Aleksandra Boldin Dr. Avguštin Stegenšek in Aleksandra Boldin Dr. Avguštin Stegenšek in KONJIŠKA DEKANIJA Cerdonis, 2010 Impresum Aleksandra Boldin: DR. AvgušTIn STegenšek In konjIškA DekAnIjA Založila: Založba Cerdonis, d. o. o., Slovenj gradec Zanjo: mag. Andrej golob Izdali : obcina Slovenske konjice in Dekanija Slovenske konjice Izdajateljski svet: Miran gorinšek, župan obcine Slovenske konjice, Roman štus, dekan Dekanije Slovenske konjice, jožef vogrin, arhidiakon v nadžupniji Slovenske konjice, Aleksandra Boldin, prof., in Blaž Prapótnik, urednik Lektorica: Lucija Levart, prof. graficna priprava: Blaž Prapótnik Produkcija: epigraf, s. p. Leto: 2010 naklada: 1000 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929 Stegenšek A. BOLDIN, Aleksandra Dr. Avguštin Stegenšek in Konjiška dekanija / Aleksandra Boldin. - Slovenj Gradec : Cerdonis, 2010 ISBN 978-961-6244-38-1 250900480 1 LAŠKO – rojstna fara Avguština Stegenška Avguštin Stegenšek se je rodil 7. julija 1875 v Tevcah, in sicer v župniji sv. Lenart nad Laškim v družini revnih kocarjev. Družina si je gmotno opomogla, ko je Avguštinov oce Andrej postal mlinar, nato pa še tesar.1 Stegenškova hiša je bila med boljšimi v vasi.2 Rojstna hiša Avguština Stegenška v Tevcah danes nosi hišno številko 32; ohranjen je še lepo stesan vhodni portal, poleg njega pa je namešcena kamnita plošca s komaj vidnim napisom: V TEJ HIŠI SE JE RODIL 7 / JULIJA 1875 DR AVGUŠTIN / STEGENŠEK PRVI SLO /VENSKI UMETNOSTNI / ZGODOVINAR UMRL V / MARIBORU 26 MARCA / 1920 / SLOVENSKI UMETNOST / NI ZGODOVINARJI 1965. usoda Stegenškove domacije kaže na negotovo prihodnost, saj manjka že zgornji del zahodne stene, severno stran prerašca bršljan in drugo rastlinje, okna so razbita, notranjost propada … 2 OTROŠTVO IN ŠOLSKA LETA TER ŠTUDIJ TEOLOGIJE o Stegenškovem otroštvu v Tevcah skorajda ni znanih virov. Sam Stegenšek je o Tevcah in svoji poklicanosti za duhovnika zapisal: »Še predno sem bil na svetu, mi je bilo odbrano ime in so me starši namenili za duhovniški stan. In cetudi me niso znali za to najboljše vzgojiti, si me Ti vodil.«3 Starši so nadarjenega sina najprej poslali v gimnazijo v Celje (1887–1888), nato še v Maribor, kjer je leta 1895 maturiral z odliko. Zapisi porocajo, da je bil Stegenšek »kot dijak vedno vzornega vedenja in je nenavadno veliko cital dela svetovnih literatov in si pridobil široko znanje«.4 Po opravljeni maturi se je vpisal v mariborsko bogoslovje, kjer se je ob študiju že zacel zanimati za umetnost in zgodovino. Leta 1899 je bil posvecen v duhovnika, nato pa za kratek cas namešcen za kaplana in kateheta v Selnici ob Dravi.5 oktobra istega leta je na pobudo škofa napotnika odšel na študij arheologije in umetnostne zgodovine v Rim. Leta 1902 se je Avguštin Stegenšek vrnil v Maribor, kjer je dobil mesto suplenta za cerkveno zgodovino in patrologijo v bogoslovnem ucilišcu na stolici za cerkveno pravo. Poleg svojih službenih obveznosti se je Stegenšek pripravljal tudi na zahtevne izpite na graški filozofski fakulteti. študij je uspešno zakljucil, saj je bil 19. decembra 1906 promoviran za doktorja filozofije.6 3 STEGENŠKOVO ZNANSTVENO DELO IN POKLICNO DELOVANJE na Stegenškovo znanstveno delo je mocno vplivalo obdobje od 27. oktobra 1899 do 30. junija 1902, ko ga je lavantinski škof Mihael napotnik poslal na študij kršcanske umetnosti v Rim, kjer je bival v duhovniškem kolegiju Campo Santo. Tam se je pod mentorstvom josepha Wilperta posvetil umetnostni zgodovini in arheologiji.7 v tem casu je objavljal znanstvene clanke v Stramation archailogikon ter v revijah