Po mestni občini
Ptuj • "Govorimo š^tedmk ŠTAJERSKEGA TEDNIKA o kulturi vse leto!"
NAGRADNA IGRA
V SODELOVANJU S TERMAMI PTUJ Poiščite navodila za sodelovanje
sm. HOTELS i RESORTS
na oglasnih straneh v časopisu.
O Stran 2
Po naših občinah Sveti Andraž •
Donkihotski boji an-draške opozicije
Z> Stran 4
iO>
Ptuj, petek, 11. februarja 2011
letnik LXIV • št. 11 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Boks • Soočenje z »ameriško šolo«
O Stran 15
Mali nogomet •
Slovenci ugnali tretjo reprezentanco Evrope
O Stran 18
Štajerski
Spodnje Podravje • Evropski dan številke za klic v sili
112 - številka v vseh državah EU
Evropski dan številke za klic v sili 112, ki ga danes, 11. februarja, obeležujemo tudi v Sloveniji, so Evropski parlament in Evropska komisija razglasili pred tremi leti.
Datum 11. 2. je bil izbran zato, ker simbolično predstavlja številko 112. Sicer pa je pomembno, da je številka 112 enotna evropska številka za klic v sili, saj je skupna za vseh 27 držav EU in se povsod uporablja za čim hitrejši in brezplačen dostop do vseh reševalnih služb. Ko potrebujemo hitro pomoč, je številka 112 zagotovo tista, ki rešuje življenja, zato je ključni dejavnik za varnost državljanov. Vsak Evropejec mora to številko dobro poznati in vedeti, kako jo uporabiti, da lahko omogoči hitro intervencijo reševalnih služb. Organizacija sistema za sprejem klicev v sili 112 je primarnega pomena tudi za državljane Republike Slovenije. Tega se dobro zavedajo tudi v regijskem centru za obveščanje v Ptuju, kjer je včeraj nastal tale posnetek. Ob številki 112 so dežurali Silva, Nataša in Branko, ki vam dajejo koristen nasvet: naučite svoje otroke, kako si zapomniti številko 112: to pomeni ena usta, en nos in dve očesi!
-OM
Foto. Martin Ozmec
Ptuj • Izbrali športnike leta 2010
Destrnik • S februarske seje
Priznanje za življenjsko delo Tomislavu Džankiču
V organizaciji Zavoda za šport Ptuj in Športne zveze MO Ptuj je v sredo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala tradicionalna prireditev Športnik leta MO Ptuj. V sebi lastnem slogu jo je pred številnim občinstvom vodil Tadej Toš.
Uvodni nagovor je podal predsednik ŠZ Fredi Kmetec, ki je izpostavil dejstvo, da je bil za športnika leta 2010 v Sloveniji letos prvič izbran nekdo z našega območja (Dejan Zavec): »Imamo dobre športnike, ki so
sposobni posegati po najvišjih mestih. Ob tem smo lani na Ptuju pridobili dve novi dvorani, zato si želimo in upamo, da bodo naši športniki in športnice podobne rezultate dosegali tudi v bodoče.« Njegovemu
Foto: Črtomir Goznik
mnenju se je pridružil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan,
ki je izpostavil trud in pozitivno miselnost športnikov. Podal pa je tudi pikro pripombo na račun komisije, ki je Ptuj ocenjevala kot enega izmed kandidatov za izvedbo košarkarskega EP leta 2013. »Čeprav so ocenjevalci iz Ljubljane - za razliko od evropske komisije - za Ptuj podali več minusov kot plusov, verjamem, da bo Ptuj z novo dvorano gostil EP v košarki. V MO Ptuj smo s precejšnjimi vlaganji v športno infrastrukturo v zadnjih letih dvignili ta standard na višji nivo, z novo dvorano pa bi dokončno prešli v zgornji razred primerljivih mestnih občin v Sloveniji,« je povedal župan.
O Stran 19
Destrniška sekljanja in seciranja
Največ razprave na februarski seji destrniškega občinskega sveta se je po pričakovanjih razvilo okoli sprejemanja predlogov proračunov za letošnje in naslednje leto. In zelo verjetno bi seja trajala še kakšno uro več, če župan Franc Pukšič ne bi strogo omejil minut za vprašanja in replike, povsem tako kot to velja v državnem zboru ...
Tako je imel vsak svetnik (oz. svetnica) možnost postaviti po največ dve vprašanji po vnaprejšnji najavi in potem možnost replike, pri čemer so bile minute strogo odmerjene z velikim sekundnim kazalcem ure, projiciranim na steno dvorane, ki je odmerjal govorniku do pet minut za vprašanja ali razpravo, dve minuti pa za repliko.
Sicer pa se je na seji zapletlo že na začetku, ob potrjevanju zapisnikov prejšnjih dveh sej. Opozicijski svetniki iz vrst SDS in Liste za Urban, pa tudi podžupan Branko Zelenko in svetnik Ivan Hauptman so bili namreč mnenja, da zapisniki niso sestavljeni dobro, saj v
njih razen osnovnih podatkov o sprejetih sklepih in navzočnosti članov ni zapisano praktično nič. Zahtevali so, naj se v zapisnike zapiše tudi kratek povzetek morebitnih razprav, torej povzetek vsebine in stališč tistih svetnikov, ki bodo kaj predlagali ali rekli.
O Stran 3
Foto: Simona Meznarič
Ptuj • Z osrednje proslave ob kulturnem prazniku
»Govorimo o kulturi vse leto!«
8. februarja je v Gimnaziji Ptuj potekala osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v ptujski občini. Slavnostna govornica je bila Viktorija Dabič, prejemnica velike oljenke Mestne občine Ptuj (MOP) za leto 2010, med letošnjimi dobitniki priznanj, plaket in oljenk Zveze kulturnih društev Ptuj, Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj in MOP pa so bili Lidija Majnik, Kulturno društvo Zbor svetega Viktorina, Kulturno-umetniško društvo Art Stays, Ivan Tušek, Otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Mladika in Cecilija Bernjak.
Silva Fartek je predala priznanje Sklada za kulturo Jasni Drobne.
Oljenke sta prejela Ivan Tušek in Kulturno umetniško društvo Art Stays, v imenu katerega je nagrado sprejel Jernej Forbici.
Foto: PA
Dobitnika velikih oljenk sta letos Lidija Majnik in Kulturno društvo Zbor Svetega Viktorina, v imenu katerega je nagrado sprejel Dušan Winkler (levo).
Prireditev, v katero nas je uvodoma popeljal Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simo-niča, je povezoval Miha Masten, ki je zbrane na začetku med drugim opomnil, da nas naslednje leto čaka največji izziv na področju kulture v našem življenju -projekt EPK 2012, v katerem Ptuj nastopa kot partnersko mesto.
Nato je sledil slavnosti govor Dabičeve, ki je povedala, da 8. februarja zelo veliko govorimo o kulturi, ostale dni v letu pa o njej sramežljivo molčimo. Poudarila je, da smo ljudje pozabili na prijazen nasmeh in lepo besedo ter da se ne znamo več ustaviti ob drobnem cvetu na svoji poti. »Ali
ni pomladno petje ptic najlepša simfonija narave, ki nič ne stane?« se je spraševala lanskoletna dobitnica velike oljenke. Izpostavila je še, da bi v naši državi morala imeti kultura prvo besedo, ter opozorila na pomembnost slovenskega jezika. »Pravica in dolžnost vsakega Slovenca je govoriti slovensko. Svoj jezik moramo bolj spoštovati, saj nas dela drugačne, nas osvobaja,« je dodala. Nadaljevala je s hvalnico tukajšnjemu okolju, češ da je naše bogastvo naše mesto, za katerega zgodovina kaže, da so v njem vedno živeli pokončni ljudje, obdani z reko Dravo, ki nas povezuje z drugimi narodi, se ne
pusti ukloniti samo enemu gospodarju in tako prinaša zgodbo o prijateljstvu.
Na koncu je pristavila še, da pri kulturnem in umetniškem ustvarjanju šteje samo iskrenost, in obiskovalcem zaželela, da v teh dneh prisluhnejo kurentom (še eni posebnosti našega okolja) in pozabijo na skrbi. »Pomlad prihaja in vsak lep trenutek šteje - naj bo tudi nocoj tako!« je zaključila.
Sledil je pevski nastop Mihe Alujeviča, sicer Ptujčanom bolj poznanega kot režiserja (nazadnje se je podpisal pod Picassa v MGP), ki je v tem večeru še nekajkrat zapel. Glavnino dogodka pa je seveda predstavljala podelitev priznanj, plaket in oljenk.
Svet Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Ptuj je svoje priznanje, ki ga je izročila predsednica Silva Fartek, namenil pevskima zboroma Osnovne šole Mladika, otroškemu in mladinskemu, ki ju že od leta 1998 vodi zborovod-kinja Jasna Drobne. Kot so pojasnili v obrazložitvi, sta izjemno pridobila na kvaliteti, kar se kaže z vsemi priznanji z domačih in mednarodnih tekmovanj, ter sta pomembna pridobitev na zborovskem področju tako za šolo kot za ptujsko občino.
Plaketo Zveze kulturnih društev Ptuj je predsednica Nataša Petrovič podelila Ceciliji Bernjak, ki je že dve desetletji članica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj.
Občina Ptuj pa je za izjemne zasluge na področju kulture podelila dve veliki oljenki in dve oljenki. Prvo oljenko je župan Štefan Čelan izročil Kulturno-umetniškemu društvu Art Stays, v imenu katerega jo je prevzel Jernej Forbici. Društvo so ustanovili protagonisti in podporniki razstavne dejavnosti Galerije Tenzor in od svojega nastanka organizirali veliko razstav, mednarodna ekstempora in likovne akademije. Društvo je v preteklem letu uspešno izvedlo tudi ciklus predavanj o sodobni umetnosti, za letos načrtujejo vnovični ekstempore Carnival Ptuj in projekt Mednarodna nagrada Art Stays Prize, s katerim bodo mestu zagotovili več vrhunskih javnih plastik. Redna njegova prisotnost na tujih dogodkih mu daje mednarodno veljavo, ki jo društvo unovči tako s promocijo svojega delovanja in Ptuja navzven kot s privabljanjem vedno odmevnejših imen sodobne likovne umetnosti v naše mesto.
Foto: PA
Slavnostna govornica Viktorija Dabič je med drugim opozorila na pomembno vlogo slovenskega jezika.
Organizirajo tudi mednarodni festival sodobne umetnosti, ki je do zdaj gostil prek 120 umetnikov iz več kot 28 držav in sodi kot eden izmed odmevnejših kulturnih presežkov našega okolja v preteklih letih tudi v programsko glavnino projekta EPK 2012.
Druga oljenka je šla v roke Ivana Tuška, konservatorskega svetnika. Univerzitetni diplomirani arheolog je že med študijem sodeloval pri številnih izkopavanjih. Predvsem je pomembno njegovo delo, povezano z gradnjo avtocest - številna arheološka raziskovalna dela na trasah v severovzhodni Sloveniji še danes predstavljajo osnovo ne le za arheološko delo na avtocestah, temveč tudi za ostalo državno infrastrukturo. Ob samem terenskem delu mu je uspelo tudi ustrezno publicirati delo na posameznih arheoloških najdiščih ter ga tako predstaviti širši javnosti in ohraniti za bodoče rodove. Predvsem je dal poudarek na prenašanje znanja na mlajše populacije.
Nato je sledil vrhunec večera - podelitev velikih oljenk. Prvo je prejelo Kulturno društvo Zbor svetega Viktorina, ki neprekinjeno deluje že 40 let. Ustanovil ga je zborovodja Maksimiljan Fe-guš, preteklih 18 let ga uspešno vodi zborovodkinja Sonja Winkler. Skozi leta je postal simbol zborovskega petja na Ptuju in širšem ptujskem območju. Uspešno deluje tudi v mednarodnem prostoru, z vidnimi nastopi po Italiji, Avstriji, Nemčiji, Poljski in Hrvaški. Redno sodelujejo tudi na občinskih revijah, proslavah ter v zadnjem času na mednarodnih in dekanijskih revijah.
Drugo veliko oljenko je nato prejela Lidija Majnik za dolgoletno aktivno strokovno delovanje in velik osebni prispevek na področju knjižničarstva kot kulture
nasploh. Majnikova je namreč z izjemo obdobja od leta 2000 do 2004, ko je bila poslanka, vso svojo delovno pot prehodila v knjižničarstvu. Knjižnica, ki je pod njenim vodstvom delovala v zgornjem nadstropju mino-ritskega samostana, je delala v neustreznih kadrovskih in prostorskih pogojih, zato si je še posebej prizadevala za povečanje števila zaposlenih in zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delo. Sad njenih prizadevanj je za tretjino večji kadrovski potencial knjižnice, ki sedaj deluje v zgradbi malega gradu na Prešernovi ulici. Danes velja za eno najlepših slovenskih in
tudi evropskih knjižnic. Aktivno je delovala tudi na drugih področjih kulture: dva mandata je bila predsednica Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturo - Območne izpostave Ptuj, je pa tudi predsednica Sveta zavoda MGP. »Velika oljenka je nagrada ob koncu ene poti - lansko leto sem se namreč upokojila in zdaj so pred mano drugačni izzivi,« je povedala nagrajenka.
Na koncu prireditve, za katero je scenarij in režijo prispeval Peter Srpčič, je sledil še nastop Gledališkega studia MGP pod vodstvom Branke Bezeljak in Majde Fridl.
Polona Ambrožič
Uvodnik
Čas za novo republiko?
Ob vsesplošnih negativnostih, političnih, gospodarskih in drugih spletkarijah, med seboj povezanih nečednostih klanov injav-nega pranja umazanega perila je javnost skoraj prezrla pismo Družbenega gibanja Slovenije, kije oznanilo prelom zgodovinskega dogovora oziroma zaveze med ljudstvom in oblastjo o političnem, ekonomskem in kulturnem vzponu slovenske družbe, razglasilo padec druge slovenske republike in javnost pozvalo k državljanski nepokorščini. Iz enostavnega razloga: ker tako ne gre več naprej.
O tem je prepričan tudi oče slovenske države dr. France Bučar, saj je v pogovoru ob kulturnem prazniku poudaril, da je Slovenija pod okupacijo zlasti gospodarskih povzpetnikov, ki onemogočajo sleherni podvig, tudi pametne politike. Prepričan je, da je za preživetje Slovenijo treba začeti reševati, saj tako naprej enostavno ne more iti. Mogoče gre za težke besede, ampak prava diagnoza pomeni prvi korak k reševanju, reševanja pa je se treba lotiti na volitvah in se odločiti za poštene ljudi, ki ne gledajo nase, temveč jim je mar tudi za skupno dobro. Brez takih ljudi ne bodo pomagali ne parlament, nobena vlada in noben sistem, je prepričan oče države.
Da se stanje močno razlikuje od tistega, kar je bilo ob osamosvojitvi države pričakovano, je jasno, saj se je po dvajsetih letih pokazalo, da je bila osamosvojitev ena plat medalje, druge plati medalje oziroma problema, da bo družba ustrezala konceptu demokratične države, pa se po Bučarjevem prepričanju doslej ni lotila nobena vlada, ne leva in ne desna. Po njegovem ima Slovenija državo, v kateri enako kot nekdaj diktatura in partija o vsem odloča politika, vez med ljudmi in državo se je pretrgala, pomagala pa nam ne bo nobena reforma ali sprememba ustave, potrebujemo le poštene ljudi in etično odgovornost.
Da v državi in gospodarstvu primanjkuje etike, je prepričan tudi pravnik France Arhar, kije sicer z manj pesimizma ocenil, da je po desetletju nenehne gospodarske rasti v samostojni državi prišla kriza, ki je ni nihče pričakoval, in razkrila tudi, da v državi ob vrsti stečajev ter vse večji splošni zadolženosti manjka predvsem poštenosti in odgovornosti. Tudi ekonomist Rado Pezdir je prepričan, da morajo ljudje odločanje o svoji usodi vzeti v svoje roke in predvsem misliti na prihodnost otrok. Stalno ponavljati, zakaj je prišlo do krize, in krivdo valiti na različne interesne sfere je nesmiselno; po njegovem smo si krizo zakuhali kar Slovenci sami, ker smo se v časih debelih krav delali slepe. Bomo končno spregledali in ukrepali?
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • S februarske seje
Destrniška sekljanja in seciranja
Največ razprave na februarski redni seji destrniškega občinskega sveta se je po pričakovanjih razvilo okoli sprejemanja predlogov proračunov za letošnje in naslednje leto. In zelo verjetno bi seja trajala še kakšno uro več, če župan Franc Pukšič ne bi strogo omejil minut za vprašanja in replike, povsem tako kot to velja v državnem zboru...
Na februarski seji destrniškega občinskega sveta so zbrani z županom vred sekljali vsako izrečeno besedo, naj je bila tega vredna ali ne, tako da je vse skupaj spominjalo na nekaj takšnega ... (Fotografija je simbolična.)
Tako je imel vsak svetnik (oz. svetnica) možnost postaviti po največ dve vprašanji po vnaprejšnji najavi in potem možnost replike, pri čemer so bile minute strogo odmerjene z velikim sekundnim kazalcem ure, projiciranim na steno dvorane, ki je odmerjal govorniku do pet minut za vprašanja ali razpravo, dve minuti pa za repliko.
„Zapisniki s sej so zanič in neuporabni!"
Sicer pa se je na seji zapletlo že na začetku, ob potrjevanju zapisnikov prejšnjih dveh sej. Opozicijski svetniki iz vrst SDS in Liste za Urban, pa tudi podžupan Branko Zelenko in svetnik Ivan Hauptman so bili namreč mnenja, da zapisniki niso sestavljeni dobro, saj v njih razen osnovnih podatkov o sprejetih sklepih in navzočnosti članov ni zapisano praktično nič. Zahtevali so, naj se v zapisnike zapiše tudi kratek povzetek morebitnih razprav, torej povzetek vsebine in stališč tistih svetnikov, ki bodo kaj predlagali ali rekli.
Župan Pukšič je hotel s temi predlogi opraviti na hitro; češ da magnetogramov ne bodo delali, saj bi za kaj takega morali zaposliti še koga na upravi, za kar pa niti nimajo denarja, nihče pa ne bo dajal več ur prostega časa za pisanje podrobnejših zapisnikov. Direktor občinske uprave Miran Čeh, zadolžen za pripravo zapisnika, pa se je izgovarjal, da imajo njihovi zapisniki vse po zakonu zahtevane podatke in da pač dela po poslovniku. Vendar ne direktor ne župan nista utišala tistih, ki so želeli vendarle nekoliko bolj vsebinsko izpopolnjene dokumente. Ivan Hauptman je k zahtevi o vsaj nekaj besedah več v zapisniku še dodal: „Prej so bile v zapisnikih vedno kratke vsebine, saj gre za le nekaj stavkov več in zato bo morda zapisnik daljši za stran ali
največ dve. To pa ni toliko dela in menim, da je bolje, če bo spet po starem, sicer bomo svetniki res zasuli naše glasilo Občan s svojimi članki!"
Stare zapisnike prejšnjih dveh sej so nato vseeno potrdili s sedmimi glasovi za in štirimi proti, kot tudi večino ostalih sklepov ...
Nato je župan Pukšič na kratko predstavil proračuna za leto 2011 in 2012; v letošnjem letu znašajo predvideni odhodki 2,9, predvideni prihodki pa 2,7 milijona evrov, kar pomeni, da se bo občina zadolžila za dobrih 213.000 evrov. Dobrih 1,1 milijona evrov je namenjenih za investicije, predvsem v ceste in kanalizacijo - gradnjo čistilne naprave, po besedah župana pa je v načrtu razvojnih programov še priprava dokumentacije za obrtno cono, vrtec, poslovni objekt, dvorano v Desencih itd. „Kakršnekoli amandmaje že boste morda podali na ta predlog, zanje zagotovite vir dohodka," je ob koncu predstavitve pribil Pukšič in dovolil razpravo v dveh krogih.
Od centralizma do političnega pamfleta ...
Prva se je oglasila Simona Lacko, da če že uporabljajo strokovno terminologijo, naj namesto Dom Dornava zapišejo Zavod dr. Marijana Borštnarja, potem pa dodala: „V proračunu vidim naložbe le v sedmih, osmih naših naseljih, v občini pa jih je 17! To je centralistično! Zanima pa me tudi, zakaj ni predvidene modernizacije ceste v Drstelji, kjer smo morali že leta 2008 podati vse odstopne izjave za zemljišča, od takrat pa se ne zgodi nič, še za krpanje lukenj moramo prositi?! Tega proračuna ne bom podprla, prav tako ne vem, kako bomo letos zaposlili še eno osebo na občini - ali ne velja splošna zamrznitev zapo-
slovanja v javni upravi?!"
Zelenka je zanimalo, koliko denarja je namenjenega za tekoče vzdrževanje cest, menil pa je tudi, da je 5000 evrov za ureditev igrišča v Drstelji odločno premalo. Ivan Hauptman se je spotaknil ob dejstvo, da v proračunu ni več postavke za pokroviteljstvo občinskega sveta, zakaj je za zdravstveni dom namenjeno štiri- do petkrat več denarja kot lani in zakaj je manj sredstev za glasilo. Urška Zver pa je vprašala, kdaj se misli asfaltirati del javne poti proti Gor-jupu, katere sanacijo so občani delno tudi sami sofinancirali.
Oglasil se je še Vladimir Vin-diš in podal svojo splošno oceno proračuna: „V tem dokumentu je zajeto zelo malo volilnih obljub našega župana! Zdi se mi premalo razvojno naravnan, v njem ni videti varčevanja, celo zaposluje se ena oseba na novo, ne zagotavlja enakomernega razvoja občine, saj je v naložbe zajetih le nekaj vasi, ni stimulativen za podjetništvo! Kaj se bojite, da bi v našo občino prišel kakšen dober podjetnik, ki bi bil prehuda konkurenca javnemu podjetju Gradnje Destrnik?! Edino, kar pozdravljam, je izgradnja čistilne naprave!" Prvi krog razprave pa je zaključil Brano Horvat: „Mislim, da bi morala
biti vsaj za stopnjo inflacije povišana sredstva za gasilce, ne pa, da ostajajo na lanski ravni! Zanima me tudi, kako dolgo bomo v Svetincih čakali na obnovo državne ceste proti Ljutomeru; gre za nevaren odsek in to bi bilo nujno urediti za varnost ljudi, predvsem otrok. Vsekakor menim, da je naš odsek bolj nevaren od tistega v Janežovcih, kjer se bo delalo krožišče. V Trnovski vasi so naredili veliko, brez nekih napovedi, pa nimajo poslanca ... Pa še, kdaj bomo dobili avtobusno postajališče v Levanjcih?"
Po vseh teh vprašanjih so se začeli odgovori, ki sta jih izmenično podajala direktor Čeh in župan Pukšič, ki je začel z repliko Vindišu: „Pri razpravi o proračunu pa res ne potrebujemo nekih splošnih političnih pamfletov; če že, pridite na dan s konkretnimi predlogi! Kar zadeva podjetništvo, pač mora biti najprej sprejet prostorski načrt, kupujemo pa zemljišča za obrtno cono, da bomo imeli kaj ponuditi! Glede denarja gasilcem - potrebujejo gasilci iz Desencev kaj dodatnega denarja za kakšnega odvetnika?! Kar pa zadeva predvolilne obljube: kolikor vem, ste tudi vi obljubili marsikaj, zdaj pa zagotovite denar in te svoje obljube izpolnite! Gotovo pa bomo prednostno izpeljali že začete projekte in tiste, za katere so že sprejeti sklepi!" Potem je na posamezna vprašanja odgovarjal še Miran Čeh in s tem je bil prvi krog razprave zaključen, na znak župana pa se je začel drugi krog. Prvi je bil Vindiš, ki je dobil priložnost pojasniti, da je v prvem krogu debate naprej napovedal, da bo podal splošno oceno proračuna, konkretne predloge pa bo dal na sejah odborov, Branko Horvat pa je vztrajal na vprašanjih o ureditvi ceste oz. pločnika v Svetincih in postaje v Le-vanjcih. Odgovoril mu je Čeh, češ da je to zajeto v postavki rednega vzdrževanja cest, ki znaša 220.000 evrov, vendar mora prioriteto določiti pristojni odbor, zato ne more povedati, kdaj se bo kaj naredilo.
S tem je bil na hitro zaključen drugi krog razprave in sledilo je glasovanje o tem, da gre lahko predlagani proračun v javno razpravo. 10 svetnikov je glasovalo za, en(a) pa proti.
Vodooskrba v rokah javne službe ali nič!
S predlogom proračuna za leto 2012 so opravili precej hitreje; župan je povedal, da je težak 2,9 milijona evrov, brez zadolževanja, ob tem pa še dodal, da je prihodnost zelo nedorečena, saj je v pripravi nov Zakon o lokalni samoupravi, ki je za manjše občine zelo neugoden, ob tem pa se govori tudi o spremembi Zakona o financiranju občin: „Po slišanem naj bi se ukinjale vse občine z manj kot 5000 prebivalci. Edina dobra stvar pri vsem tem je, da se mandat vladi izteka ... "
Razprave tako sploh ni bilo, vsi pa so soglasno potrdili predlagan proračun za 2012.
Župan je nato svetnikom na kratko še pojasnil dogajanja okoli vodooskrbe: „Upravljanje z vodami bo ena najpomembnejših dejavnosti prihodnja desetletja, zato ne bom nikoli dal soglasja za takšno koncesijo, kot se je pripravljala pri nas! Zahtevam 100-odstotno javno službo za vo-dooskrbo! Komunalno podjetje Ptuj ima tako dve možnosti; ali se razdeli na javno in zasebno podjetje ali pa proda svoj delež lastništva v višini 40 % občinam, seveda po razumni ceni! Na ponudbe, da prodajo svoj manjšinski delež za 20 milijonov evrov, seveda župani ne bomo pristali, sploh ne ob njihovi drugi ponudbi, da bi kupili naš večinski delež za dva milijona. Smo pa pripravljeni prodati delež občin za 20 milijonov ... Bomo videli, kaj se bo razpletlo." Nato so svetniki večinsko potrdili še novo predlagano članstvo v NO Komunalnega podjetja, destrni-ški svet tako podpira kot člane Mirana Čeha, Janka Širca in Marijo Magdalenc.
Kdo je dolžan pomagati občanki?
