Rado Koeevar v SKALASKA SMER V TRIGLAVSKI SEVERNI S T E N I (P R V I Z I M S K I VZPON) 1200 metrska stena. Da, samo še ena stena pri nas jo po višini dosega, in to je strma severna stena Planjave v Savinjskih Alpah. Nemarno je razrita stena nad z~trepom doline Vrat. Po štirih velikih kanalih se vale snegovi v zimskih mečavah v dolino. Pod steno se vse skupaj spoji v ogromen veletok z vatlovito površino. Plazovina ostaja po navadi do po­ znega poletja. Vse skupaj -potuje dalje v šumeči Bistrici. Stena je že dolgo znana po svetu. 2e v klasični dobi alpinizma so jo obiskali tujci. Prvo smer v kopni skali so izvedli Nemci (Konigg-Reinl­ Domenigg). Dolga in težka je bila borba za prve vzpone 1preko stene med najboljšimi tedanjimi plezalci iz tujine in domovine. Veliko poskusov in nesreč je terjala stena, preden so padli najmarkantnejši njeni problemi. Res, gigantsko je bilo tedanje delo naših plezalcev pionirjev. Ko danes z l ahkoto zmagujemo skalne strmine gorenjske in skalaške smeri, se lahko spomnimo na dni, ko so tpred dvajsetimi leti tu prvič zapeli klini. Čeprav je »ladja« danes igrafa, je bila pred dvajsetimi leti trda preizkušnja te­ danje naše alpinistične generadje. Tako je severna triglavska stena neloč­ ljivo povezana z razvojem plezalne alpinistike v vzhodnih Julijskih Alpah. Ui;::iravičeno smo lahko ponosni na tako steno. Malo jih je v tujini, ki jo po višini presegajo, in ne vem, če je še v kaki steni toliko smeri in variant ka,kor ravno v tej. No, pa ni moj n amen na1.5tevati njeno zgodovino v kopni skali, za to so poskrbeli že drugil O vzponih v snegu in ledu je bilo do zdaj malo govora. 1200 metrska strmina ledu, snega in skalovja združena z mrazom pa je bila do zdaj pri nas tista usodna, zapreka, ki je dolgo čaka-la na poskus. Podobna zapreka je veljala pri nas do nedavnega znana šesta stopnja v ko: tn.i skali, dosežena, pri Nemcih in Italijanih v stenah Dolomitov in Wilder Kaiser. Pri nas so že precej zgodaj začeli pristopati na zasnežene vrhove. Plezati po zasneženih stenah pa so zafoli šele v času, ko so v Cen- 4 Y prelkl pod skalalklm stolpom tralnih Alpah že padali znani težki problemi ledenih sten Grandes Joras­ ses, Materhorna in drugih. Kakor v plezalni tehniki kopnega pečevja tako smo tudi v ledni tehniki korakali daleč za zai;>adnimi narodi, kar je pa čisto razumljiv pojav: stik z gorami je pri njih povsem drugačen. Ko so po letu 1932. pri nas začele padati zasnežene grape in lahki gruš!nati grebeni, je bila torej ledna tehnika pri zothodnih narodih že na dokaj visoki stopnji, vzroča tudi problematično varovanje. Vsi ti in drugi podobni činitelji so bili vzrok, da je bila Severna stena, posebno pa še njen centralni in zahodni del tako malo raziskana pozimi. Prvi so bili v steni v vsaj nekoliko zimskih ra~erah Joža Č:op, pokojni Matevž Frelih in Miha Potočnik meseca maja leta 1933. Vstopili so v Jugovo grapo v zahodnem delu stene. Na to turo jih ni vlekel toliko njen zimski značaj kakor odkritje /Prehoda sploh. Znarnnost smeri skozi Jugovo grapo je v tem, da je v poletj,u prehod preko izlizanih gladkih skokov v njenem spodnjem delu skoraj nemogoč. Tako je najboljši čas za izvedbo te ture ob koncu zimske sezone, kar so tudi izkoristili pn-i 6 plezalci. Grape, če so zalite s snegom, v splošnem niso težavne, edina ne­ varnost so plazovi in padajoče kannenje. Tu v Jugovi gra,pi je prve ple­ zalce zajel moker pomladanski plaz in le 1 po naklju~ju so si rešili življenje. Torej je že prvi zimski vzpon pokazal velike nevarnosti zasnežene stene. Tudi drugi poskus vzpona preko Zimmer-Jahnove grape ni potekel tako gladko. Uroš 2upančič je stopil vanjo sam leto pozneje. Bilo je veliko dejanje v tistih letih. Tudi tu so nanj prežali plazovi, na nekem mestu je celo