Römische Quartalschrift in Oriens Christianus.8 Stegenšek je zacel objavljati tudi v znanstvenem bogoslovnem glasilu Voditelj v bogoslovnih vedah, ki ga je leta 1897 ustanovil škof dr. Mihael napotnik. v njem je objavil prva dva sestavka o škofijskem muzeju in o drugem shodu kršcanskih arheologov v Rimu.9 Po ustanovitvi Zgodovinskega društva za Slovensko štajersko 28. maja 1903 je bil Avguštin Stegenšek imenovan za knjižnicarja in arhivarja tega društva. Funkcijo knjižnicarja in arhivarja je Stegenšek opravljal do leta 1909.10 knjižnica je zbirala in arhivirala tiske z obmocja štajerske in z Avguštinom Stegenškom kot svojim prvim knjižnicarjem zacela opravljati narodno in raziskovalno delo, ki se še danes kaže v bogatem knjižnem fondu univerzitetne knjižnice Maribor.11 knjižnica je svoje knjižne sklade dopolnjevala z darovi in volili. Stegenšek je imel pomembno vlogo tudi pri nastajanju »društvenega muzeja«, saj so mnogi donatorji poleg knjig društvu podarjali tudi starine. Tako je postala potreba po ustanovitvi muzeja vedno vecja.12 uspešno zakljucen doktorat iz filozofije je dr. Avguštinu Stegenšku omogocil, da je bil 1. novembra 1907 imenovan za rednega profesorja za cerkveno zgodovino, patrologijo in cerkveno pravo v bogoslovju v Mariboru, in sicer na katedri za cerkveno pravo.13 Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju je Stegenška kot strokovnjaka s podrocja umetnostne zgodovine leta 1908 imenovala za castnega konservatorja na štajerskem za okraje Brežice, Celje, konjice in Slovenj gradec.14 Po ustanovitvi Casopisa za zgodovino in narodopisje leta 1904 je Stegenšek v njem redno objavljal clanke.15 v tem casu je objavljal tudi spise v nemšcini v graškem Kircheschemuck, Mitteilungen der k. k. Zentral-Komission fur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historichen Denkmale in v Zeitschrift für österreichische Volkskunde. 8 vrh svojega znanstvenega dela je Stegenšek dosegel s posebno knjižno zbirko Cerkveni spomeniki lavantinske škofije, v okviru katere je v samozaložbi izdal monumentalni knjigi Dekanija gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija (1909). nacrtoval je izdajo še tretjega zvezka, v katerem je nameraval predstaviti umetnostno dedišcino Slovenskih goric16, a se je kmalu posvetil raziskovanju topografije starega jeruzalema, s cimer je zašel v težave.17 Leta 1912 je napisal Zgodovino pobožnosti sv. križevega pota, ki je plod študija in restavriranja kapel križevega pota pri sv. Roku v šmarju pri jelšah.18 od leta 1911 je Stegenšek preuceval zgodovino jeruzalemskega križevega pota in zgodovinsko topografijo jeruzalema. v ta namen je leta 1913 za dva meseca odpotoval v jeruzalem. Pri tem se je vedno mocneje oddaljeval od domace umetnostne preteklosti in se usodno zapletal v nerešljive probleme.19 Po vrnitvi iz jeruzalema je na škofovo pobudo izdal prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj kršcanske umetnosti. namen glasila je bil predstavljati slovensko narodnoumetniško bogastvo in pospeševati sodobno umetnost.20 Decembra 1918 je Filozofska fakulteta v Ljubljani Stegenšku ponudila mesto profesorja na katedri za umetnostno zgodovino, kar je Stegenšek zavrnil. upal je, da mu bo omogoceno znanstveno delo, saj se je želel posvetiti svetopisemskim študijam. Pozneje se je sam ponudil za profesorsko mesto, vendar je bilo le-to že zasedeno. Poleg tega je v tem casu že bolehal za hudo boleznijo – kostno jetiko.21 v zadnjih letih je svoj cas vecinoma namenjal jeruzalemski topografiji in razlagi sv. pisma. Franc kovacic je o Stegenšku zapisal: »Žalibog je ta nadarjeni in za umetniško zgodovino kakor ustvarjeni mož umrl že 26. marca 1920.