Poštnina pavSalirana. Leto I., štev. 21. V Ljubljani, četrtek dne 16. septembra f920. Posamezna štev. 60 Vifl« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno ...... 15 „ za zased, ozemlje. 300 „ za inozemstvo. . . 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. V>]L Telefon št 72. Upravnfštvo: Sodna ulica št. & Telefon št. 36. Ilačrcir.ptii.ček. un(8 HM* tmm to* prati Ljubljana, 15. septembra. Deželna vlada za Slovenijo je mi- j nistrskemu predsedniku sporočila, da je prisiljena podati demisijo zaradi | odrejene evakuacije cone A od stra- Oemisija liuMiansK« deželne vfafte. ("Ponovljeno iz posebne izdaje ,.Jutra"' od dne 15.0. pop.) Ljubljana, 15. septembra. J Ljnbijana, 15. septembra. Demi-Z ozirom nc dejstvo, da jc plebi- ^jsU sklep deželne vlade, za katero scilna komisfiji v Celovcu sklenila \si°ji v Um vprašanju ves narod. ni naše vojske in orožništva, ki ni\ včeraj, da se ima naše vojaštvo u-mafc rekrutirano v plebiscitnem ozemlju. J niti iz cone A, ne da bi se poprej aH Ta sklep je glasen protest proti I istočasno umaknila ii/iKjanska bri-plebiscitni komisiji, ki pač trdi, da J gada iz beljaškega ozemlja na itali-en naš orožnik, rojen na Goriškem, J jonska tla, dalje, da se ima umakniti. vpliva na čistost glasovanja, da pa j iz te cone aktivno oroži/Mvo, ki ni ena laška brigada, ki stoji pri Be- j rodom iz plebiscitnega ozemlja, in z Ijaku na meji cone A, ne vpliva nič. I ozirom na sklepe te komisije v vpra-Čisto jasno je, da se mora ljudstvo I šanju nadzorstev, je deželna vlada v vznemirjati, ko v neposrednji bližini I izredni plenarni seji danes dopoldne vidi laške pomočnike onih, ki so v j sklenila podati demisijo. maju 1919 morili in ropali po naših I Ta sklep jc predsednik deželne , --.- , -— selih, internirali naše zavedne roja- j vlade nemudoma sporočil predsedni-; kakor žeKta naša sovražnika Italijan ke in ki danes groze vsem s krvavo j ku Vesnicu. | w koroški Nemec. osveto, ki so za Jugoslavijo. Plebis-|n i .... r. ... . . . . Umirali pri pIsMim zalem n za mM is. je oster izmz protesta proti pristra-nosti plebiscitne komisije, ltalera je od prvega pečctlca storila vse, da korakoma izrine našo upravo iz cone A in da- izpodkoplje moralni ugled »ia še države. Koroško ljudstvo stoji zvesto na strani Jugoslavije, zato pa ga treba sirahovati z italijansko in avstrijsko invazijo in mu odvzeli oporo v naši upravi. Naša zmaga pri plebiscitu je sigurna, vendar si ne smemo dati dopasti, da se vse zgodi tako, citna komisija, ki zapira oči pred tem dejstvom, je očiviano pristranska. Plebiscita pod tem moralnim pritiskom že v naprej ne prinnznamo. Italija je po tf Annunzijevih igrab Beograd, 15. septembra. (Izv.) [Klub demokratsko zajednice je imel danes plenarno sejo. V razgovoru je izgubila pravico, da se ji verjame, I bil pooblastilni zakon, ki ga hoče vlače bi tudi obliubila, da ne bo vkora1 1 - *■• 1 • - — ! kala v cono A. sebno važnost na to, da pospešijo demokrati rešen je tc zadeve brez vsakega odloga in da se povišek izplača uradništvu že prihodnjega* prvega. da spraviti pred parlament. V tem-Klub jc naložil ministrom soglasno, zakonu zahteva vlada, da ji da par- da naj to zadevo smatrajo za naj- Še krivičnejši je ukrep glede orož- llament pooblastilo, da postanejo vee nujnejšo notranjo zadevo in jo v mi-nikov. Ti orožniki so edini, ki more-1 naredbo zakon, izdane od dne 1.1.1 nistrskem svetu rešijo takoj. Tretja jo jamčiti za red, kakor je vladal v 11919 naprej od katerekoli vlade, in točka je bila debata o poslovniku za coni A od junija 1919. Orožnika nelda bodo v bodoče vse naredbe, izda- j bodočo konstitnanto. Ugotovilo se je, moreš čez noč vzgojiti. Policija na I ne od vlade, imele veljavo zakona, j da je bil stari načrt poslovnika pre-licu mesta ad hoc poklicana v služ-1 Demokratska zajednica je ta predlog' nešen iz ministrstva za konstituanto bo, v tako kritičnem času ne more I soglasno odklonila, ker ne more dati kot ostanek Protičevega ministrova-biti kos težavam, ki so že in ki še j vladi takšnega generalnega pooblasti-bodo. Namesto reda, ki jamči vsa-1 la in bilanco. Pripravljena pa je gla-kemu. da tajno in svobodno glasuje, I sovati za neke konkretne predloge, bo plebiscitna komisija izzvala ne-1 Druga točka dnevnega reda je bilo red in kaos. Čemu? I uradniško vprašanje. V debato so Demisija deželne vlade je naper-1P096^ z daljšimi govori ministra jena pred vsem proti plebiscitni ko- Kukovec ir. Svetozar Pribičevič misiji, ki napeljuje vodo na avstro- ter poslanec Kibnikar. Prva dva sta italijanski mlin. Plebiscitno komisijo referirala o poteku ministrske seje in zadeva odgovornost za krize, ki mo- \ 0 <=®danjem stadiju uradniške zade-rejo privesti do tega. kar mi ne že- ve< tretji je pa opozarjal na to, da Umo: da se plebiscit ne bo vršil. 136 uradništvo proletarizira vsled be-Izrečno moramo ugotoviti, da de- i ^ in .da ^ na ljubljanskem trgu misija deželne vlade ni plemenska dra^lf 26 fdaj enaka beograjski, manifestacija razburjenja proti ukre- raTO,?tako tudl *lede oblaihl in obut" pom centralne vlade. Gosp. Vesnič, Ive' £lača Pa "a Je za polovic manj-Jd je v plebiscitni stvari dal potrebne P** Poslanec kibnikar je polagal po-instrukrij"e, je naš odlični politični ... nja brez vednosti sedanje vlade. Dc mokratska zajednica zahteva, da se Protičev projekt vrne vladi, ki naj izrazi svoje mnenje o njem. Sledila je debata o prehrani pasivnih krajev. Naglašalo se je vehko pomanjkanje živil, ki nastopa že sedaj, zlasti v Dalmaciji. Klub je izbral poseben odsek poslancev, ki bo imel jutri sejo, na kateri se bodo predložili konkretni predlogi za prehrano pasivni krajev. [Nadaljnje točke so zadevale organizacijo stranke. Končno je zajednica z ozirom na nesramne napade klerikalnih in klubaških časopisov izrekla popolno zaupanje ministru Svetozarju Pribioevicu. Nemiri v Italiji trajajo. Rim, 14. septembra. Kovinski de-lavei še vedno sami gospodarijo v tvoruicah, ki so jih zasedli. Pogajanja z industrijalci vodi v imenu kovinskih delavcev splošna delovna zveza, ki jc stavila kot predpogoj vsakega sporazuma sprejem zahteve po dovolitvi delavske kontrole nad produkcijo v tvornicah. Mod tem so bile po nekaterih mestih zasedene nove tvornice, pri čemer jc ponekod prišlo do hudih spopadov. Delavce fo začeli posnemati tudi kmetje, ki so sc ponekod polastili zemlje, dvignivši v znak izvršenega dejstva rdeče zastave na polju. Rim, 15. sept. (Izv.) Stavka v občinskih obratih v Bresiji je popolna. V Legnanu so delavci nenadoma zasedli 4 veliRe predilnice. Delavcev je 6000 in so dobro oboroženi. V Prizzf so kmetje sklenili velik shod, na katerega jih je prišlo več kot 2000 z orožjem. Po shodu so zasedli vsa veleposestva v okolici. V Palermu je 8000 kmetov zasedlo veleposestva v okolici. Isto se je zgodilo v Corle-one. Zveza kmečkih delavcev v Bo-logni je za petek sklicala velik mečki tabor. V okrožju Montagnana pri Padovi so pri občinskih volitvah zmagali socijalisti. nasprotnik. On je vodja stranke, ki PoSpeSenO PCSCRjC U" nismo z njim v tesni strankarski Eeo2ra?' lo- (IzY:> Minister zvezi kakor drugi. Na tej poti pa se ??,»K^o P^tiko Vekoslav nas v tem trenotku nikdar ne bo na- Kukov^ ]e danes mformatlven šlo. Enostavno odkladanje odgovor- fst?n®k,z referenti vseh ministrstev, nosti z ene na drugo ramo ne bi bilo da ,lzdela konkreten načrt za mun-niti lepo niti moralno dejanie Ko- strskl ko!mte PJ? ^^ "radniske-roški problem je problem vsrca na- vprašanja. Dosežen je sporazum roda in usodno bi bilo vesti v boj ^ ®ot?l Predlog Zastopnik urad-plemenske instinkte. Mi si nič nepri-mstva dezetae vlade bratske je bil krivamo, da en del odgovornosti za PnsoteP ® ,Ie imel pooblastilo za zate, da se da koroški Slovenec od nem- ^P30^ Slovencev, sirih teroristov in laških bajonetov 10Q§O finSninCSS Od" drugače strahovati kakor naš goriški bora £arina in urafS« « - ne« tudi « i nfskovpraJanje. Mi se odgovornosti bati ne smemo. L Be®1frad'. 