Položnice za »Slovenskega Gospodarja« dobite pri vseh župnih uradih (razven v Prekmurju) in na vseh poštah. Umrl je upokojeni gospod župnik v Jurkloštru Jurij Cvetko na svojem domu pri Podčetrtku. Pokopan je bil v soboto na pokopališču pri Devici Mariji na Pesku. Bodi mu lahka, zemlja rojstna! Teččiji duhovnih vaj v prvem četrtletju 1930 v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Za mladeniče: od 1. do 5. februarja; od 8. do 12. marca; od 22. do 26. marca; od 29. marca do 2. aprila. — Za rekrute: od 8. do 12. februarja. — Za Krekovo mladino: od 3. do 7. januarja. — Za može: od 18. do 22. januarja; od 15. do 19. februarja; od 15. do 19. marca. — Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v Domu do 6. ure zvečer prvega dne. Za udoležbo naj se pravočasno priglase. Oskrbnina za ves čas 120 Din. Novi most čez Dravo pri Zgornjem Dupleku. Vršila se je na licu mesta pri Zgornjem Dupleku uradna komisija radi zgraditve novega mostu pri Zgornjem Dupleku in Dogošah niže Maribora. Komisijo je še razpisal bivši veliki župan. Udeležili so se komisije odposlanci velikega županstva, sedaj kr. banske uprave, oba okrajna glavarja, zastopniki okraja in občin ter zasebni interesenti. Komisija je dala okrajnemu cestnemu odboru kot pravnemu nasledniku okrajnega cestnega odbora pravico, da začne z gradbo mostu. Most bo postavljen malo višje nego je sedanji brod ter bo šest metrov širok in okoli 200 metrov dolg. Zgrajen bo iz hrastovega in mecesnovega lesa. Delo je prevzela tvrdka Spes v Mariboru, ki začne z deli že 15. decembra, ako ne bo kakih vremenskih in drugih nepredvidenih zaprek, bo most gotov do 1. oktobra 1930. Pohvalno moramo omeniti, da pri tem velikem delu sodelujejo domačini vseh občin z veliko vnemo. Ljudje darujejo les in denar, vozijo gradbeni materijal od vseh strani na lice mesta. Prav posebno pa maramo pohvaliti lastnika in upravo grada Vurberg, ki je dala deloma brezplačno, deloma po nizki ccni dragoceno hrastovino in mecesne za novi most. Brodska zadruga odstopi celotno premoženje za most in claRi odbora te zadruge so pridni kot mravlje, samo da bi se čimprej uresničita dolgoletna želja prebivalstva na levefti in desnem bregu Drave glede zgradiive tega mostu. Povdariti še moramo, da je nekdanji mariborski okrajni zetstop, v katerem so bili skoro sami nemški purgarji, bil gluh in slep za to zgradbo. Tudi graški deželni odbor ni hotel ugoditi zahtevam slovenskega deželnega odbornika Robiča. Ko pa je prišel okrajni zastop v slovenske dQlavne roke, pa se je takoj začelo s predpripravami za to važno delo. Pred voj« no bi bil lahko okrajni zastop zgradll most z malenkostnimi sredstvi, a do-! nes bo stala ta zgradba vsega skupaj približno milijon dinarjev. Ali ste že povedali sosedu, znancu in prijatelju, ki še iU naročen na »Slovenskega Gospodarja1«,1 da se »Slovenski Gospodar« zavezujij izplačati prostovoljno podporo Diia 1000 vsakemu celoletnemu naročniku» če bi ga v letu 1930 zadela nesreča po»' žara njegove hiše. Povejte čimpreje! Napad pri belem dnevu. V nedeljo, dne 8. decembra je bil napaden od nQ-> znanca z nožem ob 4. uri popoldne gostilničar pri brodu preko Drave pril Dupleku Lešnik. Neznanec je Lešnika tako zdelal z nožem, da ga je prepeIjal mariborski rešilni oddlek v bolnico. Izropana irafika. V Črni na KoroSkem je bila te dni izropana trafika go» spe E. Brumen. Nočni roparji so napravili škode za 4000 Din. Statistika menjave veroizpovedi v naši državi v letu 1928. V pretcklem letu je menjalo veroizpoved 290 oseb. 182 katoličanov je prestopilo k starokatoliški cerkvi, 30 katolikov je postal« pravoslavnih, 16 protestantov, 6 judov* ske veroizpovedi, 2 mohamedanske in eden se je upisal za brezverca. Od pravoslavnih so prestopili štirje h katoliški veri, sedem k starokatolikom, eden je postal protestant, trije judje in eden mohamedanec. Od starokatolikov jd prestopilo h katolicizmu 13, 2 k pravoslavnim in 1 k judom. Enajst judov sa je