Prav zanimiva razprava pa se je nato razvila okoli pomoči občanki Zinki Kosec; iz povedanega je bilo razumeti, da je treba rešiti njen stanovanjski problem, saj kmalu ne bo imela kje stanovati. Pobudnik za akcijo pomoči je bil Anton Žampa, a je nato, kljub nekaj dogovorom in z vključitvijo RK, Karitas, CSD ipd., vse skupaj zvodenelo. Župan je povedal, da Koščeva ni sprejela začasnega domovanja na eni izmed domačih kmetij, zavrnila naj bi tudi garsonjero, ki jo je ponujal CSD: „Tonček Žampa pa, razen tega, da je zbral predračune in z njimi prišel na občino, tudi ni naredil nič več!
Naokoli pa je javno govoril, da sem kot župan prekinil akcijo, kar je čista laž! Po dogovoru je bil on koordinator akcije, občina se lahko le vključi v pomoč kot pri podobnih zadevah, sigurno pa ne bo nosilec akcije pomoči!" Branko Horvat je županove besede le deloma potrdil, povedal pa, da je gospa zelo v slabem zdravstvenem stanju in ji je treba pomagati ter vseeno izpeljati nameravano akcijo pomoči. Branko Zeleno pa je dodal: „Naj spelje akcijo kar PGD Desenci, od tam je pobuda! Ženska je res potrebna pomoči, ampak nekdo mora zadevo prevzeti in jo peljati naprej, tudi sam sem že vodil takšne akcije!"
Iz nadaljnje debate se je nato razvila možnost, da naj bi občanki uredili garsonjero kar v predvideni prenovi gasilskega doma v Desencih, za kar je občina v proračunu predvidela 40.000 evrov. Branko Horvat pa je pripomnil: „Ampak potem bo morala občina primakniti še kaj denarja, 40.000 evrov je že itak zelo malo!" Župan Pukšič pa je na to uho ostal gluh: „Veste kaj, gasilci lahko kaj naredite tudi prostovoljno! Tudi destrniški so naredili marsikaj, ko so obnavljali svoj dom! Ta vsota je več kot dovolj za ves material!" In pri tem je tudi ostalo; kaj se bodo odločili v Desencih, pa je stvar tamkajšnjega PGD.
O zaprtem vrtcu, smeteh in avtobusnih prevozih
Za konec seje pa je bilo tudi v Destrniku slišati kritike čez premalo ekoloških otokov, ki so prepolni, vendar je Čeh pojasnil, da do pričakovane spremembe Uredbe, po kateri naj bi gospodinjstva dobila koše za ločene odpadke, ne bodo delali kaj novega: „Glede odvoza pa je tako, da ga lahko še naprej opravlja Čisto mesto, če bo ugodnejše, kot bi bila naša služba. Vsekakor pa bodo plačila izpeljana preko našega javnega podjetja, ker le tako lahko imamo v rokah moč (zadržati izplačilo izvajalcu, op. a.), če so kakšne pripombe občanov."
Kritika je padla še čez ukinjanje rednih avtobusnih linij, ki jih bodo v občini poskušali reševati z združevanjem šolskih in rednih prevozov ter posledično s prilagoditvijo šolskega urnika, pa spet čez bojda predrage storitve Gradenj Destrnik in še čez dejstvo, da je bil destrniški vrtec čez božično-novoletne praznike gladko malo zaprt brez najave, kar je zrevoltiralo veliko občanov. To naj se v prihodnje ne bi dogajalo več, saj bo občina zahtevala poprejšnje najave oz. dogovor staršev z vodstvom javnega zavoda.
SM
Sveti Andraž • Po zadnji seji občinskega sveta
Donkihotski boji andraške opozicije
Pri Sv. Andražu se je po jesenskih volitvah oblikoval precej bolj složen občinski svet kot pred tem; kar pet od sedemčlanskega sveta namreč predstavlja „županovo koalicijo", v „opoziciji" pa sta ostala le Darko Rojs in Anton llešič. Takšna sestava vodstva občine seveda pomeni, da so in bodo potrjeni praviloma vsi sklepi in predlogi župana Francija Krepše.
Tako so na četrti redni seji andraški svetniki potrdili tudi predlagani proračun za leto 2011, iz katerega je razvidno, da se bo občina zadolžila za dobrih 400.000 evrov; planirani prihodki namreč znašajo nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, predvideni odhodki pa 1,84 milijona evrov. Med največjimi naložbami letošnjega leta bo izgradnja večnamenske dvorane ob gasilskem domu, ki bo zahtevala okoli 760.000 evrov. Občina je projekt že prijavila na razpis Regionalnih razvojnih programov, od koder ima odobrenih približno 360.000 evrov, razliko pa bo morala zagotoviti sama in to je tudi poglavitni razlog za zadolževanje.
Za večino društev 60 % manj denarja
Čeprav je bila večina svetnikov s takšnim predlogom proračuna zadovoljna in ga je tudi podprla brez podane pripombe, pa je dva finančno zelo nezahtevna amandmaja predložil Darko Rojs: „Župan je moja amandmaja zavrnil z razlago,da sta bila vložena prepozno, čeprav sta bila oddana v petek preko elektronske po-
šte in še s priporočeno pošto, torej tri dni pred sejo, kar je v prejšnjih letih veljalo. Amandmaja sta se nanašala na to, da se za 2000 evrov povečajo sredstva za program športa ter prav toliko za ostala društva oziroma dejavnosti. Ta denar, torej skupno 4000 evrov, bi z lahkoto zagotovili z zmanjšanjem denarja na postavki za občinske seje in materialne stroške občinskega sveta," je najprej povedal Darko Rojs.
Razlog za povišanje denarja za omenjene dejavnosti je po njegovih besedah v tem, da je letos v občinskem proračunu za delovanje športnih društev namenjenih le 3000 evrov, kar je več kot pol manj kot lani, ko je bilo za to namenjenih 7571 evrov. Za delovanje kulturnih in ostalih društev pa je po predloženem proračunu prav tako namenjenih le 3000 evrov, kar je tudi krepko manj kot lani, ko je bilo za vsa ta društva namenjenih 9713 evrov: „Ob tem pa je v proračunu še ena postavka z imenom financiranje kulturnih dejavnosti, na kateri je prav tako rezerviranih 3000 evrov! Glede na te zneske je jasno, da je za društva v občini, z izjemo kulturnega društva, namenjeno letos kar 61,9 odstotka manj
Andraški svetnik Darko Rojs: „Sredstva za občinska društva, razen kulturnega, so glede na lani zmanjšana za 60 odstotkov, za seje občinskega sveta pa je predvideno kar 236 odstotkov več denarja kot lani!"
denarja kot lani! To se mi zdi neverjetno, po drugi strani pa je vidno, da se favorizira le ena vrsta dejavnosti oz. določeno društvo!"
Za sejnine letos 19.700 evrov -236 % več kot lani
Nadalje je v letošnjem proračunu zgolj za sejnine občinskega sveta predvidenih kar 19.700 evrov, medtem
Letošnja največja naložba občine je izgradnja večnamenske dvorane ob gasilskem domu; zanjo bo občina pridobila 360.000 evrov iz RRP, za svoj delež (dobrih 400.000 evrov) pa bo najela kredit.
Gorišnica • Poklon padlim v NOB
Spomin v opomin
V Gorišnici so minuli petek popoldne s krajšo slovesnostjo in položitvijo cvetja pred spomenik že tradicionalno obeležili spomin na sedem padlih domačinov v času druge svetovne vojne.
Slavnostni govornik, župan Jože Kokot, je gruči zbranih občanov najprej povedal, da je prav, da se ohranja spomin
na vojne morije: „Prav in pomembno je, da so s pomenom NOB seznanjeni vsi državljani in državljanke naše države. Sta-
rejše generacije se zagotovo še živo spominjate vseh vojnih grozot, in čeprav bi bilo včasih najbolje spomin nanje izbrisa-
Utrinek s spominske slovesnosti pred spomenikom padlih pri Toplakovi domačiji.
ko je bilo lani za iste namene porabljenih 7502 evrov: „To pomeni, da se bodo stroški občinskega sveta zaradi sej letos glede na lani povišali za 236 odstotkov! Ob tem pa imamo tudi zelo zahtevno občinsko upravo; plača našega profesionalnega župana znaša okoli 50.000 evrov letno, plače zaposlenih v upravi pa 150.000 evrov. Ne verjamem, da lahko kje najdemo tako majhno oziroma primerljivo občino s tako dragim aparatom," je bil ogorčen Rojs.
Sicer je treba dodati, da imajo svetniki občine Sv. Andraž ene najvišjih sejnin v spodnje-podravskih občinah (več kot
ti, je hkrati nujno, da ostane živ, saj bomo našim zanamcem le tako lahko predstavili, da se je še kako vredno boriti za mir in svobodo ter da vojne v svetu prinašajo samo uničena življenja, razočaranja in grenke spomine! Prav je, da se učimo na plečih zgodovine, ki nam je pokazala vso bedo in trpljenje sodelujočih v vojni. Pomembno je, da znamo ceniti današnjo kulturo miru in svobode, in verjamem, da jo bomo znali ohraniti tudi v prihodnje."
Na prizorišču slovesnosti so četrtega februarja 1945. leta ugasnila tri življenja, še štiri pa nekoliko kasneje. K Toplakovi gospodinji, ki je živela sama z dvema otrokoma, se je namreč zateklo 13 partizanov iz Gori-šnice in nekaj okoliških krajev, ki pa so bili izdani in obkolilo jih je nekaj sto nemški vojakov. Preboj v mraku dneva jim ni uspel, saj jim je zmanjkalo nabojev; trije so padli v boju, ostali so bili zajeti in odpeljani na zaslišanja in mučenje najprej na Ptuj, nato še v Maribor. Tam so štiri od ujetih ustrelili, preostalih pet pa poslali na tirolsko fronto, s katere pa so se na srečo vsi vrnili živi domov.
Spominsko slovesnost so s petjem obogatili učenci OŠ Gorišnica pod vodstvom Slavi-ce Cvitanič ter pevci tria Vetrnica KD Mala vas, organizirala pa jo je občina Gorišnica in Zveza borcev NOB.
SM
300 odstotkov višje kot npr. v podobno velikih občinah Žeta-le ali Trnovska vas, oba župana pa sta tam neprofesionalna).
Rojsa pa je v sprejetem proračunu zmotilo še nekaj zadev: „Naš proračun sploh ni investicijsko naravnan, niti ni denarja za naložbe. Razen gradnje dvorane, za katero se bomo zadolžili, ni pravzaprav nobene investicije, če ne štejemo nakupa 4000 kvadratnih metrov zemljišč po ceni 12 evrov na kvadratni meter, ki naj bi ga občini za stanovanjsko gradnjo prodalo domače župnišče. Gre za sadovnjak za gasilskim domom. V bistvu je ta odkup zemljišča potreben že zaradi gradnje dvorane, ostale pa naj bi še tri gradbene parcele za gradnjo hiš. Ampak kolikor nam je bilo pojasnjeno nekoč, naj bi bilo ob dvorani tudi parkirišče, kar je potrebno, torej od stanovanjske gradnje ne bo kaj dosti ... Ob tem je v proračunu še postavka za ureditev ceste na Ostragovo, ki je bila narejena lani in za katero je župan zatrjeval, da je modernizirana sponzorsko, zdaj jo bomo pa plačevali! Prav tako bo treba letos plačati račun za predvolilne naložbe, kot je bila npr. javna razsvetljava, gramo-ziranje ... "
Občina brez razvojne vizije?
Svetnik Rojs potem nadaljuje: „Kot je na seji povedal sam župan, bo zdaj najprej vzel premostitveni kredit za poplačilo teh računov in da bo občina sploh likvidna ter poslovala naprej," pravi Darko Rojs ter še dodaja: „Glede na predstavljene dokumente vidim, da župan nima nobene vizije za razvoj občine, vse planira na pamet, pač le toliko in tako, da lahko sestavi nekakšen proračun in razvojni plan, Zanimivo, da je za leto 2012 planiranih kar 345.000 evrov iz lastnega proračuna za ceste in 50.000 evrov za pločnik. Me res zanima, od kod naj bi jih imeli! Zadolženi bomo za dodatnih 400.000 evrov, ob tem da že imamo dolgoročne kredite, ki jih še odplačujemo, denarja iz državne blagajne za občine pa
bo itak vedno manj!"
Letos po Rojsovih besedah v proračunu ni obljubljene ureditve stanovanjskega bloka in parkirišč ob cerkvi in pokopališču: „Vse, kar lahko letos pričakujemo, je torej izgradnja te dvorane s parkiriščem ob njej, nekaj malega kanalizacije za 21.000 evrov, ker je takso treba porabiti, kako bo s trgovino, za katero je govoril, da je že vse dogovorjeno, pa tudi ne vemo nič, da bi se kaj konkretnega dogajalo." Sedanja trgovina pri Sv. Andražu je v lasti ptujske Kmetijske zadruge. Po besedah direktorja Marjana Janžekovi-ča je sicer razširitev trgovine v tej občini dogovorjena z županom in tudi v srednjeročnem planu naložb zadruge, vendar zagotovila, da se bo to zgodilo že letos, ne more dati.
Darko Rojs je še povedal, da je nezadovoljen tudi s sestavo odborov: „Seveda ima povsod večino županova koalicija, vsi naši predlogi so bili itak zavrnjeni! Niti en sam predlog z naše liste ni bil upoštevan. Z Ilešičem sva tako po njihovem predlogu dobila članstvo v odboru za gospodarjenje z infrastrukturo in nepremičninami, kjer smo itak zastopani vsi svetniki, in pa vsak od naju je član še v enem odboru. To je vse. Zanimivo je tudi to, da imamo v uredniškem odboru domačega glasila direktorico občinske uprave in županovo ženo."
Rojs ob koncu še pravi, da župan Krepša po zadnjih volitvah očitno po lastnem okusu zelo selektivno izbira medije, ki jih obvešča o sejah občinskega sveta: „To je žalostno in kaže kulturo človeka, ki naj bi vodil občino. Kot opažamo, bi občino najraje povsem izoliral, saj na sejah v tem mandatu še ni bilo novinarjev, nikogar. Očitno naj se ne bi v javnosti izvedelo, kaj se dogaja in govori na naših sejah. Jasno je, da dva opozicijska svetnika ne moreta vplivati na nič, odločitve so in bodo povsod sprejete z večino glasov, zdi pa se mi prav, da je javnost obveščena o tem, kaj se dogaja."
SM
PTUJ
Foto: SM
Foto: SM
Maribor • Kadrovske spremembe v nadškofiji
Novi nadškof in metropolit je dr. Marjan Turnšek
Slovenska škofovska konferenca je v 3. februarja javnost seznanila s personalnimi spremembami na sedežu mariborske nadškofije in sporočila, da je papež Benedikt XVI. sprejel odpoved službe dosedanjega nadškofa metropolita dr. Franca Krambergerja ter na njegovo mesto imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa pomočnika dr. Marjana Turnška.
Foto. M. Ozmec
Novi mariborski nadškof in metropolit je postal dr. Marjan Turnšek (v sredini); posnetek je z lanske slovesnosti ob praznovanju 600-letnice cerkve na Ptujski Gori.
V sporočilu so pojasnili, da je nadškof Kramberger papeža Benedikta XVI. zaprosil za razrešitev službe mariborskega nadškofa metropolita, ta pa je njegovo odpoved sprejel ter ga razrešil vodstva nadškofije in metropolije. Dosedanji mariborski nadškof pomočnik dr. Turnšek je tako postal novi redni mariborski nadškof metropolit ter je osmi škof oziroma drugi nadškof ordinarij na mariborskem škofijskem sedežu ter 61. v vrsti lavantinskih škofov.
Dr. Franca Krambergerja je papež Janez Pavel II. za mariborskega škofa imenoval 10. novembra 1980, škofovsko posvečenje pa je prejel 21. decembra 1980 v mariborski stolnici. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 na Slovenskem ustanovil tri nove škofije: v Celju, Murski Soboti in Novem mestu, dotedanjo mariborsko škofijo pa je povzdignil v nadškofijo in metro-polijo. Nadškof Kramberger je 29. junija 2006 kot novi metropolit iz rok papeža Benedikta XVI. v Rimu prejel pa-lij - zunanje znamenje službe metropolita in bil 24. septembra 2006 v mariborski stolnici umeščen kot prvi mariborski nadškof metropolit.
Novi mariborski nadškof metropolit, dr. Marjan Turnšek se je na tiskovni konferenci najprej iskreno zahvali dr. Francu Krambergerju za njegovo večletno vodenje nadškofije in neutrudno pastoralno delo ter med drugim dejal:
»Vem, da je bila vaša skrita želja, da bi predali nasledniku nadškofijo v vseh pogledih na mirnih vodah. A Cerkev
je v vseh časih Božje-človeška ustanova, zato v sebi vedno doživlja Božjo moč in tudi človeško nemoč, slabost in grešnost. Podoba Cerkve kot ladje sredi viharnega morja ostaja ne le Jezusova prispodoba, ampak njena resničnost vseh časov. Že pastoralno delo ne more biti nikoli povsem mirno, kajti duhovni boj med dobrim in zlim je stalnica človeške zgodovine. Zelo mi je žal, da se vam ta želja ni uresničila na gospodarskem področju, za katerega ste vedno želeli in po svojih močeh vse storili, da bi umirjeno služilo delovanju na pastoralnem, karitativnem in vzgojno-izo-braževalnem polju, ki ste jih s sodelavci izjemno razvili. Že pred dvema letoma ste zato neposredno odgovornost za to dejavnost odložili na druga ramena in že nekaj let prej so vam pri tem poleg gospodar-
ske uprave pomagali pomožni škofje. Kot vaš najožji sodelavec v zadnjem letu se vam iskreno zahvaljujem tudi za skrito prenašanje trpljenja, ki je povezano s tem. Dragi nadškof, Bog ve vse, zato naj bo On vaš plačnik!
Kot dosedanji nadškof pomočnik, ki po papeževem naročilu sprejemam v pastirsko skrb Slomškovo dediščino, se najprej zahvaljujem papežu Benediktu XVI. za ponovno zaupanje, ki ga zmorem sprejeti le v zaupanju v že mnogokrat doživeto živo delovanje Boga samega v mojem življenju. Ker sem bil v zadnjem letu v Nadškofiji Maribor poleg druge pomoči odgovoren za področje opravljanja z zemeljskimi dobrinami, kot je papež zapisal v listini imenovanja, želim kot prvi korak v svoji novi službi izreči iskreno opravičilo vsem malim delničarjem in vsem drugim, ki se ob trenutnem dogajanju čutite oškodovani in prizadeti. Čeprav mariborska nadškofija ni v sistemu Zvonov neposredno upravljala z imetjem, ne
Foto: M. Ozmec
Dr. Franc Kramberger je bil na čelu mariborske škofije (kasneje nadškofije) dobrih 30 let.
svojim ne drugih, se vendar čuti moralno soodgovorno. Prevzemam to odgovornost in želim s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Prav zato se že ves čas kriznega dogajanja z vsemi svojimi močmi trudimo za kar najboljši izhod. Nadškofija se je v ta namen v zadnjem obdobju še dodatno gmotno izpostavila in poklicala na pomoč tuje strokovnjake. Težko je, a z resnično iskrenim prizadevanjem vseh vpletenih, si upam upati, da še ni vse izgubljeno. Hkrati pa lahko, s to enoletno izkušnjo, rečem, da je sicer normalno, da Cerkev upravlja s svojimi materialnimi dobrinami kot dober gospodar, a naš dosedanji način se je izkazal za Cerkev neprimeren in ga bomo v prihodnje preuredili. Tudi ob tem smo znova spoznali, da Cerkev tudi v ekonomiji ne sme vedno po isti poti kot ostali svet, ampak po poti krščanskega socialnega nauka, ki temelji na evan-geljskih vrednotah. Ob tem pa ostaja temeljna resnica, da so Cerkev vsi verniki, da so skupaj kot živo telo, in da je zato edino prav, da živi in deluje toliko, kot zmore celota. In to velja tudi za njene finančne temelje; večje gotovosti kot so živi verniki Cerkev kot ustanova ne potrebuje in je ne more imeti.
Vsem zaskrbljenim pa želim sporočiti še to, da zaradi nastalih finančnih težav nadškofije, nikakor ne bodo v ničemer okrnjeni zbrani prispevki za karitativno in misijonsko dejavnost. Vsa namenska sredstva, ki so se in se še bodo zbirala v te namene, bodo namensko tudi razdeljena.«
- OM
Dosedanji prvi škof murskosoboške škofije dr. Marjan Turnšek se je rodil 25. julija 1955 v Celju. Leta 1970 je maturiral na celjski gimnaziji in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomiral in bil tudi posvečen v duhovnika. Štiri leta je služboval kot kaplan v župniji sv. Martina v Velenju. Podiplomski študij je nadaljeval v Rimu na Papeški univerzi Gregoriana in ga leta 1990 končal z doktorsko disertacijo Cerkev in zakramenti v teologiji predkoncilskega obdobja in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Od leta 1990 dalje je kot znanstveni sodelavec na Kongregaciji za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška (1999), kot zunanji strokovni sodelavec pa še naprej sodeluje pri postopku za njegovo kanonizacijo. Od leta 1993 je član združenja Europäische Gesellschaft für katholische Theologie, bil pa je tudi član tajništva sinode Cerkve na Slovenskem pri Slovenski škofovski konferenci (1997-2001). Od leta 1990 kot profesor deluje na Teološki fakulteti - enoti v Mariboru. Sodeloval je pri nastajanju in izvajanju Šole za animatorje, ki je razširjena po vsej Sloveniji, in pri nastajanju učbenikov za predmet vera in kultura na cerkvenih katoliških gimnazijah. Leta 1994 je bil imenovan za rektorja bogoslovnega semenišča v Mariboru, leta 1999 pa za kanonika tamkajšnjega stolnega kapitlja.
Od tod in tam
Pernik • Gostovanje princa v Bolgariji
Foto: zasebni arhiv
28. januarja je 12. princ ptujskega karnevala Janez Golc skupaj s svojo gardo iz PD Prvenci-Strelci, koranti, etnografskim društvom Ježevka, društvom Korantov duh in TD Korant klub Tur-nišče-Draženci ter princem plemenitim Slavkom Kacherjem odpotoval na tridnevno gostovanje v mesto Pernik v Bolgariji, kjer je potekal 20. mednarodni karneval Surva. Gostovanje je bilo del mednarodne izmenjave FECC. Karneval v Perniku je eden največjih etnokarnevalov v Evropi. S kurentu podobnima likoma kukar in survakar so Bolgari vsakoletni udeleženci Kurentovanja na Ptuju. Njihova skupina se bo tudi letos udeležila Kurentovanja 2011 na Ptuju.
J. Golc
Ptuj • Tretji pohod z baklami
	Fl	
		■
ar ' Mil HKJU		
	/H	lil 1 ^PM
Foto: Črtomir Goznik
Deseti princ ptujskega karnevala Stanko Vegan si je pred tremi leti omislil pohod z baklami od turniškega gradu do Term. Letošnji, ki se bo začel v soboto, 12. februarja, ob 17. uri pri turniškem gradu, bo že tretji. Pohod ima tudi simboličen pomen, da bi širšo javnost čim bolj opozorili na problem tega območja, ki bi že zdavnaj moralo imeti urejeno podobo in vsebino, ki bo bogatila Ptuj in širšo okolico. Na prostoru pred gradom Turnišče bo v soboto živahno že od zgodnjih popoldanskih ur. Desetemu princu ptujskega karnevala se bodo pridružili člani KTD Klopotec Soviče Dravci, TD Korant klub Turnišče-Dra-ženci, folklorna skupina Rožmarin Dolena, pevci DU Turnišče, letošnji princ ptujskega karnevala z gardo in spremstvom, ostali princi, predstavniki Pusta mozir-skega, Šoštanja, predsednik FECC za Slovenijo Branko Brumen, ptujski župan Štefan Čelan, predstavniki ČS Breg-Turnišče, Turniščani in številni drugi.
MG
Markom • Peti Bičev pok
Foto: Maja Zemljarič
V sredo, 2. februarja, opolnoči je v Markovcih v znamenje začetka pustnega časa potekal tradicionalni, že peti Bičev pok. Pri tem dogodku se zberejo fantje iz okoliških vasi in točno opolnoči zavihtijo svoje biče, s tem pa pozdravijo »fašenk«, ki se začne s svečnico. Manjkali pa niso niti zvonci. Takoj po polnoči, ko so biči potihnili, se je v daljavi zaslišalo ropotanje zvoncev. Pritekli so markovski, bukovski, stojnski in novo-vaški koranti. Organizator prvega Bičevega poka je bil Peter Vrtačnik. Z leti je Bičev pok postajal vse bolj razširjen in vsako leto je začelo prihajati več ljudi. Glavni organizatorje sedaj prevzelo Etnografsko društvo.
Maja Zemljarič
Zavrč • Prva letošnja seja občinskega sveta
Priprave na gradnjo vrtca in zdravstvenega doma
V osrednjem delu prve letošnje seje so županu Miranu Vuku in svetnikom občine Zavrč predstavili idejne projekte za gradnjo novega vrtca ter zdravstveni dom, ki naj bi ju zgradili na območju k. o. Hrastovec
Kot sta pojasnila predstavnika projektantov, arhitektka Mateja Katrašnik in direktor Cestnega inženiringa Maribor Boštjan Bajec, so pri izdelavi projektne dokumentacije poskrbeli za izgradnjo vrtca in zdravstvenega doma, ki bosta prijazna do otrok, staršev, vseh zaposlenih in tudi do drugih občanov. Pri tem so poleg varnostnega vidika upoštevali tudi varčnost, saj gre v obeh primerih za nizkoenergijska objekta s toplotno črpalko, sledili pa so tudi praktičnosti in stroškovni učinkovitosti. Oba nova objekta naj bi umestili v območju bodočega in posebej urejenega centra Zavrča, na dveh parcelah v k. o. Hrastovec, ob lokalni cesti Za-vrč-Turški Vrh, v neposredni bližini nove občinske poslovne stavbe s kulturno dvorano ter Tuš Marketa.