zdrsnil in se potem 'Ustavil. V grapi pod Nemškim oknom je prečil po policah levo v Prevčev izstop slovenske smeri. Potem je stena same­ vala celo vrsto let. Šele v zadnjih letih pred vojno so vanjo vstopili ml::di plezalci, člani akademske sekcije SPD v Ljubljani: Beno Andervald, Cene Malovrh, Bogdan Jordan in Slapar. Plezali so v kaminih v slovenski smeri. Imeli so zelo slabe snežne razmere, saj so plezali skorad v ,prši:u. Bili so prisiljeni tudi prenočiti. To je prva tura v snegu in ledu pri nas, ki je zahtevala bivak v steni. Vzpon preko slovenske smeri je zelo od­ visen od snežnih rar.zmer. Turo so naši alpinisti pozneje po vojni ponovili v dobrem srenu v nekaj urah. Resnih zimskih a:oskusov v steni pred vojno ni bilo. Tedanja , ple­ zalna tehnika plezanja v snegu in ledu ni bila kos velikim nalogam v centralnem in zahodnem delu stene. Saj je tudi razumljivo: naša zimska alpinistika je bila šele v povojih in ni mogla v bko kratkem času do.seči tako izrednega skoka. Nekateri alpinisti so vstopili v steno v vmesni dobi med zimo in poletjem, ki vlada v gorah meseca maja in j,wnija. Eden takih poskusov je vzpon Janeza Brojana iz Mojstrane meseca junija leta 1937. Ta vzpon ne moremo šteti za zimski, saj je bil izvršen že takorekoč v po­ letju. Kljub poletnim razmeram je Brojan še junija našel v zgornjem delu nem~kega stebra še precej snega in skrepenelega ledu. To naj bo nov dokaz, da so v triglavski steni docela drugačne zimske razmere in da sneg tudi dalj časa ostane kakor v drugih stenah. Najbolj ugodne ra?.­ mere za vzpon preko stene so meseca marca in aprila. Tudi snežne raz­ mere teh dveh mesecev najbolj odgovarjajo snegu in ledu v stenah Cen­ tralnih Alp. V zimskih razmerah, kakršne vladajo običajno pri nas ja-­ nuarja in delno februarja, se v Centralnih Alp, .h po navadi ne pleza. Po drugi svetovni vojni je razvoj naše zimske alpinistike zavzel tolik obseg, da ga lahko primerjamo z razvojem našega predvojnega . plezalstva v kopni skali. Zasnežene grape niso zadovoljile novega duha. Začele so padati v desetinah zasnežene stene, razi in grebeni. Najprej položni poletni grušči, nato pa vse težje in težje stvari. Vzporedno s tem razvojem zimskega plezalstva je začela postajati tudi Severna triglavska stena v ospredju plezalskega zanimanja. Dolgo smo čatkali izvršitev prve nove zimske smeri v steni. Poteklo je celo desetletje med dvema novima vzponoma. Leta 1948 sta Marjan Keršič-Belač in Ljuban Zupančič, člailla alpi­ nističnega odseka Ljubljana v aprilskih dneh v skrajno slabih vre­ menskih razmerah prepleza!la Jugovo varijanto nemške smeri s Zimmer­ J ahnovim izstopom. Plezalca sta imela v drugi polovici stene meglo m ? snežni metež. Zahvaljujoč se dobri orientaciji in odličnemu obvladanju zimske plezalne tehnike sta še komaj ušla negotovemu bivalku v steni. Tura ima velik pomen posebno zaradi tega, ker je bila plezana v raz­ merah, v katerih se pri nas običajno ne pleza. Zal pa je bil dosedaj pri nas njen pomen postavljen nekoliko napačno. Leta 1949. smo v trdi zimi meseca februarja pristopili po Jugovem stebru. Ne vem, če sem še v kaki steni toliko tvegal kakor ravno tu. Ko sva s tov. Zupanom bivakiral2! sredi stebra in je ponoči začel naletavati sneg, sva se snega bolj ustrašila, kakor ne vem kakih težav. Če bi naju zajeli snežni viharji in mečave, bi se morebiti po naključju prebila preko stene. Zopet nov dokaz kako višina stene vpliva na zimsko turo! Po tej turi nam je ostala zasnežena stena v osrčju našega zanimanja. Delali smo nove nafrte. Poskus v bavarski smeri se je končal z umikom. Ravno smo vstopili, ko se je pooblačilo in je začelo snežiti. Umaknili smo se raje mi. S steno se v takih razmerah ni šaliti! Mlada celjska plezalca Debeljak in Kokošinek sta v tej