spreobrnilo h katoliški veri, 1 židov je postal pravoslaven, 1 oseba pa protestantske veroizpovedi, ena turške»vere. Trije protestanti so postali katoličani in eden pravoslaven. Od mohamedancev je prestopil le eden v pravoslavi«. Sedem sultancviii udov lirja štiri milijarde Din. Družina umrlega sultana Abdul Hamida, ki je bil ob prestol v revoluciji leta 1908, se je lotila milijardske zahtcve. Pri sultanovi družini gre za sedem udov z veliko sinovi ter hčerami. Dediči brez zapuščine dobro znajo, da bi jim odbil novodobni diktator Turčije Kemal paša vsako podporo. — Pokojni sultan mož in oče je imel veliko premoženja v francoskih, angleških ter italjanskih denavnih zavodih. Tožba za štiri milijarde Din je naperjena proti pravkar omenjenim bančnim podjetjem. Tvomiea našifc društvenih znakov, Vsako društvo ali organizacija ima svoj posebni znak, katerega je videti na proah, za klobukom ali kje drugje. Društveni znaki so navadno lepo, da umetniško izdelani. Matična tvornica znakov je v Švici z imenom »Hu;:;uerim« v mestu Le Locle. Tukaj je vse polno najboljših umetnikov, ki izdelujejo naitnanjše osnutke za znake, katcre potem izdela in razpošilja širom sveta zgoraj omenjena tvrdka. Kako lGvijo Indijancl krokodile? — Nemški naravoslovec je objavil te dni doživljaje na lovu z Indijanci v republiki San Salvador v Osrednji Ameriki. Nemec poroča, da je hotel uloviti par krokodilov vadi kože. Indijanci so se tnu takoj ponudili, da ga spremijo na nevarni lov in mu bodo pokazali, kako znajo oni zajeti krokodilsko zver. Prav zgodaj zjutraj so sedli: naravoslovec in dva Indijanca veslača v čoln, da se popeljejo na jezero, v katerem so bili javljeni krokodili. Spredaj v čolnu je čepel eden Indijanec in zadaj eden. Oba sta hitro in tiho veslala, dokler nismo zagledali proti sredini jezera vse polno kljunov, ki so moleli izpod vode. Krokodili prespijo noč v vodi in radi dihanja je videti pri spanju od krokodila samo obe nosnici, kateri drži žival izpod vodne ptfvršine. Hitro smo se pognali proti dvema največjima nosnicama in zadeli s čolnom ob nju. Speči krokodil se je vsled sunka prebudil in hušnil proti dnu. Naenkrat so se pokazali Eračni mehurčki na mestu, kjer se je poglobil za nekaj časa. Koj je zavrtulil na površju večji mehur. Spredaj čepeči Indijanec je zagrabil za železno harpuno, ki je bila pritrjena na vrv. Z bliskavico jo je zasadil v vodo na mesto, kjer se je bil pravkar razblinil oni veliki zračni mehur. Čez par trenutkov se je pordečila voda in od harpune zadeta žival je priplavala na vrh. Pri pogledu na čoln in na preganjalce se je zopet potopila, a harpuna jo je spremIjala na vrvi. Pri drugem priplavanju na vrh je krokodil že toliko izkrvavel, da sta ga potegnila Indijanca k čolnu in mu je zasadil eden z izredno izurjenostjo riož v roga prosti obroč med glavo in hrbtom. Na ta način so ujeli trije eno jutro prcd solnčnim vzdohom štiri velike krokodile-. Seve je ta način lovs zelo nevaren in ga zmorejo le Indijanci. Pcgrebni običaji židov v ZakavkaznK umirajočemu židu pridejo prijatelji in znanci čakat, da^nu nastopi poslednja ura. Ko domnevajo, da. je dušn žo zapustila telo, planejo k ripmn icv -,nr zavijejo vrat. To delajo prav pri poslednjem izdihu, a da bi ne biJ: prekasni, storijo to takoj, ne ozira/e se na zlovoljne in pikre besede sorodnikov. Se pa je že tudf često primerilo, da je umirajoči pri tem početju še prišel k sebi in hodil potem ozdravljen z zasukano glavo. Toda običajno ga to usmrti. Mrliču oblečejo nato srajco, ga nalože na nosila ter ga urnih korakov odneso na pokopališče. Tamkaj izkopljejo jamo, dva metra globoko, v kojo ga položijo s trebuhom k zemlji tako, da je zasukano lice obrnjeno kvišku. Ko položijo mrliču ob strani še sekiro, pilo, dleto, jedila in pijače, da bi si mrtvi zamogel izsekati pot k nebeosm, in nekoliko drobnega denarja, da si ž njim plača vstopnino skozi nebeška vrata, ga zagrebejo ter jedo vroča pečena jajca in zakričijo dvakrat: »Ti pečeš moje srce, a jaz pa pečem tvoje.