«22 Ceprav se je Avguštin Stegenšek dokazal predvsem na podrocju umetnostnozgodovinske stroke, je imel tudi druge talente. njegova prva želja je bila, da bi študiral slikarstvo. v svoj dnevnik je zapisal: »Skraja sem mislil na Belle Arti.« Risbe s svincnikom, ki so dokaz Stegenškove spretnosti, so shranjene v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.23 Med študijem v Rimu je Stegenšek zapisal: »Zadnji mesec sem dobil nekaj denarja – dal ga bom ucitelju risanja.« 24 Zapis nedvomno prica o tem, da je Stegenšek izpopolnjeval svoj likovni talent. Tudi v Konjiški dekaniji in drugih delih je Stegenšek objavil tlorise stavb, ki jih je narisal sam, svoje risbe in fotografije. Mnogi ga štejejo med pionirje slovenske fotografije, med njimi tudi strokovnjak na podrocju fotografije Mirko kambic.25 o Stegenškovem smislu za risanje prica tudi njegov lastni žig, ki je med drugim odtisnjen tudi v njegovem delu Konjiška dekanija. Slika 5: Žig dr. Avguština Stegenška (vir: A. Stegenšek, Konjiška dekanija, Maribor 1909) 4 KONJIŠKA DEKANIJA Monografija Konjiška dekanija prav gotovo velja za vrh znanstvenega dela dr. Avguština Stegenška, ki jo je skupaj z Dekanijo gornjegrajsko izdal v posebni knjižni zbirki Cerkveni spomeniki lavantinske škofije. v predgovoru h Konjiški dekaniji je Stegenšek poudaril: »Ta knjiga, kakor vse podobne, ima poleg znanstvenega namena še posebno nalogo – vzbuditi zanimanje za domace starine in umetnine, vzgajati cut spoštovanja in veselja za nje.«26 Avguštin Stegenšek je v Konjiški dekaniji uporabil svoje umetnostnozgodovinsko znanje; delo temelji na arhivskem in terenskem delu in je opremljeno s številnimi lastnorocnimi tlorisi, skicami in fotografijami. Stegenškovo delo zajema poleg sakralnih stavb in spomenikov tudi profano arhitekturo na ozemlju takratne konjiške dekanije. Posebno mesto je namenil kartuziji Žice, ki je v njegovem casu že mocno propadala. Podal je poglobljen monografski oris, hkrati pa je kriticno opozoril na macehovski odnos do spomenika velikega kulturnega pomena: »Stoletja so se trudila s to veliko stavbo, nekaj desetletij pa je bilo dovolj, da se je unicila. Ne sila elementov, ne bojna baklja, ne vseunicujoc fanatizem so tu gospodarili, ampak nevednost in visoka pohlepnost sta si postavili iz velikih dvoran spomenik sramotnega spomina.«27 Avguštin Stegenšek je monografijo izdal v samozaložbi; zaradi velikih stroškov je ob izidu monografije razocaran zapisal: »Osebni trud kajpada ni bil niti od blizu placan, marvec žalostno je, da v javnosti ni našlo delo onega odziva, kakor bi ga zaslužilo. /…/ Konjiškemu okrajnemu zastopu se je npr. predložila prošnja, naj delu podeli kako podporo. V kaki drugi deželi bi se delo narocilo za vse šole in pokrili vsi stroški, pri nas je takratna vecina okrajnega zastopa hladno odbila prošnjo in cez delo prezirno šla na drugo tocko.«28 Blagoslov k izidu dela je zapisal knezoškof dr. Mihael napotnik, ki je knjigo tudi financno podprl in jo priporocil v branje: »Želim, da si vsaka župnija moje škofije naroci po 1 vezan izvod, da ga shrani v župnijskem arhivu.«29 ob izidu Stegenškove Konjiške dekanije je v Cadramski kroniki za leto 1909 ohranjen zapis: »V tem letu izšla je po g. dež. konservatorju in profesorju bogoslovja dr. Avg. Stegenšku izdana knjiga: Konjiška dekanija, v katerej g. pisatelj v najvecji natancnosti popisuje vse cerkve in njih imenitnosti, posebno še pa nekdajno Žicko kartuzo. Popis Cadrama ima 24 strani in 21 slik.