zimi iz­ vedla prvo ponovitev Jugove varijante z Zimmer-Jahnovim izstopom. Smer sta preplezala v zelo hitrem tempu. Imela sta dobro kondicijo in lepo vreme. * V .soboto popoldne, dne 16. aprila sva z Debeljatkom težko obl~ena z nahrbtniki kora• kala proti koncu doline Vrat. Vreme je bilo sončno in ,po vremenski napovedi bi moralo trajati še nekaj dni. To sva hotela izkoristiti za posklus v skalaJški smeri v centralnem delu Triglavske stene. Znaki po gorah so kazali, d a zima n e bo več dolgo. Na prisojni strani Škrlatice, Rokavov in Kukove špice je prevladovala v glavnem ie kopna pečina. Neprestani sonlni dnevi so naglo pobirali sneg. Severna stena je bila v senci in sonce ji ni moglo do živega. Vendar pa bi prvo močnejše deževje tudi tu fPUStilo svoje sledove. Bila je torej ena zadr.jih prilik za naskok na zasneženo steno v letošnji zimi. Domneve naju niso varale in naslednji d001 sva se krepko dajala s snegom in poledenelico. Večkrat sem bil že letos pozimi v dolini Vrat pod Triglavom. Ta večer sva bila sama z Debeljakom. Zvečer so na nebu zažarele vse zvezde. Bilo je popolnoma j aisno. Za ve~ erjo sva se res izda·tno založila. tako da sva morala takoj iti k počitku. Pozno ponoči je prišel še tovariš Šerbec. Naslednji dan si je hotel ogledati nekdanjo vojaško kara'lllo, dJ bi jo popravili in opremili za flane AO. Pripravila sva še obilno plezalno opremo za naslednji dan. Imela sva dve vrvi po 40 m, od katerih je bila ena nova »Nylon«, 36 klinov, 20 karabinarjev več Pruszikovih zank. ledni kladivi, en cepin itd. Od hrane sva pripra!vila dve potici, dve klobasi, dva zavitka »ovomaltine«, dve »super« konzervi s kakaom in vrečko sladkorja, poldrugi kilogram belega kruha, en zavitek margarine, pa še jabolka, limone, kavo, jajca itd. V pogledu hrane sva bila res izvrstno založena- Bila je moja n ajboljša hrana, odkar zahajam v gore. Nadalje sva bila zelo' dobro oblečena, v nahrbtniku sva imela· še rezervne nogavice, rokavice, zaščitno gumijasto obleko ter bencinski kuhalnik z enim litrom bencina. (Kone<: prihodnjič) 8 Rado Kočevar: SKALAŠKA SMER V TRIGLAVSKI SEVERNI STENI (PRVI ZIMSKI VZPON) Nahrbtnik je bil res »grd«, a bivak v Jugovem stebru me je docela izučil; rajši nosim 10 kg več, kakor pa da mi bi zmrznile noge ali pa bi se izčrpal. Podobno opremo so imeli tudi Kasparek, Vock, Heckmeier in Harrer v severni steni Eigerja. Dve je bila ura zjutraj, ko sva v.stala s trdih pogradov. Ob treh sva v temi zapustila kočo. še prej sva se poslovila od Šerbca. Tiho sva stopala proti steni. Nekak negotov občutek sem imel pred steno, saj sem se moral pred kratkim že dvakrat obrniti. Bila je jasna aprilska noč, temperatura pod ničlo. Sneg je bil trd. Ko sva se dajala v plazovini pod vstopom, je bila še zmerom noč. Nekaj krati je mimo naju po snegu švignilo kamenje. Kaj bo šele v steni, če je že tu hudič? Za razbitimi stolpi Cmira se je začelo daniti. Bila sva pod vstopom pod velikim snežnim odlomom. Odložila sva bisage. NavezovaJa sva se hitro. Res smešna sva bila videti opasana s tolikim železjem. Prvi skok pod značilno gredino je bil na debelo zalit s snegom, pre­ hod tu je bil lažji kakor a>oleti. Sneg na gredini je bil precej strm, a k sreči zmrznjen. Ura je bila pet, ko sva, zaeela. Do prvega stolpa je illo hitro po snegu. Škrbina za prvim st0tpom je bila strmo zasnežena in je tvorila ostro rez. Zasadil sem cepin v sneg in vairoval. Debeljak je prestopil v stnno steno naslednjega stolpa. Počasi je napredoval, v roke ga je zebLo, poleg tega pa je moral čistiti sneg. Oba sva plezala v pro­ filira,nih gumijastih podplatih na gojzerjih. V novodobni zimski ple­ zalni tehniki se na1bolje obnesejo. Svoj sloves so dosegle po znani upo­ rabi v punta W alker v severni steni Grandes J orasses. Danes