'S 10 dinarje* SI mmmrnmmmmmmmmmk Štev. 39 Zadnje čase ves svetovni * tisk pisari o italijanski Agresivnosti. Ne bomo se "ranili, vabimo vas samo, "* i nami vred prestopite Jugoslovansko mejo in se *A»i prepričate, kdo ogro-•*» koga. Stopimo najprej v Istro Jb Dalmacijo. Povsod sll-“ite samo hrvatskl in slo-Venski jezik, čeprav so te Pokrajine od pamtlveka in ®c dalj italianissime. Ali ni t° potemtakem izzivanje? Oglejte si z nami jadransko obalo. Od Kopra do Albanske meje teče tik ob "bali obramben pas utrdb, ki ogrožajo varnost Italije *e od leta 1914 dalje. In Vendar je italijanska zahteva, naj Jugoslavija ta-fel. razruši Risnjak, Vele-jnt, Veliko in Malo Kape-*°> Biokovo in hercegovsko-crnogorsko bariero z zlo-Klasnim Lovčenom vred, baletela pri zapadnih zaveznikih vedno na gluha ušesa, čeprav bi se Italija »Adovoljlla tudi s tem, da sanjo zasede te utrdbe, ki °gro*ajo njeno varnost. Kakšno nevarnost skrivajo v sebi te utrdbe, nam Jajlepše kaše primer utrdbe Klek pri mestu Ogull-*ju. Na zunaj ima tako nedolžen obraz, da ne bi nih-®e mogel verjeti, da se »kriva v njem strašen rl-beilo kraljevič Marko — Jugoslovansko tajno orožje stev. i. Se večjo nevarnost *a civilizirani katoliški »Vet, posebno še za jugo-»lovansko sosedo Avstrijo, ba predstavlja utrdba Pe-®A, v kateri skrivajo nekemu kralja Matjaža In njegovo vojsko. Kako strašen Je ta orjak, nam priča že »Anto to, da ima najmanj ".evet metrov dolgo brado. Kdo torej ogroža koga?! Zahrbtne jugoslovanske bamene še jasneje dokumentira dejstvo, da je vsa “Ugoslavija preprežena s Protitankovskimi jarki, ki »o jih zaradi kamuflaže bapolnili z vodo in Jih pre-JJUenovall v reke: Drava, ?Ava, Hubi, Kolpa, s če-”*er bi radi onemogočili "Aši hrabri vojski zmago- >to prodiranje proti vzhodu- Ali ne kaže to, da ima-slabo vest?! Stopimo v katerokoli Ju-f°slovansko mesto. Ljudje u°dlj0 po cestah brezbrižne in za svojo brezbrlž-b°stjo skrivajo napadalne lETO V* LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH IZHAJA VSAKO SREDO PoJtnina plačana * gotovini SREDA, 30. SEPTEMBRA 1953 Narod naš dokuke hr«ni (Prosto po »Olornale dl Trleste«) namene proti Italiji. O tem vas prepričajo že najmanjši paglavci, ki korakajo po dvoriščih in prepevajo »Mi smo vojaki korenjaki ...«. Šahovskih turnirjev, na katerih se tisoči in de3ettisoči uče strategije, manevriranja in obrambe ter samostojno m i -s 1 i 11, pa sploh ni potrebno omeniti. Potem: nihče v Jugoslaviji si ne pripravlja zaloge makaronov. — Vprašujem vas: Zakaj? Ali ne kaže ta brezskrbnost, da na tihem že računajo na makarone, ki jih bodo naropali v Italiji?! In končno: nikjer v Jugoslaviji doslej še niso razbili nobenega Italijanskega konzulata! Ali ni to — zahrbtnost?! Njihov odnos do Italijanov, ki žive v Jugoslaviji, je preračunan in rafiniran. Preteklo jesen je neki naš sonarodnjak pekel v Zagrebu kostanje in pomislite: potomec slavnih Rimljanov Je moral segati za te preklete Balkance po kostanj v žerjavico! Z italijanskim življem postopajo diplomatsko: dali so* jim šole. Imajo vse pravice, lahko govore svoj materin jezik — na tihem pa so Jih že davno obsodili na smrt, le da jim tega ne pokažejo! Ali ste poslušali Titov govor na Okroglici? Hinavsko je predlagal Internacionalizacijo Trsta, ker ni imel poguma zanikati, da sta bila že Adam in Eva Italijana, saj so jima najbolj dišala jabolka s tujega drevesa. In ker so se njuni potomci naselili po vsem svetu, so se prav gotovo tudi v Trstu. Ali more potem še kdo zanikati, da Trst ni italijanski od pamtlveka?! Italija želi živeti v miru s svojimi sosedi, toda spričo takšnega nesramnega izzivanja in ogrožanja ne more molčati. Italija ve, da je v Jugoslaviji 16 milijonov tltoistov, ki Jlačijo in terorizirajo vse ostale, zato je njena dolžnost, da jim pomaga v njihovi borbi proti peščici šestnajstih milijonov zatiralcev! Dejstva govore in mi ne moremo mimo njih! ŽERJAVICA IN KOSTANJ V Franciji so znova okrepili opozicijo proti ideji evropske armade. Stric Sam: »Marjanca, odpri vratca, saj ti ne bo nič hudega storil. Krotek je, krotek.« TiliPRIIlERSkE POMOČ LAŠKE SKRBI Za laike humoriste ni več dela in vsi 10 ie v skrbeh za eksistenco, odkar Jim dela resno konkurenco v uradnem tisku »presldente« Pella. VROČINA RASTE Uboga Marlanna spet boleha, ni vladne griže dobro še prebila, že tuniško vročico je staknila. Zdravljenje polovično — pol uspeha! ŽALOSTEN HUMOR Kdo rešil bo lahko korejsko krizo? Najbrž ne trije za »okroglo mizo«! Pred glasovanjem — mož je bil Se Nosek Po glasovanju pa postal je — Dolgo-nosek! KRIZA Kriza nevesela, v vladi je sedela. pa tako je pela, da bo Pello vzela. ENA PRAŠKA Starejši lajtnant Ivan Sergejevlč je prinesel k urarju žepno uro, ki mu zadnje čase m hotela več teči. Urar odpre pokrovček, malo potrese uro — piri tem pade Iz ure mrtva bolha. Ivan Sergejevlč *e razburi: — Eto — imperialistični diverzanti TOČNA NAPOVED Srečata se dolgin — optimist in pritlikav pesimist. Optimist veselo ogovori pesimista: — Lep dan, kajne, kolega? Pesimist neka) zamomlja v odgovor. Takrat se optimist zasmeji: — Kako točna je danes vremenska napoved: v višinah sončno, po kotlinah oblačno in megla! TEŽKA BOLEZEN — Kaj pa je s teboj, Pepe. Dolgo te že nisem videl... — Eh, veš, danes sem po treh mesecih prvič zunaj? — Nemogoče? Kaj pa ti Je manjkalo? — Deset jurčkov, ki sem si jih iz blagajne v trgovini izposodil. TEŽKA IZBIRA Mlad poet je obupal nad življenjem in je sklenil napraviti samomor. Ko je to povedal izvoljenki svojega srca, se mu je hotela pridružiti še ona. Toda prej je hotela vedeti, kako se bosta poslovila od tega sveta. Takrat je on potožil: — Prav to me skrbi, ker ne vem, katerega od 160 možnih načinov samomora naj izberem... Ona se Je začudila: — Ampak, dragec, vedno si mi trdil, da nikoli ne bere« PP?t DELO HVALI MOJSTRA Krojač zatrjuje pri po-skušnji: — Obleka vam leži na telesu kot ulita. Kar poglejte se. prosim, v zrcalo Odjemalec meni skromno: — Dobro Je napravljena, to vam rad verjamem. Samo hlače me malce tiščijo — pod pazduho! SVOJEVRSTEN REKORD Neki dežel.iozborski poslanec v Nemčiji Je predložil obračun svojih potnih stroškov, ki Jih je imel z vožnjami v službi svojih volivcev. Po nekaj dnevih je dobil naslednji odgovor: »Vaš obračun smo prejeli. Iz njega sklepamo, da ste v zadnjem mesecu presedeli za krmilom svojega vozila 48 dni in noči pri povprečni hitrosti 140 kilometrov na uro...