Idejni projekt za nov otroški vrtec Zavrč, ki je umeščen v južni del zemljišča, načrtuje sodoben, funkcionalen in energijsko varčen objekt v pritličju, z bruto površino okoli 800 kvadratnih metrov, v katerem bi bilo prostora za varstvo okoli 60 malčkov. Poleg dveh igralnic za 22 otrok drugega starostnega obdobja je načrtovana še igralnica za 16 malčkov jasličnega varstva, oziroma prve starostne skupine, ter lastna kuhinja in pralnica z vsemi potrebnimi spremljajočimi prostori, kot so športna igralnica, garderoba, shramba za rekvizite, prostor za strokovne delavce in vodjo vrtca.
V neposredni bližini, oziroma severno od novega vrtca, pa naj bi zgradili tudi nov Zdravstveni dom Zavrč, za katerega je predvidena bruto površina okoli 200 kvadratnih metrov. Tudi ta objekt naj bi bil sodoben, funkcionalen in energijsko varčen, v njem pa naj bi bila poleg ordinacije oziroma ambulante za zdravnika splošne medicine še ordinacija za zobozdravstveno ambulanto ter skupna čakalnica in seveda vsi potrebni spremljajoči sanitarni prostori. Ob obeh objektih je predvidena izgradnja ustreznih parkirišč, 11 parkirnih mest je predvidenih za zdravstveni dom, 10 pa za bodoči vrtec, ter obračališče za avtobuse, pa seveda izgradnja vseh potrebnih dostavnih poti, oziroma celostna prometna ureditev.
Foto: M. Ozmec
Idejno zasnovo za nov vrtec in Zdravstveni dom Zavrč sta županu Miranu Vuku (desno) in svetnikom predstavila arhitektka Mateja Katrašnik (levo) in ob njej direktor Cestnega inženiringa Maribor Boštjan Bajec.
Župan občine Zavrč Miran Vuk je ob tem dodal, da gre v obeh primerih za javno-zasebno partnerstvo, v tem trenutku pa že tečejo pogovori in prizadevanja za ustrezno ureditev občinskega podrobnega prostorsko-ureditvenega načrta in vse druge potrebne dokumentacije, od smernic, projektne dokumentacije in raznih soglasij, urediti pa bo treba še lastništvo zemljišč. Sicer pa se z obema projektoma nameravajo prijaviti na razpis za pridobitev državnih in evropskih sredstev, in če bodo uspeli, naj bi bili obe novogradnji predvidoma končani že sredi leta 2012. Ker je župan Miran Vuk z obema gostoma iz Cestnega inženiringa odšel na ogled terena, oziroma dejanskega stanja zemljišča in prostora, kjer naj bi zgradili nov vrtec in zdravstveni dom, je nadaljnje vodenje seje zaupal podž-upanji Marti Bosilj.
Nova ureditev in novo vodstvo civilne zaščite
Sicer pa so se svetnikom občine Zavrč nato na seji pridružili predsednik in poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Zavrč Anton Bratuša in Branko Skok ter predsednik civilne zaščite občine Zavrč Milan Fo-stnarič. V krajši predstavitvi sedanjega delovanja in stanja v obeh občinskih humanitarnih organizacijah so svetnike seznanili, da lahko v skladu z novo zakonodajo dejavnost
civilne zaščite ukinejo in obdržijo le štab civilne zaščite; dosedanjo lastnino in materialna sredstva civilne zaščite pa lahko prenesejo na dejavnost gasilskega društva Zavrč, ki opravlja zelo sorodno humanitarno dejavnost. Sedanji predsednik civilne zaščite Milan Fostnarič je namreč izrazil željo, da bi zaradi bolezni svojo funkcijo predal nasledniku, na prigovarjanje svetnikov pa je pristal na to, da jo bo odgovorno in vestno opravljal še do imenovanja, oziroma do strokovne usposobitve in namestitve novega predsednika štaba civilne zaščite. Ker pa po zakonu tega imenuje župan, so se dogovorili tudi za najustreznejšo kadrovsko rešitev in sklenili, da bodo županu za predsednika štaba civilne zaščite predlagali Uroša Kokota. V zvezi s tem pa so po krajši razpravi sklenili tudi, da bodo dosedanje prostore civilne zaščite odslej dali na razpolago Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zavrč ter štabu civilne zaščite občine Zavrč.
V nadaljevanju seje so svetniki občine Zavrč brez pripomb in zapletov v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj imenovali Bojana Merca iz občine Videm, v svet javnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj pa Alenko Kutnjak iz občine Kidričevo. Na predlog župana in občinske uprave so v skladu z zakonodajo soglašali s prenosom sedmih nezazidanih stavbnih zemljišč iz sklada kmetijskih zemljišč v lastništvo Občine Zavrč. Gre
za nezazidana stavbna zemljišča, ki bi jih občina v bodoče lahko uporabila za svoje oziroma družbene potrebe.
Z zanimanjem so prisluhnili tudi podžupanu in predsedniku odbora za gospodarstvo Janku Lorbku, ki je svetnikom predstavil poročilo z zadnje seje tega odbora. Kot smo slišali, so na odboru razpravljali predvsem o pobudah in zahtevah občanov za ureditev določenih razmer na terenu, o predvidenih občinskih investicijah v letošnjem letu ter o izvajanju meritev lokalnih in krajevnih cest. Kot je pojasnil, naj bi glavnino svojih aktivnosti letos usmerili v ureditev vaškega jedra centra Zavrča, in sicer na območjih Gori-čak-Hrastovec ter Hrasto-vec - sever, seznanil pa jih je tudi s potekom aktivnosti za zagotovitev brezžičnega širokopasovnega omrežja, oziroma internetne povezave na območju celotne občine Zavrč, ki naj bi ga občanom zagotovili še v letošnjem letu. Med sklepi in predlogi svetnikov pa je bila zanimiva predvsem pobuda Dušana Rojka, da je treba celoviteje urediti področje ločenega zbiranja in odvoza odpadkov na celotnem območju občine, ker pa občani negodujejo zaradi neučinkovitosti in premajhnega števila ekoloških otokov, se bodo z izvajalcem te dejavnosti dogovorili o prednostni ureditvi razmer na tem področju in o možnostih za postavitev dodatnih ekoloških otokov.
M. Ozmec
Foto: Viki Ivanuša
Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Središče ob Dravi je potekala v minuli petek v tamkajšnji Sokolani. Program so pripravili središki osnovnošolci ob pomoči svojih mentoric. Scenarij prireditve je dogajanje postavil v dnevno sobo in dogodek na odru stlačil v televizijski ekran. Dogajanje je vodila televizijska voditeljica, ki je za sogovornika v goste povabila znamenitega doktorja, s katerim sta kramljala o kulturi in kulturnem prazniku. Dogajanje je bilo, tako kot je na televiziji tudi v navadi, prekinjeno z zabavnimi reklamami, ki so asociirale na Prešerna in kulturni praznik. Pogovor je popestrila še anketa mimoidočih in uglasbitve različnih Prešernovih pesmi, ki jih je zapel šolski pevski zbor. Prireditev je bila dobro obiskana, kar pove, da Sredi-ščani raje kot pred televizijo svoj čas preživijo v Sokolani ob programu, ki jim ga pripravijo njihovi osnovnošolci.
Viki Ivanuša
Ptuj • Predstavili Povodnega moža
Foto: arhiv OS Mladika
V petek, 4. februarja, so učenci od 6. do 9. razreda OŠ Mladika pripravili kulturno prireditev v počastitev Prešernovega dneva, 8. februarja. Deklamirali so originalnega Prešernovega Povodnega moža, nato pa še dramatizirali posodobljeno različico te znane Prešernove balade, ki jo je napisal Andrej Rozman-Roza. V predstavo so namesto prvotnih trobent, gosli in cimbal vključili kitaro, bobne in harmoniko, glasbo pa so izvajali sami. Igrali so narodno-zabavno in sodobno glasbo, kot sta rock'n'roll in etno glasba. Nastopajoči so zapeli in zaplesali na narodno zabavne pesmi, kot so Čebelar, V dolini tihi... Scena je bila sestavljena iz grafitov - verzov iz obeh pesmi pesnikov Franceta Prešerna in Andreja Rozmana - Roze. Predstava seje odvijala pod vodstvom mentorice Karmen Ivančič.
T. Koletnik Kidrič, U. Rožmarin, V. Leskovar
Ptuj • Novo sanitetno vozilo
Foto: Črtomir Goznlk
V ponedeljek, 7. februarja, so v ZD Ptuj pripravili krajšo slovesnost ob predaji novega sanitetnega vozila. Na osnovi javnega razpisa so zanj odšteli 110 tisoč evrov, brez opreme. Čeprav gre v prvi vrsti za sanitetno vozilo, ki je zaradi zračnega vzmetenja še posebej udobno za prevoz pacientov, je tudi sodobno opremljeno, med drugim s polavtomatskim defibrila-torjem. Ključe novega avtomobila je direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan predala Zlatku Hergu, ki je že več kot 30 let voznik reševalnega vozila. Zaželela mu je varno vožnjo. V ZD Ptuj se trudijo, da bi prevoz pacientov potekal s kvalitetnimi in predvsem varnimi vozili, v zadnjih letih so kupili kar nekaj novih vozil tako za potrebe sanitetnih in nujnih prevozov kot tudi za potrebe patronažne službe.
MG
O poplavnih območjih in smetiščni paniki
Gorišniški svetniki so četrto redno sejo v začetku februarja oddelali skoraj s svetlobno hitrostjo; če ne bi bilo točke 'pobude in vprašanja', bi se lahko razšli v dobre pol ure...
Gorišnica • S 4. redne seje občinskega sveta
Daleč največ kritike na februarski seji gorišniškega občinskega sveta je letelo na prepolne (in smrdljive) ekološke otoke, nobene kritike pa nista požela predloga proračunov za leti 2011 in 2012 ...
Ekološki otoki v Gorišnici (pa tudi v ostalih občinah) se od inšpekcijskih pregledov domačih košev spreminjajo v male gore vseh vrst (neločenih) odpadkov.
Foto: SM
Osrednji dve točki dnevnega reda sta bili sprejetje proračuna za letošnje in naslednje leto; kot je znano, bo občina letos razpolagala s predvidenimi 7,6 milijona evrov, v letu 2012 pa zaenkrat s 5,8 milijona evrov, vendar se lahko ta znesek glede na prihodnje razpise in sofinanciranja še precej spremeni. Zanimivo je, da na noben predlog proračuna ni bilo podanega niti enega amandmaja oziroma pobude za kakšno spremembo; le na tokratni seji je bilo slišati drobceno vprašanje, zakaj je za leto 2012 predvidenih 15.000 evrov za državnozbor-ske volitve. Župan Jože Kokot je pojasnil, da bodo takrat pač volitve in stroškov, povezanih z volilnimi komisijami ipd., državna blagajna pač ne pokriva. To pa je bilo tudi popolnoma vse; oba proračuna so svetniki tako potrdili soglasno, gladko in brez vsakega besednega prerivanja.
Študija bo stala 50.000 evrov
Enako se je zgodilo tudi s potrditvijo novega pravilnika za vrednotenje športnih programov in s potrditvijo letnega programa športa, za katerega je letos namenjenih (vključujoč naložbe) 273.000 evrov. Svetniki so soglasno
Na javni razpis je sicer prispelo kar devet ponudb; najugodnejšo je poslalo omenjeno podjetje iz Kranja z zneskom 447.000 evrov, najdražja ponudba pa se je gibala okoli 580.000 evrov.
„Projekt izgradnje pokrite tribune smo pred tem prija-
potrdili tudi nujnost izdelave študije poplavno ogroženih območij v občini. „Za našo občino sicer obstajajo stare karte poplavnih območij, ki so narejene nekaj desetletij nazaj in po teh kartah je večina naše občine poplavno ogroženo območje. Seveda lahko naredimo študije le za določeno manjše območje, vendar bi potem iz občinskega prostorskega načrta, ki je v pripravi, izpadlo ogromno pobud naših občanov za gradnje, zato je bolj smiselno narediti novo študijo za celotno občino. Res je, da nam bo to vzelo nekaj mesecev in bo zahtevalo okoli 50.000 evrov, vendar - če smo doslej morali čakati na potrditev občinskega prostorskega
vili na razpis Za razvoj vasi in ga dobili odobrenega. Tako bomo pretežni del sredstev prejeli iz državne blagajne, gre za sofinanciranje v višini 307.000 evrov, razliko v višini 140.000 evrov pa zagotavljamo iz našega proračuna," je povedal Jurgec. Po tlorisni
načrta sedem let, bomo pa še tega pol leta več. Do konca leta pa bi OPN moral biti narejen in upam, potrjen. Seveda pa bomo stroške študije tudi plačali sami, čeprav je to obveznost države, vendar, če bomo čakali nanjo, potem te študije verjetno še nekaj let ne bomo videli ..." je svetnikom pojasnil župan Kokot.
Spor med Zavrčem in Gorišnico še ni zaključen
Kot kaže, pa še vedno ni končana zgodba okoli spora pri vračilu komunalne takse, zaradi katere sta se tožila župan Gorišnice in župan Zavr-ča Miran Vuk. Občina Zavrč
površini bo športni objekt zavzemal 460 kvadratnih metrov v dveh etažah, v njem pa bodo urejene slačilnice, sanitarije in umivalnice ter klubski prostori. Nad tem bo urejena pokrita tribuna s približno 250 sedeži za gledalce.
V imenu izvajalskega podjetja je pogodbo podpisal direktor Branko Žiberna, ki je ob tem povedal, da so podoben objekt, sicer nekoliko večji, že zgradili in da se njihovo podjetje tudi sicer ob nizkih že več let ukvarja tudi z visokimi gradnjami.
Po pogodbi se bodo dela začela že v teh dneh, pogodbeni rok za dokončanje pa daje izvajalcu čas devet mesecev, torej naj bi bil objekt dokončan do novembra letos. Župan Jurgec je ob podpisu pogodbe še povedal, da je popis dela narejen zelo točno, zato kakšnih aneksov z dodatnimi deli ne pričakuje, Žiberna pa je dodal, da verjame v dobro sodelova-
je namreč pred leti svoj delež takse „posojala" Gorišnici, ker v Zavrču še niso gradili kanalizacije in zbranega denarja iz naslova takse zato po zakonu niso mogli porabiti. V nekaj letih se je znesek kar precej povečal in ko naj bi Gorišnica denar začela vračati, se je med obema vodilnima možema hudo zapletlo: „Veste, da je župan Vuk zahteval vračilo celotnega zneska enkratno, jaz pa sem mu ponujal izplačilo po letih, pač glede na naš znesek
nje in da bodo v pogodbenem roku brez dvoma svoje delo zaključili.
Vodstvo občine Cirkulane pa bo v kratkem objavilo tudi razpis za izvajalca gradnje večnamenske dvorane, za katero že ima pozitiven sklep o financiranju Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko po razpisu Regionalnega razvojnega programa (RRP), od koder bo za približno 2,3 milijona vreden objekt pridobilo dober milijon evrov. Ob tem čakajo na rezultat razpisa Za razvoj vasi, kamor so prijavili projekt ureditve enega cestnega odseka v vrednosti 170.000 evrov, prav tako pa še na rezultat razpisa Južna meja, na katerega se je občina prijavila kar s tremi večjimi projekti; dvema cestnima odsekoma (v skupni vrednosti nekaj preko 1,2 milijona evrov) ter ureditvijo kanalizacijske sistema Dolane v vrednosti okoli 900.000 evrov.
SM
zbrane komunalne takse. Vuk me je potem tožil, dobil sodbo na prvostopenjskem sodišču, na kar smo se mi pritožili in dobili sodbo. Jasno je namreč, da po naši zakonodaji lahko občina ta namenska sredstva vlaga le v tovrstne komunalne naložbe, sicer pa jih mora vračati v državno blagajno. Torej po nobenem zakonu mi nismo dolžni vračati denarja Zavrču, sploh ne iz integralnega proračuna, saj bi bila občina v vsakem primeru ob ta sredstva; razlika je le v tem, da smo jih porabili za izgradnjo kanalizacije v naši občini, v nasprotnem primeru pa bi bil njihov denar pač porabljen v kateri drugi občini. Kakorkoli že, potem ko smo dobili tožbo, je župan Vuk zahteval še revizijo in zdaj čakamo na rezultate. Sicer je bila vmes proti meni še vložena Vukova tožba za 50.000 evrov menda zaradi žalitev in obrekovanja, vendar je gospod Vuk to tožbo po treh srečanjih na sodišču umaknil," je svetnikom pojasnil Kokot.
Prepolni ekološki otoki in jeza občanov ...
Med pobudami in vprašanji svetnikov pa je tokrat absolutno zmagala tematika ločevanja in odvoza smeti - praktično vsi občinski možje, pač vsak iz svojega naselja, so se zgražali nad ekološkimi otoki v občini, ki so zadnje čase vedno prepolni in se spreminjajo v velikanske kupe najrazličnejših bolj ali manj smrdečih odpadkov. Odkar je namreč inšpekcija začela pregledovati vsebino domačih košev za smeti, ljudje raje, kot da bi kaj napačno odložili, vse skupaj nabašejo v vreče in odlagajo bodisi na ekoloških otokih bodisi kar kje v naravi ... Župan se je nad kritiko prepolnih ekoloških otokov najprej zmrdoval:
„Takšna kritika nima nobenega smisla, ljudje celo vidijo, kdo odlaga kar vsepovprek, ampak nočejo povedati imen. Pa kaj naj potem naredimo, kako naj ukrepamo?!" Sicer so bili v debati vsi skupaj enotni, da je treba narediti še kakšen ekološki otok več, da pa to verjetno tudi ne bo bistveno pripomoglo k sedanji smetiščni paniki ljudi. Zaenkrat so se tako uspeli dogovoriti, da naj bi se ekološki otoki čistili in odvažale smeti večkrat kot doslej, župan pa je ob tem še navrgel, da bo treba najti kakšno bolj sistemsko in celovito rešitev, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi v drugih občinah, zato jo bodo skušali najti vsi župani skupaj: „Sicer pa je moje stališče, ki ga zagovarjam in menim, da predstavlja najboljšo rešitev, ločen odvoz odpadkov z vsakega dvorišča posebej!"
Koliko bo
gorišniških
podžupanov?
Za konec seje je bila podana še pobuda, da se kot kulturni spomenik zaščiti vodni mlin na Sokovi domačiji, svetnike pa je tudi zanimalo, kaj bo s starim vaškim domom. Kot je povedal Kokot, se za stari dom zanima nekaj interesentov, da pa ga bo v vsakem primeru treba porušiti, saj so strokovnjaki po pregledu stavbe ocenili, da nikakor ni primerna za sanacijo: „Do naslednje seje bomo pripravili ponudbe interesentov z njihovimi projekti, potem pa se boste odločali sami, kako in kaj," je v zvezi z usodo starega doma povedal župan in zaključil z besedami: „Na naslednji seji boste tudi izvedeli, koga bom imenoval za podžupana. Kandidati ste vsi, želel bi si, da mi posredujete tudi svoje predloge in podžupanov je lahko tudi več!"
SM
Foto: SM
Direktor CP Kranj Branko Žiberna in župan Cirkulan Janez Jurgec sta v ponedeljek podpisala 447.000 evrov vredno pogodbo za izgradnjo pokritih tribun ob stadionu v središču občine.
Cirkulane • Podpis pogodbe z izvajalcem
Začenja se gradnja tribun
Cirkulanski župan Janez Jurgec je v ponedeljek dopoldne podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem gradnje pokritih tribun ob stadionu; kot najugodnješi ponudnik na javnem razpisu se je izkazalo Cestno podjetje Kranj.
Ormož • Ob slovenskem kulturnem prazniku
Priznanja za delo in dosežke
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je v Ormožu potekala na predvečer praznika. V prireditev je obiskovalce že pred Domom kulture popeljal trobilni kvintet Glasbene šole Ormož.
Slavnostni govornik pred dobro napolnjeno dvorano je bil podžupan občine Ormož Branko Šumenjak, ki je v svojem nagovoru opozoril, da smo Slovenci eden redkih narodov, ki je na koledar svojih državnih praznikov zapisal tudi praznik kulture in pesem največjega poeta izbral za državno himno, kar nakazuje, da se zavedamo, da nas brez naše kulture in lastnega jezika ne bi bilo. Prav jezik se mu zdi pomemben temelj, na katerem smo Slovenci postavili svojo državo in identiteto, danes pa je tudi eden uradnih jezikov Evropske unije. „Drugi narodi poimenujejo svoje trge in ulice po velikih bitkah, postavljajo spomenike vojskovodjem in generalom, Slovenci pa smo drugačni. Slavimo predvsem pesnike, pisatelje, literate in kulturnike. Najbrž se zavedamo, kako močno zapuščino so nam zapustili, kako iz njihovih del veje ljubezen do domovine, do slovenstva in vsega, kar se je Slovencem v preteklosti dogajalo," je povedal Šumenjak in spomnil, da nas je le dva milijona, a hkrati tudi na to, da so obstajali veliko številčnejši narodi, kot smo Slovenci, pa jih danes ni več, ali pa
Foto: Viki Ivanuša
Slavnostni govornik je bil podžupan Branko Šumenjak.
živijo razseljeni po svetu, brez svoje lastne domovine. „Vsak narod je velik zaradi svojih velikih ljudi. Le narod, ki se zaveda svojega bogastva v ljudeh, posebnosti in kvalitet, se lahko razvija, ohranja in izstopa v krogu mnogih narodov. Samo če poznamo in cenimo delo tistih, ki so gradili preteklost, lahko uspevamo in rastemo v prihodnosti. Z vso resnostjo je treba prisluhniti glasovom, ki svarijo, da bomo Slovenci svojo državo zapravili, če bomo razprodali svoje gospodarstvo in pozabili na svojo kulturo," je posvaril govornik, za prihodnost pa je zaželel še: „Bog daj, da se ne bi preveč spreminjali ljudje,
Foto: Viki Ivanuša
Kulturni program je pripravila Osnovna šola Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož in Andrejo Klinc.
ki živijo tu, da ne bi podlegli vabljivemu potrošništvu in varljivemu objemu virtualne resničnosti. Da bi nam goljufiva kača ne speljala mladih v širni svet ali na kriva pota brez povratka."
Povedal je, da je prava lepota očem pogosto skrita in prav kultura je tista, ki jo vedno išče in tudi najde. Praznik pa po njegovem mnenju ni le čas veselja in praznovanja, ampak tudi premisleka o sebi in svojem deležu k skupnemu. Zato se je ob tej priložnosti tudi zahvalil številnim ustvarjalcem v ljubiteljski kulturi, katerih delo ni vedno tako cenjeno,
kot bi si želeli. Podžupan Branko Šumenjak je ustvarjalcem v imenu Občine Ormož podelil 13 bronastih in prav toliko srebrnih priznanj za večletno delo in pomembne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja.
Kulturni program ob prazniku so pripravili učenci OŠ Ormož s svojimi mentoricami v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož in sopranistko Andrejo Klinc.
Po proslavi so za vse obiskovalce in sodelujoče v prenovljeni mali dvorani pripravili še pogostitev.
Viki Ivanuša
Lenart • O letošnjih načrtih Sklada za kulturo
Tradicija ljubiteljskih dejavnosti
V lenarški območni izpostavi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti so lani izvedli okoli 70 različnih projektov, ki si jih je ogledalo približno 8000 ljudi. Tudi v tem letu pripravljajo številne dogodke - v teh mesecih so na vrsti predvsem strokovne revije, na katere vabijo kulturne ustvarjalce, ki delujejo v raznih slovenskogoriških društvih in osnovnih šolah.
21. januarja so tako v Benediktu organizirali Ljudske pesmi 2011, območno revijo skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, nekaj dni kasneje pa v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah še Plesne meglice, območno revijo plesnih skupin.
»16. februarja načrtujemo tovrstno revijo otroških folklornih skupin Diči, diči, diča,
ki bo v Kulturnem domu Sveta Trojica, 10. marca pa bodo v Kulturnem domu Voličina Lutkarije, na katerih torej nastopijo lutkovne skupine,« je pojasnila Breda Rakuša Slavi-nec, vodja lenarške območne izpostave.
Na območnih revijah se bodo v prihodnje prav tako predstavili otroške gledališke skupine (16. in 17. marca v
Foto: Igor Barton
Na januarski območni reviji skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž so se predstavili tudi Ljudski pevci Kulturnega društva Benedikt.
Voličini), odrasle folklorne skupine (25. marca v Cerkve-njaku), otroški in mladinski pevski zbori (7. aprila pri Sveti Ani), odrasla ljubiteljska gledališča (1., 2. in 15., 16. aprila v različnih krajih) ter pevski zbori in male pevske skupine (20. maja pri Sveti Trojici).
29. maja bo v Slovenski Bistrici Srečanje pihalnih orkestrov, v teh mesecih bodo izvedli tudi literarni natečaj za osnovnošolce, odrasli literati pa se bodo srečali proti koncu leta.
Vsako leto pripravijo tudi od dve do štiri regijske revije, letos se bodo tako v njihovi organizacije predstavile skupine pevcev ljudskih pesmi, in sicer 13. maja pri Sveti Ani, in otroške folklorne skupine 20. aprila v Cerkvenjaku.
»Revije potekajo po različnih slovenskogoriških krajih, saj pokrivamo občine upravne enote Lenart. So dobro obiskane, saj je vsako področje po svoje zanimivo in ima
po toliko letih naših prireditev že tudi svojo publiko,« je povedala sogovornica.
Tudi med nastopajočimi je zanimanje za vsa področja približno enako. »Pri nas ni nobene bojazni, da bi ljubiteljska dejavnost zamrla, kajti ta del Slovenskih goric je imel vedno bogato tradicijo. Tu so bili vedno dobri pevci, plesalci in gledališčniki,« je prepričana Rakuša Slavinčeva.
K temu pa zagotovo pripomorejo tudi izobraževanja, ki jih v izpostavi načrtujejo za jesen. Takrat naj bi med drugim potekali Plesna delavnica za otroške in mladinske skupine, Gledališka delavnica za odrasle, Lutkovna delavnica za odrasle, Gledališka delavnica za mentorice otroških gledaliških skupin in Folklorni seminar za mentorice otroških folklornih skupin. Septembra pa nameravajo izvesti tudi 13. likovni ex-tempore z razstavo.