« Potem se pri grobu upijanijo in naposled odliajajo plesoč proti domu. Ka Japcnskem fe dovoljeu ples le za pcliicletne, Japonsko časopisje je pričelo v zadnjem času srdit boj proti novodobnim plesom, ki teptajo moralo v blato pohujšanja in spolnih bolezni. — Radi te časniške opozoritve je izdal poveljnik policije v japonskem glavnem mestu Tokio stroge odredbe. — Vsem Japoncem obojega spola je prepovedan pod 21 letom prestop plesnih dvoran. Vse plesne zabave se morajo zaključiti ob pol enajstih v noči. Posestniki plesnih lokalov morajo voditi natančen seznam udeležencev plesnih zabav in nadzorstveni vpogled. Odrasle osebe, ki hočejo plesati, morajo poprej zabeležiti Jastnoročno v seznam svoje ime. Prevozna blatjajna. Prebivalci predmestij severoameriškega mesta Los Angeles so bili na ulicah presenečeni nad čudnim prevoznim sredstvom. Bil je to oklopni avtomobil, iz kojega obstranskih odprtin so štrlele cevi strojnic; brzeči avtomobil so spremljali drugi osebni z do zob oboroženimi možmi. Čudni voz ni bil nič druzega nego blagajna, ki zbira dnevno pri predmestnih trgovcih denar in ga odpremlja v veliko banko v mestu. Avtomobil se ustavi pred vsako večjo tvrdko. Iz osebnega voza izstopi bačni uradnik, ki sprejme od trgovca v spremstvu dveh oboroženih mož denar in ga spravi v oklopni avto. Tako so se zavarovali v zadnjem easu izriajdljivi Amerikanci napram napadom na avtomobile, ki prevažajo večje denarne svote. Na kakšen način izkazujejc nekateri narodi čast. Zelo različni so načini, s katerimi nekateri narodi izkazujejo čast. Nad gornjim Nilom (Afrika) izkazujejo tamošnji prqbivalci čast s tem, da odprejo usta široko, a jih potem zakrijejo z roko. — Todajovci pa na ta način, da odprto desnico dvignejo na čelo ter pri tem palec položijo Pri ljudeh, ki so potiti, preutruje tii, za delo nezmcžai, povzroča naravna »FRAN!! JOSEFOVA« grenžica prosto krož.enje krvl in poveča duševno in delavno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, da je »FBANZ JOSEFOVA« voda odlirno vrednosti tudi za duševne delavce, živčiio oslabele in ženske kot riobro odvajalno srodstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ¦ n Jn.=TS!ii.jT;ih trgovinah. 1116 na nos. O nekem eskimonskem kraju se trdi, da kroži običaj počastiti dotično osebo s tem, da jo potegnejo za nos. Blakmore omenja temu prav slično, da Arabci izkažejo svojo čast človeku s tem, da ga s palcem in kazalcem povlečejo za nos. Potovalec Rihard Buhta piše, da mu je Niambarašehworid — a to je bilo v dotičnem kraju znak izredne časti in zaupanja — napljuval med oči. Po nekaterih otokih Tihega Oceana, v gotovih pokrajinah hindostanskih in v mnogih delih Afrike se smatra kot znak posebne časti, da se obrnejo k tujcu 8 hrbtom. Mnogi Polinezi in Malajci sedejo kadar se pogovarjajo s kakšno odllčno osebo. Kitajec se pokrije s klobukom, ako razpravlja s svojim predstojnikom; tudi ni v Kini castna stran. desna, kakor pri nas, nego leva. Način, s kakoršnim na otokih Priateljskih poročevalec svojega poglavarja pozdravi, opisuje Cook (čitaj Kuk, angleški plovec) tako-le: Ko je pristopil poročevalec izvestit to ali ono, je pridvignil ta nogo kakor konj, podložni se je dotaknil stopala s svojimi prsti. Opaziti je bilo, da je vsakdo imel pravico na naveden način izraziti poglavarju svojo čast, kolikokrat je hotel. V Loarigu je poskakovanje znak časti, na otoku Fidže pa ples. Niti eden Indijanec preprostega rodu v Pernanski ni stopil obut v hišo solnca. Da je popoklekovanje na neočiščenih prostorili bilo znamenje pobožnosti in domače počastitve in da je še, ni treba omeniti. Tudi je božanje nog še danes v obicaju, kakor v mohamedanski Perziji, tako v mestu Tibera. Častitim župnim uradom. Ker nekateri župni uradi že naročajo velikonočne spovedna listke, uljudno prosimo, da bi tucli ostali župni uradi doposlali naročilo, ker se pri skupnem tiskanju režija zmanjša in cena zniža.