Listek. 191 je vsota istemu namenu v minulem akademiškem letu 1147 gld. Čistih dohodkov z obre-stimi vred je bilo 1490 gld. 97 kr., od prejšnjega leta pa je ostalo v gotovini 892 gld. 55 kr, torej skupaj 2383 gld. 52 kr. Troški so znašali 1782 gld. 48 kr., in gotovine je ostalo 601 gld. 4 kr,, katera vsota je na račun prihodnjega akademiškega leta shra-ujena v hranilnici na obresti. V hranilnici je tudi vsota 1100 gld., katera je bila po odborovih sklepih v zmislu društvenih pravil leta 1889/90. do 1892. /93 dodana glavnici v gotovini. — Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 137 prošenj ; odbitih jih je bilo IO, drugim I27im pa se je dovolila vsota 1147 gld. Najmanjša jednokratna podpora je bila 5, največja pa r5 gld. Podpiranih je bilo 24 slovenskih vseučiliščnikov: 6 pravnikov, II medicincev in 7 modroslovcev. Po deželah jih je bilo 15 s Štajerskega (dobili so 771 gld), 5 s Kranjskega (dobili so 257 gld.) in 4 s Primorskega (dobili so 117 gld.). Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega. — Odbor pod-piralne zaloge, katera bodi našim rodoljubom iz nova toplo priporočena, sestavljen je takd-le : Predsednik in blagajnik: dr. Gr. Krek, c. kr, vseučiliški profesor; predsednikov namestnik: Fr. Krušic; tajnik: Gojmir Krek; odborniki: Valerijan Preveč, Anton Vojska, Ludovik Verbnjak, Milan Mencinger; namestniki: Fr. Zitek, Zmagoslav Kac in "Jožef Vester. Akademiško društvo »Slovenija« na Dunaji je nedavno praznovalo s prelepo slavnostjo, katere so se udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov, svojo petindvajset-letnico. Za to priliko je zložil prof. Stritar krasno pesem, katero je uglasbil znani skladatelj A. Foerster. Stenograf. Glasilo hrvatskog stenografskog društva u Zagrebu — Izšla je 7. in 8. številka tega lepega mesečnika, katerega ureduje prof. Fr. Magdič. Vsebina »Ste-nografu« je mnogovrstna in obseza poleg drugega kritiko Bezenškove »Stenografije«- iz peresa A. Zupana (ponatisek iz »Slov Sveta«), Ker se list pazno ozira tudi na slovensko stenografijo, bodi toplo priporočen našim slovenskim steuografom Za nečlane znaša naročnina 2 gld., za dijake 1 gld. Člani ga dobivajo brezplačno. »Omladina« se imenuje nov dijaški list, katerega izdaja „srpska akademska omladina u Zagrebu". ,,Omladina" izhaja po jedenkrat na mesec in veljd za vse leto 1 gld. 50 kr. Znameniti grobovi. Dne" 3. m. m. je umrl v Belem Gradu Vojislav S. Ilijč, najdarovitejši izmed vseh mlajših pesnikov srbskih, šele v ^}. letu svoje dobe. Poro lil se je iz pesniške obitelji, zakaj njega oče, Jovo Ilijc, in dva brata so znani srbski pesniki. Vojislav je zlagal pesmi že v svojem 15. letu; jedna izmed prvih je »Ribar«, ki se prišteva najlepšim pesmim novejše srbske poezije. Ilijčevi proizvodi so izšli leta 1888. in 1889. v dveh zvezkih; hvalijo jih, da so povsem originalni takd v idejah kakor v zlogu. Sedaj nameria »Srpska književna zadruga« izdati vse njegove pesmi. Hrvaško in v obče jugoslovansko znanost je zadela dne" 13. m. m. nenadomestna izguba, zakaj tega dne je umrl kanouik dr. Fr. Rački, neumorni učenjak in spešitelj hrvaške znanosti in prosvete, oče novejše zgodovine hrvaške, prvi predsednik jugoslovanski akademiji znanostij in umetnostij. Plemeniti pokojnik se je porodil leta 1829, v Fužinah od kmetskih