Polona Ambrožič
Od tod in tam
Ljutomer • Miklošičeva nagrada posameznikom Antonu Mariniču
Foto: NS
Ob osrednji slovesnosti v počastitev kulturnega praznika so v Ljutomeru podelili Miklošičeva priznanja in nagrado posameznikom, ki že vrsto let uspešno delujejo na kulturno-umetniškem področju. Miklošičeva nagrada je pripadla Antonu Mariniču s Cvena pri Ljutomeru za dolgoletno aktivno pevsko delovanje na Cvenu in v Ljutomeru. Miklošičevo priznanje pa so prejeli Frančiška Zorec iz Ljutomera za uspešno delovanje v ljutomerskem mešanem pevskem zboru ter aktivnosti v gledališki skupin, Leon Rošker s Cvena za pevsko ustvarjalnost in Zvonko Štefanec iz Ljutomera za aktivno delo na glasbenem področju.
NŠ
Radenci • Regijsko tekmovanje v kuhanju
Foto: NS
Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Raden-cev je pripravila regijsko tekmovanje v kuhanju za osnovnošolce iz Podravja in Pomurja »Zlata ku-halnica«. Sodelovali so učenci osnovnih šol iz Bogoji-ne, Črenšovcev, Dobrovnika, Dornave, Lenarta, Odran-cev, Ptuja, Srednje Bistrice, Svetega Jurija ob Ščavnici in Velike Nedelje, njihovo spretnost za štedilnikom pa je spremljala strokovna komisija, ki jo je vodil Srečko Koklič z Gospodarske zbornice Slovenije. Po mnenju komisije je zlato priznanje pripadlo ekipama iz OŠ Bogojina in OŠ Crenšovci, vsi ostali udeleženci pa so prejeli srebrna priznanja.
NŠ
Ljutomer • Mladi glasbeniki glasbene šole Slavka Osterca na Madžarskem
Foto: NS
Učenci glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera se vse bolj uveljavljajo na mednarodnem področju. Udeležujejo se številnih tekmovanj in nastopov v tujini, zlasti v Italiji, Hrvaški, Avstriji in Srbiji. Nedavno so na povabilo glasbene šole Bela Bartoka iz Szombathelyja na Madžarskem sodelovali na skupnem koncertu treh dežel - Avstrije, Slovenije in Madžarske. Ljutomersko glasbeno šolo so zastopali Klara Škrobar (flavta), Maruša Poštrak (klavir), Dejan Turnšek (kitara), Primož Kosi (klarinet - na fotografiji), Jaka Žunič (harmonika) in Aleš Levačič (pozavna). Po besedah ravnatelja GŠ Slavka Lašiča bodo tovrstna kakovostna srečanja poskušali ohraniti tudi v prihodnje. Ob tem si bodo prizadevali pridobiti sredstva preko evropskega projekta Comenius in v letu 2012 pripraviti tri koncerte (v vsaki državi enega). Letošnji najpomembnejši nastop Ljutomerčanov v tujini bo na mednarodnem tekmovanju »Festa Choralis« v začetku junija v Bratislavi na Slovaškem.
NŠ
Hajdina • S proslave ob kulturnem prazniku
Spoštovanje vsega, kar je slovensko
V Domu krajanov Skorba je bila v soboto, 5. februarja, osrednja proslava ob kulturnem prazniku v občini Hajdina, ki se lahko pohvali z izjemno bogato kulturno dejavnostjo: tremi pevskimi zbori, tremi skupinami ljudskih pevcev, tremi odraslimi gledališkimi skupinami, otroško gledališko skupino, harmonikarji, recitatorji, folklorno skupino in skupinami, ki negujejo etnološko dediščino (mavtarji, orači, kurenti in drugi). Ob tej priložnosti so za izstopajoče kulturne dosežke podelili zahvale in priznanje za izjemne dosežke. Slavnostni govornik je bil župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
Dan slovenske kulture je dan vseh, ki so našo kulturo soustvarjali in oplemenitili, čeprav ga imenujemo Prešernov dan, je poudaril in povedal, da se Slovenci moramo šele naučiti znati ohraniti svojo identiteto. Slovenska kultura je celota materialnih in nematerialnih stvaritev slovenske družbe, pa tudi ple-menitenje in izpopolnjevanje in gojenje človekove nravi ter načina življenja in okolja v slovenskem duhu in vrednotah. Če se bomo vse to spoštovali in se zavedali vsega tega bogastva, bomo na najboljši možni način praznovali Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.
V bogatem spremljajočem kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Ge-rečja vas, moški pevski zbor PGD Hajdoše, ljudske pevke iz Skorbe, ljudske pevke s Haj-dine, člani dramske skupine KD Draženci s Prešernovim Povodnim možem, s Turjaško Rozamundo je nastopila Sanja Muršec, z ljubezenskimi pesmimi se je predstavila Olga Vidovič, iz OŠ Hajdina pa so nastopili Matevž Vaupotič (vi-
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki letošnjih priznanj ZKD občine Hajdina. Priznanja sta podelila predsednica ZKD občine Hajdina Hilda Bedrač in župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
olina), Lucija Tement (citre) in Kaja Intihar, zmagovalka literarnega natečaja v okviru Slovenskih dnevov knjige 2010 na temo knjige Pesem za vilo, ki je prebrala svoje zmagovalno delo o rečni vili.
Na osrednji proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku je ZKD občine Hajdina podelila tudi zahvale za dolgoletno delo in priznanje za izjemne dosežke na področju kulture. Prejemnikom sta jih izroči-
la predsednica ZKD občine Hajdina Hilda Bedrač in župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
Moški pevski zbor Hajdoše je priznanje prejel za 37-letno delovanje, ljudske pevske KD Skorba so na odru že 15 let, ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina 18 let, ljudske pevske KPD Staneta Petroviča pa 15 let. Priznanje za izjemne dosežke na področju kulture pa je prejel režiser Šus theatra
Aljaž Godec iz KD Draženci, mlad Draženčan, ki se je lotil režije dramskih del in v kratkem pokazal, da je mojster na svojem področju. Skupaj s skupino je doslej na oder postavil že pet del, ki so bila med občinstvom izjemno dobro sprejeta. Zadnjo predstavo, Drzni in poskočni, je videlo več kot 1500 gledalcev. Na šestem festivalu komedije v Pekrah je s Kliniko Kozarcky razglašen za najboljšega režiserja, na Linhartovem srečanju v letu 2010 pa je prejel priznanje za celovit in sistematičen pristop k razvoju gledališkega ustvarjanja. Kljub mladosti je Aljaž Godec uspešen režiser, ki s Šus teatrom nastopa po celi Sloveniji. „V bistvu je to priznanje za celotno skupino Šus teatra in celotno Kulturno društvo Draženci, obenem pa tudi za vse dramske skupine v občini Hajdina, ki je s svojimi skupinami posebnost v širšem okolju. V veliko čast nam je, da je naše delo opaženo, da nas ljudje podpirajo in cenijo naše delo," je po prejemu priznanja povedal Aljaž Godec.
MG
Ormož • Predstavitev romana o Francu Ksaverju Mešku
Šepetanje lip
V začetku februarja je Knjižnica Franca Ksaverja Meška Ormož v počastitev slovenskega kulturnega praznika in pisatelja, po katerem nosi ime, pripravila literarni večer, na katerem so predstavili knjigo Šepetanje lip, roman o Francu Ksaverju Mešku.
Pogovor z avtorjem Rudijem Mlinarjem je vodil Adrian Kert, urednik Mohorjeve založbe iz Celovca, pri kateri je knjiga izšla. V uvodu je posegel kar po besedah Franca Ksaverja Meška, ki je v Moje življenje zapisal: „Res, najtežje na svetu je pripovedovati o samem sebi! A svojo dušo bolje poznamo kakor dušo drugega. To dušo je mogoče spoznati. Zakaj duša pisateljeva je v njegovih delih." Avtor romana Rudi Mlinar je potrdil, da je
tudi biografijo težko napisati, še posebej, če je življenje osebe, o kateri govori, časovno bližje sedanjemu času in je o njej veliko znanega. V viteški dvorani ormoškega gradu je Mlinar pripovedoval, kako je skozi Meškova dela spoznaval tega slovenskega pisatelja in sestavljal mozaik njegovega življenja. Delo si je razdelil v dva dela. Najprej je prečesal knjižnice in poskušal izbrskati čim več uporabnih reči o Me-šku. Bilo jih je toliko, da je mo-
Foto: Viki Ivanuša
Avtor knjige Rudi Mlinar (levo) in Adrian Kert, urednik iz Celovca, sta predstavila knjigo Šepetanje lip, roman o Francu Ksaverju Mešku.
ral kasneje odbrati dogodke, ki jih je vključil in natančneje obravnaval v romanu. Glavni vir za roman pa so bila Meško-va Zbrana dela, ki so bogato dokumentirana. Zlasti veliko podatkov je Mlinar našel v Meškovih črticah, ki opisujejo pisateljevo mladost.
V knjigi Šepetanje lip Mlinar spremlja Meška od rojstva 1874 v Gornjih Ključarovcih preko Ptuja, Celja, Maribora, Celovca in vseh krajev službovanja na Koroškem, do leta 1920, ko se je po koroškem plebiscitu končno ustalil na Selah pri Slovenj Gradcu. Večino svojega življenja je Meško preživel kot župnik na Selah pri Slovenj Gradcu, kjer je tudi pokopan. Zlasti leto 1916 je bilo tragično za Meška, saj je bil obdolžen veleizdaje in zaprt, zato je s Koroške moral zbežati. V tistih prelomnih letih pred prvo svetovno vojno in po njej je bil eden najvidnejših predstavnikov slovenskega naroda na Koroškem in eden najbolj branih slovenskih pisateljev tistega časa.
Mlinar ceni Franca Ksaverja Meška zlasti kot mojstra črtice
in mladinske literature: „Naj-bolj so me prevzele črtice, ker so tako čustvene, čeprav časovno odmaknjene, vendar človeško čustvovanje in razmišljanje ostaja vedno enako in aktualno." Meško se je poizkušal tudi v ustvarjanju romana, poeziji in dramatiki. Vendar zlasti pri dramatiki njegova lepa in čustveno bogata dela niso mogla tekmovati s konkurenco, zlasti Cankarjem, saj Meško ni poznal in upošteval zgradbe drame. Na Meškovo delo je imel Ivan Cankar, zlasti slogovno, velik vpliv, ne pa tudi vsebinsko. V Meškovih delih namreč prevladuje katoliška miselnost z močnimi na-rodnoprebudnimi poudarki. Njegova dela so bila v njegovem času zelo priljubljena in rada brana.
O Mešku smo lahko še slišali, da je bil po duši mehak: „Kot človek je bil idealist, ki je trdovratno verjel v lepote življenja, v pravičnost in dobroto ljudi, zato je bil velikokrat razočaran, a zaradi tega ni izgubil vere ne v ljudi, ne v Boga."
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Videm • Predstavitev zgoščenke Vinogradnikov
Foto: Tatjana Mohorko
Ena najstarejših skupin ljudskih pevcev daleč naokoli, Vinogradniki Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma, pripravljajo v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri v videmski občinski dvorani predstavitev svoje prve zgoščenke. Na njej so zbrali 15 pesmi iz svojega tradicionalnega repertoarja, ki so jih iztrgali pozabi v obdobju od leta 1979, ko so se prvi pevci skupine odločili zapeti skupaj. Na predstavitvi zgoščenke, ki sodi v okvir praznovanja meseca kulture v Vidmu, bodo poleg gostiteljev, Vinogradnikov, zapeli in zaigrali še učenci šole Videm, Mladi Jožeki in pevci Kulturnega društva Osti jarej. Zadnjo prireditev praznika kulture v Vidmu pripravljajo gledališčniki tamkajšnjega kulturnega društva v soboto, 19. februarja, ob 18. uri - krstno uprizoritev dramskega teksta Romane Ercegovič Ženske stvari.
jš
Gorišnica • Ob dnevu kulture
Foto: SM
Tudi v občini Gorišnica so petek pozno popoldne tako kot v številnih drugih podravskih občinah namenili slovenskemu kulturnemu prazniku.
Občina in tamkajšnja osnovna šola sta v večnamenski dvorani pripravili proslavo, ki se je začela z obveznim petjem (Prešernove) slovenske himne, posebej je zapel tudi otroški pevski zbor, nastopili so člani Prosvetnega društva Ruda Severja, sicer pa je bila rdeča nit petkove prireditve predstavitev Prešernovih sonetnih mojstrovin, ki so jih ob odlični koreografiji za vse izbrane sonete recitirali učenci osnovne šole.
SM
Ptuj • Razstava izbranih del Romana Zela
Foto: PA
3. februarja so v Miheličevi galeriji odprli prvo likovno razstavo ptujskega muzeja v tem letu, ki ponuja vpogled v ustvarjalni opus umetnika Romana Zela. Zelje bil rojen leta 1969 v Mariboru, kjer živi in dela še danes. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1998 diplomiral. Razstava, ki je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, je prva njegova na Ptuju. Zanjo je pripravil izbor svojih novejših del, ki vsebujejo tako risbe kot slike. Kot je povedal, je s tem želel opozoriti, da je tudi slikar in ne samo risar. »Z motivi se ne ukvarjam, ampak pravzaprav z odkrivanjem neke slike, podobe ... Zanima me bolj, kaj je pravilno in kaj nepravilno,«je razložil. Odprtje njegovih del, ki bodo na ogled do 3. aprila, sta popestrila glasbena gosta: Lana Mohorič s flavto in Marjan Pači s klavirjem, oba iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Polona Ambrožič
Cvetkovci • Pregledali lansko delo in zastavili načrte
Najpomembnejše ocenjevanje siponov
Te dni so se na občnem zboru sestali člani enega najstarejših društev vinogradnikov v Sloveniji, člani Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem.
Kot je povedal predsednik Aleksander Štampar, nadaljujejo delo ustanoviteljev društva, ki so s svojim zgledom povzročili ustanavljanje podobnih društev po vsej državi. Društvo šteje 102 člana, med člani je precej starejših. V zadnjih dveh letih pa se društvo pomlajuje, saj so pridobili kar 17 novih članov. „Vedno smo veseli, ko se nam kdo priključi. Vsi, ki se ukvarjamo z vinom, bi morali biti člani kakšne takšne stanovske organizacije. Naloga našega društva ni, da nam bo prodajajo vino, vendar je veliko lažje nastopiti na sejmih in predstavitvah, če se za njih odloči več vinogradnikov. Tudi stroški so tako manjši," je povedal Aleksander Štampar in dodal, da je promocija ogromen strošek in delo na dolgi rok. V promocijo je treba investirati veliko časa, vina za degu-stacije in volje. Pri tem naletijo
na veliko konkurenco. Zlasti vinogradniki, ki imajo od 3 do 10 ha vinogradov, se srečujejo s problemom premajhnih količin. „Če zmanjka buteljk, še ni tak problem. Večja težava je, če zmanjka odprtega vina, saj se gostje pri šanku navadijo na določen tip vina in ga vedno znova pričakujejo. Zato gostinec ves čas potrebuje enako vino," pojasni predsednik.
Glavne prireditve, ki se jih udeležujejo, so Salon Jeruzalem, VinDel, Festival vin Ljubljana. Najpomembnejša društvena prireditev pa je lani začeto mednarodno ocenjevanje šiponov, ki ga nameravajo kvalitetno nadgrajevati.
Za lanski letnik 2010 je Štampar povedal, da je vseeno na koncu izpadel kot poseben - malo bolj lahek, eleganten in piten: „Zadnjih 15 let smo bili razvajeni z vrhunsko do-zorelostjo grozdja, zato smo
Zavrč • Živahno na deloviščih
Kot je pojasnil podžupan občine Zavrč in predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Janko Lorbek, so kmalu po novem letu delavci Cestnega podjetja Ptuj pričeli zemeljska dela pri izgradnji krožišča v nekdanjem centru Zavrča, na mestu, kjer je pred leti stala znamenita gostilna Murkovič-Pongrac. Zaradi tega so gostilno in še dve stavbi na tem območju že predlani porušili, tako da je sedaj pogled na nekdaj tako značilno vedu-to Zavrča popolnoma spremenjen in zelo drugačen.
„Gradnjo omenjenega kroži-šča je zahtevala Občina Zavrč, saj je to predpogoj za bodočo navezavo od mednarodnega mejnega prehoda in naselij Zavrč, Goričak in tega dela območja Haloz do bodoče hitre
Foto: Viki Ivanuša
Aleksander Štampar, Lidija Ruška in Stanko Čurin
lani doživeli šok. Vendar so ob martinovem ocenjevanju mladih vin strokovnjaki zatrdili, da bo 2010 vendarle poseben in zadovoljiv letnik."
Med pogovorom na zboru so člani izrazili željo, da bi se obnovila nekdanja navada predavanj in druženja med vikendi s pokušanjem vinskih vzorcev. Za vinogradnike, ki so vključeni v program KOP, organizira predavanja kmetijska svetovalna služba in v okviru tega mora vsak vinogradnik opraviti določeno število ur, da lahko upraviči prejeta sredstva. V
okviru društva pa so nedeljska predavanja opustili zaradi premajhnega števila slušateljev. Na občnem zboru so prisotni razmišljali, da bi bilo zaradi skromnega interesa publike smiselno združiti termine več sorodnih društev. Tako bi na enem mestu, z enim predavateljem in enim stroškom lahko nudili kakovostne vsebine članom več društev. V podobno smer gredo tudi razmišljanja o vinskih ocenjevanjih, ki jih je preveč in so izgubila svojo težo.
Viki Ivanuša
Ptuj • 202. Viktorinov večer
Predstavitev pesmi J. Emeršiča
V petek, 11. februarja, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju 202. Viktorinov večer, na katerem bo predstavljena pesniška zbirka Jakoba Emeršiča Pozabljena spominjanja.
Gradijo krozišče
V teh dneh kljub nizkim temperaturam v občini Zavrč pridno brnijo delovni stroji na kar treh deloviščih - v centru Zavrča ter v sosednjih naseljih Hrastovec in Goričak.
ceste Hajdina-Ormož. Ko bo krožišče v Zavrču zgrajeno, bo eden od krakov vodil čez bodoči most prek reke Drave proti Forminu, kjer se bo cesta navezala na že omenjeno hitro cesto Hajdina-Ormož," je poudaril podžupan Janko Lorberk. Zaradi gradnje krož-išča je promet na tem odseku ceste rahlo oviran, saj ga s semaforji usmerjajo izmenično in enosmerno. Sicer pa je v Zavrču v teh dneh živahno še na dveh nekoliko manjših gradbiščih, saj nadaljujejo tudi izgradnjo fekalne kanalizacije v delu območij naselij Hrastovec in Goričak. Precejšen del sredstev pa naj bi sofinancirala Evropska skupnost, in sicer iz sklada za skladnejši regionalni razvoj.
-OM
»Nam se hoče blagoslova, tistega preprosto kmečkega, kakršnega je znala dati dobra kmečka mati« (Jakob Emeršič) Tem enostavnim in globokim verzom ni potrebno ničesar dodati. Vsi, prav vsi smo v tem čudnem, rahlo histeričnem času potrebni blagoslova, tistega preprostega blagoslova kmečke matere. Večkrat prebiram te besede in pritrjujem Jakobu Emeršiču, človeku, ki ga skoraj vsi poznamo - višjem bibliotekarju, bibliografu, diplomantu svetovne književnosti in literarne teorije, prevajalcu, literarnemu in zlasti lokalnemu zgodovinarju. Človeku enciklopedijskega znanja. Ob
bežnem srečanju z njim nimaš vtisa, da se pogovarjaš z genialnim domoznanstvenikom. Izgovorjena beseda mu ravno ne leži, pisna pa, to je dejansko nekaj povsem drugega.
Da je veliko napisal, zapisal, shranil in uredil, sem vedela; da pa je v nekem življenjskem obdobju toliko pesnil, tega pa ne! Zato je njegova pesniška zbirka Pozabljena spominjanja, ki zajema pesmi od leta 1960 do konca osemdesetih let, odprla še eno zanimivo stran njegove osebnosti. Odprla je njegovo dušo. Na tristotih straneh strnjenih pesniških izpovedi, ki hrepenijo za zgodaj umrlo materjo, jecljajo za otroštvom, se vzpenjajo v višku pesniškega
izražanja, se pogovarjajo, včasih tudi prepirajo z Bogom in proti koncu osemdesetih tudi potihnejo. Ko sem ga vprašala, ali ga je takrat zapustila muza, je rekel: Družina je postala prioriteta. Vendar še vedno pesni. Mogoče dočakamo še kakšna 'odložena spominjanja'. Zbirko je prisrčno ilustriral najmlajši izmed Emeršičevega seksteta, Anton Martin Emeršič.
Ta Viktorinov večer bo, kot se spodobi za februar, posvečen poeziji, branju poezije. Gost večera bo Pavle Ravno-hrib, dramski igralec, nedvomno oseba, čigar interpretacijo poezije najraje poslušamo.
Razgovor z Jakobom Emerši-čem bo vodil p. Janez Šamperl.
Glasbeni del večera bo pripravil Zbor sv. Viktorina; vsaj polovica družine Emeršič je bila povezana z njim. Zbor je pravkar sprejel Veliko oljenko MO Ptuj za 40 let neprekinjenega delovanja. V prostorih provin-cialata pa bo odprta stalna razstava del akad. kiparja Viktorja Gojkoviča, ki so v lasti minoritskega samostana. Namreč povsod, kjer delujejo minoriti, je Viktorjeva čarobna roka pustila svojo sled.
Vabljeni na Viktorinov večer v petek, 11. februarja, ob 19. uri v refektorij minoritskega samostana na Ptuju.
B. Č.
Foto: M. Ozmec
Delavci Cestnega podjetja Ptuj kljub nizkim temperaturam s pomočjo gradbenih strojev nadaljujejo izgradnjo krožišča v Zavrču.
NAJ VAM NE POCI FILM,KO VAM POČI PNEVMATIKA.
ŽE 10 LET DOMA IN V EVROPI ASISTIRAMO Z IZVAJANJEM MANJŠIH POPRAVIL, VLEKO IN REŠEVANJEM VOZIL, POLNJENJEM PRAZNIH REZERVOARJEV, ZAGOTAVLJAN J EM NADOMESTNIH VOZIL, DOSTAVO KLJUČEV, PREVOZOM IN NAMESTITVIJO POTNIKOV TER MNOGIMI DRUGIMI OBLIKAMI POMOČI. ZATO NAM ZAUPAJTE TUDI V PRIHODNOSTI.
AVTOMOBILSKA ASISTENCA
triglav
(((K)
Podravje • Nepotrebne težave vinogradnikov
Nelogičnosti politike sklada
kmetijskih zemljišč
Da je vinogradništvo v nemajhni krizi že nekaj let, ni novost. Zato so vse redkejši tisti, ki sploh še vztrajajo in se celo odločajo za obnove vinogradov. In namesto da bi se takim vinogradnikom pomagalo, se jim meče polena pod noge, kjer je le možno.
Eden takšnih primerov, kjer se človek lahko upravičeno vpraša, kaj je sploh cilj naše kmetijske politike, konkretno politike sklada kmetijskih zemljišč (SKZ), je primer Andreja Polanca, ki ima vinograde v Mestnem Vrhu. Polanec je specializiran vinogradnik s približno 10,5 hektarja vinogradov, že 15, let tudi kooperant Ptujske kleti, ki kljub velikanskim težavam v panogi vseeno poskuša preživeti in morda dočakati boljše čase za vinogradnike. Večino zemlje ima v najemu oziroma zakupu od sklada kmetijskih zemljišč, približno desetino, 1,2 hektarja pa v zasebni lasti. Pred dobrima dvema letoma, po katastrofalnem neurju s točo, je bilo precej njegove trte uničene. Takrat je zaprosil sklad za izkrčenje uničene trte in ureditev zemljišča za zasaditev trte iz teras v vertikalo tako na zakupni kot svojih parcelah, ki pa še danes v naravi izgledata kot velik hrib,na katerem ni ne duha ne sluha o mladi trti. Razlog za sedanje stanje pa leži v neverjetni politiki SKZ, ki na zakupnih parcelah v solastništvu ne omogoča specifične pridelave, če tega ne dovoljuje tudi solastnik skladovih parcel.
Lastništvo sklada ni (uradno) odmerjeno
Konkretno na primeru Andreja Polanca to izgleda takole: Polanec ima ob lastnih parcelah v zakupu od sklada še sosednje zemljišče. Gre sicer za izjemno veliko parcelo, katere solastnika sta bila do pred kratkim Branko Urek in SKZ; večinski lastnik je bil omenjeni zasebnik. Ta je lani svoj večinski solastniški delež prodal tujcu, švedskemu podjetniku oz. podjetju Trust financing AB. Dokler sta bila solastnika velikega zemljišča SKZ in Urek, težav ni bilo; Polancu se je v naravi določila približno 30 arov velika skladova parcela na robu celotnega zemljišča in se zanjo tudi uradno vrisal t. i. GERK (enota rabe zemljišča), iz katerega je jasno razvidno, da se na tej parceli goji trta. Tudi za to zakupno parcelo je Polanec vložil zahtevek za izkrčenje, dobil odobreno vlogo, nato pa še zahtevek za zasaditev nove trte, kjer pa se je ob novem skladovem solastniku zataknilo - ta namreč ne dovoljuje oziroma nasprotuje zasaditvi vinograda na omenjeni zakupni parceli. In zato Polanec ne dobi soglasja
Vodja ptujske svetovalne službe Andrej Rebernišek: „Predpisi poslovanja sklada kmetijskih zemljišč so povsem nerazumni, saj so bolj zaščiteni imetniki kapitala kot pridelovalci!"
za obnovo, čeprav ima zemljo v zakupu s pogodbo še do leta 2018.
Prav zaradi te zakupne pogodbe švedski kupec ni mogel kupiti še tega solastniškega (manjšinskega) deleža. Vendar pa bo po preteku zakupne pogodbe, torej najkasneje leta 2018, kot solastnik imel absolutno predkupno pravico še do odkupa te parcelice oz. -uradno - zgolj solastniškega deleža sklada, če se bo sklad odločil za prodajo, saj ima možnost tudi podaljšati zakupno pogodbo.