« NA STRAŽI Straža ob neki korejski utrdbi zasliši ponoči koraka in zakliče: — Stoj! Kdo prihaja? — Prijatelj ■ steklenico. — Prijatelj naprej, steklenica — stoji DA NE BO POMOTE »Saik>r’s News«, uradno glasilo britanskih pomorščakov, Je pred nedavnim priobčilo sledeče napotilo: »Iz tehničnih razlogov Je treba nove sprožilne kapice tako 'namestiti, da bo to, kar Je pravzaprav zgoraj, prišlo dol, to, kar Je spodaj, pa prišlo gor. Da bi olajšala uporabo, Je tovarna opremila sprožilne kapice z označbo, po kateri Je to, kar bi moralo biti zgoraj, spodaj označeno, tisto, kar bi moralo biti spodaj, pa označeno zgoraj.« Zakaj enostavno, če gre™ OPTIMIST — Pomisli, danes sera hotel menjati tisočak: pa misliš, da sem ga imel!? EKVIVALENT Delegacija italijanskih delavcev: »Kaj nam nudite. da ne začnemo s splošno stavko?« Pella: »Demonstracije za Trst!« »H Popolo« prinaSa ugotovitev, da je italijanska vojska vkorakala v Jugoslavijo zato, da bi »pomagala Jugoslovanskemu ljudstvu« Dr 1*07 »Srečnv ljudstvo) Brc* vsakih skrbi Je, odkar sn*° mi tu. Nase smo vzeli skrb za njihovo imetje, hran® In stanovanje!« POHOD V DŽUNGLO (Resnična zgodbica iz Zagreba) Na peronu zagrebškega kolodvora je stal mladenič, oblečen malce nenavadno — kakor bi nameraval na pohod v džunglo — ln se krohotal. Množica, ki je stalno naraščala, je začudeno strmela vanj, on pa se je krohotal, krohotal do onemoglosti. Od smeha še je kar valjal po tleh in Je bil spričo nebrzdanega krohota že ves solzan. Ljudje so pomislili, da se Je revežu najbrž zmešalo in so poklicali reševalce. Ti so kmalu prišli, si utrli pot skozi množico in nataknili dozdevnemu norcu, ki se ni prav nič branil, prisilni jopič Takrat pa je mladenič spregovoril. — Govoril je angleško ln brž se Je našel tolmač, ki je vse sproti prevajal: — Ovaj, pravi, da je sin tovarnarja iz Anglije. Do* ma Je zadnje čase v pijanosti preveč razbil po barih in lokalih, zato ga Jo oče na priporočilo prijatelja — kj zelo dobro pozna Balkan — poslal v drtavo, kjer ni ne hiš, ne cest 'n seveda tudi ne — gostiln ln barov. Ovaj, pravi, sedaj pa se je spomnil, da je danes samo v eni ulici naštel med tridesetimi zgradbami kar — dvajset gostiln! Pravi, da bi rad kupil tale prisilni jopič-Da, poslal bi ga rad v darilo očetovemu prijatelju, strokovnjaku za balkanska vprašanja... TRDNA VOLJA Sklenil sem, da bom —... in se ti zdi, da imaS nehal kaditi, zato mi Je blato v ustih. Poznam te žena zadnjič prinesla iz tablete! Pa si se odva- Avstrije tiste znamenite dil?... »Putsch« tablete. Vzameš tako tableto, Jo deneš v Ušta, potem pa prižgeš tableto ... ;— Seveda sem se jih odvadil ... teh prekletih tablet! Prodajalna podjetja »Maček« prodaja mačke v Žaklju, prodajalna podjetja »Mačkoprom« prav tako. Obe sev« po isti ceni. Pa so stopili skupaj vodilni x podjetja »Maček« In sklenili: — Konkurenca mora biti! Zato bomo znižali cene mačkom v Žaklju od 1000 na 999 dinarjev! Rečeno — storjeno. Takoj drugo jutro so se pojavili v mestu plakatL na katerih Je podjetje »Maček« z velikimi črkami opozarjalo vse potrošnike o velikem znižanju cen mačkov v Žaklju. V konkurenčnem podjetju »Mačkoprom« so se popraskali po glavah: — Izzivajo nas. AH bomo mirno trpeli, da nam od-tro vse odjemalce? Ne odločno ne! 2e drugo jutro so vs. dnevni faso"i<• Žrtev gospodarskega nekrimina^ EKONOMSKI APETIT KMET»3SKA stADRUGA ti E »Kap ga Je, revizorja, ko Je enkrat pri pre, haletel na zadrugo, kjer vse štima.« .~Ju debele Časnikarske SLOVENSKI POROCEVA-LEC, 23. IX. 1953, prinaša Poročilo pod naslovom •Čistke v Gruzinijl«. Pričakujemo še naslove: »Revolucija v Kubanijl«, »Volitve v Jugoslovaniji« itd. ljudska pravica — BORBA, 24. sept. 1953: »Prepričljiva zmaga socialdemokratov na danskih volitvah... Največ mandatov Je dobila opozlcionalna socialdemokratska stranka... Nemška manjšina iz u*ne Tirolske Je dobila en mandat.« Kakšna italijanska velikodušnost! Italijani so brez vsakega hrupa podarili Jancem Južno Tirolsko. Zal, iz te novice ni mogo- ZLATA SREDINA — Kaj praviš, ali bi kandidirali našega vaščana Zvitorepca? Nihče ne more reČi o njeni kaj slabega ... — Hm. ampak kaj dobrega tudi ne! NESPORAZUM — Ne vem, zakaj nam Eospod toliko priporočajo *a volitve abstinenco? Saj Vendar na dan volitev nikjer ne točijo alkoholnih bijač! če posneti, kakšen Je bil grandiozni tehnični postopek pri prenašanju tirolskih gorskih velikanov na ravna danska tla. »VEČER«, 24. sept. 1953: »Velikansko neurje nad Pacifikom. Nad prekopom La Manche in Atlantskim oceanom divja že dva dni strahovito neurje...« Dijaki, pozor, sicer bodo v zemljepisu cveki kar deževali! Kakor vidite, La Manche ni več preliv, marveč prekop. (Skoda, da še nič ne vemo, kdaj in kako so ga Angleži in Francozi prekopali. Op. stavca.) — Pazite tudi na to, da sta Atlantski in Tihi ocean po najnovejših ugotovitvah eno in isto. TOLAŽBA — Ti prekleti davki! Ko bi jaz imel pri tem kaj besede ... — Nikar ne stokaj tako. Pomisli, kaj bi bilo, če bi višino davkov odrejali gostinci! ZLOBNOST — Gospodična, vi ste naj-inteligentnejša ženska, kar sem jih kdaj srečal! — Dragi tovariš, potem imate v življenju več sreče kot je imam — jaz! hekdaj tako košatega repa so mu ostala samo še gola vretenca. prednjo taco je nosil v povoju, nos pa je imel oblepljen z obliži. 