«30 Stegenškova Konjiška dekanija (izdana leta 1909) poleg Dekanije gornjegrajske (izdana leta 1905) po vec kot sto letih še vedno velja za temeljno umetnostnozgodovinsko literaturo na Slovenskem: »Obe knjigi sta še z današnjega zornega kota, stoletje po izidu, resnicno imenitni deli, ki ju kasneje ni uspelo preseci nobeno podobno delo na Slovenskem.«31 Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji in drugimi stro­kovnjaki velja, da sta obe deli tako kakovostni, »da je upravicena želja po faksimiliranih ponatisih obeh knjig. /…/ To dejstvo pa le izpostavlja pomen Avguština Stegenška in njegovega opusa«.32 Zaradi izjemnega Stegenškovega dela je na pobudo izdajateljic obcine Slovenske konjice, nadžupnije Slovenske konjice in Dekanije Slovenske konjice ter z veliko podporo konjiškega župana, g. Mirana gorinška, konjiškega arhidiakona, g. jožefa vogrina, in dekana, g. Romana štusa, ob stoprvi obletnici izida dela in ob devetdesetletnici avtorjeve smrti izdan njen faksimile. Izdajo faksimila je moralno podprl tudi nadškofijski ordinariat v Mariboru. 5 STEGENŠKOV ZNACAJ Po zapisih in mnenju Franca kovacica, ki velja za enega najpomembnejših slovenskih filozofov prve polovice 20. stoletja, je bil Avguštin Stegenšek mož »izrednih talentov, finega umetniškega okusa, železne delavnosti, visokih koncepcij, velikopoteznih nacrtov, plodovite domišljije, obsežne ucenosti ter preprostega in pobožnega srca«.33 Avguštin Stegenšek si je zastavil svoj ideal z dolocanjem dnevnega reda svojega vsakdanjega življenja, ki se ga je skušal držati: »Vsak vecer brati Sumo sv. Tomaža, in sicer med 8. uro in 8.20; moj ideal je postati katoliški ucenjak; predno kaj pišem, se sprehajati in vse natancno premisliti, potem šele sesti in zapisati: zvesto in ne vedno delati. Drugo mi nic ne koristi, ako ni prvega.«34 Tudi kot vzgojitelj semenišcnikov je imel zastavljene ideale: »vzgled duhovnikom /…/ in se privaditi gotovega reda, drugace bom v neredu opešal in padel. Ob tem želim biti stanoviten v vsakdanjem premišljevanju, v Božji hvali in pricujocnosti; za semenišcnike posebno moliti in pomagati škofu vzgojiti dobre in svete mašnike; biti vedno z njimi resen in strog, kajti ce bom cunja, bodo z mano pometali. Predobrega spirituala so še smešili, strogega škofa pa se tudi duhovniki bojijo. /…/ Hkrati moram biti pravicen, ljubiti tudi tiste, ki niso prikupni po obrazu in obnašanju, in pomagati vsakemu, kjerkoli morem.«35 Zaradi ogromno dela Stegenšek marsikdaj ni bil zadovoljen s koncnim rezultatom; bil je precej samokriticen: »Kakšen sem: V verskem oziru sem poln skušnjav in brez energije; brez stanovitnosti; v študijah koj utrujen in brez obstanka pri enem predmetu; frfrav; v pisateljevanju silno pocasen in okoren; brez domišljije; kot govornik brez spomina; v obcevanju premehek in neodlocen; v obnašanju premalo pazljiv na sebe. Kakšen hocem postati: Prizadevati si moram, da bom ostal tam, kjer sem bil pri odhodu iz Rima in v Asisi.«36 Stegenšek je bil trdno preprican v svoj prav, to pa ga je tudi zaznamovalo. Zaradi neupoštevanja prošenj oz. zahtev škofa Mihaela napotnika se je z njim zapletel v nesoglasje. ob 700-letnici ustanovitve škofije ga je škof namrec pozival, da napiše njeno zgodovino, a je Stegenšek narocilo zavrnil. Pozneje se je kesal, saj ga je nepremišljena zaverovanost v svoj prav stala nezaupanja pri škofu, kar dokazuje tudi pismo, poslano škofu napotniku 22. februarja 1919: »Boli me, da sem tedaj odrekel želji svojega prevzvišenega Nadpastirja. /…/ Ko se mi je tedaj ta milost odrekla, sem mislil, da bom z marljivim spisom o naših križevih potih zopet pridobil Vašo nekdanjo naklonjenost in pa milost, za katero sem se trudil. Iste upe sem gojil, ko sem pisal Ljubitelja kršcanske umetnosti. Sedaj pa upam, da bom to dosegel s svojimi biblicnimi raziskovanji.