Glavna težava pa je v tem, da SKZ v primerih skupnih solastništev zemljišč ne izvaja razmejitev in razdelitev parcel, če niso velike vsaj dva hektarja. Zaradi tega ima in bo imel težave še marsikdo, že dolgo opozarjajo poznavalci razmer. Čeprav je torej v naravi točno določeno, kdo je lastnik katere parcele, pa v uradnih zemljiškoknjižnih izpiskih in katastru tega ni, meja med solastniki uradno ni določenih, kar pomeni, da so, oziroma sta dva solastnika formalnopravno solastnika vsakega centimetra zemlje, pač glede na delež solastništva. In prav na to karto je zaigral SKZ v primeru Polanca in te 30 arov velike (ali majhne) parcele: torej uradno je večinski solastnik te parcele Šved, zato ima pravico (so)odločati o izrabi zemljišča. Natančno izrisan GREK za potrebe kmetijske politike, celo mejniki v naravi, ne igrajo nobene vloge ... Vprašanje je sicer, kaj bi se zgodilo, če bi se tako obnašal tudi skladov zakupnik in - recimo - na vsakih 100 kvadratnih metrov velike solastniške parcele zasadil po eno drevo, saj je navsezadnje tudi SKZ solastnik po celotni parceli ...
Vinogradnik Andrej Polanec želi zasaditi nov vinograd na svoji in manjši skladovi parceli, ki jo ima v zakupu in ki mu je potrebna za izvedbo projekta: „Novi solastnik skladovega zemljišča iz Švedske ne daje soglasja za zasaditev trte, sklad pa svojih manjših parcel načeloma ne razmejuje. Zato ne morem delati nič, vse skupaj bo zaraslo ..."
Polanec: Brez soglasja tujega solastnika ne morem nič
„Omenjena zdaj sporna parcela je zame kot vinogradnika izjemno pomembna, ne toliko zaradi velikosti, pač pa zaradi specifične konfiguracije terena. Na tem zemljišču bi namreč deloma zasadil trto, deloma pa uredil obračališče za delovne stroje z dostopom do mojih zasebnih zemljišč, kjer sem nameraval urediti vinograd v vertikali. In zdaj, če na tem zemljišču, ki ga imam v najemu od sklada, ne morem narediti predvidenega, potem se tehnično ne morem in ne bom lotil niti saditve vinograda na trenutno 1,2 hektarja moje zemlje, ki čaka.
Žalostno je, da sem uredil vso potrebno dokumentacijo za izkrčitev uničenega vinograda in za zasaditev novega, zdaj se je pa vse ustavilo pri novem solastniku, ki tega ne dovoljuje. Tako sem popolnoma blokiran in ves dosedanji trud je šel v nič. Edina možna rešitev bi bila natančna razmejitev skla-dovega deleža v naravi, torej določitev meja za to parcelo, kar pa je skoraj utopično pričakovati. V tem primeru bi lahko sklad to parcelo dajal še naprej v zakup ali pa bi se odločil za prodajo. Ker pa je to, kot rečeno, nerealno pričakovati, bo po poteku moje zakupne pogodbe imel prednostno pravico do nakupa parcele tujec kot skladov solastnik, saj tako določa naša zakonodaja."
Polanec na bregu v osrčju Mestnega Vrha, ki je njegova last in kjer bi že lahko uspeval nov vinograd, kaže na droben jezik parcele v dolini, ki jo ima v zakupu od sklada, a zaradi nestrinjanja solastnika skladovega zemljišča ne more začeti delati.
Bo zaraslo še več hektarjev kmetijske zemlje?
Andrej Polanec ob tem še pojasnjuje, da vsa prejšnja leta z bivšim skladovim solastnikom Urekom teh težav sploh ni bilo: „Očitno ima novi solastnik iz tujine s tem območjem drugačne načrte, čeprav ne vem, kakšne, lahko samo ugibam. Ne razumem pa, zakaj mu je tako zelo pomemben ta ozek trak parcele v naravi, ki je itak po zarisanem GERK-u mejna med mojo in njegovo zemljo. Sam resnično ne vem, kaj naj naredim, zdaj mi pravzaprav stoji nezasajenega s trto 1,5 hektarja zemlje zaradi teh 30 arov ... Zaenkrat bom počakal na sestanek SKZ v Ljubljani, kjer naj bi obravnavali tudi moj primer in potem bo vse odvisno od njihovega odgovora."
Če se SKZ ne bo odločil za odmeritev in razmejitev lastne parcele, švedski solastnik pa ne bo dal soglasja za zasaditev trte, lahko ostane pat pozicija še do izteka zakupne pogodbe, torej vse do leta 2018.
Ob tem Polanec opozarja še na eno past: „Če v kratkem ne dobim soglasja za zasaditev te parcele z novo trto, je vprašanje, kaj bo po letu 2013, dokler so še zagotovljene subvencije za obnove vinogradov. Za naprej je to vprašljivo, osebno pa ne poznam nikogar, ki bi se v takšne naložbe spuščal brez sofinanciranja. Imam veljavna dovoljenja in odločbo za sajenje, a ne morem narediti nič brez soglasja večinskega solastnika. Tako pa zdaj izgubljam čas in denar, tudi iz pridelave
grozdja. Zasadil bi namreč okoli 4000 trsov ..." Že s kratkim preračunom zgolj odkupa grozdja po srednji ceni (ki je že itak mizerna), Polanec tako letno izgublja okoli 4000 do 5000 evrov prihodka.
Težava je tudi v tem, da se Polanec sam ne more dogovarjati s švedskim solastnikom, saj sam ni lastnik, ampak le najemnik deleža solastniške parcele: „Ko sem kupoval sosednji dve večji parceli od sklada, ni bilo nobenih težav. Takrat smo se celo načelno dogovorili,da bom lahko odkupil še to v so-lastništvu, zdaj pa je vse padlo v vodo in jasno je, da je prvi kupec Šved, ne jaz."
SKZ je zaščitnik kapitala, ne pridelovalca
Na kapitalistično logiko sklada, ki naj bi v prvi vrsti skrbel za ohranitev in predvsem obdelavo kmetijskih zemljišč, opozarja tudi Andrej Rebernišek, vinogradniški strokovnjak in poznavalec problematike, ki je moral pripraviti tudi mnenje za pridobitev soglasja kmetijskega ministrstva za iz-krčitev ter obnovo vinograda: „Naša služba je podala pozitivno mnenje, saj gre za tipično vinogradniško območje z dolgo tradicijo, lege omenjenih parcel pa so ene najboljših za pridelavo grozdja. S strokovnega vidika torej ni nobenega zadržka za obnovo. Seveda pa so zdaj težave s pridobitvijo mnenja države; z našega stališča so ti predpisi poslovanja SKZ povsem nerazumni, saj so bolj zaščiteni imetniki kapitala kot pridelovalci. Morali bi dati prednost pridelovalcem - za-
kupnikom, ki zemljo obdelujejo že več let. Tragika je v tem, da to ni edini primer na našem območju, kjer je bilo kar veliko število zemljišč, ki so bila v postopku denacionalizacije, lastniki pa se bodo zopersta-vljali obnovam. Upravičeno se lahko bojimo verižnih podobnih zgodb in ta politika sklada, da teh mejnih zadev ne rešuje, se nam zdi res nespametna. Dejansko vsi ti postopki onemogočajo obnove na teh površinah. Obnove pa po neurju leta 2008 so in še bodo nujno potrebne!"
Rebernišek je še povedal, da je bila na odbor za vinogradništvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije že podana pobuda, da se bo ta problematika obravnavala kot posebna točka naslednje seje: „Menimo namreč, da bi moral takšne zaplete SKZ reševati prednostno, saj je shema podpor znana le do 2013. Po drugi strani pa se zaradi neodzivnosti sklada ta zemljišča zaraščajo in ko se enkrat takšno zemljišče zaraste, je potrebno ogromno, ogromno vložiti v sanacijo, ker ostane v grmovju vsa armatura, s stebri, z žico itd. Stroški ureditev takšnega zemljišča so potem bistveno večji. Žalostni je, da je Slovenija že tako na repu držav glede obsega kmetijske zemlje na posameznega prebivalca, potem pa se še do aktivnih pridelovalcev obnaša skrajno mačehovsko! Zato pravim, da je kapital glavni, kmet pa zadnji!"
Sedanji švedski lastnik imetja nekdanje družine Urek je obdelavo kupljenega ogromnega zemljiškega kompleksa povsod opustil.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Majšperk • Proslavili kulturni praznik
Po kulturi primerljivi z velikimi
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v občini Majšperk pripravili osrednjo prireditev v ponedeljek, 7. februarja, v tamkajšnji večnamenski dvorani, letos v organizaciji Kulturno-umetni-škega društva Majšperk.
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin je v svojem nagovoru izpostavila pomen slovenske besede v vseh odločilnih trenutkih narodovega obstoja, pri čemer je izpostavila slovensko besedo, ki jo je na svojstven, narodno zaveden način slovenskemu narodu posredoval največji slovenski pesnik France Prešeren. Ob tem je poudarila, da se Slovenija kljub svoji majhnosti po bogastvu kulture lahko meri z velikimi. Tega se znamo zavedati v vseh odločilnih trenutkih, tudi v sedanjih kriznih časih, kajti duhovno smo bogatejši, kadar znamo drug drugemu prisluhniti in ob tem krepiti narodovo zavest ter domačo
besedo. Ob tem je pozvala vse, ki spoštujejo slovensko besedo, da jo skozi svoje delo negujejo in plemenitijo še naprej ter še bolj zavzeto, kajti le na ta način lahko pričakujemo razvoj kulturnega življenja ne le v večjih slovenskih krajih, ampak tudi v manjših vasicah. Vse občane je tudi v bodoče pozvala h krepitvi kulture na vasi, posebno zahvalo pa namenila vsem nastopajočim in letošnjim organizatorjem osrednje slovesnosti ob kulturnem prazniku, članicam in članom Kulturno-umetni-škega društva Majšperk, vse pa pozvala, da ob prazniku in tudi sicer vzamejo v roke kakšen dober slovenski tekst.
Kot je Prešeren pel slavo
Foto: M. Ozmec
Županja Darinka Fakin je poudarila, da se Slovenija kljub svoji majhnosti po bogastvu kulture lahko meri z velikimi.
Foto. M. Ozmec
V bogatem kulturnem večeru so zapeli pevci mešanega pevskega zbora KUD Majšperk in zaigrali člani tamburaškega orkestra.
svoji Vrbi, so tudi Majšperča-ni v besedi in sliki peli hvalospev svojemu Majšperku ter njegovim vasem in kulturno aktivnim prebivalcem, saj je Majšperk od nekdaj znan po dobrem zborovskem petju, aktivnih dramskih skupinah, godbenikih in plesalcih. Pobrskali so po starih fotografijah in knjigah ter med kulturnim programom vseh kulturnih društev v občini na platnu ob odru prikazovali, kako je bilo včasih. Skozi slike kulture so tako predstavili tudi nekaj drobtinic današnjega izredno bogatega kulturnega utripa v občini. Tako so nekaj znanih slovenskih zapeli pevci mešanega zbora KUD Maj-šperk, člani dramske skupine
umetniškega društva Ustvarjalec so predstavili odlomek iz zadnje predstave Mojster v škripcih, katere premiera je bila pred kratkim, folklorna skupina KUD Stoperce je predstavila splet ljudskih plesov Sirota, članica društva Smo teater se je predstavila z recitacijo pesmi Neže Maurer Kadar ljubimo, kljub bolezenski odsotnosti svojega dirigenta Draga Kleina pa so nastopili tudi člani tambura-škega orkestra s kar dvema pevskima solistkama. Lepo in izvirno so se poklonili našemu največjemu pesniku in s tem dokazali, da živi kultura tudi v vsaki najmanjši haloški vasici.
-OM
Markovci • Ob kulturnem prazniku
Za več slovenske besede in glasbe
V občini Markovci so osrednjo občinsko prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku pripravili v kulturno-športni dvorani v Bukovcih; na predvečer praznika, v ponedeljek, 7. februarja, so jo organizirali člani tamkajšnjega kulturnega društva v sodelovanju z Osnovno šolo Markovci.
Številne občane, predstavnike političnega in javnega življenja z območja občine je nagovoril župan Milan Gabrovec. Ob tem je poudaril, da smo Slovenci lahko ponosni na dvajset let samostojne države, saj so se s tem uresničile stoletne sanje slovenskega naroda. Kljub pomembnim pridobitvam in kljub dejstvu, da smo po osamosvojitvi postali tudi del evropskega gospodarskega in kulturnega prostora, pa se žal moramo zavedati, da od nove državne ureditve še zdaleč nismo dosegli vsega tistega, za kar smo se tedaj zavestno odločili. Ko je razmišljal o lepi slovenski besedi in jeziku, pa je Gabrovec krepko ošvrknil predvsem medije, ki slovensko besedo in glasbo vse bolj izpodrivajo z vrtenjem tuje, predvsem hrvaške in angleške glasbe. Kot je poudaril, je pri tem mislil predvsem na radijske postaje, ki raje in pogosteje predvajajo tuje kot
slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, pri čemer posebej izstopa Zdravljica, saj si je njen najpomembnejši del narod izbral za svojo himno, pa je vse Slovence pozval k večji ozaveščenosti in narodovi samozavesti, predvsem pa k večjemu spoštovanju in utrjevanju maternega jezika.
Predpraznični utrip so s prisrčnim kulturnim programom in recitacijami nekate-
rih Prešernovih ter drugih izstopajočih slovenskih pesmi obogatili učenci in učitelji Osnovne šole Markovci, pridružili so se jim pevci moškega pevskega zbora Markovci pod vodstvom Srečka Zavca, predstavil se je domači žon-gler Matjaž Kekec iz Sobetin-cev, ob koncu pa so za vse udeležence proslave pripravili pogostitev.
- OM
Foto: M. Ozmec
Župan Milan Gabrovec je ob prazniku ošvrknil predvsem medije, ki s predvajanjem tuje glasbe vse bolj izpodrivajo slovensko besedo in glasbo.
domače glasbene izvajalce, slovenski domači zabavni glasbi običajno namenjajo le nekaj skromnega časa ob ranih jutrih in poznih večerih, medtem ko čez dan skoraj povsod prevladujejo tuji izvajalci. Ob obujanju spomina na narodnozavedno življenje in nesmrtna dela največjega
Foto: M. Ozmec
Z ubrano pesmijo so proslavo kulturnega praznika obogatili člani moškega pevskega zbora Markovci pod vodstvom Srečka Zavca.
Tednikova knjigarnica
Čestitka prešernjanom!
Letošnji »politično upravni« pokloni kulturi na državni in lokalni ravni, Prešernove nagrade in domače, ptujske oljenke, so romali v prave roke: v glasbene, literarne, oblikovalske, pou-stvarjalne in ustvarjalne, tolkalske, igralske, knjižničarske ... Vse te roke ustvarjajo bivanjsko moč za pogled naprej, v prihodnost, četudi je le-to občutiti z nekoliko grenkobe med zobmi. Kakšen kruh neki bomo grizli, če je slišati, da je kruha vedno manj? In postaja vedno bolj grenak, vedno bolj težak. Morda je prav tako, zato da bo kruh zopet vsega spoštovanja vredna dragotina, da bo življenje za bodoče rodove znova pridobilo preprostost v najboljšem pomenu besede. Glasba, branje, petje, slikanje, risanje, upovedovanje, ilustriranje, pripovedovanje, igranje, plesanje, dirigiranje, skladanje, oblikovanje, povezovanje besede k besedi, stavka k stavku, barve k barvi, oblike k obliki, zvenu k zve-nenju, povezovanje glasu in tišine, svetlobe in teme ... vsa ta iskanja lepote in odgovorov na ravni človečnosti in nečlovečnosti, vsa ta človeška dejavnost pod plaščem kulture, vsa ta ljuba kulturna dejavnost, je edini porok jutrišnjega dne. Če se jim, kulturnikom, »politična uprava« pokloni en dan v letu in je ta dan državni praznik, je tako prav in je dobro.
Čestitke vsem nagrajencem, s poudarkom dobitnici velike oljenke Lidiji Majnik, zaslužni za častitljivi mali grad s knjižnico, ter s posebnim navdušenjem nad nagrajenko Prešernovega sklada in dobitnikom Prešernove nagrade, ki sta povezana s književnim ustvarjanjem za otroke in mlade bralce: Lilijana Praprotnik Zupančič in Miroslav Košuta.
Lila Prap, kot se glasi umetniško ime nagrajene ilustratorke, oziroma ustvarjalke presežnih avtorskih del za mlado bralsko in gledalsko občinstvo, je čudežna, svetovna ustvarjalka. Mirno lahko rečem, da je Prapova pravi slikaniški veleum in ustvarjalna osebnost s posebnim razgledom na življenje in umetnost. Prapova je po izobrazbi arhitektka, ki svoje prvo knjižno dejanje za otroke ni naredila v likovni, marveč v odlični besedni obliki: Zgodbe in nezgodbe (1993) z ilustracijami Borija Zupančiča. Prva avtorska slikanica letošnje prešernjanke je izšla leta 1999 z naslovom Male živali. Trenutno je najti v vzajemnem knjižničnem katalogu že 220 zapisov z avtorico Lilijano Praprotnik Zupančič in njene knjige so prevedene v številne svetovne jezike. Naj spomnim na knjižne naslove: Živalske uspavanke, Zakaj?, Živalska abeceda, Mednarodni živalski slovar, Všeč mi je črna, všeč mi je bela, Všeč so mi barve, Moj očka, kam gredo sanje, Dinozavri?!, Zakaj so zebre progaste?, Pasji zakaji, 1001 pravljica ...ter zopet odlično, humorno besedilo z ilustracijami Bo-rija Zupančiča Jezične zgodbe (2010) ... Kakor velja za vse umetnine, ne glede na naslovnika, tako velja za slikanice in knjige Lile Prap: enako dobro denejo tudi odraslim bralcem, zato vabljeni v bližnjo knjižnico ali knjigarno.
Miroslav Košuta je pesnik in dramatik, ki je del svojega ustvarjalnega opusa namenil najmlajšim in mladim, ki ga iz roda v rod berejo (poslušajo) z velikim navdušenjem, zaradi finih rim, humorja in občutka za mlado dušo. Na primer (iz Na Krasu je krasno, 1988):
Kako letijo ptiči?
Kako letijo ptiči? S krili.
Le kaj bi počeli brez njih? Kakor mi po tleh bi hodili, želeli v nebo in krotili vzdih.
Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto (v vzajemnem knjižničnem katalogu je trenutno 261 zapisov tega avtorja) lahko berete še v knjigah za otroke:
Kje stanuješ, mala miška?, Zaseda za medveda, Abecerime, Ptička smejalka, Zidamo dan, Kavka s Kavkaza, Galeb nad žitom, Basni kratke sape, Lestev in sirček, Trije velblodi ali Pesmi za vsakogar, Hiša gre iz mesta, Njune zgodbe, Stra-šnice, Dvorec, Križada, Tri sončne pravljice .
Liljana Klemenčič
Zetale • Nekoliko drugačen kulturni dan
Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!
Leto 2011 je Svet Evropske unije razglasil za evropsko leto prostovoljstva in to je bila tudi vodilna tema kulturnega dneva žetalskih osnovnošolcev.
»Naše otroke celo šolsko leto z različnimi dejavnostmi vzpodbujamo k dejanjem, s katerimi na kakršen koli način pomagajo. Tako pomagajo starejši učenci mlajšim pri učenju, jim preberejo kakšno knjigo, jih spremljajo v knjižnico ... V božičnem času je skupina prostovoljcev iz 8. razreda v sodelovanju z lokalnim Rdečim križem obiskala starejše občane v Domu upokojencev na Ptuju in jim nesla simbolično darilo. V februarju smo se vključili v projekt Evropa v šoli pod naslovom Prostovoljstvo - voljan pomagati. V sklopu tega natečaja smo izvedli kulturni dan za učence šole, na katerem so potekale različne
dejavnosti na temo prostovolj-stva. Obiskali smo eno izmed najstarejših občank v občini Žetale, skupina otrok je pripravila krajši kulturni program in obiskala starejše v Domu upokojencev, ostali otroci pa so v šoli ustvarjali v likovni, literarni in fotografski delavnici. Ker nam ni vseeno, kako, v kakšnih pogojih in v kakšnem okolju živijo drugi, bomo to delo še nadaljevali in naše učence poskušali vzgojiti v sočutne in solidarne ljudi,« je povedala mentorica Lidija Šešerko.
Tretjega februarja, na kulturni dan, se je dan žetalskih osnovnošolcev od sedmega do devetega razreda začel s predavanjem Tjaše Arko iz dru-
štva Slovenska filantropija, ki je predstavila prostovoljstvo. Nato so se učenci razdelili v več skupin; ena je odšla na obisk k starejšim občanom Že-tal v Dom upokojencev, druga na obisk v Čermožiše k 92-le-tni Ani Kojc, v šoli pa so ostale fotografska, likovna in literar-no-novinarska skupina, ki so pripravili svoje prispevke na temo kulturnega dneva, vključili pa so se še mlajši učenci, ki so izdelali lične plakate na temo prostovoljstva.
Iz intervjuja s Tjašo Arko
Učenki devetega razreda OŠ Žetale Tea Gajšek in Janja
Videm • Od karikature do gledališča
Mesec kulture
članka, da pa mora za Štajerski tednik (razen v času poletnega dopusta) vedno narisati nekaj, kar oriše vsebino članka, na katero se karikatura veže. Šmi-goc, tudi urednik Štajerskega tednika, pa je ob tem potarnal, da ga mora celotna ekipa čakati do zadnje minute ...
Posebnost Bobovih karikatur je stalni lik male podgane - komentatorja. „Pa ja, to je nujno, ker nekdo, seveda tisti, ki vse ve najbolj objektivno, mora pokomentirati dogajanje. Jaz temu mišku pravim pacov in v vsakem mestu je pacovov toliko kot ljudi. Ampak tako kapitalsko velikih, kot jih imamo zdaj v starem delu Ptuja, kjer stanujem, pa nimajo nikjer," je še povedal Bobo.
Sicer pa je Jože Šmigoc pogovor zaključil s predstavitvijo Bobove nove knjige karikatur, ki je tik pred izdajo. Idejo za
Skupina žetalskih osnovnošolcev je v okviru kulturnega dneva, ki so ga posvetili tematiki prostovoljstva, obiskala starejše Žetal-čanke in Žetalčane v ptujskem Domu upokojencev ter jim s kratkim kulturnim programom popestrila dan.
Videmski ljubiteljski kulturniki se letošnjemu spominu na Prešerna niso poklonili z eno proslavo, ampak kar s celim mesecem kulture, v okviru katerega so že odprli razstavo karikatur Borisa Miočinoviča - Boba in odšli na tradicionalni pohod po Srakačevi poti, prihodnje dni pa bodo predstavili še zgoščenko ljudskih pevcev Vinogradnikov ter krstno izvedbo igre Romane Ercegovič Ženske stvari domače gledališke skupine.
Odprtje karikatur znanega karikaturista Štajerskega tednika Boba Miočinoviča se je v prijetni, čisto domači atmosferi ob igranju Edija Klasinca na akordeon zgodilo v petek zvečer; očitno pa je Bobo tako zelo bran in gledan v regijskem časopisu, da na odprtje ni prišlo prav veliko radovednežev. No ja, morda tudi zato, ker se marsikdo nekako ne vidi najbolj rad na njegovih podobah in v njih, kot je tudi sam povedal v pogovoru z Jo-žetom Šmigocem, predsednikom videmskega kulturnega društva. Občina Videm z vsemi svojimi težavami, resnimi in neresnimi, pa je kar velikokrat tarča Bobovih karikatur, zato se je verjetno marsikdo tovrstni razstavi raje na široko izognil ... Sicer pa je res, da zdaj kar nekaj časa ne bo volitev in takšna razkazovanja niso nujno potrebna.
Kakorkoli že, tisti, ki so se zbrali v videmski Drvarnici, so se lahko ob kratkem pogovoru med Bobom in Šmigocem prijetno zabavali in nasmejali. Bobo je lepo povedal, da je Ptuj odkril po zaslugi (takrat še bodoče) žene Mire, ki ga je povabila na ogled ptujskega kurentovanja, potem se ga pa ni mogla rešiti cel teden in nato niti celo življenje ...
Bobo, ki riše karikature tudi za vseslovensko prilogo TV Okno, je med drugim povedal še, da risbice spalničnih in seksualnih zadev vedno zadenejo bistvo, da z njimi pač ni mogoče zgrešiti ne glede na tematiko
Peklič sta prostovoljko Tjašo Arko povabili k razgovoru in nastal je tale intervju, ki bo objavljen tudi v njihovem šolskem glasilu.
Kaj vas je pritegnilo, da ste se začeli ukvarjati s tem poklicem?
„Do tega dela sem prišla preko prostovoljstva. Začela sem v osnovni šoli, takrat sem pomagala fantom pri učenju.
Nadaljevala sem kot študentka, pomagala pri pripravi Unicefo-vih delavnic, hodila na morje z otroki, te izkušnje so me na koncu pripeljale do tega, da sem se odločila za poklic."
Koliko let se že ukvarjate s tem poklicem?
„Dobrih 11 let."
Na kratko nam predstavite delovanje Slovenske filantropije.
„To je nevladna humanitarna organizacija, ki jo sestavljajo trije centri. Prvi je za pomoč beguncem, drugi za prostovolj-stvo in tretji za zdravje."
Kaj vam osebno pomeni beseda prostovoljstvo?
„Ob tej besedi se spomnim vseh lepih spominov in dogodkov, ljudi, ki sem jim pomagala. V tem poklicu sem doživela veliko lepih trenutkov, ki jih ne bom nikoli pozabila."
Kako reagirajo tisti ljudje, s katerimi se pogovarjate o prostovoljstvu? Jih to zanima?
„Zelo različno. So ljudje, ki jih to zelo zanima, naletela pa sem tudi že na takšne, ki se jim to delo zdi le izguba časa."
Koliko prostovoljcev je v Slovenski filantropiji?
„Približno 200."
Opravljate delo samo v Sloveniji ali tudi v tujini?
„Filantropija deluje tudi v drugih državah po Evropi. V Ugandi imamo projekt, kjer afriške ženske izdelujejo nakit, ki pa je toliko dober, da se ga potem tudi prodaja in tako zaslužijo nekaj denarja.
SM
Ptuj • Razstava slikarja Tomaža Plavca
Kurant v barvni grafiki
Najnovejša razstava akademskega slikarja Tomaža Plavca z naslovom Kurant in dve sliki je nadaljevanje zgodbe o kurentu, zgodbe grafičnih opusov in ustanavljanja centra umetniške grafike.