15- »J* Naše ljudstvo v coni A je trdno za 011 odbor ]C danes nadaljeval raz-Jugoslavijo. Vendar iz principa mo- Zaključil ]e, da se ra enkrat prenehati nadaljno popu- 50 fanna pLaceva a ^ vPaPirJu ščanje. Nam sovražna politika pk- m kronsko-dinarski nasi valuti, ne biscitne komisije ne sme ostati brez Pa,vec v-zlatu in ^ valufa. Pozval jasnega odpora. Kot tak protest ie jeJ1hnancnefa 5VnJlstra' nal brez demisija deželne vlade utemeljena. ^^ "redi. Glede sprarambe po- »r __, ... Isameznih tanfnih postavk je zaklju- Krškem pa bomo morali, ko\m finančni odbor, da naj ^ izbere S^Si ZVZ,POtl ^'V* narodnega predstavnica komite nrlTZZnh nf t ',' S petih članov, ld bo v sporazumu s novih metodah, po geslu samopo-1 ^nistrom pfea lieka- tere carinite postavke. V uradniškem vprašanju je finančni odbor sklenil, da se položaj naših uradnikov disciplinarnim potem moči. sane kvalifikacije. Večina finančnega odbora je nastopila proti temu projektu in je izrazila mnenje, da bi na ta načjn utegnili nastati spori met cariniki Srbijanri in Prečani, kakor tudi da se pri tej važni stroki ne morejo imenovati uradniki brez potrebne kvalifikacije, ker bi to bilo na veliko škodo carinskega prometa. K zadnjim nemirom na Hrvatskem. Beograd, 15. septembra. (Izv.] Po razpravi o uradniškem vprašanju je prišel na včerajšnji seji ministrskega sveta na dnevni red predlog poslanca Bukžega gleda sklicanja ta j ne seje narodnega predstavništva, na kateri naj bi vlada poročala o vzrokih zadnjih nemirov na Hrvatskem; Dr. Vesnič in dr. Irumbič sta se izrekla proti predlogu, na kar je bilo sklenjeno, da odgovori vlada na to stvarno interpelacijo na javni seji narodnega predstavništva dne 23. t m. Sfirssftokronski ban-kovsi z zeienim tiskom Zadnja iz Pariza došla pošiljatev j nikakor ne sme poslabšati in da se naših stodinarskih bankovcev ima re- j dotične določbe, ki so bile namera-lacijo 100 dinarjev = 400 kron tis-Ivane, odnosno ki so veljale v prej-kano namesto rdeče v zeleni barvi. I šnjem srbskem zakonu, ukinejo. V zagrebških denarnih zavodih se I V finančnem načrtu je zahteval fi-je zaradi tega mislilo, da so to falzi-1 nančni minister, da bi carinski straž-fikati. Zagrebška podružnica Narod-Iniki iz Srbije in Črne gore, ki so se ne banke SHS je stvar takoj pojasni-1 med vojno dobro ohnašali, postali la, nakar se je poleglo razbuijenje. I magacjnerji, četudi nimajo predpi- Beograd, 15. septembra. (Izv.) Kakor je izvedel naš dopisnik, je zagrebška agrarna direkcija sporazumno z banom prve dni nemirov na Hrvatskem zahtevala, da sc v treh žn-panijah, kjer so bili nemiri, ustavi izvajanje agrarne reforme. Minister za agrarno reformo dr. Križman je zahtevo odločno odklonil in zaukazal zagrebški agrarni direkciji, da se mora agrarna reforma ravno v imenovanih treh županiiah nemudoma izvesti. Vodstvo statističnega urada v Beogradu je prevzel vseučilišč profesor iz, matioda dok fcf — " Giolitti pred senatom Rim, 15. sept. (Izv.) V petek 17. t. m. se sestane senat. Senator Tassoni je vložil interpelacijo o mnogih slučajih zlorabe uradne oblasti, zaprav-ljivosti in zanemarjanji v javni upravi. Drug senator predlaga spomenik Battistiju v Trentu in Sauru v Kopru. Nato pride na vrsto finančni zakon. Giolitti bo dal v senatu obširna pojasnila o konferencah v Ai>: les Bains. Javnost pričakuje te izjave z zanimanjem tembolj, ker Giolitti doslej še ni dal nobene takšne izjave. Giolitti je danes prispel v Rim. NaSe ioSstvo v Printerju. Trst, 15. sept (Izv.) Italijanska viacla namerava otvoriti slovensko gimnazijo v Ajdovščini. Primorski Jugoslovani ogorčeno odklanjajo tak šno rešitev šolskega vprašanja v zasedenem ozemlju, ker ne more srednja šola biti v vasi, ki nima potrebnih uradov, knjižnic in drugih pogojev mestnega ozračja, potrebnega za vzgojo mladine, dalje nima dovolj stanovanj. Primorski Jugoslovani zahtevajo svoje šole v mestih. 0'Annunzio ni zasedel otokov. Rim, 14. sept „Agenzia Štefani" izjavlja, da so neresnična poročila nekaterih listov, da so (f Annunzi-jeve čete zasedle otoke Rab, Cres in Krk. Oboroževanje Arnavtov. Bakar, 15. septembra. (Izvirno.) Parnika „Croatia" in „Knin" sta se vrnila iz Albanije, kjer sta nameravala izkrcati municijo, čemur se je pa proti vil tamoenji zastopnik Amerike. Skadar, 15. septembra. Pred kratkim je dospelo iz Sv. Ivana Medovan-skega v Skadar 30 voz s hidroplani, 500 italijanskimi puškami, 300 zaboji municijo in šestimi strojnicami. Kastratih se nahaja vojska, ki šteje približno -iOOO mož. Glavna voditelja te vojske sta Sulee beg in Baj-ramcur. Dne 15. t. m. je dospelo v Skadar sedem vagonov municije. Poljaki zasedli Vladimir Volinjski in Kowel Varšava, 15. sept. (Poljska brz. agencija) Frontno poročilo od 14. t. m.: Boljševiške čete, katerim se je posrečilo vdreti v okolico Rohatvna, smo zadržali ob reki Swirzi. Na ostalih frontah Male-Poljske mir. ski vojni minister je z ozirom na frontni položaj in na bližajočo se zimo odredil delno demobilizacijo. Demisija češke vlade. Praga, 1-1. septembra. Večerna izdaja ..Prava Lidvi'" naznanja, da bo danes ali jutri o.i-topilo celokupne ministrstvo. Sledila mu bo uradniška vlada. Dosedanji ministri doktor Beneš, dr. Ivngliš in dr. Hotovee ostanejo v vladi. Kot bodoči ministrski predsednik se imenuje dr. Cer-ny, predsednk moravske deželne uprave. Za ostale resorte prihajajo v poštev državni tajniki ali pa prviod-dclni načelniki. Kandidat za ministrstvo za narodno branibo je general Ilu.-ak, načelnik vojaške pisarne predsednika llasarjka. Obsodba morilcev Tisze. Budimpešta, 15. septembra. (Izvirno.) Vojno sodišče je" danes razglasilo obsodbo proti morilcem 'lisce. Dva fcta bila obsojena na vešala, eden pa na 15 let no ječo. Kaše južne meje. Pariz, 14., 15. septembra se odpelje iz Pariza jugoslovenska, bolgarska in grška komisija za določitev, južnih mej. Jugoslovenska in bolgarska komisija odpotujeta 20. t. m. na tri točke grške meje, kraljestva SHS. in Bolgarskega, tam še sesta-neta z grško komisijo, ki dospe iz Soluna. Vsa komisija ima sestanek tik mesta Tulbe. Pri Sokalu so naše čete prekoračile Bug in v krvavem boju zadale sovražniku krvave izgube. Naše v boju z Budjennijevo konjenico prodirajoče divizije so zasedle Wladimir-Wolynski, pri čemer so ujele 3000 sovražnikov in uplenile 36 topov, dva oklopna vlaka, 3 popolnoma nepokvarjena letala, 4 železniške loko-notive, 300 vagonov in veliko mno-ino vojnega materijala. V ozemlju 3resta Litovskega se vrše znatni bo-I Snoči so litvanske čete, navzlic emu, da se je napovedalo premirje, napadle naše oddelke in prodirajo v severo-zapadni smeri. Tretja poljska armada je zavzela Kowel in pri Število mandatov v novem predstavniltvi« Beograd, 15. sept. (Izv.) Državni odbor je imel danes zopet sejo. Ugo-tovil je število poslancev, in sicer za Makedonijo 55, za Srbijo 103, za Bosno 63, za Vojvcdino 44, za Hrvatsko z Medjimurjem 92. Zaradi Črne gore ni mogel sklepati zaradi pomanjkljivega materijala. Zato je odbor sklenil, da takoj dobi manjkajoči materijal pri ministrstvu. Juta prideta na vrsto Slovenija in Dalmacija. Na to sejo je povabljen tudi zunanji minister dr. Trumbič zaradi važnega načelnega vprašanja, koliko mandatov odpade na zasedeno ozemlje. Labudji spev s« Remca Ko se je bivši poverjenik za notranje stvari, Bogumil Remec, na občo tadost poslavljal od urada, je izdal na okrajna glavarstva zadnji dan strog ukaz, da morajo vse orožnike poučiti, da naj s posdmo pozor' nostjo pazijo na osebno varnost duhovnikov. Zgodilo se je namreč, da so politikujoči duhovniki bili izpostavljeni psovkam in dejanskim na. padom na agitaciji in na shodih. Bivšemu poverjeniku so se zdeli po. Htikujoči duhovniki posebno privilegirani tudi izven cerkva. Okrožnica g. Remca je prepisana iz podobnega dekreta iz bivše papeške države, s katero Remec zamenjuje Jugoslavijo. Okrožnica spada v koš. Vsi politikah joči ljudje » eoakPKsOTtt. Tudi gfcs Novo zborovalno pravo. Ljubljana, 13. sept. Iz Beograda javljajo, da je mini strski svet sklenil razširiti sedanji prbaki zborovalni zakon na eeJo državo. Zgodilo se je to iz posebnega ozira na še zelo zaostale razmere Bosni in na Hrvatskem, kjer je posebno Laginjina vlada, poslužujoč se zastarelih določil hrvatskega zboro valnega zakona, skoraj povsem onemogočilo svobodo sestajanja. Srbski zakon, ki bo torej tudi pri nas nadomestil dosedanje določbe avstrijskega zakona, spremenjenega po odredbah svoieeasne Narodne vlade, razločuje javne in privatne zbore. Privatni zbor je tisti, ki ga sklice pojedincc osebno, na katerega smejo le posebno pozvani in ki se vrši v za prtih prostorih. Javen zbor je pristopen vsakemu ali pa gotovim vretam prebivalstva. Javnega zbora, ki se vrši v zaprtih prostorih ni treba naznaniti oblasti. Zbor pod milim nebom se mora naznaniti politični oblasti vsaj en dan popreje. Sklicati ga sm<"- vsakdo, ki uživa vsa državljanska prava. Politični javni zbori pa se ne smejo vršiti v cerkvah in šolah in na njihovih dvoriščih. Sklicatelj voui /.bor. dokler so ne izbora predsedništvo. Vodstvo zbora ima dolžnost, da skrbi za rod. Zato mora onega, ki moti zbor, odstraniti, odnosno pozvati predstavnika politične ali varnostne oblasti, da to stori. Če se pa zbor ne pomiri in je razpravljanje nemogoče, ga mora vodstvo v prisotnosti predstavnika oblasti razpustiti, sicer je odgovoren kot soudeležnik za vso, kar bi se na zboru dogodilo. Ravnotako je vodstvo dolžno opozarjati govornike, da ne govorijo nič protizakonitega ter jim vzeti v tem slučaju l>esedo, odnoeno jih odstraniti s zbora. Srbski zakon vsebuje končno posebne Vajenske določbe za gotove govorniške izgrede, kakor n. pr. objavljanje še ne dovršenih sodnijskih zadev, poziv na javna nasilja, poziv na ttepokornost proti zakonom, razžalitev vere in morale, razžaljen je kralja in članov kraljevske hiše, tujega vladarja itd. Ostra kazen zadene tistega predstavnika oblasti, ki z nezakonitim postopanjem prepreči javni zbor. Tak državni fnnkcijonar izgubi državne službo in ga sodišče povrh obsodi na do tri meeeoe zapora. Poročilo ne pove, ali bo razširjen tudi drugi del srbskega zakona „o zborovima i udruženjima", ki obsega predpise o društvih. Srbsko društveno pravo je silno enostavno. Vsako društvo je dovoljeno, tore j tudi tajno in politično, ako njegove smer in njegov namen ni proti ven državnim zakonom. Pridobitna društva ne spadajo sem. Glavni predpis zakona je ta, da mora vsako društvo pri ustanovitvi potom listov naznaniti svoja pravila in svoj odbor ter tndi vsako spremembo. Posebno naznanilo oblasti ni predpisano. Društveni zbor imajo, ako se vršijo v zaprtih prostorih značaj sestankov. Pri političnih društvih so kot člani izključeni tujci, mladolešini (še ne 21 let stari) in oni državl jani, ki ne uživajo vsega državljanskega prava. Kakor smo informirani, bodo nove določbe o zboroval nem pravu uveljavljene s posebnim ukazom. Politične beležk + Pameten glas iz Italije. Italijanski publieist Mario Borea priob-čuje v milanskem „Seoohi" odprto pir-mo nacionalistom, v katerem .pravi : Jaz trdim, okupacija samo enega kvadratnega meti* v Dalmaciji pomenila bi nedogledno nesrečo za Italijo. Naša naloga je, da izdejstvu-jemo Zadru in italijanskim manjšinam v Dalmaciji najširjo avtonomijo, a pustimo vsake aneksionistiene pretenzije. Mi nimamo nobenega mednarodnega, zgodovinskega in strategična vzroka, ki bi nas silil k aneksi j i vzhodne jadranske obale; zato pozivam one, ki nastopajo še danes z anebsionističnimi hujskanji, da prenehajo, ako jim je na srcu blagor in bodočnost Italije, Istra je zgodovinska in gospodarska celota, ali njene meje se-urede lahko sporazumno med Italijo in Jugoslavijo tako, da bo6ta obe strani zadovoljni, a da tudi pokra jina sama ne bo trpela ničesar od te podele. — Sporazum med Italijo in Jugoslavijo bi se lahko dosegel na miren in pameten način, no tako kakor seda j, ko vodijo glavno besedo nacionalistični šoveni! Danes je položaj resen, ker povsod prevladuje nacionalizem. Italija je storila veliko napako, k»r ni svojega dela pomirjen j a in sporazuma z Jugoslavijo nadaljevala na podlagi rimskega pakta, sklenjenega na kongresni potlačenih narodov leta 1917. v Rimu. Italija, oziroma njeni diplomati niso vpcžtervali določb tega pakta in od tega trenutka datira italijanako-ju-goslovanski spor! Ko je bilo na bojiščih sklenjeno premirje, bi se morala Italija takoj sporazumeti z Jugoslavijo in za tak sporazum je bal že dan temelj z rimskim paktom! Ta sporazum bi ovrgel londonski pakt, naredil nepotrebno Wilsonovo črto in mi bi imeli danes trdno urejene državne meje in prijateljske zveze z Jugoslavi jo. Mj tega nismo storili, zavlačevali smo vsrka pogajanja, a fe pride do pogajanj sedaj, kdo nam jamči, da bodo imela uspeh. In ako ii mela ta pogajanja tudi kak navidezen uspeh, on ne bo trajen, ker na ta način se ne pride do sprave! Povedal sem to jasno in odkrito kakor Človek, ki mu ni blagor domovine samo na jeziku, ampak tudi v ^tnu ja črnogorski narod za vedno prepovedal povratek v domovino. -j- o proklamaciji samostojnosti Reke piše v »Journal des Debats« August Gouvain: Proklamacijo reške države, jo je proglasil d'Annunzio, ni smatrati kot resne: Ta proklama-cija je politična komedija tn manever italijanske vlade. Ako hočejo Rečani samostojno državo, se bo to zgodilo na podlagi plebiscita, ki se mora izvršiti pod istimi pogoji, kakor se je izvršil ▼ drugih plebiscitnih ozemljih: to je Italija mora najprej izprazniti zasedeno ozemlje, ki ie zasedejo potem netanginu*.- države! r Burecv * rragi. Znani ruski revolucij ona v se ju te dna mudil v Pragi. Njegova osebnost je svetu dobro znana. Kot mlad študent jc bil izgnan v Sibirijo, od tam je pobegnil v Evropo in je izdajal list „Svobod-naja Rusija". Živel jo v Parizu, Londonu. Švici in Berlinu. L. 1917. se je vrnil v Petrograd in je izdajal list „Obščeje djelo". Z boljševiki ni srcu t« + Črnogorsko vprašanje. Z ozi-rom na pisavo italijanskega časopisja, ki spravlja Črno goro v neko zvezo z albanskim m jadranskim vprašanjem, je izjavil bivši predsednik črnogorske vlade Andrija Radovič: Naša vlada bo .brez vsega nadal jnega načelno odbila vsak. poizkus, da bi se v reševanju našega spora /. Italijo iu njenih aspiracij na Jadranu, vpletalo na karšeokoli način vprašanje o obnovi vladarine kralja Nikite v Črni gori. Mi smo se bojevali za narodno ujedinjenje: a spletke kralja Nikite niso za nas nobeno javno vprašanje in njegove zahteve spadajo samo pred konipeteneo narodove suverene volje. A narod sam je že izrekel svojo razsodbo v tem vprašanju ; črnogorskega vprašanja sploh nikdar ni bila bilo je samo vprašanje kralja Nikite iu njegovih perja-nikov. Stvar je gotova in z ničemur si Italija ne more bolj Škodovati v Črni gori. kjer je imela še precej ugleda, kakor s tem, da podpira korupcijo in propalost Nikitinovega režima in daje na svoj ščit onega, ki * Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda* bo v Ljubljani dne 19. septembra. V soboto dne 18. septembra ob 8. uri zvečer bo predzborovanje. Vse rodoljube in prijatelje C. M. družbe vljudno vabimo, da se kar v največjem številu udeleže predzborovania in velike skupščine. * Ivan Belič f. Včeraj je umrl v Ljubljani Ivan Belič, ljubljanski posestnik in gostilničar pri št 6 na Dunajski cesti. Bil je dober gospodar iu zaveden Slovenec, namest. ravnatelj „ Mestne hranilnicc občinski svetovale©^ začetku vu;u. je bil interniran na ljubljanskem gradu zaradi nekih besedi, ki jih .ja baje rekel vojakom. šele po dveh mesecih je bil izpuščen na svobodo. N.-v m. p.! * Ententni člani razmejitvene komisije so se odpeljali včeraj v Beo- da se predstavijo naši vladi. soglašal. Sedaj odhaja v Pariz in v!