8 težkim vzdihom se je zavalil ha zapeček, se popraskal po buškah in zajamral: — Ti prekleta konkurenca' Stvar me Je pričela zanimati, zato sem na poti v •lužbo zavil mimo prodajalne podjetja »Mačkoprom«. od daleč sem zagledal velikanski transparent na bročelju hiše. kjer Je bila prodajalna podjetja »Mačko-brnm«, na katerem je pisalo z metrskimi črkami: »NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! — VELIKO KOVO ZNIŽANJE! — OD DANES MAČEK SAMO 900 DINARJEV! — POHITITE, DOKLER SE TRAJA ZALOGA! — JUTRI BO MORDA ŽE PREPOZNO!« Stvar me je pričela še bolj zanimati. Mar prodajajo *hdi mačke brez Žakljev? Prepustil sem se toku tisoč-Kiave množice, ki je drla v prodajalno podjetja »Mač-*nProm«. Ko sem prišel do vhoda, bi skoraj padel ,'*nak1 če me ne bi tuleča množica tako strašno stl- hnamo razne vrste apetitov: na primer želodčni, ki ga občutiš, ko greš zadnjega dne v mesecu mimo slaščičarne; ozemeljski apetit, na katerem kronično bolujejo Italijani; senzaclj-ski apetit, ki je specialiteta novinarjev... in končno ekonomski apetit, Id napada vse mogoče ljudi in ustanove. Samo dva primera takega apetita: 1. NEČAK IN STRIČEK Živel je neki deček, ki se je imenoval Mlinar Lojzeta Oton. (Zaradi pomanjkanja prostora ga bomo v nadaljnjem Imenovali s začetnicami MLO.) Ta deček Je imel navihanega strička, ki se Je imenoval Narančič Boris. (Zaradi Btednje s papirjem ga bomo imenovali v nadaljnjem z začetnicami NB.) Nekega dne je NB — navihani striček — obiskal MLO — ponižnega nečaka. Ta je ravnokar Jedci jabolko, ko mu je NB dejal: »Dragi MLO! Ko te gledam, kako glodaš jabolko, sem prišel na pametno idejo! Ali si že kdaj gledal na sosedni vrt, ki je (Piše Ivan Žebljiček) sicer zapuščen, kakšna krasna jabolka rastejo tamkaj. Kar sline se mi cedijo! Ali bi hotel tl iti na ta vrt in prinesti a njega nekaj jabolk?« »Zakaj pa ne?« je dejal deček. Vzel je košaro, dal vanjo svoje jabolko (ker ni imel hlačnih žepov) ln odšel na zapuščeni vrt. Cez nekaj časa se Je deček vrnil in prinesel s seboj polno košaro krasnih jabolk. »Kaj st storil?« mu je zakričal striček in mu pri-mazal klofuto. »Takoj daj košaro sem!« MLO mu je izročil košaro z jabolki. »Ali ne veš, da se ne sme krasti?« vpraša striček. »Saj je vrt zapuščen!« »Vseeno! Ali si morda ti obdeloval ta vrt. da si prisvajaš jabolka?« Pri tem Je striček vzel eno jabolko, vgrlznil ln s polnimi usti dejal: »Pa še tako dobra Jabolka! Vso košaro ti bom vzel, kajti žanje naj le oni, ki je posejal! Ker pa tega človeka nikjer ni, ga bom jaz nadomestovai!« Pred govorom Višinskega »Kako smo torej rekli, fantje? Na tri ure?« skala. Kajti nad vrati je visel napis z mikroskopskimi Črkami: »Zaradi izrednega znižanja stane od danes naprej Žakelj za mačka samo 99 dinarjev, kompleten maček v Žaklju torej samo 999 dinarjev! Ne zamudite izredne pri...« Nadaljnjega besedila se ne spominjam več, ker sem v tistem hipu pobesnel. Kaj sem počenjal, ne vem. Možakar, ki me je pripeljal domov je pravil, da sem se zaletaval z glavo v zid. Ko sem torej prikrevsal domov z nogo v mavcu, z roko v povoju in z glavo v obližih, me je maček Peter sočutno pogledal. Potem pa ml je napravil prostor na zapečku. Zlezel sem k njemu in zamrmral v opravičilo: — Ta prekleta konkurenca! To je čisto navadna sleparija! Peter me Je hvaležno pogledal potem pa Je zastokal: — Tl. poslušaj, kaj pa... balončka nisi dobil? Deček Je boječe dejal: »Pa vsaj moje jabolko mi dajte, ki sem ga dal v košaro, ko sem odšel na vrt!« »Eno je nobeno, pravi stari pregovor!« In striček je zvest principu vgriznil v jabolko, naprtil košaro na ramo in odšel. Deček se Je z rokavom obrisal pod nosom, ker je mislil na svoje jabolko, ki ga bo pojedel poredni striček. Žal mu je bilo, da ga ni pojedel, še preden je prišel navihani striček. Na to jabolko, ki je dozorelo v letu 1952. deček še sedaj, to je v letu 1953. žalostno čaka. 2. O OPEKI Opeka Je majhen, a sila važen predmet. Lahko je škodljiva, koristna in škod-ljivokoristna. Ce greš po cesti in ti opeka pade na glavo.'imaš občutek, da je škodljiva. Ce imaš prošnjo na stanovanjskem uradu, se ti zdi, da je opeka zelo koristna iznajdba. Bolj kompliciran je primer, ko je opeka škodljivokoristna — in to specialno mariborska opeka. Do tega pride takole: Vodstvo opekarne reče: »Pred nekaj leti je primanjkovalo delovne sile, danes je ne primanjkuje. V spomin na prejšnje čase bodo nekateri delavci delali v prostem času!« In kot da bi nanje delovala opeka, ko je škodljiva, nadaljujejo: »Predlagamo, da se izbranim nekaternikom, ki bodo delali v prostem času, plača za vsaki dve opeki lastna cena ene opeke! Ali smo vsi za to?« Ker Je bilo vodstvo soglasno, je predlog obveljaL Nikoli ni kolektiv tako dobro razumel načela fifty-fift.y kot sedaj, ko je polovico teh opek obdržalo podjetje, drugo polovico pa začelo vodstvo prodajati na lastno pest. Na ta način je bila za drugi del opeke stopnja akumulacije znižana na'0%. Kot Aleksander Veliki, ki Je presekal gordijski vozel, tako so ope-karnarski strokovnjaki rešili vprašanje akumulacije, ki je mesece in mesece mučila ekonomlste-teoretike. Edino knjigovodje niso mogli prepričati. On še vedno trdi, da je kreditna stran večja od debetne, to se pravi, da je podjetje več dalo kot Je prejelo. To nadalje pomeni, da Je ta opeka za podjetje škodljiva, za vodstvo pa koristna. Ce pa vzamemo, da morata biti podjetje in vodstvo enotna, lahko rečemo, da je ta opeka škodljivoko-ristpa. Vsaka opeka — tako navadna kakot tudi fift.y-fifty opeka — je nevarna, ker se lahko ob njo spotakneš. padeš in si razbiješ nos... 40DEAU F5ŠKIATEH »Naprej, kdor je na vrsti!