Jože Šmigoc in Boris Miočinovič - Boba sta v pogovoru razkrila marsikaj o tem, kako nastajajo karikature, pa tudi novico, da je tik pred izidom že tretja Bobova knjiga karikatur.
vse dosedanje, tudi za tretjo Bobovo knjigo je dal Aleš Gačnik z obrazložitvijo, da se lahko tudi iz zbirke karikatur vidi, kakšno je bilo življenje v nekem obdobju. „S tem se strinjam, karikatura lahko pove več kot sam članek. Jih pa seveda ljudje različno razumejo; nekateri so prav užaljeni, ko se najdejo v njih, zanje so skoraj zločin. Sicer pa je tudi res, da je včasih kakšnega človeka težko upodobiti v karikaturi, ker nimajo nekih posebnosti, za nekatere pa velja, da so odlični modeli za karikature, kot je to npr. destrniški poslanec ... "
Razstavo izbranih karikatur v Drvarnici so si lahko pred začetkom sobotnega pohoda ogledali še vsi pohodniki, odprta pa bo do konca meseca.
SM
V bistvu gre za vprašanje preživetja umetnika, pravi avtor barvnih grafik. Čas, v katerem smo, je v prvi vrsti udaril po umetnosti, po kulturi. Večina odjemalcev kulture je iz gospodarstva, ta nit pa se je, če že ne pretrgala, zelo scefrala. Po lanskem Fašenku, opusu jedkanic, ki je bil zelo uspešen kot umetniški, zbirateljski in tržni dosežek, Plavec letos nadaljuje kurentovo zgodbo v večbarvni grafiki. Izbral je tehniko lesoreza in linoreza. Na vseh je prisoten kurant: v paru, v troje, ker postaja ne samo maskota Ptuja, po warholovsko sodeč postaja ptujska kokakola, reklama, turistična maskota, tržni produkt, v približevanju leta 2012, ko bo Ptuj tudi prestolnica kulture, pa na žalost hoče postati tudi umetnost, prevzeti umetniški artefakt ali drugače povedano, kurent kot predmet postaja umetniški artefakt. V okviru EPK se vse steka v ku-rentovanje, v kurenta, pa bi to bili morali narediti že pred desetletjem. »Znova bomo filozo-firali o kurentu, pisali o njem, bojim se, da pa vse skupaj ne bo zaleglo,« pravi Plaveč, ki zaradi udara po umetnosti težko ustvarja umetniške presežke, dela neobremenjeno, tako kot mnogi drugi umetniki. Zato se
je tudi v najnovejšem opusu o kurentu odločil za grafiko, ki je cenejša, ki je dostopnejša oziroma se lažje prodaja; če že odganja zlo, si umetnik želi, da mu prinese dobro.
Plavca je strah, da bo EPK izzvenel v že videnih projektih, pravega naboja v tem trenutku ni zaznati, moral pa bi biti že močan. Kurentovanje je umevno že samo po sebi, bilo bi tudi brez tega projekta. Presežek v promociji kurentovanja bi moral biti opravljen že pred tridesetimi leti. Če se že najde 30 tisoč evrov za nek projekt, zakaj potem ne morejo dati 20 tisoč evrov skupini umetnikov,
ki bi lahko naredila nekaj zelo kvalitetnega. Na Ptuju je kup umetnikov, ki niso diletanti.
Kulturna prestolnica bi moral biti praznik umetnosti, kulture. „Kot domači umetnik bi moral biti ponosen, da se to dogaja v tvojem mestu, samoumevno bi moral biti sestavni del tega projekta. A pravi Umetnik je na Ptuj bil, je in bo tudi v bodoče 'nepotreben', ker je čudak, ekscentrik ... Glavni problem je tako postala premična kulturna dediščina, v zadnjem obdobju pa iskanje prostorov za potrebe depojev arheologije," ugotavlja Plavec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Plavec se v Domu kulture Muzikafe predstavlja z barvno grafiko Kurant in dve sliki
Foto: SM
Iz Ptuja v mesta tuja • Firence - kjer ne poznajo na uro
Dolce vita v deželi maminih sinčkov
Foto: domači arhiv
Kosilo v Pienzi s »posvojeno italijansko babico« Carlo
Testenine, gel, vespe, hedonizem in še kaj
Videmčanke so do sedaj torej dodobra spoznale Italijo, ki jo opisujejo kot državo testenin, pice, olivnega olja, vina, kave, sladoleda, nogometa, vesp, umetnosti in hedonizma ... ali z drugimi besedami dolce vita (it. sladko življenje)!: »To je tudi kraj Frančeskov, Andrejev, Gulianov, Alessandrov ..., torej dežela z največ maminimi sinčki na svetu. Je pa tudi država mode, jeansa, gela in želeja.«
Zelo jih je navdušila Toskana, prepoznavna po svoji prečudoviti pokrajini, polni oljčnih nasadov in cipres, ki obdajajo strnjena zgodovinska mesteca. Prav tako obožujejo njeno prestolnico - Firence, znane po svojem zeleno-belem marmorju, iz katerega so narejene vse pomembnejše stavbe v mestu. »Zgodovinsko središče je razmeroma majhno in površnemu obiskovalcu ogled vzame le nekaj uric. Mesto je najbolj zaznamovano z gotsko in renesančno umetnostjo ter vladanjem družine Medici. Tukaj so delovali zelo pomembni italijanski umetniki, na primer Michelangelo. Od tukaj izvirajo tudi pomembni pesniki in pisatelji, kot so Petrarca, Boca-ccio, Dante in Collodi, ki je napisal Ostržka, zato lahko v mestu najdete tudi veliko trgovin, kjer izdelujejo in prodajajo ta lik iz lesa,« so razložile punce, ki so že od nekdaj ljubiteljice umetnosti.
Vse tri so v srednji šoli na maturi izbrale umetnostno zgodovino, pri kateri so se navdušile
nad italijansko umetnostjo, še posebej renesančno. Poleg te so Firence znane tudi po predelavi usnja, zelo razširjeni pa so prav tako trgi s prečudovitimi starinami.
Odkar živijo v Italiji, so si ogledale številne druge tamkajšnje kraje, kot so Siena, Pienza, San Gimigniano, Lucca, Volter-ra, Pisa, Assisi, Padova, Rim, Perugia, Livorno, Prato, Palermo, San Marino, Ancona, Verona, Benetke, Milano, Napoli, Bologna ...
Zelo všeč jim je tudi speven italijanski jezik, zato so vesele priložnosti, da se ga lahko res dobro naučijo. Nekaj znanja in zanimivih fraz so delile tudi z nami: Ciao, come va? (Hej, kako si?), Ti voglio bene (Želim ti dobro, rad te imam.), Un mare di baci (Morje poljubov.), La vita bella (Življenje je lepo.), Dolce far' niente (Sladka brezdel-nost), Non vedo l'ora di vederti (Komaj čakam, da te vidim.) in In bocca al lupo (Vso srečo).
Dobile italijanskega »babico in dedka«
Kot pravijo nekateri, so Italijani odprt narod, v nasprotju s Firenčani, ki naj bi bili zaverovani vase in vzvišeni. Same so dobile drugačen vtis: »Tisti, ki smo jih spoznale, so zelo topli, gostoljubni, umirjeni in pravi uživači. Imele smo srečo, da smo na jezikovnem tečaju med drugim srečale tudi dva starejša para brez otrok, ki nas imata sedaj na nek način za svoje vnukinje. Tako gre Carli in Albertu Tilliju velika zahvala, saj smo z njima imele priložnost videti veliko toskanskih krajev,
Foto: domači arhiv
Na izletu v Sieno z zakoncema Tili
Nove kraje je vsekakor zelo lepo raziskovati. Se lepše pa je to početi v družbi ljudi, ki ti veliko pomenijo. In prav to delajo 24-letna Andreja Pernek, diplomirana profesorica razrednega pouka, 26-letna Martina Pernek, absolventka umetnostne zgodovine, in 23-letna Tamara Peršuh, diplomirana ekonomistka. Tri prijateljice iz Vidma namreč že od oktobra dalje odkrivajo čare Firenc, v katerih Martina pripravlja diplomsko nalogo, drugi dve pa sta tam v okviru programa Leonardo da Vinci, namenjenega mladim diplomantom.
»Smo tri punce iz okolice Ptuja. Rade potujemo ter odkrivamo nove kotičke in kraje ter spoznavamo nove ljudi in njihove značilnosti. Zanima nas umetnost, smo odprte, komunikativne in vedoželjne,« so se za začetek opisale sogovornice, ki so tudi na vprašanja odgovarjale skupaj.
Prav vse te lastnosti so jih pripeljale v zibelko renesančne umetnosti, v kateri je bila Martina preteklo leto na izmenjavi, letos pa pripravlja diplomsko delo, povezano s tem mestom, ter tako združuje prijetno s koristnim. Pri tem sta se ji pridružili še Andreja in Tamara, ki sta se, ko sta prijateljico lani obiskovali v Italiji, nad Firencami tako navdušili, da sta se prijavili v program Leonardo da Vinci ter se še sami preselili sem.
Dekleta, ki nameravajo tukaj ostati do junija, tudi stanujejo skupaj - domovanje so si našle v samem središču mesta: »To je bila kar težka naloga, saj so cene stanovanj nekajkrat višje kot pri nas.«
Med njihove naloge spada delo pri organizaciji Karitas Firence (med drugim tudi v hiši, kjer živijo socialno ogrožene mame z otroki, ki so jih sem pripeljale vojne in težke razmere), udeležujejo pa se tudi srečanj vseh prostovoljcev v tem kraju.
»Prav tako sodelujemo s slovenskim konzulatom. Nad njihovo pripravljenostjo pomagati, recimo, pri iskanju dela, smo bile prav presenečene. Nekajkrat na teden opravljamo tudi delo varušk, pri čemer pa ne pazimo samo najmlajših, ampak tudi malo starejše, pri katerih je naša naloga predvsem poučevanje angleškega jezika,« so pojasnile.
Same pa štirikrat na teden obiskujejo tečaj italijanščine v mednarodnem Centru la Pira, ki nosi ime znanega italijanskega politika Giorgia la Pira. Gre za nekdanjega župana Firenc, ki se je zavzemal za mir in človekove pravice: »Center nadaljuje to tradicijo in ponuja dialog med različnimi kulturami. Tukaj se zbiramo ljudje iz vseh koncev sveta, najrazličnejših kultur, mnenj, navad, religij ... Poleg učenja italijanskega jezika se tukaj redno odvijajo tudi predavanja o aktualnih temah ter literarna in družabna srečanja. Študentje imamo na tovrstnih dogodkih možnost predstaviti tudi svojo kulturo in državo. Same smo tako govorile o Sloveniji, pri čemer nismo pozabile na naše najstarejše mesto.«
Nad njihovo predstavitvijo so bili obiskovalci zelo navdušeni - najbolj pa jim je bila všeč slovenska potica. Poleg vseh aktivnosti omenjeni Center nekajkrat na mesec organizira tudi krajše izlete, na katerih se lahko tečajniki bolje spoznajo, hkrati pa odkrivajo nove kraje in njihove lepote.
kamor turisti ponavadi ne zaidejo.«
Omenjena nova prijatelja na poti tudi vedno poskrbita, da pokusijo tradicionalno hrano, na mizi pa je prav tako obvezna steklenica kakovostnega vina. Z veseljem ju povabita tudi na svoj dom, najraje na obilne večerje.
»K Beatrice in Eugeniu Ca-stelliju pa nekajkrat na teden zahajamo na dodatne učne urice italijanščine, ki jih zmeraj podkrepimo z zelo izbranimi, življenjskimi temami. Tukaj dobimo zelo veliko koristnih nasvetov; pri njiju je pogovor vedno zelo sproščen, saj sta kljub svoji starosti mlada po srcu in svobodnega duha,« so vesele sogovornice.
Seveda pa so spoznale tudi veliko svojih sovrstnikov. Kot pravijo, preživijo tamkajšnji študentje večino prostega časa s prijatelji. Najraje se zbirajo zunaj, eno izmed takšnih središč je trg Santa Croce, ki je nekaj korakov oddaljen od njihovega stanovanja.
»Mladi posedajo na stopnicah, s kitaro v roki, pojejo pesmi in uživajo ob najrazličnejših opojnih substancah. Malo starejši pa pogosto zahajajo tudi v 'librerie' (neke vrste knjigarne, kjer so police s knjigami, namenjene predvsem prebiranju), v katerih je obvezen tudi bar. Čez dan so namenjene
učenju, deskanju po internetu in podobnemu, zvečer pa se zvrstijo literarni večeri in koncerti, ki jih je tukaj res veliko. Seveda je mesto tudi polno diskotek, vendar domačini vanje neradi zahajajo, saj so prepolne turistov,« so razložile.
Sir z marmelado in skoraj dvourne zamude na večerjo
Ker bi se pri opisu bivanja v Italiji težko izognili hrani, saj so Italijani njeni veliki ljubitelji, pa so nam dekleta predstavila tudi njihove kulinarične zanimivosti.
»Vsepovsod vonjaš preplet najrazličnejših prečudovitih vonjav, ki prihajajo iz vseh koncev domov, restavracij in barov. Dan začnejo z obvezno kavo in piškotki, rogljički ... , potem je počasi že čas za malico, ki jo sestavljata kak panino (sendvič) in kava. Sledi kosilo, za katerega si ponavadi vzamejo malo več časa. Velikokrat so na meniju testenine. V tem času so tradicionalne italijanske trgovinice zaprte. Njihov glavni in najpomembnejši obrok predstavlja večerja, ki je tudi čas druženja in sprostitve; takrat se zbere vsa družina, prijatelji ... Se pa ta srečanje nikoli ne začnejo pred osmo uro.«
Da bi bolje razumeli, kaj
Pogled na pokrajino v Toskani
Foto: domači arhiv
Foto: domači arhiv Dekleta v Firencah velikokrat gostijo prijatelje iz Slovenije, ki izkoristijo obisk tudi za ogled mesta.
pravzaprav pomeni obilna večerja, pa so sogovornice naštele še njene sestavine: predjed (običajno testenine na sto in en način, različnih oblik in barv), glavna jed (najrazličnejše vrste mesa in rib ter zelenjavnih prilog), solata, na koncu pa nikoli ne manjka sladica, ki jo okrepčajo še z žganjem.
Pri pripravi hrane uporabljajo najrazličnejše začimbe, kot so bazilika, rožmarin in peperoncino, ki dajejo hrani prav poseben, značilen okus. V nobeni kuhinji tudi ne manjka pristno domače olivno olje. V sezoni obiranja oljk je pogosta jed tudi domači kruh, ki se namaka v olje iz teh pridelkov.
»Prav tako so zelo znani po pridelavi najrazličnejših vrst sirov. Zelo prepoznaven je ovčji, ki ga jedo kot samostojno jed, največkrat s solato, zraven pa spada še rdeče vino. Velikokrat ga uporabijo tudi kot sladico, skupaj z najrazličnejšimi vrstami marmelad. Ob vsaki hrani postrežejo kakovostno vino; za eno boljših velja tisto, ki ga pridelujejo v pokrajini blizu Siene, imenovani Chianti, po kateri je vino dobilo tudi ime,« so nas poučile.
Poleg okušanja tamkajšnje hrane in pijače pa so spoznale tudi veliko drugih navad tega naroda, recimo, zamujanje. Njihovi italijanskimi prijatelji, s katerimi se dogovorijo za večerjo ob devetih, pridejo namreč približno ob pol enajstih.
»Kadar pa imamo opravek z birokracijo, uradniki ponavadi ne vedo, da je Slovenija članica Evropske unije, še več, večina Italijanov niti ne ve, kje naša država leži, še manj pa, da smo njihovi sosedje,« so še poudarile.
Kljub nekaterim birokratskim nevšečnostim pa vsekakor začasna bivanja v tujini toplo priporočajo, prav Italijo oziroma Firence pa še posebno tistim, ki imajo radi umetnost, dobro hrano in vino ter se znajo ustaviti in pozabiti na uro.
Polona Ambrožič
Rokomet
Ko igra Čudič, je vse lažje
Stran 16
Rokomet
Ptujčani ohranili realne možnosti za končnico
Stran 16
Tajski boks
Izkušeni Čeh premagal Tadeja Toplaka
Stran 17
Kegljanje
Dekleta z zmago na vrh
Stran 17
Futsal
Mednarodno srečanje s humanitarno noto
Stran 18 Športnik leta MO Ptuj
Najboljša Mina Marko-vič in Dejan Zavec
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec 18. 2. v Stožicah
Soočenje z »ameriško šolo«
Naš boksarski superšampion Dejan Zavec se še naprej marljivo pripravlja na novi, njegov 33. profesionalni dvoboj (30 zmag, 1 poraz, 1 dvoboj brez odločitve). Danes, v petek, je že pripotoval v Slovenijo; zvečer bo sodeloval na podelitvi Bloudkovih nagrad. V Nemčiji je pod vodstvom trenerja Dirka Dzemskega in kondicijskega trenerja Tomija Jagarinca opravil zaključne priprave s sparin-gi, po katerih je optimizem na zelo visokem nivoju.
Dejan bo tretjič prostovoljno branil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije v verziji IBF, njegov tekmec pa bo Američan Paul Delgado (38 dvobojev, 25 zmag, 9 porazov, 1 neodločen izid). Slednji je trenutno na 15. mestu lestvice IBF, to pa je tisto mesto, do katerega si lahko v taboru prvaka izberejo tekmeca. V verziji IBF, ki je ena od štirih najpomembnejših (ob njej še WBA, WBC in
WBO), je trenutno izpraznjeno mesto prvega izzivalca (elimi-natorja). Dvoboj, v katerem sta se za ta naziv merila Američan Randall Bailey in Maročan Said Quali, je bil namreč prekinjen v 2. rundi in zato končan brez odločitve (podobno kot Deja-nov dvoboj z Argentincem Jor-gejem Danielom Mirando). Če bi se omenjeni dvoboj končal v korist katerega od tekmecev, bi se moral Dejan najkasneje v šestih mesecih pomeriti z zmagovalcem. To bi bilo za Dejana, ki ni nikoli skrival želje po dvoboju z najmočnejšimi tekmeci, celo dobrodošlo, vendar se je sedaj njegova pot obrnila v nekoliko drugo smer.
»V športu in življenju nasploh je včasih treba narediti en korak nazaj, da lahko potem narediš dva naprej,« je situacijo slikovito opisal Dejan, ki pa se mu je izpolnila druga želja -boksati z Američanom. »Kljub temu da sem že precej izkušen
borec, sem prepričan, da mi bodo nove izkušnje, ki jih bom pridobil v dvoboju z Delga-dom, pomagale pri doseganju naslednjih ciljev. Delgado je namreč boksar ameriške šole, tako da se bom srečal z novim stilom. Ne bi bilo prvič, da nekdo, ki je na papirju razred slabši, povzroči favoritu veliko težav ...,« je svojo previdnost utemeljil Dejan, ki je sicer na lestvici boxrec.com precej bolje rangiran od svojega tekmeca.
A izkušnje kažejo, da so prav takšni dvoboji dvorezen meč, na katerem so se opekli že mnogi favoriti. Le-ti lahko namreč izgubijo veliko več (naslov svetovnega prvaka) kot izzivalci, katerim je to ponavadi življenjska priložnost za preboj med zvezde. »Na takšno priložnost čakam že vse svoje življenje, zato bom naredil vse, da naslov odnesem nazaj domov, v ZDA,« je bil prvi odziv Delgada, ko je bila podpisana
Nogomet • Prijateljske tekme
Uspešno s prvoligašema
Aluminij - Domžale 0:0
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Romih, Sambolec, Rešek, Bingo, Režonja, Majer, Lugonjič, Kmetec, Purišič. Igrali so še: Poljanec, Medved, Draškovič, Pejič, Krajnc. Trener: Bojan Flis.
DOMŽALE: Vidmar, Topič, Knezo-vič, Zec, Apatič, Teinovič, Drevenšek, Juninho, Zatkovič, Šimunovič, Vuk. Igrali so še: Balažic, Kavčič, Elsner, Kosmač, Krcič, Smukavec. Trener: Darko Birjukov.
Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali tekmo z močnim tekmecem, prvoligašem iz Domžal, ki se je vrnil s 13-dnevnih priprav, ki jih je opravil v hrvaški Istri. Trener gostov Darko Birjukov je v ogenj poslal večino svojih najboljših nogometašev. Med njimi je bil tudi povratnik Luka Elsner, ki se je po trimesečni avanturi vrnil v Domžale. V igri nista vstopila le prvi domžalski strelec Damir Pekič (pet zadetkov v prvenstvu) in Lucas Horvat, sicer stari znanec ljubiteljev nogometa na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Vsi, ki so si septembra v Stožicah ogledali dvoboj Zavec - Jackiewicz vedo, da je bilo vzdušje izjemno, nepozabno, nekaj najlepšega, kar lahko ponudi šport.
pogodba o dvoboju.
Na drugi strani je Dejan izjemen človek, športnik, v čigar besednjaku ni besede podcenjevanje. »V svetu boksa so dvoboji z nekoliko nižje rangi-ranimi tekmeci nekaj povsem običajnega. Pomemben je prav vsak dvoboj, saj lahko zgolj en
poraz povsem spremeni načrte in razbije želje, sanje. Zaradi tega nikoli nikogar ne gre podcenjevati,« je povedal Dejan in opozoril, da želi v največji meri izključiti možnost, da bi tekmec prišel do predčasne zmage.
»Vsekakor si tudi tokrat že-
lim podporo ljudi, ki verjamejo vame in mi zaupajo. Zgodba, ki jo pišem, je namreč zgodba vseh nas in želim si, da jo še naprej pišemo skupaj,« je še povedal Mr. Sympatikus, kot je Dejanov vzdevek v boksarskem svetu.
Jože Mohorič
Lepo vreme je privabilo lepo število nogometnih zanesenjakov, ki so lahko videli zanimivo in kakovostno srečanje. Nekaj več terenske pobude so imeli gostje iz Domžal, za katere je nastopil tudi nekdanji nogometaš ptujske Drave Marko Drevenšek, vendar je tudi Aluminij igral zelo organizirano. Igra je večinoma potekala med obema kazenskima prostoroma, z nekaj priložnostmi na obeh straneh. Za Domžalčane je najlepšo zapravil Vuk, na drugi strani pa Kmetec. Tudi v drugem polčasu nobenemu
Marko Drevenšek, igralec Domžal: »Po pripravah v Me-dulinu je bila to dobra nogometna tekma, kjer gledalci na žalost niso videli zadetkov, zato pa dobro igro. Naša igra je v vzponu in upam, da bomo kar najbolje pripravljeni pričakali začetek prvenstva v 1. SNL.«
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so proti ekipi Domžal ohranili svojo mrežo nedotaknjeno.
ni uspelo doseči zadetka, čeprav sta trenerja opravila številne menjave; še najbližji za domače je bil Purišič, za goste pa Kosmač. Glede na predstavo proti prvoligaški ekipi Domžal je očitno, da bodo nogometaši iz Kidričevega v nadaljevanju drugoligaške-ga prvenstva zelo močni.
Danilo Klajnšek
Labod Drava - Veržej 5:1
(2:0)
STRELCI ZA LABOD DRAVO: Dakovic, Čeh, Krajnc, Kurež 2.
LABOD DRAVA: Bučar, Perger, Marlon, Toplak, Čeh, Dakovic, Per-kovič, Spahic, Dugolin, Gorinšek, Šturm. Igrali so še: Vrečko, Rakovec, Kurež, Zagoršek, Krajnc, Gril, Kulčar, Pranjič, Kokol, Štrukelj, Pečnik. Trener: Bojan Špehonja
Nogometaši Laboda Drave so v četrtem pripravljalne preizkusu prvič okusili slast zmage. Ptujčani so se prikazali v spodbudni luči, nanizali nekaj obetavnih akcij, iz katerih sta v 1. polčasu zadela Dakovic in Čeh. V drugem polčasu so dobili priložnost vsi domači rezervisti.
V moštvo Ptujčanov se je vrnil Gorazd Gorinšek, ki mu je v zadnjem trenutku propadel prestop na Ciper, zato pa ta odlični bočni igralec tudi spomladi nosil dres »kurentov«. Velja omeniti, da so v preteklem tednu no-
gometaši Laboda Drave na svoj račun dobili nakazano večino zaostalih obveznosti, kar je dodatni razlog za še bolj zavzeto delo na treningih.
Labod Drava - CM Celje 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Pečnik (70.), 2:0 Čeh (81.)
LABOD DRAVA: Vrečko, Perkovič, Marlon, Čeh, Perger, Dugolin, Rakovec, Gorinšek, Kurež, Šturm, Kulčar. Igrali so še: Bučar, Krajnc, Toplak, Pečnik, Zagoršek. Trener: Bojan Špe-honja
Oslabljena ekipa Laboda Drave (zaradi lažjih poškodb so manjkali Dakovic, Štrukelj, Pranjič, Gril, Matja-šič, Roškar in Kokol, medtem ko je bil v reprezentanco U-21 vpoklican Spahic) se je v novi prijateljski tekmi (ta je bila zaprtega tipa, brez gledalcev), ki je bila tokrat odigrana na glavnem ptujskem igrišču z naravno
travo, pomerila s prvoligašem iz Celja. V slednjega sta pozimi prestopila Ivan Firer (Labod Drava) in Marko Krajcer (Aluminij), poleg tega pa barve kluba iz knežjega mesta brani še kar nekaj igralcev, ki so v preteklosti nastopali na Ptuju (Medved, Pavlo-vič, Zajc, Fink). Samo srečanje je bilo na dokaj kvalitetni ravni, v prvem delu so bili podjetnejši domačini, ki so najlepšo priložnost za vodstvo zapravili preko Šturma. Na začetku drugega polčasa je sledila pričakovana pobuda gostov, ki so edinkrat resneje zapretili preko Zajca, toda domači so se kmalu otresli pritiska, zagospodarili na igrišču in si v končnici tekme priigrali zasluženo zmago. Prvi gol je padel po podaji Gorinška z desne, ko je bil z bližine natančen Pečnik, drugi zadetek na srečanju pa je prispeval Čeh, ki je mojstrsko zadel iz prostega strela s kakšnih 25 metrov.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave so proti Celjanom odigrali najboljšo tekmo v dosedanjem delu priprav (na sliki mladi Rakovec v dvoboju z Zajcem).