^3®' _ _____- , ■ Ameriko, da pojasni svetu ruske raz- V.poucemh krogih se govon, da je mere. V PratVse je izrazil, da je potovanje v zvezi z redijo boljševizen največja nesreča. Zavzel|vaznih vPrasj^/J^ fLSJ?" se je za Wrangla, češ da je on no- sitelj demokratične Rusije. V tujini hoče dobiti pomoči za rešitev Rusije, — V grškem parlamentu so po- verne meje na bivšem Sp. Štajerskem. * Reorganizacija naše vojske. Vojni minister je sestavil komisijo, ki ima sestaviti zakon, projekt o orga- slanci in narod priredili predsedniku naše vojske Komisija mora vlade Venizelosu velike manifestacije, i izdelati projekt v teku dveh mesecev, ko je predložil parlamentu v ratili- Predlog o organizaciji oo predložen kacijo mirovni ugovor s Turško. Ob ti priliki dal je tudi Venizelos svoj politični ekspoze in očrtal vse svoje politično delovanje zadnjih deset let sem. Cilj njegovih stremljenj je bil vedno osvobojenje in njedinjenje vsega helenstva, zato je z navdušenjem delal na ustanovitvi balkanske zveze, ki je kmalu donesla prve uspehe. Ravno-tako je bil Venizelos od začetka prepričan, da je spas Grške, ako stopi v svetovni vojni takoj na stran entente! To je hotel Venizelos storiti že 1914 leta ia priskočiti na pomoč Srbiji. Ali germanski vpliv na dvoru ga je premagal in šele 1917. leta je prišel Venizelos do svojega cilja, ko je moral Konstantin oditi, ko je mlad? kralj Aleksander napovedal centralnim državam vojno! Z mirovno pogodbo v S^vresu je Venizelos dopolnil svoje veliko živliensko nalogo. V svojem govoru j« Venizelos opozarjal grški narod, da naj vedno ostane zvest v politiki, ki jo je on vodil, ker le v zvezi s svojimi sosednimi narodi more Grška očuvati to, kar je v zvezi s temi narodi dosegla! Grški parlament je sklenil postaviti v zbornici spominski steber, ki bo na njem v večen spomin vklesana zahvala grškega naroda Venizelosu. Iz uradnih listov. : Imenovanje v poštni službi. In-ženjer Ljuboslav Petrovič je imenovan za poštnega stavbenega komisarja v področju ljubljanskega polnega in brzojavnega ravnateljstva. : Zakon o volitvah narodnih poslancev. „Uradni list" deželne vlade za Slovenijo objavlja v štev. 106 z dne 15. septembra 1920 zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavo-tvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter razglas centralne vlade, da se bodo te volitve vršite v vsej državi dne 28. novembra 1920. Ustavotvorna skupščina se obenem sklicuje na da dan 12. decembra 1920 v Beogradu. konstituanti. * Za češkega konzula v Zagrebu je. imenovan g. J. Pukl, bivši ravnatelj KoHnske tovarne v Ljubljani. Kot dober poznavalec jugoslovanskih gospodarskih razmer bo lahko uspešno deloval na svojem mestu. * Iz Dravograda nam pišejo: Kakor vsi trgi in mesta v slovenskem delu Koroške, tako je tudi Dravograd zelo ponemčurjen. Po zasedenju Koroške smo se tolažili, da se bo dalo našemu trgu zopet slovensko lice z nastanitvijo slovenskih družin raznih javnih nameščencev. Toda mero-dajne oblasti so se malo ozirale na to, da smo na periferiji državne me je ter nastavljale mnoge javne nameščence, katerih cbčevalni in vzgo-jevalni jezik je nemški. Tako i.iiamo financarje, orožnike, poštarje itd., ki pridno vzgojujejo svoje otroke v nemškem jeziku in žene istih prav pridno koketirajo z domačimi nemškutarica-mi. Danes ni v naši šoli niti enega nemškega otroka, če bo šlo pa tako naprej, bomo morali misliti na nemško paralelko za otroke kraljevih nameščencev. Tako postopanje ljubljanskih oblasti zelo otežuje narodno delo v šoli in izven nje in to jako neugodno vpliva na domače ljudstvo. Nimamo nič proti posameznim uslužbencem, a načelno iz narodnega stališča smo proti temu, da se množi nemški živelj. Zelja zavednega domačega ljudstva je, da se nam pošlje javne nameščence s slovenskimi zavednimi družinami in uslužbence z ženami nemlcami naj se nastavi v zaledje, da se priuče slovenskega jezika. Pri nas imamo še mnogo narodno probujevalnega dela, toda na ta način gremo nazaj namesto naprej. Apeliramo na merodajne oblasti, da nam gredo v tem oziru na roko in popravijo nemudoma, kar se da še popraviti. Naša ponižna želja je le, da nam daste uslužbence slovenske narodnosti, ako nočete, da se bo slovenski Dravograd še nadalje potapljal v nemškiitarstvu. Od obla- Ljubljana, 15. septembra. sti zavisi sedaj, kakšen bodi naš trg, nemškutarski ali slovenski. * ..Plebiscit v koroški Sloveniji" je naslov v hrvaščini pisani knjižici, katero je spisal dr. Val. Rožič. Knjižica poda kratek pregled con A in B in ima dober zemljevid z mejama obeh pasov. Knjižica je namenjena v prvi vrsti za Hrvate in Srbe in ima v to svrho dve informativni geografom skici. Načelno stran knjižice diči slika koroškega predstavnika Franceta Grafenauerja. Delo akadem. slikarja prof. Š. Šantla. Knjižico toplo priporočamo. Velja z zemljevidom in Grafenauerjevo sliko samo 8 K. Dobi se pri društvu „Gosposvetski Zvon" v Ljubljani (Muzej). * Previsoko je povedal „SIovenec". ko je pisal k Mahničevi 70 letnici, da je „Anton Mabnič odprl Slovencem vrata, v evropsko civilizacijo". Da smo v slavospevih radi bolj visoki, je naravno, ocf V/.nešencga do smernega pa je samo en korak. Pomen Mahniča je namreč ravno nasproten namreč, da se je uprl evropski civilizaciji, ki jo je propagirala Stritarjeva novoslovenska ftola in je proti tej civilizaciji postavit strogo katoliški temelj na katerem je vzraste! naš slovenski klerikalizem. 0 Monopolski zakon. V najkrajšem času bo podpisan ukaz, s katerim se srbijanski monopolski zakon razširi na vso Jugoslavijo. Izvzet bo samo monopol na alkohol. * Trgovska akademija v Ljuh-Ijani dovoljena. Z letošnjim šolskim letom se otvori prvi letnik ter abi-turientski tečaj. V prvi letnik se" sprejemajo tisti učenci, ki so dovršili IV. razred tuzemske srednje, šole (humanistične gimnazi je. realne gimnazije, realke) ali pa IV. razred štirirazredne meščanske šole, in sicer v matematiki, ralijah in učnem jeziku najmanj z dobrim uspehom, v vseh drugih predmetih vsaj z zadostnim uspehom, in ki so dopolnili 14-leto. To velja tudi za učenke gori imenovanih srednjih šol in dekliškega liceja in dekliške realne gimnazije, ako sta zadnja dva javna zavoda ali imata vsaj pravico javnosti, ter za učenke fririrazredne meščanske šole. Pri sprejemu imajo prednost tisti, ki se izkažejo z vsaj zadostnim redom iz kakega modernega jezika (francoščine, nemščine, italijanščino). Dokler pa štirirazredne deške in dekliške meščanske šole še niso povsod ustanovljene, se morejo sprejemati v prvi letnik tudi absolventje in absolventke trirazrednih meščanskih šol jx>d istimi pogoji, ki ko zgoraj določeni. V slučaju prevelikega števila priglašenih se bodo vpoštevale le najboljša izpričevala. — V abiturientski tečaj se sprejemajo le absolventje in al>solventinje humanistične in realne gimnazije ter realke. Matura ni potrebna. — Prijave za vstop sprejema Josip GogaJa. nadzornik trgovskih šol, v svoji pisarni na Kongresnem trgu št. 2, iu sicer dne 17. in 18. septembra od 11. do 12. ure dopoldne in dne 20. septembra od 10. do 11. ure dopoldne*. Prijaviti se moro tudi pismeno. Končni sklep glede sprejema bo objavljen pred ravna-teljsko pisarno. Pričetek šolskega leta se bo razglasil po časopisih. * Razgraničenje z Rumunijo. Ministrski svet je sestavil komisijo, ki ima izvesti naše razgraničenje z Ru- A.M.: patrijartata. (Konec.) IL Ravnokar izvršeno združenje srbskih cerkvenih organizacij in razglasitev pafcriarhije je bilo nujno pričakovati, odkar jo doseženo politično združenje srbskih zemelj. Kajti to odgovarja duhu in uredbi pravoslavne cerkve. V nasprotju s katoliško namreč pravoslavna cerkev nima stalne vrhovne oblasti, ki bi jo imel vršiti le veeoljni cerkveni zbor. Edinetvo pravoslavne cerkve je nevidno, razne vali odne narodne cerkve so med seboj ZFesane le po veri in ljubezni, torej z moralnimi in duhovnimi, ne pa s pravnimi vezmi. Posamezne cerkve so idne in pravne družbe pod poglavarstvom škofov in sinod. Pravoslavna cerkev je povsod v večji ali manjši odvisnosti od poli-točne