jih up,o-­ rablj ajo skoraj na vseh večjih turah v Centralnih Alpah. Tudi pri nas bodo v bližnji bodočnosti v masovni rahi in bodo izpodrinili zastarelo kroparsko okovje in Tricouni. Hitro je napredoval Debeljak po težavni steni navzgor. Nekje v sredi je krepko zamahnilo njegovo težko kladivo. Izginil je za robom. Vrv je tekla dalje, kmalu je zopet zapelo kladivo; seda,j sem moral naprej. Prvič v življenju sem občutil, kaj se IP'favi težak nahrbtnik v steni! Res, občudovanja so vredni nosači težkih nahrbtnikov v steni. Spomnil sem se primera, ko je moral Frelih nositi skoraj 20 kg, preko skalaške smeri v š,pikru :ali pa preko gladke severne stene Trav­ nika nad Planico. Debeljak je varoval na klinu v malem zasneženem koritu. Ko sem dospel do njega, sem mu pustil nahrbtnik in nadaljeval po strmem snegu navzgor. Na koncu je tvoril sneg s steno krajno poč, kjer se je dalo dobro varovati. Sedaj je bilo treba- ,prečiti v znani gladki masiv »hlebca•. Ko sem prestopil iz snega v skalovje, ~ moral obstati. Vse stope in oprime je zakrival led. Znašel sem se v precej neprijetnem položaju. Z eno roko sem držal za ledeni oprijem, z drugo pa čistil stope. Zabiti 25 sem moral kline in to v svetu, kjer poleti plezaš istočasno. Na malem stojišču v »hlebcih« tik pod najtežjim delom sem zabil dva klina za stojišče in zaklical tovarišu: »Naprej!«. Nad stojiščem se je dvigala navpična poč, prevlečena na debelo z ledom. Vrsta je bila na Debelja!ku. 2e takoj v prvih metrih je moral zabiti klin. Na njem se je izvesil, stopil v Pruszikovo zanko, o&til led in zabijal naslednji klin. Delo je šlo seveda precej počas~ saj je bilo treba vsak meter pridobiti z velikim trudom in besnim zaganjanjem. Nad najinima glaivama pa je stalno sikalo padajoče kamenje, kosi ledu, ki jih je čistil tovariš, pa so mi leteli ravno na glavo. Bila je zeLo mučna situacija zame in tovariša. Spomnil sem se na padajoče kamenje v Eiger­ jevi steni, ki je postalo za mnoge plezalce usodno. Centimeter za centimetrom je napredoval tovariš, večinoma v zankah. „ Ubogi Cie je pa tu tpošteno nastradal,« sem si mislil. Bil pa je tako trmast, da ni hotel nazaj na počivanje. Na tem mestu bi bil rad videl kibicerje na jeseniš-kem kolodvoru. Bi bili malo bolje poučeni o zimskih razmerah v steni. Končno je vrv obstala na mestu. Zopet udarci kladiva in krepak tovarišev glas: »Pripravi nahrbtnik!« Privezal sem ga na vrv in najin »zaklad« je zaplavail. po zrakru . . . Težko mesto naju je precej zaposlilo. V 1poletnih razmerah sva bila z Vavknom čez v pol ure. Sedaj pa sva rabila za ta del skoraj tri ure. Osem klinov je moral zabiti tovariš med plezanjem, dva spodaj in dva zgoraj za varovanje. Na tem mestu je obrnilo pred dvajsetimi leti pet­ najst dobro opremljenih plezalnih družb, preden je bila raziskana ska­ laška smer. Vreme sva imela k sreči dobro. Jasen dan je bil. Tam na• prisojni stra.ni Škrlatice in Rokavov se je že porajala pomlad. Kako toplo je bilo farni A tu še trda zima v senci severne stene. Bilo je skoraj skozi pod ničlo in temu se imava zahvaliti za tako dober sneg in seveda tudi za po­ ledenelo skalo. Brez nahrbtnika in varovan od zgoraj isem hitro prepleza] to težavno mesto. Izbil sem kline, nekaj pa isem jih seveda pustil v skali. Na vrhu sva sicer malo obstala, a naju je kmalu padajoče kamenje pri­ sililo naprej. Ko sem prečil proti levi, je nekajkrati švignilo mimo mene. Dospel sem do plitve zajede, prevlečene z ledom. Nad menoj sem že videl zasneženi vhod v mafo lopo z varovališčem. Nekao metrov pod lopo sem zaradi negotovih stopov v ledu zabil klin. Bilo je ravno ono mesto, kjer sta se pred 13 leti smrtno ponesrečila tedanja mlada ma­ riborska alpinista.: Lettner in Domicelj. Tu sem zelo pohitel, posebno še, ko se mi je