« »Prisegam, da sem hotel gor in ne dol!« »Daj, Bob, vrzi me na ono blondinko v drugi vrst!...« »Ne, hvala, te pijem kavo, ne zaspim.« »Prekleto! Bankovec, ki nama je slutil za vzorec, Je ponarejen!« »Očka, oni moi te prosi, da mu posodil »veder.« »Sta prosti nocoj?« Lipe: JALOVA MOLŽA O, prazne, votle rime, ki nič jim je poreklo! Kot vlekel bi za vime, in ne bi nič priteklo! RES STE MORILCI! »Vsi smo morilci«, kritiki vdano, misel humano, v filmu podano, brž so sprejeli. Saj to je znano, da ste morilci. Saj nas s (Ianki in z ostanki, s šaro nabrano, z zdrsano lajno, mučite vztrajno. Res ste morilci! DON FERNANDEL Ko je znani francoski filmski igralec Fernandel v duhovniškem oblačilu igral glavno vlogo v nekem filmu, ga je med odmorom mala deklica prosila: »Blagoslovite me, prečastiti.« »Ne morem, dragica, nisem pravi duhovnik.« »Razumem: grem po svo-' jo punčko.« DEFINICIJA Znana filmska igralka Anna Magnani je novinarjem, ki so jo vpraševali, kaj misli o moških, odgovorila: »Med tisoč moškimi Je Samo eden vodnik moških, ostali so pristaši žensk ...« PLESNA CENZURA Ob povratku vnete črnske plesalke Katarine Dun-ham na tder je neld komediograf dejal: »Ce bi mi s peresom napisali to, kar ona pove z nogami, bi bila vsa naša dela prepovedana!« MODROST Salomon je nekega dne obiskal zapore in vprašal prvega kaznjenca: »Zakaj si tu?« »Nedolžen sem!« Salomon je vprašal drugega: »Kaj sl pa tl storil?« »Nedolžen sem!« Tako je odgovorilo še deset, dvajset kaznjencev. Salomon je vprašal še zadnjega: »No, si ti kaj zagrešil?« »Ubijal sem.« Salomon je takoj ukazal paznikom: »Na vrat na nos izpustite tega človeka! Lahko bi pokvaril ostale.« POET-CEVLJAR Rime nabija, jih v verze zabija. Verze krpa, jih v kitice trpa. Vkup jih zašije in je — mojster poezije! MAŠČEVANJE BIKOBORCA Sloviti bikoborec Luis Miguel Dominguin je pred meseci postal žrtev razjarjenega bika v neki mehiški areni. Ko je okreval, je obiskal luksuzni restoran. Natakar mu je pomagal pri Izbiri: »Svetujem vam, da naročite našo specialiteto: piščanca na ražnju.« Luis Je nabral čelo, nekaj časa premišljeval, potem pa odgovoril: »Ne! Prinesite mi raje bikovo meso v konzervi.« Natakar je bil presenečen, da le kaj. Zato je Luis pojasnil: »Da, mrzlo bikovo meso! To je najslajše maščevanje.« ZOB ZA ZOB Aleksander Veliki je nekoč očital piratu njegov poklic. Ta pa: »Da, pirat sem, kajti posedujem le eno ladjo. C« pa bi imel floto, bi bil -r osvajalec.« DRAG NAMEN Francoski kralj Ludvik XVIII. je v Saint-Ouenu bral svojemu ministrskemu predsedniku Talleyrandu, ki je bil znan predvsem po svoji zvitosti, osnutek nove ustave. Talleyrand Je pozorno poslušal do konca, potem pa dejal: »Sire, zasledil sem veliko vrzel v osnutku.« »In sicer?« »Odnos do uglednih poslancev .,.« »Hm, menirn. da je prav, če bodo brezplačno opravljali svoje dolžnosti. Zato bodo toliko bolj čaščeni!« »Razumem, sire, razumem ... Toda: brezplačno ... brezplačno . To je sistem, ki bo vas drago stali« Lope: POANTA Urednik treplja me kakor guvernanta: »Ljubek spis, prijateljček, ste napisali! Vendar grajo moram le prišteti k hvali: ▼se Je dobro, manjka vam samo — poanta!« In tako prijazno vedno mi odbija ne prispevke: »Cisto dobra pisarija, vendar mora prej Se skozi ambulanto, ker ste pozabili dati ji — poanto!« Kar ponudim mu v objavo, vse odklanja, vse savrača vztrajno, venomer preganja ■ tisto večno staro nrednllko kvanto: »Jas bi na zaključku rad Ime’ — poanto!« Naj poslnllm se poljudne variante, nrednik dejal bo: »To Je brez poante!« Besen mn poveznil bom na glavo kanto: »Tu Imal zdaj končno vendarle — poanto!« Osica: ŠT« II Majhne nevšečnosti V zadnjih dveh, treh mesecih sem obiskala nešteto krajev in slišala nešteto zgodbic ... VZGOJNI ZNAČAJ V uradu prosvetnega foruma. Mlada Klepetava sili v načelnika in se naravnost peni: »Dragi tovariš načelnik, kar je preveč, je pa preveč! Ta naš ravnatelj je nemogoč! Nihče ga ne mara! Vse bčne moči v naši gimnaziji so proti njemu! Skratka: Srozno, grozno!« V konferenčni sobi gimnazije. Ravnatelj nagovori u*ne moči: »Slišal sem, da nekateri med vami z menoj niso zadovoljni. Pravijo, da sem. .« Mlada Klepetava, ki jo je jezik srbel že od prvih ravnateljevih besed dalje, ni mogla več vzdržati: »Dragi tovariš ravnatelj, saj vendar ni mogoče, da bi kdo od nas imel kaj proti vam. Vi ste zlat človek, naš najdražji ...» DIAGNOZA, DIAGNOZA Zena potoži zjutraj možu: »Tako nekam čudno napeta sem zadnje tedne. Ne v®m, ljubček, kaj to pomeni...?!« Mož jo pogleda z obrazom, ki izraža stanje nekje bled presenečenim in veselim nato pa reče: »Kar k zdravniku, dragica, k zdravniku!« In žena odhiti k doktorju na severni strani mesta. Ta jo pregleda in zadovoljno ugotovi; »Za zdaj je vse v redu. Mislim, da ste že v petem •hesecu...« Zeni se Je to na eni strani zdelo dobro, na drugi Strani pa ni in ni mogla razumeti, kdaj se je zgodilo. In odšla je še k zdravniku na južni strani mesta. Ta Jo temeljito pregleda in reče: t . . »Draga moja, stvar ni tako enostavna: v trebuhu Imate veliko bulo ...« NAČELNOST NA KVADRAT V naselju Svojeglavica. Urednik stenskega časopisa »Uka v svojem arhivu za nekimi podatki, ko mu pride v r°ke članek glavnega v naselju. Objavljen je bil Pred več meseci na stenčasu. Del njegove vsebine: »Ravnanje dopisnika stenskega časopisa, ki je objavil članek proti komercialnemu, je nezaslišano! To Je reakcionarno dejanje! Komercialni je naš človek! Tisto ,črno na belem1 o manjkajočih dve sto petdesetih Jurčkih je navadna nesramnost! Tovariš komercialni Sef je poštenjak! Delavnega človeka se lotijo, raznih lipov v naših podjetjih pa ne! Četudi kapituliram pred kolektivom — moje stališče je jasno: komercialnemu *e godi krivica! Kar pa se tiče časopisa, prepovedujem vsako nadaljnjo objavo o tem!