roditeljev, dovršil svoje gimnazijske nauke v Varaždinu, odkoder je hotel oditi v Pešto, da bi se učil modroslovja. Ali viharno leto 1848. je provzročilo, da je opustil svojo namero in vstopil v senjsko semenišče. Leta 1849. so ga poslali v dunajski Pazmanej, kjer je sosebno proučeval slovanske in druge jezike, leta 1852. pa je bil po vrnitvi v Senj posvečen za duhovnika. Nekaj časa je na oudotni gimnaziji poučeval jezike, 110, kesneje ga je škof Ožegovič poslal v zavod sv. Avguština na Dunaj. Rački je ondu leta 1855. dosegel doktorat in se vrnil v Senj, kjer je zavzel stolico cerkvene 192 Listek. povesti in kanoniškega prava. Dve leti pozneje je po ukrepu škofa Strossmajerja prišel v Rim za kanonika ilirskega kapitelja sv, Jeronima. Tukaj je deloval uprav neumorno na narodno-cerkvenem in književnem polji. Že dokaj let prej (leta 1848.) je izšel v »Ka-toličkem Listu« njega prvi članek »Krščanstvo i čovječanstvo«, za katerim je priobčil večinoma v rečenem listu dolgo vrsto člankov, največ zgodovinske in modroslovne vsebine. Največji in najtemeljitejši spis pa je izdal leta 1869. v Zagrebu pod naslovom »Viek i djelovanje slavenskih apostola«. — Bi vaje v Rimu je Rački pridno zbiral gradivo za zgodovino južnih Slovanov in prijavil v »Radu« znamenito delo »Rukopisi, tičuci se južno-slovinske povjesti u arkivih srednje i dolnje Italije« ; raiven tega je izdal sloveča »Vetera monumeuta Slavorum meridionalium«. — Leta 1860. se je vrnil v domovino in se jel baviti tudi s politiko Leta 1861. je izdal »Odlomke iz državnoga prava hrvat-skoga za narodne dinastije« ter bil tudi tistega leta izvoljen v sabor. Pozneje je bil postavljen za šolskega nadzornika in v je tej službi ostal do leta 1867., ko je bil potrjen za predsednika jugoslovanske akademije. Dasi poslednja leta temu zavodu ni bil več predsednik, ostal mu je venderle duša do smrti. V publikacijah jugoslovanske akademije in tudi drugje — prostor našega lista je pač pretesen, da bi navedli točen zapisnik njega del — nagrmadil je toliko odličnih proizvodov, da ga po vsi pravici imenujejo očeta jugoslovanske zgodovine. — Velikemu možu, čegar smrti se je žalnega srca spominjal tudi narod slovenski, bodi večen in hvaležen spomin ! — Dne" 8. m. m. je umrl v Opatiji slavni dunajski kirurg, prof in dosmrtni član gospodske zbornice Teodor Billroth, v 65. letu dobe svoje. Billrothovo prvo delo je »Obča kirurgiška patologija« ; mimo tega sluje knjiga o njega petnajstletnem delovanji na kliniki, v kateri je zabeležil znamenitejše slučaje. Dne" 8. m. m. je umrl v Parizu sloveči kemik Edmund Fremy v 80. letu, ki je ustanovil na Francoskem prvi kemiški laboratorij v znaustvene namene. Zadnja leta je sosebno poučeval kemiško konstrukcijo dijamantovo in res izdelal umetne dijamante, ki se v ničemer ne ločijo od pravih, samo dosti dražji so. Listnica. J. K. v P. Skoro prejmete pismen odgovor. — A. P. V prvi pesmi pravite nekje: ,,Glej, v srci biva mi pokoj," skoro nato pa: „Ljubezen moja je minula, Ostal je le spomin pekoč." Najboljši dokaz, da Vam pesem ni prišla iz srca. Iz druge pesmi (,,Zvončku") navajamo samd dva stiha za pričo, kako nedostatna Vam je oblika: ,,Glej, vsako leto slušam rad Te, le lepo mi doni!" — Ljubenko. Proza v poeziji! ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.