«37 6 KONEC STEGENŠKOVEGA ŽIVLJENJA Življenjska pot dr. Avguština Stegenška se je koncala na pragu velikih politicnih sprememb, in sicer 26. marca 1920 v Mariboru. v zadnjih letih je bolehal za kostno jetiko. 10. marca 1919 so mu amputirali nogo, kar pa na žalost ni zavrlo njegove bolezni. kljub prikovanosti na posteljo je znal biti tudi šaljiv; tako je eno leto pred smrtjo zapisal: »Zdrav sem kakor 'status quo ante', noge in glava dobra, za salon pa nisem.«38 Zjutraj 26. marca 1920 se je Avguštin Stegenšek vrnil v svoje stanovanje, kjer je prejel sv. obhajilo in popoldne ob 13. uri in 45 minut je njegovo življenje ugasnilo.39 Pokopan je na pobreškem pokopališcu v Mariboru. 7 Opombe Slovenski biografski leksikon, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1986, str. 457. 2 Marjeta Ciglenecki, Stegenškovo umetnostnozgodovinsko delo, v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 592–593. 3 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Stegenšek Avguštin, sign. 1927139/1 v zvezku A. St., str. 100 (objavljeno: Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 490–491). 4 Franc kovacic, Dr. Avguštin Stegenšek, Straža, leto 12 (1920), št. 33, str. 1. 5 nadškofijski arhiv v Mariboru (nšAM), šP, F 27/19, Dekret lavantinskega ordinariata v Mariboru št. 3257 z dne 19. 7. 1899 (objavljeno: Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 492). 6 Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 492–493. 7 nšAM, šP, F 27/19, Pismo knezoškofijskemu ordinariatu z dne 14. 7. 1902 (objavljeno: Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 492). 8 Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 504. 9 Fran kovacic, Zgodovina lavantinske škofije (1228–1928), Lavantinski ordinariat, Maribor 1928, str. 425. 10 PAM, fond Zgodovinsko društvo, Zapisniki: I. odborova seja dne 28. majnika 1903 (objavljeno: vlasta Stavbar, Avguštin Stegenšek kot knjižnicar knjižnice Zgodovinskega društva za Slovensko štajersko (1903–1909), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 717, 721). 11 vlasta Stavbar, Avguštin Stegenšek kot knjižnicar knjižnice Zgodovinskega društva za Slovensko štajersko (1903–1909), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 718, 721). 12 PAM, fond Zgodovinsko društvo, Zapisniki: 3. odborova seja dne 22. decembra 1903 in XI. odborova seja 26. maja 1909 (objavljeno: vlasta Stavbar, Avguštin Stegenšek kot knjižnicar knjižnice Zgodovinskega društva za Slovensko štajersko (1903–1909), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 718). 13 nšAM, Zapušcina duhovnikov, Stegenšek Avguštin (objavljeno: Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 493). 14 Franc kovacic, Dr. Avguštin Stegenšek, Straža, leto 12 (1920), št. 33, str. 1. 15 Marjeta Ciglenecki, Stegenškovo umetnostnozgodovinsko delo, v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 609. 16 Franc ksaver Lukman, Zadnjih deset let dr. Avguština Stegenška, v: Zbornik za umetnostno zgodovino 3, Ljubljana 1955, str. 197. 17 Slovenski biografski leksikon, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1986, str. 458. 18 Franc kovacic, književna porocila, Casopis za zgodovino in narodopisje, leto 10 (1913), str. 49–50. 19 Slovenski biografski leksikon, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1986, str. 458. 