obtesi*, .sd.driave* £ vsem oar vedenim v najožji zve« je osnovno načelo pravoslavja, da je cerkev organizirana po narodih, po državah. Zato razpada pravoslavna cerkev v toliko narodnih cerkva, kolikor je samostojnih narodov — držav; vse to narodne cerkve pa so potemtakem med seboj nosa vi sne. Zato je imela ustanovitev narodnih držav vedno za posledico, organizacijo posebne samostojne narodne cerkve Razumljivo je tedaj, da tvori pri pravoslavnih narodih vera z narodnostjo takore-koč nerazdruženo vez, česar pri katoličanih nimamo. Vsled tega ima narodnost pri narodih, katerih država je bila po drngovercih razrušena, ravno v veri na jkrepkejao zaslombo. Toda v zvezi s tem je tudi pojav, da se mora narod, ki ga poEtično razcepijo, razcepiti tudi v cerkvenem oziru. Vzgled zato so ravno Srbi. Kajti do najnovejše dobe so bili Srbi razdeljeni na nič manj ko pet, oziroma do L 1912—1913 celo na šest ločenih cerkvenih skupin, ki niso imele mod «eboj nikafcah prav-gib, rasi* P Kakor je bil v prvem članku natančneje govor, sta obstojali izzase-litve patrijarha Čarnojeviča dve cerkveni organizaciji v srbstvu, peška patrijarhija, oziroma po njenem uki-njenju carigrajska patrijarhija, ki so ji pripadali pravoslavni evropske Turčije in metropolija v Sremskih Karlovcih, v kateri so bili združeni fužnoogrski in slavonsko-hrvateki Sr bi. Karlovški metrcpoliti niso mogli obdržati značaja patrijarhov, dasi jim je Avstri ja včasih priznala ta naslov (n.pr.1.1751, 1.1S48). Ko si je Avstrija osvojila nove dežele, v kateri 90 bivali Srbi, slednjih ni cerkveno združila s karlovškomo-feropolijo, marveč sta bili do osvoboditve obe dalmatinski srbski škofiji podrejeni rumunsko-rusinski metropoli ji v Černovicah v Bukovini, kjer je bila tudi skupna pravoslavna bo-goslovska fakulteta z — nemškim učnim jezikom. Slišno so morali tudi bosanski pravoslavni oetati izolirani. Razdeljeni so bili v Jtiri metropoli je, v Saraje- Vu. Denii TbaU, Mostam in Baoja- luki. Po novem cerkvenem statutu, potrjenem leta 1905. od avstrijske vlade in od carigrajskega patrijarha, jo imelo vrhovno cerkveno oblast ,,Veliko cerkveno sodišče", sestavljeno iz štirih metropolitov, štirih izvoljenih duhovnikov in onega bogo-slovskega profesorja cerkvenega prava. V Črni gori, kjer je bilo nekdaj cerkveno dostojanstvo vladike združeno s posvetno vlado, jo obstojala istotako samostojna metropolija v Cetinju. V kraljevini Srbiji je postala po osvoboditvi dežele izpod turškega jarma cerkev dejanjsko samostojna: naposled je tudi carigrajski patrijarh leta 1879. — to je po pmpolni osvoboditvi Srbije izpod turške vrhovne oblasti, priznal avtokefalnost. srbske cerkve. Vladala jo je škofijska sinoda (arhijereveki sabor) pod predsedstvom beograjskega metropolita. Poieg tega so bili Srbi v Stari Srbiji in Makedoniji do osvoboditve L1912—1913 v cerkvenem oziru or-2*nizitaui £ V UM..;;. __-j.____• božjo. Dr. K. Vidušič je ob asistenci gg. N. Cerjaka in D. Tomca (vsi trije suspendirani duhovniki vsled gibanja za reformo cerkve) služil hrvatsko mašo v šotoru na javnem trgu. Po maši je zbrani narod intoniral himno „Lepa naša domovina" ter se potem razšel z željo, da se povsod na Hrvatskem uvede hrvatska služba božja. * Tobak v Medjimurju. Prebivalstvo Medjimurja je začelo pridno spravljati in sušiti tobak, katerega pridelovanje inu je država dovolila, vendar pa sc brani, izročiti tobak državni upravi monopolov. * Denar na cesti. Kakor čitamo * zagrebških listih, vozili so v torek popoldne v Zagrebu na treh vozovih bankovce po pol dinarja. V Diigi olici splašili so se konji in z enega. 'voza je padlo 20 zabojev, v katerih je bilo novčanic za 67 milijonov kron. Nekateri zaboji so se razbili in denar se je raztresel po cesti. Policija je zabranila občinstvu pristop, dokler se denar ni pobral. * Velik židovski list v Jugoslaviji. Z Beograda nam poročajo, da se je osnoval konzorzij z velikim kapitalom, ki bo začel izdajati v Sarajevu velik židovski list. List bo političen, zastopal bo napredne smeri, a posebno važnost bo polagal na gospodarstvo. V konzorciju se nahajajo najugled-neji predstavniki židovstva iz Beograda in Sarajeva. Predsednik konzorcija je znani prvoboritelj beogradr. skih židov zdravnik dr. David Al bala. * Zahvala. Dne 10: avgusta in 2. septembra 11. je priredil DjsfiikL Je rijalni Savez ekskurzijo v trboveljski rudnik. Trboveljska premogokopna družba je šla izletnikom obakrat zelo na roko, zakar ji izrekamo svojo zahvalo. * Umrl je v Kranju mag. pharm. Ivan Lampe v starosti let. V lekarni Savnik služboval celih 45 let. Bil je na glasu kot izvrsten čebelar in je kot tak bil znan po celi Gorenjski. * Pogreb gospe Reisnerjeve se je vršil včeraj popoldne. Pokojnico so spremili na zadnji poti sorodniki in znanci in zastopniki gledališča. Pogrešali smo zastopnike naše umet nosti, ki je pokojnica s tako ljubez nijo živela za njo. M. Ogrinčeva je bila učenka rajnega Borštnika in je bila ena naših najboljših domačih igralskih sil. Bila je visoko izobražena žena, ki je poznala dobro naše in tuje slovstvo ter se zanimala za našo umetnost. Nje tragična smrt je vzbudila v vseh, ki so jo poznali, bloboko sožalje. N. v m. p. Manipulacije z moko. Mestno tržno nadzorstvo naproša občinstvo, da nemudoma naznani vsak slučaj nakupa pokvarjene moke. Točno po ročilo in vzorec moke ter kruha, pečenega iz te moke, naj se pošlje na mestno tržno nadzorstvo, magi strat. * Mestni užitninski zakup. Pisarniški prostori ravnateljstva mestnega užitninskega zakupa so danes radi snaženja za stranke zaprti. * Ljubljanski trg. Vsled podra ženja prašičev se zvišajo cene klo-basnira izdelkon: za producente sledeče: Kranjske klobase pol preka-jene K 46-—, suhe K 541—, hrenovke K 36-— kg. Vsled visokih ponudb iz inozemstva je pričakovati nadaljnjega podraženja prašičev Hrvatski in Srbiji, zato opozarjamo občinstvo, da se pravočasno preskrbi mastjo. * Tihotapci avstrijskih bankov< cev. Na naši severni meji se je v zadnjem času opazil velik naval eno-in dvokronskih bankovcev. Ker je >rezdvomno dokazano, da so ti bankovci iz Avstrije semkaj tihotapljeni in zlorabno žigosani, je začela policija skrbno nadzorovati prefriga-ne tiče. Kakor smo izvedeli, se jo ljubljanski državni policiji že posro-čilo, zajeti tihotapsko družbo, ki je take bankovce s potvorjeniin žigom spravljala iz Celovca v Jugoslavijo. V tej lepi družbi je tudi neka poštna uslužbenka iz Ljubljane. Več jutri. * Napeljava elektrike iz Fale v Maribor bo v kratkem dovršena. Te dni se bo vršila prva preizkušnja novih napeljav, nakar se otvori reden obrat. = Obveznice vojnih in predvojnih posojjl. Uradno objavljajo: Veliko število naših državljanov ima obveznice vojnih in predvojni^ poeojil bivše Avstrije in Ogrska izven mej kraljevine jv AVstriji' in Ogrski, od koder ae jih za sedaj še ne more uvesti na^naš teritorij, kr-r se nahajajo tam pod sekvestrom. ' >3pod finančni minister je v zaščito naših državljanov odredil: Da se pezovejo naši dr-latljani, ki imajo gori omenjene, obveznice ter jih niso mogli uvesti! na naš teritorij, ker se nahajajo v prej Omenjenih državah'pod sekvestrom, da jih prijavijo: v Srbiji in Črna 2ori: Generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu, v ostalih področjih naše kraljevine pa: dole- "inm ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu. —• Prijave morajo vsebovati sledeče podatke: 1.) Krstno in rodbin.-!:'« ime lastnika, poklic, kraj stanovanja ( natančen naslov). 2.) Vrsto Ln številko vsakega posojila, njih skupno nominalno vrednost (po možnosti serije in številke). 3.) Podlago, na kateri so so deponovale (n. pr. de-pot, lombard, ženitbena kavcija itd.) ter vsota dolga, za katero jamčijo. 