blizu noge raztreščil !Padajoč kamen. Lopa je majhna in poleti visi navzdol. Sedaj pa je sneg pred lopo tvoril majhen zamet in prostor za varovamje je bil veliko boljši. Imela sva tudi streho nad glavo in tako bila vsaj za nekaj časa varna pred pa­ daj očim kamenjem v steni. Varovališč, ki so v zimskem času boljša in večja, sem našel v steni precej. Ravno tak.o v Jugovem stebru in drugod. V raznih navzdol visečih lopah ali prodnatih vesinah s previsno oziroma 26 Varovanje na Gorenjskem stolpu • navpično steno zgradijo snežni meteži lepo ravno snežno ploščad ali pa celo malo jamo. Taka mesta pozimi, ko je marsikje varovanje proble­ matično, zelo razvesele plezalca. Tudi naju je prija@a lopa zelo raz­ veselila. Predlagal sem Cicu iporcijo kuhane »ovomaltine«, katero je seveda sprejel brez pripomb. Takoj naio je v lopi zabrnel mali bencinski kuhalnik. Iz lope je treba preko velike previsne strehe. K sreči je bila suha. Zabil sem klin in s pomočjo gozdenja ob stene lope prišel preko. Bil sem še v poleti gruščnatem, sedaj zasneženem terenu. Za varovanje sem zabil dva klina. Tik n ad nama se je strmo dvigal masiv Č:opovega stebra. Te­ ren je bil odprt, tako da je sedaj na naju letelo vse kamenje in ledeni kosi iz celega masiva gornjega dela Triglavskega stebra. To naju je zelo zaskrbelo, a pohiteti nisva moglat več, kot je to dopuščalo pravilno varovanje. Najprej je Debeljak prečil po snegu proti desni in nato zopet proti levi strmo navzgor. Poleti sem ,plezal tod držeč vrv v zankah, sedaj je bilo treba varovati vsak meter. Nevarnost padajočega kamenja je bila t,u res velika. Sedaj naju je čakalo dolgo prečenje po veliki poletni »cesti« vodo­ ravno proti levi. Ta del stene me je zelo skrbel. Posebno neprijetno mi je bilo, ko sem ga gledal iz Jugovega stebra. Poleti velika gredina z navzdol visečim prodom je bila videti od tam obupna. Kratek odstavek snega v veliki naklonini je prepadal v na,,,pično 400 metrsko steno, ki še poleti ni preplezana. 2e vse jutro sem mislil na ta del stene. Ni me skrbelo toliko plezanje, saj je bil sneg dober, kot varovanje. Saj bi padec enega zapečatil usodo obeh. VstQJmi žlebič je bil leden. Na vrhu sem pod snegom prečil počasi p11oti levi. Debeljak je dvakrat strašno zatulil, da je dobil trdi blagoslov. »Kar pribij se, kjer si, jaz ne morem 2? Počitek nad lllebcl ve~ tu stati!« mi je zakričal. 40 metrska vrv naju je tu rešila. Plezal sem po snegu naravnost navzgor do male krajne poči. Po njej sem se zbasal do znane lope z možicem. Sneg je tu napravil večjo !Ploščad. Stojišče je bilo boljše kakor poleti. Možic je bil pod snegom. »Stojišče za vole"! sem zaklical tovarišu, ki je že nestrpno čakal na odhod. No, vseeno sem zaradi morebitnega padca in za naslednji raztežaj zabil tu dva varovalna klina. Ko je Debeljak nadaljeval, sem napravil tudi fotografijo za spomin na to mesto. TežčllVDa mesta sem v steni le s težavo fotografiral zaradi varovenja. V ta namen bi morali biti štirje, ka:kor v Eigerjevi severni steni. Nadaljevanje ipo gredini ni bilo torej videti tako obupno, kakor sem ga videl iz Jugovega stebra. Sneg je bil ugoden, le varovališča slaba. Naslednji raztežaj me je spominjal na snežno vesino v severni steni Šit nad Planico. Na varovališču sem se sedaj ipribil s tremi klini v neko skrotasto skalo, ki je gledala iz snega. Klini so bili bolj »zariti« v zmrz­ njen.o travo kakor zabiti v špranjo. Komaj sem čakal že konca, a polica je držala dalje. še dvakra,t sva morala varovati na slabih stojiščih na gredini. Ko SV'a bila v dnu na koncu gredine stoječega žleba, sva ~ docela oddahnila. Poleti je prehod opravljen v petnajstih minutah. Sedaj sva potrebovala skoraj dve uri. Debeljak je potegnil sedaj po kopnih odstavkih proti levi navzgor. Vrv je potekla