« Urednik stenskega časopisa se je nasmehnil in odhitel h glavnemu v naselju. Pokazal mu Je članek in ga prosil, naj ga prebere in pove svoje mnenje. In Slavni v naselju je vzrojil: »Le katero teslo je napisalo to bedarijo?! To je neuslišano ravnanje to je reakcionarno dejanje...« SLUŽBENA VNEMA V razpravni dvorani Na dnevnem redu sta razpravi proti štirim obtožencem, ki so po dva in dva Ppbegnili čez mejo in se pozneje sami vrnili nazaj. Ko je prileten advokat stopil ves zasopihan v razpravno dvorano. Je predsednik senata ravno bral sodbo bad prvima dvema: »•.. in se obsodita ysak na Sest mesecev zapora.« Advokat Je hitro pohitel k njima in ju začel vneto tolažiti: »Kar zadovoljna bodita: izredno milo so vaju ka-*bovall...« Vtem Je posegel vmes neki drugi advokat: »Oprostite, saj ta dva nista vaša. V< vendar zago-varjate druga dva!« Zasopihan advokat Je ostal brez besed. Pol ure pozneje pa Je predsednik senata prebral *°dbo nad drugima dvema obtožencema: »... in se obsodita vsak na dva meseca in enaindvajset dni zapora.. .♦ ______ LOVSKA Mlad lovec na divje r^rl ima obvezano roko ir Pripoveduje radovedni *Vžbi: ., »•.. in ko tako hodim po rjungli, mi zapre, pot gro-"'ozanski lev! Obstanem «=ocsrr-f »Hipnotizer Ala Kalifi Fantaziti bi zelo rad govoril z vami...« »Opozarjam vas: nehajte računati na prste, sicer bom primoran zaposliti novega knjigovodjo!« Mark Iwain: UTRINKI Zaljubljenci so podobni vžigalicam. Kadar se vnamejo, izgube glave. • Pozabljivec Je založnik svojih misli e Kakšna je razlika med kurjim očesom in dolgovi? Razlike ni. Oboje se poveča zaradi zunanjega pritiska. Niti prvega niti drugega se človek z lahkoto ne more rešiti. V sonce In smrt Je težko pogledati * ■ Največja budalost Je, če hoče kdo biti najpa*""*-nejšL • Ce hočeš dobiti dva sovražnika, reci dvema grdima ženskama, da sta sl podobni. DUŠEVNA SORODNOST Neki pisatelj-plagiator je napisal novo knjigo. Prijatelj, ki Jo Je prebral, mu pravi: »Ti, to zgodbo in idejo sem že bral pri Balzacu.« Pisatelj - plagiator odvrne: »Čudno, kako so si geniji duševno sorodni!« NEUŽITNO V Benetkah je Italijanska vojna mornarica dala Iredentistom na razpolago ladjo, s katere so vrgli v morje venec »padlim Dalmatincem«. Riba ribi: »Ti. na tako slabo vabo se pa nobena ne bo ujela.« Sreča v nesreči in dvignem puško — lev zarenči in Jaz ga ustrelim naravnost v odprto žrelo! Pa se ta mrcina tako hitro obrne, da Je krogla, ki Je šla skozi leva, mene zadela .. .< »Srečo Imate. Namenjen sem ravno »Oprostite, kuhar Je zgubil sobno v bolnico.« proteso « LEP KOMPLIMENT I Ko je bil Bernard Sha\v i nekoč povabljen v neko I vas na kosilo, prirejeno j niemu v čast, je na vsak način želel, da mora sedeti zraven njega tamkajšnji župan Ta pa se je branil: — Ne morem na noben način! Kaj bi pa dejali ljudje, če bi videli, da sedim poleg vas jaz, ki sem neprimerno večji osel kot pa ste vi?! PODRAŽITEV Znani zagrebški slikar C. se je pogovarjal s svojim kolegom, ki ga je med drugim vpraša! »Dragi kolega, kako ste se sporazumeli s svojim stanodajalcem, ali vam je zopet povišal najemnino?« »Da. tokrat na sedem sto dinarjev!« »Tudi sam nisem na boljšem Moj gospodar mi je poviša) najemnino za dve sto dinarjev na račun porabe vode, ker je zvedel, da sem akvarelist.« SLABO ZAGOTOVILO Priljubljeni filmski igralec Humphrey Bogart strastno ljubi konjske dirke Neki znanec mu je na vse pretege hvalil kobilo Aspazijo, ki da je še ni nobena žival prekosila. »Stavi sto dolarjev na Aspazljo, sigurno boš dobil!« »Kako to veš?« »Zjutraj sem se pogovarjal s trenerjem in jocke-yem, oba sta mi prisegla, da bo Aspazlja prva prispela na cilj.« »Toda to ni dovolj!« »In kaj bi še ti hotel?« »Naj mi priseže tudi kobila!« OPROSTITEV Andrija Fijan je bil odličen igralec, vendar so bili trenutki ko mu igranje »ni šlo od rok«. Neki večer — bil je utrujen in igral je brez vsakega veselja in volje, a ga je občinstvo kljub temu nekajkrat priklicalo pred zastor. Ko je zadnjič stopil pred zastor, pe je globoko priklonil, nakar je dvignil oči kvišku in šepnil: ■ Bože, oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo ...« DOBER ODGOVOR Popularni satirik in pisec mnogih komedij B Nušič si je nekoč kupil palico, , ki jo je nekaj dni nosil. Ko pa je opazil, da je predolga, je stopil do mizarja in ga naprosil, naj mu ‘jo skrajša. »Lahko vam jo skrajšam, a da ne "bom pokvaril ročaja, jo bom moral odrezati spodaj.« »Ne. skrajšajte mi jo raje na zgornji strani,« je smeje odvrnil Nušič. »kajti nit.i najmanj me ne moti dolžina palice spodaj, ampak zgoraj!« OGORČENJE Neki prenapetež se je razburil: »Ne razumem, zakaj na prepovedo prodajo knjig, če so anti-kvarne?!« ZAČUDENJE — Kaj. na lastne stroške potuješ v inozemstvo?! Vraga, ali nisi nikjer v 6lužbi?I Med selivkami »Pozor! Sedaj prihaja najtežji del potil« »Sredozemsko morje?« »Ne, jugoslovanska carina!