4.) Kraj in zavod, pri katerem so obveznice deponovane. Prijave se morajo vložiti v roku od 15. do vštevši 30. njenih državah, v britanski Indiji, Alžiru, Egiptu, Maroku ih Tunisu se ceni žetev pšenice na 984 mili jonov ton, dočim je bilo lansko leto le 490 milijonov ton. Na Madžarskem ceni produkcija pšenice na 9,3 milijonov- ton. Tz drugih držav še ni uradnih podalkov, a* dobre žetve pričakujejo v Bolgariji, Jugoslaviji, na Danskem, v Franciji, Rumuniji, Nizozemski in na Švedskem srednj žetve pa v Nemčiji, na Škotskem Irskem, Poljskem in na češkoslovaškem. V Avstraliji je žetev za 55 % boljša kakor lani. V Indiji je žetev pšenice splošno povoljna, a cena je nižja kakor v prejšnjih letih. Izvoz pšenice iz Argentinije preseza vse pričakovanje. = Mednarodna ureditev poštnih tarifov. Prihodnji mesec se sestane v Madridu svetovni poštni kongres. Francija bo predlagala za pisma inozemstvo enotni porto 50 centimov. (50 francoskih centimov je danes priblilno 3 K 50 v jugoslovanskega denarja). Porto naj bi se povsod zaračunal v frankih kot mednarodni | veljavi za poštni promet. Vzorci brez vrednosti naj bi bili dopuščeni do pol kilograma teže, pisma do 1"5 kg, tiskovine do 3 kg, za tiskovine za slepce do pol kg teže naj bi se plačevalo le 5 centimov. Proti takemu septembra t. 1., in sicer posebe za oh- zvišanju poštnega tarifa se je ižjavil veznice predvojnih in posebe za ol>- i angleški odbor pod predsedstvom veznico vojnih posojil. Ta rok sc ne; Roberta Cecila. Tako zvišanje bi po-bo podaljšal. Prijave, ki ne bi točno' menilo pristojbino za uvoz in izvoz odgovarjalo prej označenim predpi-j Z angleške strani se zahteva tudi od som, se ne bodo vpoštevale. Stran-! prava visuma za potne liste, kam, ki so svojodobno te vrste obvez- j = Stanje nemške trgovske mor-nic prijavile v repatriacijo tukajšnji narice. Vsled versiiilleske mirovne podružnici „Jadranski banki" ali pa pogodbe je nemška trgovska morna-v najzadnjem času ,,Repatriji", ni rica zmanjšana na stanje, ki ne do-treba vložiti predpisanih objav, pač: sega niti višine stanja v letu 1870. pa naj v lastnem interesu predlože Leta 1S71. je imela Nemčija 4519 tozadevna pismena potrdila, ki so jih ;ladij z 982.355 reg. ton; leta 1914, prejelo od „ Jadranske banke", ozi- je imela 4935 ladij z 3,320.070 neto roma „Iiepatrijc". Priporoča se. da in '5,230.937 bruto ton; leta 1920. stranke, ki imajo obveznice posojil s ima 4000 ladij s 750.000 neto in posredovanjem domačih denarnih in 900.000 bruto ton. Na ta način je drugih zavodov (bank, hranilnic, po- J ladjevni prostor v veliki meri zni-sojilnic, zavarovalnic itd.) v depotih,' žan, ker so ostale Nemčiji samo maj-v lombardu itd. v Avstriji in Ogrski, line ladje. Te ladje imajo za narodno prijavijo obveznice potom teh zavo- gospodarstvo malo vrednosti. Od la-dov delegaciji ministrstva financ vjdij, ki imajo nad 1000 ton, je ostalo Ljubljani. V6e druge stranke naj vi o- Nemčiji le približno 100.000* ton, a že prijave v predpisanem roku direktno tej delegaciji. = Kova naredba o izvozu pšenice. Kakor smo včeraj na kratko sporočili je financijski-ekonomski min. komite spremenil naredbo od 3. sept. izvozu pšenice ter zistiral predpisano davščino 5 —10*/0 in natura. ^ovi predpis se glasi v uradnem besedilu: 1. da se kontingent 15.000 vagonov pšenice izroči svobodnemu izvozu tako, da ne more noben izvoznik v kateremkoli pogledu zaiti v izjemen položaj. Vsi morajo izvažati pšenico pod pogojem, da osigu-rajo zdravo valuto in plačajo izvozno carino; vsako zaarenje izvoza mora riti izključeno; 2. da se soglasno z namerami kraljevske vlade, lri želi pospeševati izvoz moke, da pride na ta način do širšega in pravilnejšega tolmačenja prej omenjega sklepa o svobodnem izvozu tega kontingenta pšenice, všteje v ta kontingent molca brez odbitka na otrobih in drugih mlevskih produktih; 3. da se razveljavijo vse prejšnje naredbe in razglasi, ki bi bili protivni temu sklepu. V smislu tega sklepa gospodarsko- se prične pouk dne 20. t. m. Vpisovanje se bo vršilo 16. in 17. t m., sprejemni in ponavljalni izpiti pa 17. t. m. od 15. do 18. ure in 18. t m. od 8. do 12. ure, * Aretacije v Celju. Celjska policija je aretirala včeraj nekega tatu, ki je kradel po gostilnah in hotelih rjuhe in odeje in ki noče povedati svojega imena. — Včeraj so bili aretirani tudi 4 berači, ki so nadlegovali goste po gostilnah. * V gramozni jami zasut. Osemin-dvajsetletni Anto Drobnič iz Male vasi pri Grosupljem se je v torek popoldne v gramozni jami smrto ponesrečil. Utrgal se je plaz m ga zasuL Ko so ga z velikim naporom odko-pali, je bil že mrtev. Narodno gledališče. * Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek dne 16. septembra, se otvori letošnja dramska sezona s Cankarjevo satirično komedijo „Za narodov )lagor" (izven ab.). — Jutri, v petek dne 17. septembra, se vprizori prvič v slovenskem jeziku Leonida Zadasta iCjBiJU. '' i * Na mestni trgovski šoli v Celju ^ncijskega komiteta bo' vsak iz-__. . ... s voznik dolžan, da izroči carirarmci, pri kateri se bo izvršil izvoz, potrdilo o tem, da je osigural zdravo valuto in da je plačal izvozno carino. Za izvoz te pšenice, oziroma moko se ne bo zahtevalo nobeno drugo dovoljenje ali potrdilo. Namesto pšenice more vsak izvozničar izvoziti pšenično moko pod istimi pogoji, pri čemur se bo smatral vagon pše-nične moke enako vreden z vagonom pšenice. Vsi interesenti se posebno opozarjajo, da je s tretjo točko gornjega sklepa razveljavljena naredba generalnega ravnateljstva carin od 3. t. m. št. 155.667, v kolikor je ista protivna temu sklepu. — Svetovna žitna trgovina. Mednarodni poljedelski institut v Rimu objavlja podatke o stanju svetovne žitne situacije v mesecu avgustu 1920. Po tem poročilu so je stanje na izgled žetve v Zedinjenih državah severne Amerike nekoliko zboljšalo, v Kanadi pa se je žitni pridelek zmanjšal od 87 na 73. Celokupna žetev pšenice v Severni Ameriki se ceni na 289 milijonov ton, dočim je bilo ani 303 milijona ton pšenice. V Bei- stik Italiji, JkmC s 3edi~. le take ladje so zamorejo uporabljati za prekomorski promet. = Podružnice Narodne banke. Podružnice Narodne banke kraljevine SHS nahajajo se v naslednjih mestih: Ljubljana, Maribor, Zagreb, Varaždin, Osjek, Sarajevo, Novi Sad, Subotica, Veliki Bečkerek, Vršeč, Pančevo, Mostar, Banjaluka in Skoplje. Centrala je v Beogradu. = Na prvem sejmu goveje živine v Mariboru, ki se je vršil v torek, je bilo na trgu 26 volov, 8 bikov, 76 krav, 3 teleta in 1 koza. Veliko povpraševanje je bilo zlasti po molznih kravah. Cene so bile 14 K za kg žive vago za prvovrstne vole, m drugovrstne 12 K, za klavne krave 10 do 12 K, za breje in molzne krave 14 do 17 K. Prihodnji sejem za govejo živino bo 28. t. m. == Cene hmelju v Niirnbergu padajo. Po poročilih iz Niirnberga že par tednov padajo cene hmelju. Od 950 vreč. ki so bile pripeljane na en dan, je bilo prodanih samo 150, a cene so padle za 150 do 200 mark, tako da se hmelj ni mogel prodati niti po 2500 mark, dočim se n. pr. na Češkem zahteva 3200 češkoslovar ških kron. Položaj na lesnem trgu. V zadnjem času se je v Belgiji in Angliji pojavilo večje zanimanje za mehak les. Cene se gibljejo med 950 do 1125 kron. dočim je zanimanje za trd les manjše. Povprašuje se samo po železniških pragih, hrastovih, bukovih. Stagnacija na tržišču pohištva traja dalje, dočim cene drv z vsakim dnevom naraščajo. = Izvoz oglja iz Slovaške. Kakor javljajo češki listi, bo v kratkem dovoljen izvoz oglja iz Slovaške. = Uradne cene premogu na češkem z veljavo cd dne 1. septembra 1.1. so določene po kvaliteti od 22 do 37*90 češkoslovaških kron za kvintal oco premogovna postaja. = Dobava amerikamkega premosti Italiji in Franciji ja zagotovljena za dobo 5 let in obsega 35 milijonov ton. = Češko tekstilno blago. Eks-portno društvo češkoslovaških industrijalcev, v katerem je zastopanih 90 češkoslovaških tekstilnih tvornic, je ustanovilo ▼ Zagrebu (Samostan- f j K Interesenti si tamkaj neposredno lahko nabavijo blago i z Češkoslovaške. = Uvoz kave v Nemčijo, ki je bil dolgo časa zabranjen, je deloma zopet dovoljen. Uvažati se sme dnevno 500 bal kave. = Pomoč