hitro in moral sem mu takoj slediti. Ko sem iprišel do stojišča, kjer se je pribil, sem mu najprej odložil težak tovor, nato pa nadaljeval. Napredoval sem po mali sneženi grapi z lednim kladivom hitro navzgor. Preplezal sem še dva vmesna ledena skoka in se znašel v večji lopi. 28 »Ladja« Zadnje težko mesto smeri Tik nad nama se je dvigala večja previsna poč. Zo;:>et je bil na vrsti Debeljak. Prvi del je prešel hitro, a nato je obstal. Več kakor pol ure je trajalo, preden je s pomočjo klinov in Pruszikovih zank premagal to izredno težko mesto. Zame z nahrbtnikom je bilo delo še težav­ nejše. Prehod tu po poči me je spominjal na oni veliki previs v zahodni steni Dedca na Korošici, le da je bilo t,m seveda mnogo huje. še en raz­ težaj in stala sva na snežni rezi skalaškega stol;>a. Lep razgled se je nudil od tod. Na levi pod nama s snegom zalit Crni greben. Wahka bi se sedaj dalo preko onih poleti neprehodnih skokov v dnu grape. Talw bi bil v tem dnevu ugoden trenutek za izvedbo gorenjske smeri. Od tu se je dobro videla snežna ploščad, kjer smo lani morali zaradi vremena obrniti. Preko tihega snežnega groba Topolovca je neprest3'l'lo padalo padajoče kamenje in ledeni kosi z Velike Crne stene. Levo od Crnega grabna je peljala strmo zasnežena bavarska smer ,preko stene. V kom­ binaciji z »dolgoc nemško je bavarska smer ena najlepših in obenem najmogočnejših zimskih problemov v severni triglavski steni. Okoli 250 metrov nad nama je molela ostra snežna rez gorenjskega stolpa. Svet do tja ni bil videti tako težaven in je podoben severozghod­ nemu grebenu Planjave v Savinjskih Alpah. Tlt sva napredovala v hitrem tempu. Večinoma so se menjavale .snežne vesine s strmimi grebenskimi odstasvki. Ker ni bilo nikjer večjega n' pora, je bilo plez:1ti tu res užitek. Posebno zanimiv je bil oster greben tik pod gorenjskim turncem. Ostra snežna rez me je spominjala na fotografije podobnih tur v Centralnih Alpah. Posebno zanimiv je bil poslednji odstavek turnca. Navpična plošča z oprijemi za »vole« je peljala na snežno rez. Tu sem se izvesil in s podplati uprl na gladko pečino. Bil sem na gorenjskem tumcu. 29 Po 30 urah mraza - zopet na soncu Ura je bila tri p~ldne. Sonce je preko Jugovega stebra poslalo del svojih žarkov na konec veličastnega pomola. Slika, ki sva jo gledala, je bila čudovita! Ostra grebenska snežna rez je molela kakih 60 metrov iz stene, njen konec pa je žarel v soncu. Res čudovita slika. Malo je mest, katere sem občudoval v stenah, a tu sva le obstala. Po desetih urah ple­ zanja sva vsaj za hip sedela na soncu. Ni bilo treba dosti besed, bencin­ ski kuhalnik je kmalu zabrnel in iz porcije se je kadil vroč »ovomaltine«. Ni se nama takoj dalo naprej. Vedela sva, da ta dan ne bova iz stene, saj sva bila šele na polovici. »No, takih mest je v steni malo,« je pripomnil Debeljak. »Kar počijva malo.« Sedela sva tako skoraj eno uro. Kuhalnik je neprestano brnel. Napravil sem tudi nekaj fotografij za spomin. Iz snega sem izkopal alruminijasto škatlo s spominskim zvezkom. Pred tremi meseci sva bila z Debeljakom tu, k.o sva plezala Jožev steber. Takrat sva bila že ob sedmih zjutraj tu in na vrhu na Plemenicah ob enih popoldne. Tu na turcu sva se šele navezala. Polica, ki je bila takrat tako preprosta, je bila pozimi videti naravnost blazna. Poleti ozka polica je bila na plitvo zasnežena in zalita z ledom. 