« Stef: Pesem v prozi V davnih davnih časih je živel za sedmo goro pesnik Kamenostih, ki je klesal v kamen lirične verze. Toda urednik časopisa, kateremu je pesnik Kamenostih nosil svoje verze v objavo, je bil prav takšen, kakor so današnji uredniki. Nobena stvar mu ni bila prav všeč: enkrat so se mu zdeli verzi premalo tekoči, drugič je bila vsebina pesmi premalo aktualna, tretjič je bila pesem predolga (ker mu je reklama požrla ves prostor v časopisu), četrtič so mu prostor požrle lokalne rubrike, skratka, ubogi pesnik Kamenostih se je redno vračal iz uredništva z obvezano glavo, kajti takrat uredniki še niso poznali uredniškega koša, temveč so zavrnjene »rokopise« metali kar v glave svojih sodelavcev. Zato tudi v časopisih iz kamene dobe nikjer ne najdete pripombe: Rokopisov in risb ne vračamo! Nekoč, ko je bil urednik Se posebno nataknjen in je vrnil pesniku Kamenostihu vse rokopise a pripombo, da so popolnoma zanič in jih zaradi ugleda lista ne more objaviti, je ubogi pesnik ponižno povprašal: — Povejte mi. prosim, kaj naj prinesem, da bo zrelo za objavo? Urednik, ki je pravkar obupno telefoniral na vse strani za reklamo (ker bi sicer list zaradi podražitve kamenja ne mogel iziti), je zamrmral: — ... si tl, Pepe? Zdravo! Greš popoldne na tekmo? Tega srečanja ne smeš zamuditi naši so v odlični formi.. Ti, Se nekaj. Boš dal tokrat nekaj reklame? Vprašaj, prosim te.. . A, počakaj še malo, Kamenostih ... kaj sem ti že hotel reči? Aha, fce vem! Prozo prinesi, nekaj takšnega, saj veš, kaj mislim... No, bo kaj, Pepe?!. Ko jo pesnik Kamenostih prihodnjič s trepetajočimi rokami položil pred urednika prispevke v prozi, je ta zopet telefoniral in je zato kar med pogovorom preletel tekst, potem pa skomignil z rameni: — Proze imam več kot preveč in to kvalitetne. Rabim verze, in to takoj. Rodi, Kamenostih, pa ti plačam verz po šest kovačev... Ti, Janez, pol strani boš dal! Napravim ti reklamo v verzih ... Toda Kamenostih ni bil obrtnik, ki dela po naročilu in po meri, zato je ponižno izjavil, da ne more roditi pesmice, ki naj bi imela zaradi formata samo 12 črk v vrstici in je odšel z obljubo, da prinese za prihodnjo številko nekaj takega, kar bo prav gotovo primerno za objavo. In prihodnjo soboto je položil pred urednika kopico popisanih kamnov in zmagoslavno pripomnil: — Upam, da mi boste tokrat objavili v s e. Prinesel sem vam namreč — pesmi v prozi! Domišljav Igralec k režiserju: »Kakšno vlogo pa sl ml IZ GLEDALIŠČA namenil za naslednjo dramo? Ali misliš, da bo občinstvo zadovoljno?« Casiitliiva starost TOVARMA] SPREJEMAMO SAMOMOČI Z Dalijo PKftK\0 Mlad absolvent: »To bo menda dovolj dobro spričevalo. ^ Režiser: »Zadovoljno bo. 2e v prven) dejanju te namreč ubijejo.« OPRAVIČILO Francoski humorist I. Curtelain se je ob nekem svojem potovanju ustavil v nekem malem hotelu. Zgodaj zjutraj so ga vrgli iz postelje močni udarci po vratih '■Gospod . jaz sem, vratar .. pardO'< . neki potnik je sinoči zamenjal svoj klobuk in prišel sem vprašat, če ni tnrrda v vaši sobi?« Curtelain je srdito odgovoril. da klobuka ni. nakar se Je zopet zakopal v odeje Toda vratar je zopet začel tolči po vratih: »Kaj je Z( pet?! Kaj želite?« se le jezil Curtelain »Gospod, pardon, tisti gospod je našel svoj klobuk in veliko mu je do tega, da se vam opraviči, ker vas je tako rano vrgel iz postelje.« PRAVA BESEDA O PRAVEM CASU Pisatelj Dumas Je W1 nekoč povabljen skupno * nekim Ballendierjem (* katerim se nista dobro razumela) k markizu Cha-teauju. Ko je Ballendief slišal, da pride tudi Dumas, je bil pripravljen, da se odzove povabilu, a 1® pod pogojem, da se slavni pisatelj, čigar ostrega jezika se je bal ves Pariz, ob* veže, da bo med obedom 1® enkrat lzpregovoril. Upal je, da se bo tako zavaroval pred zbadljivcem. Dumas je pogoj sprejel. Kosilo je potekalo v dobrem razpoloženju gostov. Zlasti je bil živahen gospod Ballendier; smešnic« in zbadljivke *o mu kat deževale lz ust, ko je sedel Dumas na splošno začudenje kakor nem in se je na videz ukvarjal le e namiznimi dobrotami. Kot desert so servirali paštete, ki jih je gospod Ballendier posebno rad jedel. Zato jih Je izginilo brez itevila 1 njegov nenasitni želodec. Ko pa je gospodinja poslednjič ponudila paštete, jih je vendar že imel dovolj In dejal: »Oprostite, toda pospravil sem jih že toliko pod streho, kolikor Je Samuel pobil Filistejcev.« »In z istim orodjem!« oslovsko čeljustjo) je pristavil Dumas, ki je prvfi odprl usta, nakar se j<5 Ballendier med splošnim krohotom poslovil. »STRASNO, STRAŠNO Pisatelj Ivo Cipiko J« sedel v kupeju tretjega razreda In na vsaki postaji je nervozno pogledal skozi okno vlaka in zmajal * glavo: »Oh, stašno, strašno!« Neki sopotnik ga je radovedno vprašal: »Oprostite, povejte ml. kaj neki pomeni, da na vsaki postaji vzkliknete: Oh. strašno, strašno!?« »Eh. to pravim zaradi tega. ker na vsaki postaji vse bolj spoznavam, da sem ga polomil, ko sem sedel na napačni vlak.« NOV OR*? A 7 V NEMŠKEM FILMU Erlc Ode je pred nedavnim pričel s snemaniem novega nemškega filma »Gledališče opic«. V njem ima šimpanz Bobby kar dostojno vlogo Pn prvih dnevih snemanja ga je J studiu obiskalo več nov1' narjev ki so nameraval* seznaniti iavnost z novim filmom Eden reporterji je vprašal režiserja, kdo is;ra v filmu naslovno vlogo »Naravno šimpanz!« se Je Fric Ode smeje odrezal- Reporter je olajšujoč® zavzdihnil In rekel: »Hvaln bogu! Končno nov obraz v nemškem mu!« MED DUHOVI Ko sem zadnjič romal po baši lepi Savinjski dolini, Je sonce tako močno pripekalo, da mi je v grlu kar Škripalo zaradi suhih slin. Zato sem v Volčji Jami z nadzvočno hitrostjo Planil v prvo gostilno, ki sem jo zagledal ob poti. ^a sem se prekleto uštel, ker sem celo večnost za-than Šakal na birta in so •bi vaščani šele kasneje povedali, da obratuje njihova oštarija samo ponoči, kajti ki Je že ob desetih dopoldne pribijal na vrata ®v°je štacune napis »Za-Prto«. »Kaj vam je že tako rgodaj zmanjkalo mesa?« *ern ga vprašala. »To ravno ne Samo me-J;1 je zmanjkalo žlahtne £aPljice, ki sem si jo pri-bosol s seboj. Zato moram odaj brž v oštarijo, da “Odoknadtrn zamujeno.« . Spričo teh mesarjevih vesed sem imela vsega do-°1.| In sem po najkrajši p°ti odšla hitro domov. »Zakaj pa nas noče poznati?« »Tako domišljav Je, odkar ga pozna toliko žensk. Veš, on Je slabi duh mariborske plinarne.« SPORTNO-NOVINARSKA »Polet« pravi, da je moštvo Proletarca iz Zagorja zasluženo premagalo mariborske Železničarje, ki so igrali popolnoma brez glave in se niso dosti trudili. Je res, da so Zel .