20 Franc kovacic, Zgodovina lavantinske škofije (1228–1928), Lavantinski ordinariat, Maribor 1928, str. 424. 21Franc ksaver Lukman, Zadnjih deset let dr. Avguština Stegenška, v: Zbornik za umetnostno zgodovino 3, Ljubljana 1955, str. 216. 22 Franc kovacic, Zgodovina lavantinske škofije (1228–1928), Lavantinski ordinariat, Maribor 1928, str. 424–425. 23PAM, fond Avguštin Stegenšek, sign. 1927139/2, št. 456 in 461 (objavljeno: Marjeta Ciglenecki, Stegenškovo umetnostnozgodovinsko delo, v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 597). 24 PAM, fond kovacic, k 185, št. 8, pismo Avguština Stegenška Franu kovacicu, 14. X. 1901 (objavljeno: Marjeta Ciglenecki, Stegenškovo umetnostnozgodovinsko delo, v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 599). 25 Mirko kambic, Fotoamaterji in njihova združenja 1884–1919, v: 150 let fotografije na Slovenskem: 1839–1919, Mestna galerija Ljubljana, 1989, str. 28. 26 Avguštin Stegenšek, konjiška dekanija, Maribor 1909, str. vII. 27 Avguštin Stegenšek, konjiška dekanija, Maribor 1909, str. 203–204. 28 Franc kovacic, Dr. Avguštin Stegenšek, Straža, leto 12 (1920), št. 33, str. 1. 29 Avguštin Stegenšek, konjiška dekanija, Maribor 1909. 30 Cadramska kronika, 1909, str. 153. 31Igor Sapac, Avguštin Stegenšek in raziskovanje osrednjih umetnostnozgodovinskih spomenikov na štajerskem, v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 758). 32 Igor Sapac, Avguštin Stegenšek in raziskovanje osrednjih umetnostnozgodovinskih spomenikov na štajerskem, v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 778). 33 Franc kovacic, Dr. Avguštin Stegenšek, Straža, leto 12 (1920), št. 33, str. 1. 34 PAM, fond Avguštin Stegenšek, sign. 1927139/2, št. 250; Prepositu quotidiana z dne 4. 11. 1902. (objavljeno: Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 498). 35 PAM, fond Avguštin Stegenšek, sign. 1927139/2, št. 245; Prepositu quotidiana z dne 4. 11. 1902. (objavljeno: Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 499). 36 PAM, fond Avguštin Stegenšek, sign. 1927139/2, Dobre misli, katere hocem precitati prvi dan vsakega meseca. (objavljeno: Marjeta Ciglenecki, Stegenškovo umetnostnozgodovinsko delo, v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 608). 37 nšAM, Zapušcina duhovnikov – Avguštin Stegenšek, pismo A. Stegenška škofu napotniku 22. 2. 1919. (objavljeno: Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 495). 38 nšAM, Zapušcina duhovnikov – Avguštin Stegenšek, pismo dr. Lukmanu 10. 9. 1919. (objavljeno: Slavko krajnc, osebnost in poslanstvo Avguština Stegenška (1875–1920), v: Studia Historica Slovenica, casopis za humanisticne in družboslovne študije, letnik 7 (2007), št. 3–4, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica v Mariboru, Maribor 2007, str. 494). 39 Slovenski biografski leksikon, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1986, str. 457–458. Tatjana košak, Dr. Avguštin Stegenšek, diplomska naloga, univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1993, str. 5. KAZALO 1 LAško – rojstna fara Avguština Stegenška ............................... 5 2 oTRošTvo In šoLSkA LeTA TeR šTuDIj TeoLogIje .... 7 3 STegenškovo ZnAnSTveno DeLo In PokLICno DeLovAnje .................................................... 8 4 konjIškA DekAnIjA ..............................................................11 5 STegenškov ZnACAj .............................................................13 6 koneC STegenškovegA ŽIvLjenjA .................................15 7 opombe ......................................................................................16