Avstriji. Iver se nahaja prebivalstvo avstrijske republike v velikih stiskah glede prehrane, so Argentinija, Danska, Nizozemska, Norveška, Švedska, Anglija in Ze-dinjene države obljubile Avstriji pomoč ter ji dovolile kredit v skupnem znesku 172,000.000 dolarjev za na-kup življenskih potrebščin in siro-vin. Anglija jo dala na razpolago to-nažo, da se prepelje argentinska koruza v Avstrijo; Švica bo dobavila kondenzirano mleko, a pozneje tudi živino in sir. — Zadnje dni se je v Avstriji nepričakovano znižala kvota moke za osebo na polovico, tako da pride sedaj na eno osebo na teden četrt kilograma fine moke in tri os-minke kilograma koruznega zdroba. Borze 15. septembra. Zagreb. Tudi današnja borza je bila jako slaba, zanimanje za kupovanje jc bilo jako majhno. Povpraševanje je bilo le po delnicah Štampar-skega zavoda. Devize-. Berlin 190do 205, Milan 495 do 510. London 385 do 390, Nevvvork 116 do 117, Pariz 750 do 755, Praga 165 do 168, Ženeva 1725, Dunaj 38.50 do 39. Valute : dolarji 114 do 116, avstrijske krone 40 do 41, rublji 120 do 125, češke krone 165.50 do 172, fun& 390 do 395, francoski franki 745 do 750, napoleondori 390 do 405, marke 208 do 209, leji 230 do 234, lire 480 do 500. Efekti: denar fcla£c Jadranska banka............. 2350 246C Ljablianska kr. baaka.......... 1126 1250 Narodna rajnika ........ 975 889 Hrr. zemaljska banka.......... 750 76C Dobrovačka parobr. pior , Dubrovnik . 6500 7030 Banka i čtadion>ea za Primorje, Snšak 10&0 Hrvatska eskomptna....... 1630 1635 Hrvatska kreditna Slov. esk. banka. . 1000 1050 710 800 1006 — 880"— 8S0-— «60-— 1790'— 3770.— 1348 — 4130.— 7900'—- Dunaj, prosti promet: Zagreb 243 do 262, Budimpešta 98 do 109, Praga 405 do 431, Varšava 100 do 116. dinar 975 do 1025, dolar 235, lira 1000, lej 515 do 520, rublji 280, marka 49^.50 do 502.50, francoski franki 1700, švicarski franki 4075 do 4080, funti 850. Efekti: Antr. kronska renta........... . 94— „ majska renta ............ 94.SS Ogrska bonska renta ........... 103'— V. avstrijsko vojno posojilo........ 69-— Tarške srečke................................— Kreditni zavod za trg. in indostr..... Anglobanka................ Bankverein................ Bosanska zemaljska banka....... Avstro-Ogrska banka ...... Zivnostenska banka............ Državna železnice............. Jnžna železnica.............. Alpine-Monian.............. Praška železna hsdnstr......... Trst, de.tflze: Berlin 41.75, New-ork 23.20, London 81.25, Pariz 53.50, Praga 37, Zagreb 20, Dunaj 11.25, Ziirich 378, Bukarešt 50. Berlin, devize: London 59, Milan 263, Praga 83.75, Zagreb 49, Budimpešta 20, Dunaj 27. Praga, devize: Berlin 121.50, Newyork 71.50, London 241, Pariz 459, Milan 295. Beograd 245, Dunaj 22.50, Ziirich 11.185. Beograd, valute: funti 98 do 99, francoski franki 197 do 198, dolarji 28.50 do 28.70, lire 126.50 do 127, leji 59.75 do 60, češke krone 43 do 47, levi 42 do 44, avstr. kr. 10.40 do 10.50, napoleondori 105 do 106. Devize : London 102 do 104, Pariz 192 do 193, Nevvvork 92, Ženeva 475 do 4S5, Rim 127 do 128, Praga 42 do 43, Berlin 45, Dunaj 10.25, do 10.30. Ziirich, devize: Berlin 10.60, Ho-landska 192, Newyork 624, London 27.55, Pariz 40.65, Milan 26.30, Bruselj 43.30, Kopenhagen 85, Stockholm 125.50, Kristiania 85.50, Madrid 90, Bueno3 Avres 230, Praga 9, Beograd 21.25, Zagreb 5.40, Dunaj 2.97^, žigosane 2.50, Budimpešte 2.30. Vremensko poročilo. Ljubljana 80« m nad morjem »ka uJjca 3J ^jiiss&ja^t^Jjta,^^ Ban U. aept ti. sept 15. sept »S 3 e O oo 1= ffs tt. ari 8-«ri 16. vi 7tt*7 7M-8 ISO 1»"7 Vetrovi Nebo del. eU. Obir m m Md morjem • «Ji . , 9. mi! 598'4 1*. septj 8. mi! 597 8 - Prosvefa. — Rusija za granico. Rusi so prej i^di živeli ,za granico" t j. v tujini. -Deloma je to bila bogata gospoda, ki je v Parizu, v Ostende, v Švici, v Berlinu j. t, d. zapravljala čas in denar, deloma so m to revolucionarji. Dandanes pa so razmere prisilile rusko inteligenco, da se je izselila; ruski profesorji, umetniki, časnikarji, igralci, žive danes v tujih mestih. Preživljajo kakor se morejo. Največ jih živi ▼ Parizu, v Londonu in v Berlinu. V * Parizu je ruska kolonija zelo narastla. Izhajata tam že dva ruska dnevnika in več drugih listov. Zdaj izhaja tudi satirični tednik »Bič". Okoli njega so se zbrali najboljši ruski karikaturisti, ki so bili prej okoli BSatirikona". Na čelu pisateljev je znani humorist Ar-kadij Averčenko, ki živi sedaj tudi v "Parizu. v Bič" hoče bičati razmere med rusko družbo doma in v tujini — „Proletkult" se bo imenoval mednarodni bureau za proletarsko kulturo. Predsednik je Lunačarskij. V odboru je zastopanih sedem narodov: Poljanski)" (Rusija). Mac Len (Anglija), Herzog (Nemčija), Le Febre (Francija), Bombaeci (Italija), Humbert Droz (.Švica), — Bruno Winawer. znani poljski dramatik, ki je uspel posebno s svojimi grotesknimi satirami je napisal zanimivo 3 dejansko komedijo: nVitez z labodom". Junak te fraške je neki emisar mednarodnih socialistov, ki potuje po Evropi in doživi razne dogodke z ljudmi današnjega sveta. Fraška je imela sijajen uspeh. — Petdesetletnica zagrebške opere. Prihodnji mesec se vrši petdesetletnice otvoritve zagrebške opere. Nje- i n .«».♦< govo Visočanštvo regent je povailjen! kotnorni večer je upravičeno jako ve-1 državnem učitelišču v Velikovcu se j hujši boj z zahrbtnim in predrznim da ta mesec preživi v Zagrebu. Pri rliko! Vstopnice se dobivajo v trafiki prične pouk po končanem plebiscitu, I germanskim sovražnikom. Prihajajo Dolenc v Prešernovi ulici. Sezite po torej po 10. oktobru. Tudi sprejemni; poročila, da zbirajo Nemci osrromnj HI 'Bftfcv^Sk i in ponavljalni izpiti se bodo takrat denarna sredstva, da uničijo naš ži- iiliiiiTiiiijQ|fcjiiin" bo naslov vršili. jvelj v krajih, kjer je tekla nekdaj francoskemu JltekšM ga bo izdajal š Glasbena Matica. Vpisovanja go- zibelka našega naroda. Bratje in sc-francoski žurnalu^ronget, dober po- jencev v konservatorij in v glasbeno ! stre! V tem trenutku ne moremo sta-znavatelj ruskij^razmer. List bo na- šolo se vrše vsak dan dopoldne in j ti ob strani. V zrni slu sklepa glavne men jen vzhodni Evropi. j popoldne v pisarni Glasbene Matice, i skupščine .Tugoslovenekega SokoLske- _ Revolucijsita jiceiia" je naslov j Sprejemni izpiti konservatoristev se 1 ga Saveza je določen september L-nViarftt.il M i **** y torek^ 14. t. m. dopoldne, go- kot „Koroški dan". Jugoslovansko tej priliki bo odlikovanih več hrvatskih glasbenikov. — Za ljudsko prosveto v . d oni j i. Z zadn j o učiteljsko ditvijo* je. odrejeaiti w nčitel; učitel jske službe v Makedoi — Mokranjčeva dela. . .. odelenje ministrstva prosvete pred- laga, da država odkupi vsa dda veli-. pranemu ^et^ki^. M Ystop v dramatično šolo pa. Sokolstvo v vsi državi je dolžno, da kega.srb^^^t^ dne 15.