-zničarji športniki, toda brez glave se je res težko truditi. Posebno še, če so igrali popolnoma (in ne samo malo) brez glave. 6:0 — Tezenčani so se nekdaj potegovali za svojo lekarno, pa so bitko izgubili z rezultatom 6:0! — Kako to misliš? — Cisto enostavno. Na Teznem pri Mariboru je šest gostiln in nobene lekarne ... KRITIKU VZGOJNE STRaNI V TEDNIKU »7 DNI« (-hrtu v Totem listu štev. 38 str. 7) Sicer slovar Vam »vic Je star tn znan«, a niste še do kraja ga prebrali. Dokaz? Besedo »vic« v njem iščete namesto tujke »šale« najti niste znali. Podobno kot slovar poznate vzgojno stran. Naslove v njej ste bežno preleteli in »standard« njen Vam skoro Je neznan tn haska malo ste od nje imeli. SLOVENJEGRAJSKA SPECIALITETA V Slovenjem Gradcu so dobili novo kulturno ustanovo: Kozmetično-higlenski muzej v Izložbah Mestne brivnice. Za motnimi šipami iz specialnega neopranega stekla si lahko obiskovalci ogledajo cele kupe starinskega prahu in številne mušje mumije, ki so še prav dobro ohranjene. Razstavljeni so še tudi drugi številni predpotopni in sodobni pripomočki, ki jih je vesoljno človeštvo Izumilo za dvig svoje lobanjske lepote — na primer špangice, klame za velne, zastavljaš krvi, otročl puder, vitleri, sol za kupanje, Thikefllin proti prhlaja In izpadanja lasi, pumpica, šminka za usni-ce, krajon za obrv, stroj za strizanje in ostrenje britev itd- — V Interesu brivskofrizerskega starino-slovja in zaradi velikega zanimanja publike, bi bilo dobro, da bi uprava Mestne brivnice še nadalje tako vneto skrbela za svoj muzej ter ga sčasoma obogatila še z drugimi odpadki kozmetično-higienske kulture domačega in tujega izvora TUDI KAJ TAKEGA SE ZGODI V Križu nad Mariborom sta se zadnjo nedeljo dva vaščana takole pogovarjala: »Ti, Jože, kakšno pridigo pa je imel naš gospod župnik?« »Govoril Je o lepem vedenju « »Aha, saj res. Tudi jaz sem že slišal, da je med cerkvenim .ibredom pred vsemi ljudmi vljudno in lepo ozmerjal svojo kuharico za staro kozo « LOVSKA LATINŠČINA Trije hudomušnežl so se srečali ob steklenici žlahtne kapljice. 'Pomislita, kaj se mi je danes pripetilo. Z navadno lovsko puško sem ustrelil tri sto muh hkrati!« se je zlagal prvi. »Jaz sem jih pa slišal, kako so ječale, ko so umirale!« se je zlagal drugi. »Jaz sem Jih pa pozneje videl, kako so crknjene ležale v izložbenem oknu bifeja nasproti hotela .Toplice' na Bledu!« se tretji — ni zlagal. ZADNJI NASVET Ker se po navadi vsaka roža presadi Jeseni, priporočamo, da tudi na Velki presadijo zadružni dom v večjo posodo, da se bo laže razvijal, ker že od leta 1847 trpi v farovškem vrtu. SRKA TE ČAKA. UP II (E DAN Zadel boi milijon, le ne boS zaspan! MURSKA SOBOTA — TITOVA 9 S NUJNA ZDRAVNIŠKA POMOČ.,. Neki podeželski zdravnik Je po mnogih obiskih pri bolnikih prišel zvečer domov do smrti utrujen. Prosil je ženo, da opravi z vsemi bolniki, ki bi ga klicali po telefonu. Komaj je zdravnik legel, že je telefon prvič zazvonil: neka premožna, živčna bolnica je potožila zdravnikovi ženi, da ima strašne bolečine in da ne more spati... »Trenutek, dovolite,« jo Je prekinila žena zdravnika, »res da že ležim v postelji in mojega moža ni doma... Toda morda vam lahko pomorem...« Sepetaje je vprašala svojega moža, katero zdravilo naj ji priporoči. Prav tako tiho ji je mož opisal zdravilo za bolnico. »Prav lepa hvala za nasvet,« je odvnila bolnica, »toda povejte ml, ali je moški, ki je zdaj pri vas, tudi res dober zdravnik?« DVE GASILSKI IZ ZGORNJE KUNGOTE »Tovariši gasilci, pri nas gori hiša! Pridite hitro!« »Ne moremo! Naš poveljnik Jurij je sedaj še pri maši, kjer prosi boga, naj obvaruje ljudi pred — ognjem.« D »Hej, tovariši, ali mi lahko poveste, kako bi najhitreje prišel v Zgornjo Kungoto?« »Kar z našim gasilskim avtomobilom se popeljete!« »Toda jaz vendar nisem gasilec.« »To ni nič hudega. Saj tudi jaz nisem, pa so me vzeli kljub temu s seboj na veselico.« »Ampak, kako se bomo peljali, ko pa je šofer popolnoma pijan.« »Bo že Šlo nekako. Morda pa znate celo vi šofirati?!« »Znam že, znam, samo šoferskega izpita še nisem opravil.« »Nič ne de! Kaj mislite, da ga je opravii naš šofer?!« SIGURNO ZNAMENJE Pred kinom v Svečini se srečata dva znanca. »Franček, ali mi lahko poveš, če se je predstava že začela?« »Zal ti tega ne morem povedati, ampak v naši zadružni gostilni boš to prav gotovo zvedeL« »V gostilni?« »Seveda! Ce Je gostilna zaprta, Je to znak, da je šla natakarica Mimika v kino in potemtakem sl lahko prepričan, da se je predstava že začela.« OBMURSKI FLIKAC ' STRESA SVOJE Danes sem jo mahnil v okolico Zg. Ščavnice, kjer sem si ogledal tisto na pol dograjeno bajto, ki Je podobna razvalinam Celjskega gradu in ki Ji domačini pravijo — gasilski dom. Slišal sem, da je ta nesrečni gasilski dom najbrž začaran, ker se vse, kar zgradijo, sproti podre. Meni se pa močno zdi, da temu ni kriva čarovnija,.ampak izvrstna opeka, ki ima to razveseljivo lastnost, da se neprestano lomi in kruši Denarja pa so za to razvalino že toliko porabili, da si je x njegovo pomočjo poveljnik gasilsko čete bojda zgradil prav čedno vilo. SAMOTOLAŽBA NEPRIJETNO NAROČILO Mali Lojzek je vedel, da bo dobil bratca, toda nekdo mu je namignil, da utegne dobiti celo dva. Odhitel je k materi: »Veš, naročiti bi ga pa* morala iti ti, mamica, saj veš, da očka jeclja.« ODGOVOR V STISKI Okajen gost bere časopis v kavarni. Prijatelj prisede in ga potreplja P° ramenu: »Se 3e nisi zavedel, da bereš narobe obrnjen časopis?« »Kako ne! Zagotavljano tl, da ni enostavno.« Tudi mogoč# -r * 4s_ »Se Se ni zavedel, da J* plima upadla!« TAJNA MORJA Inšpektor je obisical va-Sko osnovno šolo in stopil v enega razredov prav 't trenutku, ko Je novopečena učiteljica razlagala učencem, da se potoki zlivajo v reke, reke pa v morje. It* eden učencev se dvigne io vpraša: »Tovarišica učiteljica, kako neki, da se morje kljub toliki količini vode ne izteka nikamor?