60 metrov težavnega plezanja s problemaW'nim varovanjem. Povrhu vsega pa še padajoče kamenje. Mesto bi bilo eno najbolj tveganih v Triglavski steni. Tisti, ki bo preplezal to mesto v snegu in ledu bo opravil podobno delo kakor Hintersteusser v svoji prečki v severni steni Eigerja. Toda, ne samo ta prehod v Č:rni Graben, temveč celotne Zlatorogove steze ostanejo še velik zimski problem. Pleza v splošnem ne bo tako težavna, pač pa bo problematično vaoovrnje. Celotna smer je še poleti izredno dolga, -a poz;mi bo treba računati še več kot samo na en bivak. Tudi Jožev steber ostaja velik zimski tproblem. Prvič vodni led iz vedno vlažnih votlin in drugič težak nahrbtnik s potrebno zimsko opremo. JO Tu bo preteklo še !Precej znoja in morda celo desetletja, preden bo raz­ iskan pozimi. Ob 3.45 sva se pripravila na odhod. Kar nekam težko nama je bilo takoj zapustiti prijazni sončni pomol. Morala !:Va naprej, kajti v dnu ikalaškega kamina se je svetil led, a bivakirati sva hotela čim višje. Sneg je bil dober in ne preveč strm. Nekoliko neroden je bil le prestop v zasneženo dno ozkega kamina. Sneg je tu postajal bolj strm in končno sem moral gozditi ob stene kamina, da sem se lahko višje pribil za sto­ jišče. Debeljak je nato nadaljeval po ožini kčlmina navzgor. Stal sem ravno v sredi k amina, tako da me je stalno zasipal padajoči sneg v kom­ binaciji s še tršim apnencem. V mali lopi sredi kamina. je Debeljak va­ roval. V naslednjem raztežaju sem zabil dva klina, preden sem se usidral na dobrem pomolastem stojišču na levi nad kaminom. Ura je hitro tekla dalje. Do noči ni bilo več daleč. Sonce je počasi izginjalo za temnimi obrisi zahodnih Julijskih Alp. Iz Crnega Grabna je zapihal mrzel veter. Treba je bilo ,pohiteti do malo boljšega stojišča. Toda pripravnega mesta ni bilo v bližini. One velike gredine pod »ladjo-< pa so bile strmo zasnežene. Sedaj mi je prišlo na misel mesto, kjer so pred dvajsetimi leti bivakirali Joža Č:op, dr. Miha Potočnik in Stanko To­ minšek, ko so napravili gorenjsko smer. Tam okoli, če bo kaj, sem si mislil. Do tja pa je manjkalo še okoli 60 metrov. Debeljak je nadaljeval po strmi .steni navzgor. Kmalu sva dosegla Č:opov bivak. Bila je navzdol nagnjena snežna ve.sina. Spati tam bi bilo zelo slabo. Ura je bila že pol sedmih in morala sva hitro poiskati prostor. 10 metrov niže od Copovega bivaka sva našla malo navzdol visečo travnato gredino. Zbasala sva se tja. Najprej svia zabila kakih osem klinov za zavarovanje, saj se je dalo sedeti le ob napeti vrvi. S police sva nato očistila sneg. Nisva še končala, ko je začel legati mrak v dolino. Pripravila sva ,porcijo z bencinskim kuhalnikom. Toliko JPrekleti tovor je sedaj prišel prav. Najprej sva se oblekla. Za to sva porabila vse, kar sva imela. Zelo prav mi je sedaj prišla zaščitna gumijasta obleka. Ko je bilo to končano, sva začeLa s pojedino. Na, dan so prišle potice, jajca, bel kruh, margarina itd. Bivak pozimi v Triglavski steni! Malo je toliko tveganih zadev k!akor ravno bivak v tej steni. Bila sva sicer izvrstno založena z živežem itd. A kaj bi bilo, če bi naju sedaj dobil vremenski preobrat? Niti po­ misliti se nisva upaJa na možnost, da preko noči zapade kake četrt metra snega in se temperatura zniža za 10 stopinj. Mislim, da mi ni treba dosti pojasnjevati nadaljnji potek najine plezarije v tem primeru. No danes sva bila lahko zadovoljna. Vreme je bilo jasno brez oMačka. Le mraz je zaradi tega začel post3jati malo ostrejši. Bila sva na izposbavljenem mestu pod ladjo in že najmanjši veter nama je zlezel do kosti. Vso noč sva kurUa kuhalnik in pila vroč »ovomaltine« kakao. T:o je bilo dobro. Sedaj sem se spomnil na ono revščino in še hujši mraz v Jugovem stebru meseca februarja. 