatne operacije ter lastnosti razredov. Izdelamo ga na podlagi informacij iz diagrama primera uporabe in diagramov zaporedja. Lastnosti posameznega razreda ugotovimo s pomočjo primerov uporabe, medtem ko nekatere operacije razberemo iz diagramov zaporedja, Razrede določimo iz opisov primerov uporabe. Povezave med razredi spadajo v tri kategorije; Asociacija med dvema razredoma: en razred ne zahteva obstoja drugega razreda. Vsak razred ima enako odgovornost v partnerstvu. Predpostavimo jilt s polno črto, ki povezuje oba razreda. Generalizacija: pomeni, da je vsak objekt razreda posebna verzija objekta drugega razreda. Generalizacijo prikažemo s trikotnikom usmerjenim k .starševskemu objektu, Agregacija (sestavljena agrega cija): je relacija med razredoma, kjer en razred ne more obstajati brez drugega razreda. To je ponavadi enosmerna relacija, ki je prikazana z rombom. Lastnosti razredov dobimo iz tekstualnih opisov primerov uporabe. Operacije razredov dobimo iz analize vsakega zaporednega diagrama. Ce objekt pošlje sporočilo drugemu objektu, to pove, da je potrebno definirati operacijo znotraj objekta, ki prejme sporočili), pri čemer pa ima lahko več razredov enake operacije. Slika i prikazuje diagram razredov za proces Tranzit. 3.4 Aktivnostni diagrami Aktivnostni diagrami so podobni diagramom poteka. Uporabljajo se lahko v različne namene in sicer za prikazovanje delovanja sistema, za opis primera uporabe ali za podoben opis operacjjirazrednega diagrama. 4 Primerjava metodologij V ta namen bomo uporabili kriterije, ki jih v svojem prispevku Object-Oriented Technology predlaga avtor [osie Lam (Lam, 1997) : 1. kriterij: ustreznost metodologije za definiranje zahtev in pokrivanje faz razvoja programske opreme. 2. kriterij: koliko vplivajo razvijalčeve izkušnje z metodologijo na uporabnost metodologije. 3. kriterij: kakšno podporo ima metodologija. 4. kriterij: enostavnost metodologije za uporabo in razumevanje, V povezavi s prvini kriterijem ugotavljam, da metodologiji temeljita na različnih konceptih. UMI, pokriva vse faze razvoja programske opreme z uporabo različnih diagramov kot so diagrami primerov uporabe, zaporedja, sodelovanja, razredov, aktivnosti in drugi. TAD metodologija bazira razvoj programske Opreme na tabelah entitet, aktivnosti in nalog. Poleg tega razvija model objektov in aplikativni model. Drugi kriterij govori o vplivu izkušenj z metodologijo na uporabi metodologije na dejanskem primeru. Ugotavljam, da je za učinkovito uporabo ene ali druge metodologije potrebno nekaj izkušenj razvijalca, vendar mislim, da za uporabo UMI potrebujemo veliko več izkušenj. V zvezi s tretjim kriterijem ugotavljam, da ima UML dobro razvilo podporo, ki razvijalca pripelje do implementacije, medtem ko je podpora metodologije TAD še v razvoju. Glede na zadnji kriterij menim, da sta obe metodologiji jasni in razumljivi za uporabo. Moje mnenje pa je, da je uporaba tabel y metodologiji 1'AD enostavnejša in natančnejša, kot pa risanje diagramov pri UMI -ju. Slabost UMI.-ja je ta, da v končni fazi dobimo precejšnjo število diagramov. Vsak diagram predstavlja določeno delovanje sistema. Posledica tega je, da sistem postane neobvladljiv pri razvoju kakšnega večjega informacijskega sistema. Prednost metodologije TAD je v tem, tla tabela aktivnosti omogoča prikazovanje delovanja celotnega sistema, kar omogoča razvijalcu obvladovanje sistema. Nadaljna prednost je v enostavnem prehodu iz. faze analize v fazo načrtovanja s prevedbo tabele entitet in aktivnosti v aplikacijski model. 5 Zaključek Eden največjih problemov tradicionalnih metodologij razvoja informacijskih sistemov je v nepovezanosti, ko 2001 -številka 2-letnik IX rifXíJiriíiiídNFQRMATIKA Nadja Damij: Uporaba metodologijo IAD m UML ira razvoj aplikacije TRANZIT projekt napreduje iz faze konceptualnega modeliranja, v fazo načrtovanja in kasneje v fazo implementacije. Razvijalo UML-ja so vložili precej truda v izdelavo metodologije in orodja, ki omogoča spojitev korakov razvoja informacijskega sistema, vendar pa še zmeraj obstaja nepovezanost med različnimi koraki UML-ja. Metodologija TAD je i/jema v svoji edinstveni specifikaciji konstruktov modeliranja, v katerih uporablja enostavne tabele za popolno specifikacijo sistema tako v fazah analize kol načrtovanja in implementacije. Metodologija TAD povezuje tabele in elemente tabel v celovit načrt sistema. Uporablja iste elemente tako za prikaz strukture kot tudi za prikaz funkcionalnih odvisnosti končnega sistema. Zahteve uporabnikov, ki so definirane v prvi fazi, so ponovno uporabljene in preizkušene v zadnjih fazah metodologije. Ta natančna implementacija zahtev uporabnikov je vključena neposredno v postopek metodologije TAD. 6 Literatura in viri Damij Talib: Development of a Hospital Information System using the 1AD M et hod. Journal of the American Médical Informâtes Association, Chatsworth. 5(1998), 2, str. 16-20. Damij Talib: An Object-Oriented Methodology for Information Systems Development and Business Process Reengineering. Journal of Object-Oriented Programming, Chatsworth, 13(2000). 4. str. 23-34. Watson Gregory H,; Business Systems Engineering: Managing R re a ¡(through Changes for Productivity and Profit. John Wiley & Sons, New York, 1994, 287 sir. Sturm Jake: VB6 UML Design and Development, Wrox Press. Birmingham, 1999, 581 str. Rumbatigh James, Jacobson Ivar, Booch Grady: The Unified Modeling Language Reference Manual, Addison Wesley Longman Inc., Reading. Massachusetts, 1998, 550 str. Larman Craig: Applying UML and Patterns. Prentice Hall, 1998, 507 str. Unified Modeling Language version 1,1. [URL: http://www.rational.com/uml/resources/ documontation/formats.jsp], lb.05.2001, Lam J.: Object-Oriented Technology. [URL: http://disc.cba.uh.edu/~rhirsch/spring97/lBrTiV hope.htm). 12.05.2001. ♦ Nadja Damij je Študentka četrtega letnika na tkonomski fakulteti v Ljubljani na smeri Poslovna informatika. V kratkem bo zagovarjala svoje diplomsko delo s področja objektnoorientiranega modeliranja. ¡ijmmh,ui\ NFOR M ATI KA 200) številka 2- letnik IX