« Vprašanje ,ie mlado učiteljico tako presenetilo, da ni in ni mogla najti odgovora. In inšpektor ji J® rahlo nasmejan pomagal: »Odgovorite mu, da so V morju gobe « PODTALNI HUMOR — Zdi se ml, da se midva od nekod poznava? — Da, tudi jaz večkrat zahajam tja! SKOTSKA Prav mlada žena nekega Škota, ki jo je vzel Šele pred dobrim mesecem, *} je morala dati operirat* slepo črevo. Nekaj dni P® operaciji sta sedela njen mož in zdravnik v kavarni Zdravnik je mimogrede omenil, da bi bilo treba ženo operirati že pred 1®“' Skot ni rekel niti besedic®-Pač pa je račun, ki ga J® dobil naslednji dan 00 zdravnika — poslal svoj®* mu tastu. ODRED, ODRED! Srečal sem prijatelja novinarja in pričel z njim govoriti o nogometu. »Samo tega ne!« mi je dejal. »Ta vražji Odred!« »K.aj pa je?« »Vse ti izgublja! V kvalifikacijskih tekmah sem lahko napolnjeval cele stolpce prve strani časopisa s poročili o Odredovih tekmah. To ti je bil zaslužek in renome Sedaj pa .« In pri tem me je pogledal kot hipnotizer, ki zapove svojemu mediju, da mora zaspati, ta pa se mu reži v obraz, kot da bi ravnokar vstal po dobro prespani noči. Svetoval sem mu, naj raje piše v časopisih o državni loteriji in odšel dalje. Srečal sem znanca — nogometnega navijača, ki me je pozdravil s preklinjanjem: »ICrucifiks Odred! Pa toliko denarja sem že zmetal za vse te tekme! Zaradi tistega odprtega pisma sem se skoraj stepel z nekim objektivnim človekom. Kaj imam sedaj od vsega tega?« »Saj na tekme še vedno lahko hodiš!« •Seveda lahko, toda... sai ti tega ne razumeš!« »Kaj ne razumem?« »Zakaj pa misliš, da ki-bic hodi na tekme? Zaradi tistega sladkega upanja, ki ga goji ljubosumno na dnu srca, da njegovo moštvo vendarle zmaga. Za ta užitek ni treba več kot samo en odstotek verjetnosti, da bo tvoje moštvo zmagalo!« Pomislil sem: • »Takega nezaupanja kot Odred, ne žanjejo niti francoske vlade!« Poslovila sva se s pozdravom: »Krucifiks Odred!« Srečal sem poznanega miličnika, ki mi je dejal: »Sedaj sem pa popolnoma zmešan! Svolčas smo morali ščititi pred publiko tuje moštvo; sedaj pa bo treba ščititi domače, da jih ne bo publika pretepla. Prej je bilo lahko, tuje igralce smo spremljali do avtobusa, s katerim so se odpeljali in zadeva je bila rešena. Sedal pa bo treba vsakega igralca posebej spremljati do doma.« Predlagal sem, da dajo Odredovce v kak internat, da bo manj skrbi in skupno spremstvo. »Ali je res tako hudo?« sem pomislil, ko sem bil zopet sam. Kupil sem si tri časopise, da bi zvedel, kako Simpatizerji Odreda ogledujejo prvenstveno tablico I. zvezne Use. je Odred igral v Skoplju. Ko sem prebral vse tri časopise, sem ugotovil, da bi moral biti stari in modri kralj Salomon, če bi sj hotel ustvariti jasno sliko o tej tekmi. V enem časopisu sem 61-tal: »Igra je bila enako- vredna .«, v drugem: »Ljubljančani sploh niso bili pravi nasprotnik Vardarju, ki danes tudi ni igral najbolje ...«, v tretjem pa: »Igralci Odreda so ves čas dobro Igrali v polju ...» S tem sem dobil svetle perspektive za bodočnost: če bom izgubil kjerkoli službo, se bom končno zatekel v službo kot športni poročevalec. Ko stojim tako zamaknjen v svojo eventualno bodočnost, me sreča neka moja prijateljica vsa vesela in nasmejana: »Zdravo, Kljuse! Odred pa krasno izgublja!« »Kako to .krasno4...?« »Po tekmi z Rabotničkim ml je mož rekel, da ne gre več na Odredove tekme! Sedaj pa je Odred zopet izgubil z Vardarjem in moj mož bo še bolj trden v svojem sklepu!« »No, in ...« »No, in ob nedeljah popoldne ne bom več sama hodila na sprehod, temveč me bo spremljal moj mož!« Veselo me je pozdravila, vzkliknila »2ivio Vardar!« in odšla. In sem se tolažil: »Na svetu pa je res vse relativ- no. Koliko družinske sreče bodo prinesli vsi tisti streli Odredovih napadalcev mimo gola; do kolikih praznih postelj v oddelkih bolnic za živčne bolezni bo pripomogla počasnost Odredove obrambe...« Ponovno sem ugotovil, da Je šport zdrav. RAZOČARANJE —- Včeraj me je Branko povabil na vožnjo s čolnom po Ljubljanici... — No, In potem? — Oh, potem je pa ves čas samo veslal! MAJHNA RAZLIKA Ljubitelj ptic Je z največjo pozornostjo skrbel za rdečega in zelenega papagaja. Vsemu nakljub pa je nekega dne pozabil zapreti kletko in papagajčka sta odletela na drevo bližnje umobolnice. Njun lastnik Ju je zasledil in Je zato takoj naprosil ravnatelja umobolnice, naj mu ju pomaga ujeti. Ravnatelj je rešitev nelahke naloge zaupal bolniku, ki je skrbel za vrt Pol ure pozneje se je bolnik vendarle vrnil ves zadovoljen z rdečim papagajčkom v roki. »Kaj pa drugi, zeleni papagajček?« Je zaskrbljen na vrat na nos vprašal lastnik. »Hm, pustil sem ga na drevesu: 5» ni zrel.« PO STARI NAVADI Spiritizirali so. Neka vdova je prosila, naj pokličejo duha njenega pokojnega moža. Klicali so in klicali Nenadoma pa je nekdo padel zunaj po stopnicah ln zastokal. — Moj bog, že spet pijan! — je zastokala vdova. RESNIČNA V Biskajskem zalivu Jo skupina italijanskih potapljačev skušala dvigniti iz precejšnje globine zaklad z več let potopljene ladje. Naposled se je eden potapljačev le uspel spustiti s svoje ladje k zakladu na dno morja. Toda prav tedaj so mu telefonirali od zgoraj: »Halo! Slišiš?« »Halo! Cujem!« »Pripravi se na dvig!« »Zakaj?« »Naša ladja se potaplja.« Pes nadvse »Ugrizni ra, Boby, ugrizni!« l/dnj« Novinarsko druStvo Slovenije, poverjeništvo Maiibor — Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Dragan Flisar — Letna naročnina 400 dinarjev, polletna 200. fetrtle^* 100 din — Ureduiilvo in uprava: Maribor. Kopališka 2 — Telefon 28-7fr — Cek. rač. NB 640I-T-169 — Poštni predal 52— Rokopisov (o risb ne vračamo — Tisk Mariborske tisk*r