31 Ko ga je stresal mraz, je vstal in začel telovadbo. Zanimivo: V dolini na kakih tečajih ob tpetih zjutraj priganjajo na telovadbo in greš godr­ njaje, tu v steni pa že opolnoči in prostovoljno. Fantastičen je bil pogled v črno globel zatrepa doline Vrat; z nepri­ jetnim občutkom sva gledala navzdol. Temne silhuete grebenov in stol­ pov v Rokavih Škrlatice in Cmiru so še bolj ,povečale čar zimske tihe noči. Na de.mi zadaj se je tiho dvigala zagonetna Velika Č:rna stena, zadnja pot nesrefoega Topolovca. Visoko nad nama 1Pa je stala ladja k!akor zadnja trdnjaV1a pred ciljem. Strašno počasi potekajo ure pri takem bivaku. Največja muka je tako do dveh zjutraj, potem je lažje, ker veš, da dan ni več daleč. Večkrat sem posvetil z baterijo proti ladji in Veliki Č:rni steni. V dolini ni bilo nikogar, da bi naju videl. Šerbec je odšel na večerni vlak. De­ beljak je prvič bivakiral v sumi. Spala pa zaradi mraza nisva skoraj nič. Ponoči je nekaj krati močno zagrmelo. Tudi z Velike Č:rne stene je ne­ prestano sikalo padajoče kamenje. Nekaj po polnoči je lunina svetloba nekje iz one strani Triglav , a osvetlila raztreskane grebene in stolpe Ro­ kavov. Mraz pa je pritiskal vedno huje, tako da sva se tresla kar naprej. Zaradi otrdelih rok sem vedno težje polnil in prižigal kuhalnik. Ob petih zjuti,aj so se končno na najino veliko veselje začele ka2'Jati posamezne konture oklepajočih gora doline Vrat. Začela sva razmigavati otrdele kosti. Nahrbtnik sva ponoči kar precej izpra~n.ila, Hrana se nama je z}utraj veliko poznala. K:ako sva bila sedaj vse drugačna videti kakor takrat z Zupanom v Jugovem stebru, ko sva še po izvršenem vzponu ostala brez hrane ves dan in vso noč. Res neverjetna je zdržljivost člo­ veka v težkih situacijah! Pripravila sva se za plezanje hitro. Debeljak je kar začel. Preko ,;nega je vstopil v nekak majhen raz. Napredoval je hitro, prosto, brez klina. Sedaj sva ,plezala do ladje na eni vrvi. Svet do ladje je bil precej neroden. Nič kaj preveč varna se nisva počutila na zelo izpostavljenih snežnih vesinah. Zabijal,a. sva, kjer se je le dalo. Poletne tra;ve so bile povsod strmo zasnežene. Ob 8.30 sem dosegel varovalni klin na snežni gredini pod ladjo. Bila sva dobre volje. Sonce se je že precej dvignilo nad Triglavskim ledenikom. Ladjo sva pričak.ovala. in tudi res našla suho. Možnost poledenitve ladje je izredno majhna. Prvič je že naklonina skale tolikšna, da se sneg skoraj ne more obdržati; povrhu vsega stoji še na tako izpostavljenem mestu, da vetrovi ves sneg sproti odpihajo. Ce bi pa v ladji, ne vem iz kakega vzroka, ležal led, bi bilo v ostalih mestih v smeri naravnost blazno. Ne vem, če bi se n ašel na svetu norec; ki bi v takem sploh v steno vstopil. Na primer fPO novem snegu. Preko ladje SV1a bila v slabe pol ure z nahrbtnikom, ki sva ga vlekla foz. Naravn.ost uživala sva v elegantni pleži. Slabši je bil svet nad ladjo, ko sva se znašla v zasneženem terenu. Takoj nad ladjo je Debeljak zabil tri varovalne kline. Do vr~a je še manjkalo cca 250 metrov tehnično lažje, a še zmerom previdne pleže. Menjaje v vodstvu sv,a plezala prosto J2 Na Plamenicah brez klina. Le na varovališčih sva se vedno ,pribila. Snežne vesine tu nad ladjo so bile zaradi sonca nekoliko odjužene. Treba je bilo včasih velike previdnosti. Sam stojim na stališču, da je lažji teren v steni veliko bolj nevaren kot detajli šeste stopnje, kjer plezalec do kraja pretehta vsak premik telesa. Videla sva, cla rob stene ni več daleč, a poznalo se nama je, da sva morala neprespana prestati mrzlo noč v ~asneženi steni. »Poglej, Cie, tukaj sva lani izstopila opoldne iz Člopove~a, stebra!« Rez grebena je biia strmo zasnežena in je prepadala v veliki naklonini. Na levi strma grapa, na desni pa skoraj navpična stena, . S cepinom sem sekal zadnje stopinje v steni. Končno, ob desetih dopoldne sva dosegla toliko zaželeni vrh! Stena je bila za nama. Globoko je bila dolina Vrat. * Skalaška smer je od vstopa do izstopa visoka 1250 metrov. Preplezana smer je torej najdaljša pri nas pozimi. Celotni čas plezanja znaša 30 ur. Poleti je smer mestoma pete težavnostne stopnje in je preplezljiva v šestih urah. Zimske ocene ne moreva poda