*ovemb« popoldne ta dan posveti samo naši Koroški. kranjca, mnenju umetniškega odeljenja bilo potrebno, da se priredi nekoliko popularnih državnih izdanj Mokranjčc-vih del. — Bob in Tedi. Dva neugnanea. Po Johu Habbertonovi knjigi Helenina otročička slov. mladini po svoje povedal dr. Ivo Šorli. Ilustriral Anton Koželj. ;— Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Broširana knjiga velja K 24. vezana K 30. Slovensko mladinsko literaturo je obogatil doktor Ivo Šorli z jako le(x> povestjo, ki opisuje porodnost dveh amerikanskih bratov, petletnega Boba in triletnega Todija. Njihova mati je mnenja, da sta otroka dva angeljč-ka, v resnici pa sta škrateljčka, ki na vse mogoče načine nagajata tu jcu Haronu. Da se lx> otrokom knjiga še bolj prikupila, jo je okrasil A. Koželj z 20 slikami. Knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. II. komorni večer godalnega Longen. , ob 3. uri. — Ruska MfiL TOimm^ fr Pevski zbor ,,Glasbe«e-Matice"; je bil v Odesi ustreljen žurnalist Vpisovanje vseh (tudi novih) pevcev Gorskij, ker si js-flovcJil kritizirati 4» pevk se vrši v četrtek, 16. " ~ rusko jefMuš^elje& ^^ffffl 17. mjp&Mti&V m. žurnal irf k? je bi! ffcMznal^ v »r od 6. Ido 7. ure zvečer. V r petrograja^Hi literarnih .krogih, j s Ob^A dne 18. uupa se vrši va-Fkljub temu, da je zanj prosil pisa- žen seštSEnr'- tel j Gorkij in se je izrecno zagotovilo, da ne bo obsojen, je bil 281etni pisatelj umorjen, ker se je izjavil, da je bilo par članov carske družine po nepotrebnem umorjenih. Začetek šol. š Vsi gojenci konservatorija in Matične šole, ki so se doslej vpisaii za orkestralne inštrumente flauto, oboo, klarinet, rog, trobento in pozavno naj pridejo v četrtek, 16. septembra pop. ob 2. uri v pisarno Glasbene Matice k razdelitvi ur. ek vsega zbora, kjer se pomenimo o podrobnostih — Odbor. š Gospodinjski tečaj na liceju. S 1. oktobrom 1920 se otvori na liceju gospodinjski tečaj, ako se zglasi zadostno število gojenk. Tečaj traja 10 mesecev. Gojenke naj se zglasijo do 24. t. m. v pisarni ravnateljstva, kjer dobe natančna pojasnila. Sokolski ustnik. sv Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma na Viča in j Sokol Vič priredita v nedeljo 19. t. m. š Dekliški zavod „ Vesna" v Mari-j javno telovadbo in ljudsko veselico pri _________________ b_____boru. Vpisovanje v tečaje tega zavoda.; kateri sodelujo pevsko društvo „Slavia" kvarteta ,,Zika". Po "sijajno"usp£! ki obstoja iz pouka v kuhanju, gospo-j in godba dravske divizije. V nedeljo i____ i_______i-_____• T?- •' m __x:---..^nin in nloehi : vsi n.i Vi? ' 7Hr»rn ' samo n asi Vsako društvo mora prirediti eno predavanje o Koroški ter na primeren način organizirati |»obiranje prispevkov za Narodni svet na Koroškem. Vsak Sokol in Sokolica daruj vsaj eno krtmo! Bratje in sestre, to je naša dolžnost! Odločitev jo pred dunni ! Pomagajmo ua.šim bratom k j>opolm zmagi! Zdravo! — Starešinstvo Juaoslovetiškcqa Sokolskega Scu-veza. lein koncertiranju v Kranju, na Ble-! dinjstvu, šivanju, vezenju in glasbi,, vsi na Vič! Zdravo! du in v Rogaški Slatini, nastopi j se bo vršilo 16. in 17. t m. od devete ! sv .Jugoslovensko Sokolstvo za ..Zikov" kvartet v ponedeljek zvečer j do dvanajste ure. , | Koroško! V kratkem ima pasti na ob oemih v „Unionu" z izbranim, š Začetek šolskega pouka v Veli- j Koroškem odločitev. Iš aši bratje on-krasnim sporedom. Zanimanje za ta! kovcu. Na državni gimnaziji in na | kraj Karavank bojujejo te dni naj- Šport in taristiko. st Anverski slučaj je izpadel za Čehe zelo neugodno. Češki protest se ni upošteval Zmaga Belgijcev 2 : 0 je priznana. Čehi so s tem, da so zapustili igrišče, zelo škodovali svojemu dobremu imenu. Vsi listi pišejo proti njim, razjarjeno občinstvo, ki za vstopnino ni imelo prilike gledati cele tekme, jih psujejo z barbari. Podan je bil predlog, da se Čehi izključijo iz mednarodne nogometne zveze Na vsak način bo trpel češki šport vsled tega škodo. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Iz upravnistva „Jutra". taaeratnl oddelek: Vsled visokih poštnih pristojbin naj se za vsa vprašanja glede inseratov priloži poStnino za odgovor, sicer bi ne mogli odgovarjati. Oglednikom! Priložili smo vsem poštne položnice. Prosimo, da se jib poslužite. Kdor še ni, naj izvoli takoj nakazati naročnino, da sc pošiljanje lista ne ustavi. H Ali ste že poslali na- Q : ročnino za „Jutro"! Vež kolporterjev sprejme takoj sU * Mali oglasi. t Haobpažen notranjski mladenič, * cveta mladosti, išče primerne mladenke, ki bi imela veselje se ž njim kratkočasiti s korespondenco, povodom bližajočih so mrzlih jesenskih dni. Cenjene ponudbe na poštuoiežeče Cerknica, pod »Kraika barja'-. 129 7-3 Jmatsiii 3rootržac\eKši slaviji. Izlazi svakog 1., 10. i £0. u mje-SBcn. Suradjuju naši prvi strnčnjaci. Pret-plata godišnje K 120"— ili 30 Dinara. Adre-sar industrije drva. Cijena K 20-— ili o Dinara. Zagreb, Strossmaverjova ulica br. 6.' 101 10—8 Prazni zaboji nappodaj o Delnici tiskarni d. d. v Ljubljani. Na drobno! Na debato! JOS. FABIANI Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne poite telefon intorarb. 648. Velika saloga špecerijskega in kolo-nijalnega blaga, likerjev, namiznih 116 in dezertaih vin. 6—2 Upravnlštvo dnevnika ,.Jutro", Sodna ulica štev. 6 sprejme zanesljivo izvežbano strojepisko. Oglasijo naj se le prvovrstne moči a večletno prakso. Moii fctalH najfinejši, trčan, se proda. HlBlI lJli'uJ Večja množina po 50 kron kilogram. Vekoalav Bratina, čebelar, Krišovoi pri Ljutomeru. 117 6—4 Veliii štedilnik, sS pomanjkanja prostora proda. Več se zve v upravništvu «Jutra«. 32 7 Kompletni automatni buffet u Rpfn ®® 56 »para1« ' veoma krasno ure-UbUU djenim velegradskjm namještajem, kojeg inventar može kupac saznati pod nižom adresom, prodaje se radi pomanjkanja metalnog novca n Bečit. Aparati se mogu prirediti i za novo kovani jugoslavenski metalni novac. Cijena kakovijeh 100.000 din. Knpci neka šalju svoje ponude ili npite SrgrJann Krmpotlčn, Zagreb, Cigl&na 30 A X, ili LJubljana, poštni predal it, 166. 154 Stanovanje M sob, oziroma eno sobo brez pohištva, iščeta začetkom ali za polovico oktobra novoporočenca. Ponudbe: „Stano-vanje", poštni predal 165, Ljubljana. 146 S-l ISle se stanovanje s hrano za gospodično pri boljši rodbini pod strogim nadzorstvom. — Naslov pove uprava * Jutra*. 145 2—1 Proda se ve* vinskih transportnih ln nekaj velikih ■odov (Lagerfasser), nadalje 25 malih od 35 do 60 litrov. Vpraša se pri Antona Breznik ar, Sodna nlioa 1L 144 RnFiia polpokrita, malo rabljena, no-nUlilja, derna, lahka, se proda. Poizve se Kolodvorska nlioa it. 26 v Ljubljani. 153 in ki se v ■i Ljubljani dobro spozna, 'dobi lep postranaki za-piniek. Zglasi naj se v upravništvu o u četrtek 16. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta Steo. 8 na pokopališče na Viču. Snete maše zadušnice se bodo darooale o župnih cerkoah ITlarijinega Oznanjenja o Ljubljani in na Viču. V Cjubljani, dne 15. septembra 1020. Pauel Belil, sin. — Rnlca Prochazka, Tka Jcie, Meri. — Jožef Prochaika, Dragofin Warto, Paoel Jtit, zetje. — Birton Belič, brat. — Rna Bel«, roj. Bolm, sinaha. — Vsi vnuki In vnukinje. Paromlin z žago, najmoderneje opremljen, trgovska mletev in mlenje proti plačilu, s 24 let obstoječim krogom stalnih naročnikov, z veliko moderno gosposko hišo, posebno hišo za poslovanje z dvema velikima poslovalnicama in stanovanji se zarad rodbinskih razmer 146 3—1 ppoda za tri milijone hran, eventualno zamenja za hišo v mestu. — Ponudbe pod „Gotova eksistenca" upravništvu „Jutra". „ALKO 1* veletrgovina žganja družba z o. z. LJubljana (Kolizej). Nudimo dobre likerje: Pelinkoveo, kakor tudi druge fine likepje, izdelane iz aromatičnih planinskih rož. Nadalje kuminovec, gpiot in luraševi likep. Bllvovko, bpinjeveo, pum in konjak, samo na debelo, po najnižjih cenah. 148 4—1 Tpgovina a čevlji m«tni poflrrblti zoood v C]nbl)ani. 1« Nova partija gonilnih jermenov do 151 1 Dobavlja: »Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor. 160 i Odvetniška pisarna Dr. Karel Koderman v Mariboru se je preselita na Aleksandrovo cesto 12 (na vogalu Sodne ulice). Ljubljana, Pod trančo St. Z (postaja cestne železnice) (prej MlkloiiZeva cesta iS) 143 2—1 s 15. septembrom 1920 zopet otvorjena. Velika zaloga inozemskega blaga. Najsolidnejši izdelki Konkurenčne cene. Generalna reprezentanca slovite znamke THE FOR E VER SHOE. delKL ~ laznke B 1 SflHDRIH, Ljubljana, MII l L = Velika zaloga = vsakovrstnega usnja, kož, podplatov, gonilnih jermenov ln sedlarskega usnja na debelo. 132 V Zasebni učni zavod LE69T v Mariboru . iettmeseini ta ItirioMseCni teCaJi. dne 4. oktobra. z Tečaji a slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko " korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko račun- f stvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški ~~ jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. ^ Obširni prospekt brezplačno. Zasebni n&ol zavod Legat, Maribor, ^ Votrlnjska idloa U, I. nadstr^ sprejema od 11. do 12. ure. ——■ 'VTč a NatinOa Dahiiika tttanuk H L* IfB^šn.