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ko igra Cudič, je vse lažje
17. krog: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 32:28 (18:14)
CIMOS: Podpečan, Stanič, Vran (10 obramb - 2 x 7 m); Skoko 2, Mir-kovič, Brumen 2 (1), Elezovič 6 (1), Bombač 1, T. Poklar 2, Krivokapič 2 (1), Skube 12 (1), Mlakar 4, Koneč-nik, Rapotec, Osmajič 1. Trener: Fre-di Radjkovič
JERUZALEM: G. Čudič (12 obramb - 2 x 7 m), S. Žuran (5 obramb - 1 x 7 m); Šišmanovič 4, Korpar 2, Krabonja 1, Bogadi 2, Ra-dujkovič, Ivanuša, Sok 6 (1), Hebar, Kljajič 2, R. Žuran 8 (3), Gorenšek 3. Trener: Aleš Filipčič
SEDEMMETROVKE: Cimos 7/4; Jeruzalem 6/3. IZKLJUČITVE: Cimos 4; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Sebastian Skube (Ci-mos Koper).
Ormožani so v Kopru drago prodali svojo kožo, čeprav so nastopili brez Bojana Čudiča, Rajšpa, Belca in Melnjaka, ki okreva po hudi poškodbi kolena. Gostje so tekmo pričeli odlično in v 15. minuti po-vedli 9:6, kar je bil alarm za domačine. Še v 24. minuti so
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 32:28 (18:14), Krka - Slovan 34:33 (18:18), Celje Pivovarna Laško - Gorenje 29:30 (16:17), Maribor Branik - Loka 28:28 (13:15), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 29:25 (13:14), Ribnica Riko hiše - Šmartno 30:28 (19:15)
REZULTATI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 37:28 ( 19:12), Loka - Trimo Trebnje 30:29 (17:17), Šmartno - Cimos Koper 29:31 (12:18), Slovenj Gradec -Celje Pivovarna Laško 22:27 (12:14), Slovan -Maribor Branik 28:34 (14:17), Gorenje- Ribnica Riko hiše 36:27 (18:14).
1.	GORENJE 18	18 0	0	36
2.	CIMOS KOPER 18	14	13	29
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 18	13	0	5	26
4.	LOKA 18	9	4	5	22
5.	TRIMO TREBNJE 18	10 1	7	21
6.	MARIBOR BRANIK 18	7	4	7	18
7.	KRKA 18	7	2	9	16
8.	RIBNICA RIKO HIŠE 18	7	1	10	15
9.	JERUZALEM ORMOŽ18	7	0	11	14
10.	SLOVAN 18 5 0 13 10
11.	SLOVENJ GRADEC 18 3 0 15 6
12.	ŠMARTNO 18 1 1 16 3
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je z odlično predstavo utrl pot svoji ekipi do zmage proti Krki.
Ormožani vodili 12:11, žal pa v zaključku 1. polčasa popustili oz. je pričela odlično delovati koprska obramba. Ob tem se je v napadu razigral slovenski reprezentant Sebastian Sku-be, ki je že do odmora mrežo Jeruzalema zatresel kar osemkrat. Tudi v nadaljevanju je bil Skube neustavljiv in prvi štirje koprski zadetki v 2. polčasu so bili njegovo delo. V 37. minuti je imel Cimos največjo prednost na tekmi +6, 22:16. Ko so maloštevilni gledalci na Bonifi-ki (250 gledalcev) pomislili, da je zmagovalec odločen, sta na sceno v ormoškem golu stopila Gregor Čudič in Sandi Žuran, ki sta solidno opravila svojo nalogo. V 52. minuti je prednost gostiteljev znašala le še dve točki, 27:25, nato pa je drugouvr-ščeni ekipi 1. SRL uspela serija 4:1 (31:26) in zmagovalec je bil odločen.
18. krog: Jeruzalem Ormož - Krka NM 37:28 (19:12)
JERUZALEM: G. Čudič (12 obramb), Belec (6 obramb - 1 x 7-m), S. Žuran; Šišmanovič, Korpar
5, Krabonja, Rajšp, Bogadi 3, Raduj-kovič 3, B. Čudič 10 (1), Ivanuša 1, Sok 4, Hebar, Kljajič 1, R. Žuran 7, Gorenšek 3. Trener: Aleš Filipčič
KRKA NM: Kramar (6 obramb), Taletovič (3 obrambe); Mirnik 2, Flajs 6, Leban 1, Lavrič, Didovič, Cvikl 1, Čančar, Sirk 4 (1), Marušič 4 (3), Knez, Rojc 5, Hotko 1, Klobčar 2, Vojin 2. Trener: Benjamin Teraš
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 1/1; Krka 6/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Krka 4 minute. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Po solidnih predstavah proti Gorenju in Cimosu so rokome-taši Jeruzalema tudi proti Krki odigrali zelo dobro in dosegli suvereno zmago 37:28. Zmago Ormožanov je na koncu pozdravilo blizu 350 gledalcev, ki so zadovoljni zapuščali Hardek. Ob prihodu ormoških kurentov so gostje vodili s 3:1, v nadaljevanju pa se je vse obrnilo v prid razpoloženih gostiteljev. Ti so si že v 19. minuti priigrali prednost 7 golov, 13:6. Obramba Jeruzalema je bila čvrsta, v golu je blestel Gregor Čudič, v napadu je z zadetki in asistencami kraljeval najboljši igralec tekme Bojan Čudič. Ta je tekmo končal pri 10 golih in 11 asistencah. Naj-
Rokomet • 1. B SRL (m)
Končno - prva domača zmaga
Velika Nedelja Carrera Optyl -Alples Železniki 28:25 (13:10)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec (10 obramb), Kvar 9, Majcen 3, Kaučič, Horvat 1, Bezjak, Veselko 2, Kneževič 1, Škripec 2, Preac (2 obrambi), Kovačič 1, Tušak, Kumer 1, Zemljič, Špindler 8, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4 (4), Alples Železniki 4 (4); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4, Alples Železniki 6 minut.
Tekma med trenutno predzadnje- in zadnjeuvrščenima ekipama 1. B-lige je bila izjemno pomembna za obe ekipi. Uspešnejši so bili domačini, ki so tako igralcem Alplesa vrnili za poraz v Železnikih, ko so dobili gol dobesedno v zadnji sekundi tekme.
Tekma je bila izenačena do 18. minute, ko je bil rezultat 6:6. V tem obdobju je bilo na obeh straneh storjenih veliko tehničnih napak. Ko je sicer solidnega domačega vratarja Tadeja Preaca zamenjal stari maček Davorin Kovačec, ki je z nekaj odličnimi obrambami omogočil Alešu Kvaru, da je iz hitrih protinapadov zadeval mrežo gostov, je bil rezultat hitro 12:7. Do konca prvega polčasa so gostje sicer zmanjšali zaostanek, vendar je bila prednost še vedno na strani domačih.
Potek tekme v drugem delu je bil podoben poteku na začetku. Gostje so sicer hitro uspeli ujeti priključek z domačini in rezultat je bil izenačen vse do 42. minute, ko je bilo 17:17. Nato so domačini zopet zaigrali, kot znajo, predvsem v obrambi, in razlika se je poviševala iz minute v minuto. V
višja prednost Ormožanov v prvem delu je večkrat znašala tudi 8 zadetkov.
V	začetku 2. polčasa sta obe ekipi zaigrali slabše v obrambi, v napadu pa so bili za odtenek uspešnejši varovanci Aleša Fi-lipčiča, ki so v 38. minuti prvič povedli s prednostjo 10 točk, 25:15. Gostom ni uspel preobrat niti v 39. minuti po menjavi vratarja Taletovica, ki ga je zamenjal mladi Kramar, ki je s 6 obrambami preprečil še večji brodolom Novomeščanov na Hardeku.
V	soboto, 12. februarja, ob 19.00 Jeruzalem čaka gostovanje v Šmartnem, v torek, 15. februarja, ob 1930 pa na Hardek prihaja Maribor.
Uroš Krstič
Tadej Sok (Jeruzalem): »Z
dobro predstavo v obrambi smo si že do odmora priigrali lepo prednost in v 2. polčasu je bilo vse lažje. Krka ni tako naivna ekipa, kot kaže končen izid. Moram omeniti odlično predstavo našega dirigenta Bojana Čudiča. Ko igra on, potem tudi preostanek ekipe igra na visokem nivoju.«
47. minuti je prvi izgubil živce Sergej Sokolov, letošnja okrepitev Alplesa, saj ni mogel prenesti dejstva, da bodo doživeli poraz. Z nešportno potezo si
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Alples Železniki 28:25, Mokerc Ig - Krško 27:27, Sevnica - Sviš Pekarna Grosuplje 28:28, Ajdovščina - Škofljica 30:30, Istrabenz plini Izola - Grosuplje 22:21, Celje Pivovarna Laško -Grča Kočevje 25:23.
1.	KRŠKO	12 10 1 1 21
2.	ISTRABENZ IZOLA 12 8 2 2 18
3.	SVIŠ GROSUPLJE 12 7 3 2 17
4.	SEVNICA 12 7 1 4 15
5.	GRČA KOČEVJE 12 6 1 5 13
6.	AJDOVŠČINA 12 5 2 5 12
7.	ŠKOFLJICA 12 5 1 6 11
8.	CELJE P LAŠKO B 12 5 0 7 10
9.	GROSUPLJE 12 4 1 7 9
10.	MOKERC IG 12 3 1 8 7
11.	ALPLES ŽELEZNIKI12 3 0 9 6
12.	V. NEDELJA CO 12 2 1 9 5
je prislužil pot na tribuno. Po poti Sokolova je v 57. minuti nadaljeval tudi Jure Bernik in tudi on je končal tekmo pred zadnjim sodniškim žvižgom. Najvišje vodstvo so si domačini priigarali pri rezultatu 28:21. Gostje so do konca visoko vodstvo sicer uspeli znižati, vendar več kot potrebne točke so vpisane na račun RK Velika Nedelja Carrera Optyl.
Uspeh na tekmi je toliko večji, če vemo, da je bila ekipa zelo oslabljena. Kazen dveh tekem prestaja Dejan Ivančič, Matjaž Hanželič še okreva po operaciji, Matjaž Tušak še vedno ni popolnoma nared po poškodbi rame, kar nekaj igralcev pa je zaigralo rahlo poškodovanih. Vendar tisti, ki so zaigrali, so pustili srce na igrišču in za svojo srčnost po tekmi prejeli velik aplavz svojih zvestih navijačev. V naslednjem krogu rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyla gostujejo pri vodeči ekipi iz Krškega.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL - vzhod
Ptujčani ohranili realne možnosti za končnico
Arcont Radgona -Drava 26:31 (9:14)
DRAVA PTUJ: Toš 3, Ferk 5, Jan-žekovič 1, Verdenik, Bračič 4, Bezjak 10, Benčič, Požar L. 3, Fridrih
1,	Sabo 4, Pukšič, Dogša, Šamperl, Bedrač, Horvat, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo.
Rokometaši so v predzadnjem krogu rednega dela prvenstva v 2. ligi vzhod dosegli pomembno zmago v Radencih proti Radgoni, s katero še naprej ostajajo v boju za uvrstitev v t. i. »play off« najboljših štirih ekip. Ključna bo zadnja tekma z Radečami na Ptuju, ki bo na sporedu že nocoj (v petek, 11.
2.),	ob tem pa bodo dravaši potrebovali tudi kanček športne sreče.
Skoraj celotno srečanje je bila ekipa Drave dominantna in le nekaj trenutkov padca v igri je botrovalo temu, da razlika ob koncu ni bila še višja. V 14. minuti je na semaforju pisalo skoraj neverjetnih 0:8 za Dravo! Obramba je bila granitna, svoje pa je dodal še vratar Dogša, ki je bil sijajno razpoložen in je spravljal domače ro-kometaše v obup. Radgončani so se nato le zbrali in do konca prvega polčasa nekoliko omilili visoko vodstvo gostov. Ti so tudi drugi del pričeli odlično in kmalu povedli za +9 (17:26). Sledilo je slabše obdobje in Ar-cont se je približal na vsega dva zadetka razlike. Toda takrat so na sceno pri Ptujčanih stopili izkušeni Bezjak (zadel je 10-krat, kljub temu da ja nastopil bolan), vratar Dogša in glasno občinstvo, ki je bodrilo mlado moštvo Drave (Ptujčani so imeli v Radencih glasno podporo s tribun). Po tem je razlika kma-
2. SRL VZHOD
REZULTATI 13. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj 26:31, Dol TKI Hrastnik - Moškanjci Gorišnica 35:28, Brežice - Dobova 21:31, Radeče MIK Celje - Pomurje 33:18.
1.	DOL TKI HRASTNIK 13	11	1	1	23
2.	DOBOVA 13	11	1	1	23
3.	MOŠKANJCI - GOR. 13	7	2	4	16
4.	RADEČE MIK CELJE 13	5	2	6	12
5.	ARCONT RADGONA 13	4	4	5	12
6.	DRAVA PTUJ 13	5	1	7	11
7.	BREŽICE 13	2	0	11	4
8.	POMURJE 13	1	1	11	3
lu spet narasla in zmagovalec ni bil več vprašljiv.
Dravo (11 točk) nocoj čaka zrelostni izpit, saj se bo ob 19.30 na Ptuju pomerila z ekipo Radeč (12). Z morebitno zmago in ob porazu Radgone (12) v Dobovi (23) bi si ekipa Drave podaljšala sezono še globoko v pomlad.
tp
Dol Tki Hrastnik -Moškanjci Gorišnica 35:28 (18:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 8, Ivanuša, Zorli 5, Va-lenko, Arnuš 4, Balas, Lozinšek 3, Golob 1, Cvetko, Lozinšek, Lukaček, Korajžija, Prejac, Firbas5, Dimec 2. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so igrali zelo pomembno srečanje pri vodečem moštvu 2. SRL -vzhod v Hrastniku. Obe ekipi sta se sicer že uvrstili v ligo za prvaka, obenem pa so zelo pomembne točke z medsebojnih tekem, ki jih bodo ekipe prenesle naprej. Gorišničani so Hrastničane doma premagali, želeli pa so osvojiti kakšno točko tudi na gostovanju. Začelo se vsekakor ni dobro, saj so sodniki zaradi napačnega delegiranja prišli na tekmo prepozno, zato se je srečanje pričelo z debelo zamudo: ob 20.45 namesto ob 1900.
Domačini so prvič občutneje povedli v 13. minuti (10:7) in to prednost ohranili do konca polčasa. Razlika je na začetku nadaljevanja še narasla, Gori-šničani pa so se najbolj približali pri rezultatu 21:18, bliže pa jim ni uspelo.
Naslednji teden bodo roko-metaši iz Gorišnice odigrali še zadnje srečanje v prvem delu tekmovanja, in sicer bodo v soboto gostili Brežice. Ob tem pa bodo v pričakovanju ekipe, ki bo osvojila četrto mesto in se skupaj z njimi uvrstila v končnico. Najraje bi bili, da bi bili to sosedje iz Ptuja ali Radeče Mik Celje, s katerimi imajo dobro medsebojno »bilanco« in bi prenesli štiri, oziroma tri točke. Če bi bila četrta Arcont Radgona, pa samo eno.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Mlajše selekcije ŽRK Ptuj Starejše deklice:
ŽRK Tenzor Tara Ptuj - RK Žalec 32:21 (16:11)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Lazar, Kozel, Borovčak 9, Kolednik 6, Zorec 2, Žiher 7, Ivančič 6, Šrajner 2, Kovačec, Valenko, Majcen, Gra-brovec. Trener: Sašo Petek
Starejše deklice iz Ptuja so v soboto odigrale verjetno eno odločilnih tekem v letošnji sezoni. Igrale so proti ekipi iz Žalca, ki se enako kot ptujska bori za četrto mesto v skupini, ki še vodi v nadaljnje razigrava nje. Ptujčanke so v Žalcu izgubile za 5 zadetkov, zato se je vedelo, da tekma ne bo lahka. Dekleta so po mnenju trenerja Saša Petka pokazala pravi obraz, tako v obrambi kot v napadu, in na koncu zasluženo slavila za 11 zadetkov. Sedaj so vse misli usmerjene v zadnja dva kroga, kjer bo treba zmagati, da se doseže zastavljen cilj, kar bi bila uvrstitev med štiri na Vzhodu in tako igrati še nadaljnje razigravanje, v tem primeru bi to bil boj za mesta od 6. do 12. v Sloveniji, kar bi bil velik uspeh. Ptujčanke namreč igrajo v konkurenci deklic 1996 in na Ptuju sta toliko stari samo dve punci, vse ostale so mlajše leto ali dve.
Mlajše deklice A:
ŽRK Veplas Velenje - ŽRK Ptuj 17:19 (7:9)
ŽRK Ptuj: Kukovec G., Čagran S., Čagran L. 3, Lah Doroteja 2, Širec L., Pivko S., Lampert A., Kopold M. 10, Sirc E.. 1, Ambrož A. 3, Bedrač N., Puž N., Širec T. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Kozel Boštjan.
tp
Atletika • Zimska sezona
Košarka m 3. SKL - vzhod (m)
Prednost gostov lovili celo tekmo ...
REZULTATI 13. KROGA: Terme Ptuj - Ruše 70:74, Posavje Podbo-čje - Komenda Hram Gorjan 82:97 (24:29, 17:27, 17:34, 24:7), NONA Lenart - Koroška 121:58 (25:17, 30:11, 29:19, 37:11), Ivančna Gorica - ŠRK Koši 84:82 (21:20, 23:17, 20:25, 20:20). Prosta je bila ekipa Primafoto SG.
i. NONA LENART	ii	ii	G	22
2. IVANČNA GORICA	i2	9	S	2i
S. ŠRK KOŠI	ii	9	2	2G
4. KOMENDA HRAM GORJAN10		S	2	iS
5. TERME PTUJ	i2	S	7	i7
6. RUŠE	i2	S	9	iS
7. PRIMAFOTO SG	ii	4	7	iS
8. POSAVJE PODBOČJE	ii	2	9	iS
9. KOROŠKA	i2	G	i2	i2
Terme Ptuj - Ruše 70:74 (11:23, 17:19, 21:15, 21:17)
TERME PTUJ: Dobrin 6 (0/1) 4x3, Horvat 16 (8/9), Ferme 6, Gojznik 16 (2/2) 2x3, Ajhmajer 9 (2/3) 1x3, Vodušek 10 (2/2), Radič 2 (0/2), Hameršak 5 (1/2), Ljubec. Trener: Ratko Radovic
KK RUŠE: Frešer 6 (3/4) 1x3, Rauh 17 (5/6), Simič 8 (0/1), Pinter 6 (2/4), Uršej 11 (7/10), Mašat 7 (1:6), Klančič 2 (0/2), Šumer, Mihe-lič 13 5x7.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Oslabljeni ptujski košarkarji proti ekipi Ruš niso uspeli vknjižiti četrte zaporedne zmage.
Kegljanje
Dekleta z zmago na vrh
Sobota je bila uspešen dan za kegljavke in kegljače Drava Deta Centra iz Ptuja, saj so oboji slavili pomembne zmage. Dekleta so pričakala vodeči Rudar in jih z zmago v dokaj izenačenem dvoboju prehitela na lestvici. Uspešni so bili tudi kegljači, ki so gostili ekipo Žalca Petrola. Želja po zmagi je bila velika, kar so na koncu tudi dosegli.
2. SKL -vzhod (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Drava Deta Center - Rudar 5,5:2,5, Litija - Ceršak 8:0, Šoštanj II. - Lanteks
III. 1:7, Nafta -	- Gašper Korotan				6:2.
1. DRAVA DETA CENTER12		9	G	S	iS
2. RUDAR	i2	S	G	4	i6
S. LITIJA	ii	7	i	S	iS
4. CERŠAK	i2	7	G	S	i4
5. LANTEKS III.	ii	6	i	4	iS
6. GAŠPER KOROTAN i2		6	G	6	i2
7. NAFTA	i2	S	i	6	ii
S. KOMCEL	ii	2	i	S	S
9. ŠOŠTANJ II.	ii	G	G	ii	G
DRAVA DETA CENTER: Fridl 497, Krušič 526, Plajnšek 466, Kozoderc 482, Bombek 520, Kolar 519.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 13. KROGA: Drava Deta Center - Žalec Petrol 6:2, Piramida -Prepolje 4:4, Radenska - Rile servis 6:2, Lokomotiva - Litija 2:6, Nafta -Gašper Korotan 7:1.
1.	NAFTA 13	8	2
2.	PREPOLJE 13	8	1
3.	LITIJA 13	8	1
4.	GAŠPER KOROTAN 13	7	0
5.	RADENSKA II. 13	6	1
6.	LOKOMOTIVA 13	6	0
7.	DRAVA DETA CENTER13	6	0
8.	ŽALEC PETROL 13	5	1
9.	PIRAMIDA 13	3	2
10.	RILE SERVIS 13 4 0
DRAVA DETA CENTER -RUDAR 5,5:2,5 (3GiG : 2953)
DRAVA DETA CENTER -ŽALEC PETROL 6:2 (3148 : 3000)
DRAVA DETA CENTER: Podgor-še k 557, Čeh 524, Arnuš 514, Pre-mzl 526, Kozoderc 508, Sušanj 519.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 10. KROGA: KMN Ma-
jolka - ŠD Majski Vrh 2:10, ŠD Lan-cova vas - Bar Leska 4:2, Strmec - ŠD AS Evroavto 2:9, ŠD Pobrežje -NK Videm 5:2, ŠD Zg. Pristava - Joe Fernandes 12:2, ŠD Selan Krovstvo Petrovič - NK Tržec Bar Osmica 2:3.
1.	AS EVROAVTO	10	9	0	1	70:26	27
2.	ŠD POBREŽJE	10	7	0	3	43:34	21
3.	ŠD SELAN	10	6	2	2	35:21	20
4.	ŠD MAJSKI VRH	10	6	1	3	45:29	19
5.	LANCOVA VAS	10	6	1	3	39:27	19
6.	STRMEC	10	6	0	4	40:45	18
7.	TRŽEC OSMICA	10	5	1	4	35:32	16
8.	PRISTAVA (-1)	10	5	0	5	36:28	14
9.	NK VIDEM (-1) 10	4	0 6	25:33	11
10.	KMN MAJOLKA 10	2	1 7	33:46	7
11.	J. FERNANDES 10	0	1 9	20:60	1
12.	LESKA (-1) 10	0	1 9	12:52	0
VETERANI
TEKME PRED ZAKLJUČKOM: (2.) KMN Majolka - (3.) NK Videm 4:2, (4.) ŠD Pobrežje - (5.) ŠD Zg. Pristava 6:3, (6.) NK Leskovec - (7.) NK Tržec 4:1. Ekipa Lancova vas (1.) je bila prosta.
1. ŠD Lancova vas, 2. KMN Majolka , 3. NK Videm, 4. ŠD Pobrežje, 5. ŠD Zg. Pristava, 6. NK Leskovec, 7. NK Tržec.
Darko Lah
Po dve kolajni v Linzu in Ljubljani
Ker Slovenija še vedno ne premore pokrite dvoranske atletske steze, kjer bi lahko izvajali krožne teke, daljše od 200 metrov, poteka vsako leto državno prvenstvo v tekaških disciplinah, daljših od omenjene razdalje, v avstrijskem Linzu. Zasedba AK Cestno podjetje Ptuj se je z državnega prvenstva sredi prejšnjega tedna vrnila z dvema kolajnama.
Srebrno kolajno med članicami si je pritekla Urška Škerget v teku na 400 metrov. Razdaljo je premagala v 60,32 sekunde. Tretje mesto med mladinkami na dvakrat daljši razdalji pa si je pritekla Doroteja Domijan s časom 2 minuti in 23,12 sekunde. Ome-
niti velja še peto mesto Mateja Jeza, ki je 3000 metrov dolgo preizkušnjo končal na petem mestu (3 minute in 27,62 sekunde).
Še bolje pa so se minuli konec tedna odrezali ptujski atleti na državnem prvenstvu za mlajše mladince v Ljubljani. Naslov državne prvakinje v troskoku si je priskakala Na-stja Klanjšek, ki je zmagala z rezultatom 11,74 metra. Poleg tega je bila tretja še v teku na 60 metrov z ovirami (9,12 sekunde). V isti disciplini je prav tako tretje mesto osvojil Aljaž Brlek (8,097 sekunde). Na 60 metrov je bil Brlek deseti s časom 7,46 sekunde.
UE
Na prvenstvu za mlajše mladince sta kolajni osvojila Nastja Klanjšek in Aljaž Brlek.
Tajski boks • Finale slovenske lige
Izkušeni Čeh premagal Tadeja Toplaka
V soboto je bil v dvorani Ma-rof v Novem mestu na sporedu veliki finale slovenske lige tajskega boksa. Pravi finale je bil dvoboj v kategoriji do 86 kilogramov, kjer sta se pomerila Tadej Toplak (Muay Thai Gym Ptuj) in Čeh Jan Vlasak. Dvoboj je bil sila trd in izenačen ter se je končal z izidom 2:1 v prid iz-kušenejšega Čeha.
Prva runda je bila najbolj izenačena, medtem ko je Vlasak (gre za odličnega tekmovalca, ki je bil med drugim tudi svetovni prvak v K1) v drugi rundi absolutno prevladoval. Šele v tretji rundi se je Toplak prebudil in jo gladko dobil. Zadnja runda je bila ponovno enakovredna, tako da je pas zmagovalca lige tajskega boksa v profesionalni kategoriji odšel na Češko. Stro-
Tadej Toplak je v najboljšem dvoboju večera izgubil proti 31-letne-mu Čehu Janu Vlasaku.
kovnjaki so dvoboj Toplak - Vla-sak razglasili za dvoboj večera, medtem ko je bil Čeh proglašen tudi za najboljšega tekmovalca večera (za nagrado je dobil letalsko vozovnico na Tajsko). Pred dvobojem v ptujskem klubu niso točno vedeli, za kako dobrega tekmovalca gre, 31-le-tnik pa je v ringu pokazal svojo kvaliteto. Gre za vrhunskega vsestranskega tekmovalca v borilnih športih, proti kateremu je Tadej Toplak (po lastni oceni) pokazal svojo najboljšo predstavo do sedaj, vendar žal to v zelo izenačenem dvoboju ni bilo dovolj za zmago. Član ptujskega kluba je zares pokazal hrabrost in dobro borbo, kar je pohvalno in pomeni, da res sodi med boljše evropske borce.
David Breznik
Košarka m P.A.R.K.L.
Še osma zaporedna zmaga ekipe KPŠ
Po tekmah 9. kroga P.A.R.K.L. so se najbolj veselili v Staršah, saj sta obe ekipi zabeležili zmage proti neposrednimi konkurentom z lestvice. V dveh preostalih tekmah vodilni ekipi z lestvice nista imeli težav na gostovanju pri TED ŠD Cirkovce in ŠD Kidričevo.
Krog je zaznamoval zaključek rednega dela tekmovanja v 2. ligi. Čeprav so bili vsi udele-
ženci četrtfinala znani že pred zadnjim krogom, so nekateri rezultati določali pare četrt-finalnih obračunov. Medtem ko sta ekipi z vrha lestvice suvereno zmagali v skupini A, je bilo precej drugače v skupini B. V veteranskem obračunu na Pragerskem so se tamkajšnji veterani srečno izvlekli zmago v tekmi s (ptujskimi) Veterani in jim preprečili sploh prvo
zmago v sezoni. Vodilna ekipa Kluba ptujskih študentov je zabeležila še osmo zaporedno zmago. Do prestižne zmage nad ekipo ŠD Nova vas MB so prišli v zadnjih sekundah tekme.
1. LIGA
REZULTATI 9. KROGA: Good Guys - KK Starše 2 60:69 (16:18, 11:16, 17:18, 16:17), ŠD Kidričevo - KK
Pragersko 54:73 (17: 14:10), KK Starše 1 -ŠDM 73:71 (15:10, 21:28), ŠD Cirkovce PRO 70:94 (23:19 13:28).
1.	KK PRAGERSKO
2.	VINAG MV APRO
3.	KK STARŠE 2
4.	GOOD GUYS
5.	KK STARŠE 1
6.	OPTIKA PELIKAN ŠDM
7.	ŠD KIDRIČEVO
8.	TED ŠD CIRKOVCE
16,16:26,7:21, Optika Pelikan 23:16, 14:17, - Vinag MCA-11:19, 23:28,
G	iS
2	16
4	i4
4	i4
5	iS
6	12 7	ii S	i0
2. LIGA - SKUPINA A
REZULTATI 10. KROGA: KK Rače - Mizarstvo Vuk ŠDM 92:67 (25:14, 21:18, 22:11, 21:24), ŠD Ptujska Gora - KMO Dornava 37:64 (8 :16, 6:10, 11:14, 12:24).
1.	KMO DORNAVA
2.	KK RAČE
3.	ŠD PTUJSKA GORA
4.	ČREŠNJEVEC
5.	MIZARSTVO VUK
S 7	i
S 5	S
S 4	4
S S	5
S i	7
Ekipa KK Rače je zadržala 2. mesto v skupini A.
2. LIGA - SKUPINA B
REZULTATI 10. KROGA: Pragersko veterani - Veterani 77:75 ( 13:13, 12:16, 19:18, 21:18,12:10), KPŠ - ŠD Nova vas 65:63 (17:18, 19:13, 16:13, 13:19).
1.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV8	8	0	16
2.	PRAGERSKO VETERANI 8	5	3	13
3.	ŠD NOVA VAS	8	4	4	12
4.	KK ADECCO	8	3	5	11
5.VETERANI	8 0 8 8
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Mednarodno srečanje na Ptuju
Slovenci ugnali tretjo reprezentanco Evrope
Slovenija - Češka 7:5 (5:2)
STRELCI ZA SLOVENIJO: Mordej R., Fetic, Melink, Drobne, Osredkar, Vrhovec, Pertič
SLOVENIJA: Mohorič, Puškar, Melink (K), FetiC, Osredkar, Pertič, Simic, Vrhovec, Čujec, Sovdat, Uršič, R. Mordej, Rosič, Drobn. Selektor: Andrej Dobovičnik.
Na Ptuju sta se na predvečer slovenskega kulturnega praznika v prijateljskem obračunu pomerili malonogometni reprezentanci Slovenije in Češke, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu zasedla 3. mesto. Tokrat so bili naši fantje v dvorani Ljudski vrt pred zavidljivim številom gledalcev (slabih 500 se jih je zbralo) boljši, kar velja predvsem za prvi polčas, ko so z nekaj akcijami na noge spravili številno občinstvo. V drugem delu so bili Čehi pod-jetnejši, toda naši »futsalerji« so s pametno igro v obrambi ohranili prednost in vknjiži lepo mednarodno zmago. Že v kratkem naše fante čakajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo prihodnje leto, le-te pa bodo v Laškem.
Benjamin Melink, kape-tan slovenske malonogometne reprezentance: »Samo srečanje je bilo težko, kot smo pričakovali, sploh če vemo, da so bili gostje na zadnjem evropskem prvenstvu tretji. Danes smo
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska futsal reprezentanca je na Ptuju ugnala Češko, ki je na zadnjem EP osvojila bron.
bili odlični, predvsem v prvem delu, ob koncu smo malo padli, vendar se je treba zavedati, da se Čehi profesionalno ukvarjajo z malim nogometom. Sicer pa je srečanje doseglo namen, bilo je odlična priprava na kvalifikacije za EP, ki nas čakajo kmalu in mislim, da so bili številni gledalci zadovoljni s tem, da smo se lahko kosali s Češko. Tudi današnja celotna prireditev je bila lepo izpeljana in kaj podobnega si lahko le še želimo.«
Fredi Kmetec, podpredsednik MNZ Ptuj: »Ponedeljkova prireditev je pravzaprav imela trojni program in namen. Na Ptuj smo namreč v novo športno pridobitev pripeljali malonogometno mednarodno tekmo, poleg tega pa sta se pomerili tudi mladi vrsti U-21. Denar od vstopnine, ki je bila simbolična 2 evra, smo namenili ŽNK Dornava, kar si punce vsekakor zaslužijo, glavni poudarek pa je bil vsekakor na tem, da zberemo denar za defibrilator (gre za napravo, ki ob zastoju srca pomaga z elektrošokom kar najhitreje spraviti srce v normalen ritem, op. a.), ki bi bil postavljen nekje v bližini Mestnega stadiona, kjer je po mojem -tudi z nedavno pridobitvijo še ene športne dvorane - trenutno osrednje športno dogajanje v mestni občini Ptuj.«
HH»iaoBtaii!aBnfnB
MlPMIiHW
M'
¡¿fs
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa gospodarstvenikov je zmagala v revialnem delu programa.
V ponedeljek so se v Ljudskem vrtu v sklopu celotnega malonogometnega spektakla med seboj pomerili tudi mladi igralci Slovenije in Češke (U-21). Bistveno več so pokazali Čehi in povsem zasluženo visoko slavili z 1:5, v uteho našim mladim igralcem pa velja omeniti, da gre za povsem novo reprezentanco, ki je prvič zaigrala skupaj.
Gospodarstveniki
v «V« |
uspešnejši od novinarjev in športnih delavcev
Sicer pa so ponedeljkov do-
godek, ki je bil v prvi vrsti humanitarnega značaja, saj so se zbirala sredstva za defibrilator, sredstva od vstopnine pa so bile namenjena ŽNK Dornava, začinili tudi novinarji, gospodarstveniki in športni delavci Ptuja in okolice. Le-ti so se namreč pomerili med seboj v srečanjih, ki so trajala 15 minut. Čeprav na tovrstnih obračunih rezultat nikoli ni v ospredju, velja omeniti, da so največ znanja pokazali gospodarstveniki našega območja.
Rezultati: Novinarji - Gospodarstveniki 2:2, Športni delavci - Novinarji 3:2, Gospodarstveniki - Športni delavci 1:0.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Novinarji so tokrat potegnili krajšo ...
Futsal • 2. SFL
Ekipa športnih delavcev
Golob prinesel zmago »petelinom«
Tomaž - Zavrh Selce 3:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Rob (3), 2:0 Rob (21), 2:1 David Golob (23), 2:2 Grajfo-ner (24), 3:2 Robert Golob (28). Tomaž: Marin, Vrbanič; Miklašič, R. Majcen, R. Golob, Piberčnik, Rob, Mar, Belšak, Strmšek. Trener: Marjan Magdič
V derbiju začelja 2. SFL je
okrog 70 gledalcev na Harde-ku videlo slab 1. in precej boljši 2. polčas. Igra se je najbolj razživela po znižanju Zavrha na 2:1 in priložnosti so se vrstile na eni in drugi strani. Ob izteku 24. minute so gostje izenačili na 2:2. Do konca tekme sta ekipi kar tekmovali, katera bo zapravila več priložnosti, pohvaliti pa je treba oba vratarja,
ki sta sestavila nekaj čudežnih obramb. V zadnji minuti so futsalerji Zavrha zaigrali z vratarjem v polju in si priigrali lepo priložnost, ki pa jo je zaustavil Vrbanič. To je bila druga prvenstvena zmaga »petelinov«.
REZULTATI 14. KROGA: KMN
Slovenske Gorice - KMN Velike Lašče 6:5 (2:2), KMN Benedikt - KMN Nazarje Glin 1:6 (1:3), KMN Tomaž
- Zavrh Selce Masind 3:2 (1:0), Viktorbit eBlagajna - Kebelj Mibus Prevozi 4:2 (2:0), Maribor Branik - Kix Ajdovščina 9:4 (4:1).
1.	NAZARJE GLIN	13	8	3	2	55:30	27
2.	KEBELJ MIBUS	13	8	2	3	62:47	26
3.	BENEDIKT (-1)	13	8	1	4	45:43	24
4.	VIKTORBIT	13	8	0	5	57:54	24
5.	SLOV. GORICE	12	7	0	5	64:57	21
6.	VELIKE LAŠČE	13	5	2	6	57:53	17
7.	AJDOVŠČINA	13	5	1	7	41:47	16
8. WEBER
12 4 2 6 50:55 14
9.	MARIBOR BR. 13 3 3 7 48:60 12
10.	ZAVRH SELCE 12 3 1 8 39:51 10
11.	KMN TOMAŽ 13 2 3 8 42:63 9
UK
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 19. KROGA: Šmartno - Jeruzalem Ormož, Cimos Koper - Gorenje, Ribnica Riko hiše - Slovenj Gradec, Celje Pivovarna Laško - Loka, Trimo Trebnje - Slovan, Maribor Branik - Krka.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 17. KROGA: Krka - Mercator Tenzor Ptuj (igra se v torek, 15. 2., ob 18.00), Veplas Velenje - Celje Celjske mesnine, Mlinotest Ajdovščina - Žalec, Piran - Zagorje GEN I.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 13. KROGA: Krško - Velika Nedelja Carrera Optyl, Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško B, Grosuplje - Ajdovščina, Škofljica - Sevnica, Sviš Pekarna Grosuplje- Mokerc Ig, Alples Železniki - Grča Kočevje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
PARI 14. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Brežice (v soboto ob 19.30), Drava Ptuj - Radeče Mik Celje (v petek ob 19.30), Pomurje - Dol TKI Hrastnik, Dobova - Arcont Radgona.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 13. KROGA: Kema Puconci - NTK Ptuj, Krka - Finea Maribor, Tempo - Sobota.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 13. KROGA: NTK Ptuj - Fužinar Interdiskont (sobota ob 17.00 v športni dvorani Mladika), Ljubljana - Muta, Arrigoni - Logatec.
3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
12. KROG: Kajuh Slovan - Šternmatik Cirkovce (v soboto ob 10.00), Vesna - Šternmatik Cirkovce (v soboto ob 16.00).
Odbojka
3. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD 2
PARI 14. KROGA: AC Prstec Ptuj - Turbina 3:0 (tekma je bila odigrana v sredo), ZM Ljutomer - Galeja, Maribor - Nova KBM Branik II.
Nogomet
PRIJATELJSKE TEKME
V	soboto bodo nogometaši Aluminija gostovali v Murski Soboti, kjer se bodo ob 15.00 pomerili z domačo Muro 05, nogometaši ptujske Labod Drave bodo v Štorah igrali s Šoštanjem ob 17. uri.
Futsal
V	nedeljo se bo nadaljevalo državno prvenstvo v futsalu za članice. ŽNK Dornava bo nastopila na turnirju v Murski Soboti.
Rekreativno tekmovanje v odbojki
Športno društvo Šikole organizira rekreativno tekmovanje v odbojki. Tekmovanje bo potekalo v večnamenski dvorani v Cirkovcah, v soboto, 12. februarja 2011, od 14. ure naprej. Dovoljene so mešane ekipe (6 igralcev v polju). Način igranja bo odvisen od števila prijavljenih ekip in bo dogovorjen pred pričetkom turnirja. Najboljšim bodo podeljene praktične nagrade in pokali.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Ivana obtičala v četrtfinalu
V	nedeljo je v organizaciji NTK PPK Rakek v Cerknici potekal 3. slovenski namiznoteniški tour za člane in članice. Tekmovanja se je udeležilo malo igralcev (38) in igralk (22). Barve NTK Ptuj sta zastopali Ivana Zera in Vesna Terbuc. Vesna je doživela dva poraza v skupini, in sicer sta jo premagali Ana Verdinek (0:3) in Jana Ludvik (0:3). Uspešnejša je bila Ivana, ki je v skupini osvojila prvo mesto, saj je bila boljša od Tja-še Založnik (3:0), Anje Garmut (3:1) in Tjaše Jerkič (3:0). Ivana je nato v prvem krogu glavnega turnirja premagala Sanjo Smiljanič iz Logatca 4:1, nato pa v četrtfinalu izgubila z Manco Fajmut iz Fužinarja 1:4 in bila tako uvrščena od 5. do 8. mesta. Prvo mesto je osvojila Natalija Lužar iz Ljubljane.
V	moški konkurenci je prvo mesto osvojil Uroš Slatinšek (Krka), ki je v četrtfinalu premagal tudi Gregorja Zafoštnika (Finea Maribor).
Luka Krušič na Češkem
Skozi minuli teden je na Češkem potekalo mednarodno odprto prvenstvo za mladince in kadete. V izbrani mladinski vrsti Slovenije je nastopil tudi Luka Krušič, član NTK Ptuj.
V posamični konkurenci je Luka nastopil v predtekmovalni skupini, vendar mu ni uspela uvrstitev na glavni turnir. V prvem dvoboju je izgubil proti Benediktu Dudu iz Nemčije 0:3, v drugem je bil od njega boljši Poljak Michal Bankosz (2:3). V igri dvojic je slovenski par Luka Krušič - Ludvik Peršolja izgubil 2:3 proti romunskemu paru Szilard Kanabe -Lucian Munteanu.
Prav tako je Luka nastopil v ekipnem delu, kjer je mladinska reprezentanca Slovenije najprej izgubila proti Romuniji (0:3), nato pa so naši reprezentanti ugnali Češko (3:1) in Slovaško B (3:1). V nadaljevanju tekmovanja je Slovence izločila druga ekipa Rusije (1:3).
Danilo Klajnšek
Športnik leta MO Ptuj za leto 2010	.
Najboljša priznanje
Mina Markovic in Dejan Zavec, za življenjsko delo Tomislavu Džankiču
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja za najboljše klube so v moški konkurenci prejeli KK Perutnina Ptuj, Golf klub Ptuj in Boks klub Ring Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Za najboljše ženske ekipe so bile razglašene NTK Ptuj, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in KK Drava Ptuj.
Nadaljevanje s strani 1
Sledile so podelitve nagrad v različnih kategorijah, največ pozornosti pa je bilo razumljivo namenjene najboljšim ekipam in posameznikom v MO Ptuj v lanskem letu ter podelitvi nagrade za življenjsko delo. Slednjo je zasluženo prejel Tomislav Džankic, ki se z namiznim tenisom ukvarja že več kot 50 let, leta 1974 pa je bil tudi eden od začetnikov organiziranega igranja namiznega tenisa na Ptuju. »Ta nagrada mi pomeni zares veliko. V vseh teh letih sem treniral veliko generacij, a prav v letu 2010 je Namiznoteniški klub Ptuj dosegel najboljše rezultate. Namizni tenis je dokazano ena izmed najbolj zahtevnih športnih panog, pri kateri je za uspeh potrebnih veliko treningov, odpovedovanj ... Sam za svoje delo nikoli nisem prejel dinarja, marke ali evra plačila, pa mi kljub temu ni žal nobene minute, ki sem jo vložil v ta šport. Sicer sem iz leta v leto
spremljal te prireditve in tudi danes sem z veseljem zaploskal vsem dobitnikom nagrad; vsi se morajo za svoje uspehe zelo truditi,« je povedal Tomislav Džankic, ki je še vedno strokovni vodja NTK Ptuj, dva krat na teden pa svoje bogato znanje še vedno prenaša na najmlajše.
Namiznoteniški klub Ptuj je bil v sredo nasploh eden izmed najbolj nagrajenih klubov,
saj je bil med drugim deležen tudi nagrade za najboljšo žensko ekipo. Le-ta je v lanski sezoni v sestavi Vesna Rojko, Vesna Terbuc in Ivana Zera osvojila 4. mesto v 1. državni ligi, Vesna Rojko pa si je z odličnimi igrami prislužila poziv v državno reprezentanco. Ob tem je povedala: »V lanski sezoni smo se res zelo potrudile in se na koncu veselile 4. mesta v Sloveniji. Nagrade smo zelo vesele, saj mislim, da smo si naziv najboljše ekipe zaslužile z zavzetim delom.« Za igralkami namiznega tenisa so se zvrstile rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in kegljavke KK Drava Ptuj.
Med moškimi ekipami je na vrhu pristala ekipa Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki je v lanski sezoni zabeležila kar 19 etapnih zmag (najpre-stižnejša je bila zmaga Mateja Mugerlija na dirki Zagreb-Ljubljana), njihovi kolesar Robert Vrečer pa je slavil na dirki po Slovaški in na dirki Is-tarsko prolječe. Skupno so kolesarji KK Perutnina Ptuj lani
na kolesih opravili več kot 250 tisoč kilometrov. »Že dober avto bi imel pri teh opravljenih kilometrih probleme. Mi smo na srečo dobro vzdrževani in servisirani,« se je pošalil Matej Marin, eden od najiz-kušenejših mož članske ekipe, ki obljublja, da bodo podobne rezultate poskušali doseči tudi v novi sezoni, ki je tik pred vrati. »Nagrada je dodatno priznanje za odlične dosežke naše ekipe v lanski sezoni. V klubu smo dobro delali in med nami kolesarji je bila dobra energija, kar se je konec koncev tudi odražalo na odličnih rezultatih,« je dodal Robert Vrečer, ki je lani nanizal 12 etapnih zmag. Drugo in tretje mesto sta osvojila Golf klub Ptuj in Boks klub Ring Ptuj.
V konkurenci posameznikov
dvoma ni bilo, saj je 1. mesto prepričljivo pripadlo našemu superšampionu Dejanu Za-vcu, ki ga v petek, 18. 2., čaka tretja obramba naslova svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. »Vesel sem, da so me izbrali za najboljšega tudi v lastnem okolju. To mi veliko pomeni, saj je konec koncev vseeno, ali si izbran v malem ali velikem kraju. Na Ptuju je zadeva še toliko bolj prisrčna.« Za njim se je uvrstil kolesar KK Perutnina Ptuj Robert Vrečer, na tretjem mestu pa je pristal Tadej Toplak, naš odličen tekmovalec v tajskem boksu. Slednji je lani pod taktirko trenerja Matjaža Tomažina osvojil tudi bronasto medaljo na SP na Tajskem.
V konkurenci deklet je prišlo letos do spremembe na
vrhu: lanska in predlanska zmagovalka Nina Kolarič ter drugouvrščena Mina Marko-vič sta letos zamenjali mesti. Mina si je naziv športnice leta 2010 v MO Ptuj prislužila z 2. mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in osvojeno zlato medaljo na EP v kombinaciji (težavnostno, balvansko in hitrostno plezanje). »Zahvalila bi se za ta naslov, ki je na nek način logična posledica mojih dobrih rezultatov v lanski sezoni. Vesela sem tega priznanja, ob tem pa bi se rada zahvalila Mestni občini Ptuj, da spremlja športno plezanje na Ptuju in tudi moje rezultate.« Atletinja Nina Kolarič je imela v lanskem letu veliko težav s poškodbo gležnja, zato je letos osvojila 2. mesto, tretja je bila mlada judoistka Urška Urek članica JK Drava Ptuj.
Prireditev je bila nekoliko okrnjena zaradi odsotnosti obeh najboljših posameznikov, Dejana Zavca in Mine Marko-vič, ki zaradi zadržanosti nista bila prisotna na sami prireditvi, zato smo si lahko v dvorani Gimnazije Ptuj ogledali le slikovni in zvočni prispevek obeh nagrajencev. Zato pa so skoraj dvourno prireditev s svojim nastopom obogatili odlična vokalno-instrumental-na skupina Crescendo, mladi plesni par Plesnega kluba Samba Ana Ekart in Nejc Fir in plesna skupina Mambo.
Jože Mohorič, David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja za najboljše športnike MO Ptuj v letu 2010 sta prejela Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj) in Tadej Toplak (Muay-Thai Gym Ptuj). Dejan Zavec se v Nemčiji pripravlja na naslednji dvoboj.
Prejemniki priznanj na prireditvi Športnik leta v MO Ptuj:
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa:
-	Tomislav Džankic (Namiznoteniški klub Ptuj) Najboljše športnice:
1.	Mina Markovič (Plezalni klub 6b Ptuj)
2.	Nina Kolarič (Atletski klub CP Ptuj)
3.	Urška Urek (Judo klub Drava Ptuj) Najboljši športniki:
1.	Dejan Zavec
2.	Robert Vrečer (KK Perutnian Ptuj)
3.	Tadej Toplak (Klub tajskega boksa Muai-Thai Gym Ptuj)
Najuspešnejše ženske ekipe:
1.	Namiznoteniški klub Ptuj
2.	Ženski rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj
3.	Kegljaški klub Drava Ptuj Najuspešnejše moške ekipe:
1.	Kolesarski klub Perutnina Ptuj
2.	Golf klub Ptuj
3.	Boks klub Ring Ptuj Najboljši trenerji:
-	Marjan Kelner (KK Perutnina Ptuj)
-	Zlatko Kostanjevec (Strelski klub Ptuj)
-	Urška Rojko (NTK Ptuj)
-	Matjaž Tomažin (Klub tajskega boksa Muai-Thai Gym Ptuj)
Državni prvaki: članice:
-	Sabina Kolednik (KBV Ptuj)
-	Adriana Korez (KBV Ptuj) člani:
-	Matic Bedenik Raušl (KBV Ptuj)
-	Filip Janžekovič (KBV Ptuj)
-	Izidor Janžekovič (KBV Ptuj)
-	Marko Makovec (BK Ring Ptuj)
-	Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj)
mladinke:
-	Vesna Rojko (NTK Ptuj)
-	Ivana Zera (NTK Ptuj) mladinci:
-	Tilen Abraham (KBV Ptuj)
-	Luka Vindiš (KBV Ptuj)
-	Anej Štrafela (KBV Ptuj) Zaslužni športni delavci:
-	Eva Grabner (Plavalni klub Terme Ptuj)
-	Daniel Henghelman (Planinsko društvo Ptuj)
-	Sebastjan Kolednik (Judo klub Drava)
-	Robert Petrovič (NK Podvinci)
-	Boštjan Pihler (KK Perutnina Ptuj)
-	Andrej Rebernišek (ŠD Grajena)
-	Robert Šimenko (Strelski klub Ptuj)
-	Stanko Šoštarič (KMN Poetovio)
-	Edvard Štegar (KBV Ptuj)
-	Zdravko Šušanj (Kegljaški klub Drava Ptuj
-	Marjan Valenko (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj)
-	Jasna Zajšek (ŽOK Ptuj)
-	Antun Zagoranski (AMD Ptuj)
-	Silva Žuran (Vrtec Ptuj)
Priznanja za dosežke na področju športa invalidov:
-	Marjan Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj)
-	Mitja Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj)
Priznanja za dosežke v veteranskem športu:
-	Vekoslava Gojčič (Golf klub Ptuj)
-	Dušan Koren (AK Cestno podjetje Ptuj)
-	Silvo Lavrič (Golf klub Ptuj)
-	Miro Prstec (AK Cestno podjetje Ptuj)
-	Marija Toplak (Golf klub Ptuj) Najboljša srednja šola:
-	dijaki (Gimnazija Ptuj)
-	dijakinje (Gimnazija Ptuj) Priznanje na področju športa otrok:
-	Vrtec Ptuj
Mitja in Marjan Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj) sta prejela priznanje na področju športa invalidov.
Športne novičke
Plavanje •
DP v Ljubljani: šest finalov za Ptujčane
Na bazenu Tivoli v Ljubljani je od 3. do 6. februarja potekalo zimsko združeno državno prvenstvo v plavanju. Tekmovanje je potekalo pod okriljem Plavalne zveze Slovenije, organizirali pa so ga kar trije klubi: Olimpija, Ilirija in Ljubljana. V kratkem, 25-metrskem bazenu je nastopilo kar nekaj naših najboljših plavalcev, ki so dosegli dobre rezultate.
PK Terme Ptuj je imel na DP pet predstavnikov: Aljaža Puža, Tima Vidoviča, Nušo Šerbec, Urško Bu-tolen in Loro Grobelšek. Od slednje je trener Jure Rozman največ pričakoval, a je imela smolo z boleznijo, tako da je priplavala le do enega finala (na 50 metrov hrbtno). Z dvema finaloma je lep uspeh dosegla Nuša
Šerbec, ki se je med najboljše prebila na 50 in 100 metrov prsno. Najbolj pozitivno je presenetil Tim Vido-vič, ki je le za malo zgrešil bronasto medaljo na 200 metrov prsno in je v kadetski kategoriji osvojil 4. mesto. 14-letni tekmovalec si je priplaval še peti mesti na 50 in 100 metrov prsno.
Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj: »V klubu smo zadovoljni, saj je večina naših plavalcev in plavalk vsaj v kakšnih disciplini izboljšala svoj osebni rekord, kar je bil tudi osnovni cilj. Imamo kar nekaj finalnih nastopov, odlično je plaval predvsem Tim Vidovič. Več smo v klubu pričakovali od Lore Grobelšek, ki pa jo je ustavila bolezen.«
Ptujski plavalci in plavalke se lahko pohvalijo z dobrim začetkom tekmovalne sezone 2011, saj so na različnih mitingih skupno osvojili že kar štirinajst medalj.
David Breznik
Odbojka • 3. DOL (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Galeja -AC Prstec Ptuj 1:3, Nova KBM Branik II. - ZM Ljutomer 3:0, Formis II. -Maribor 3:0.
1. AC PRSTEC PTUJ	12	11	1	32
2. NOVA KBM BRANIK II.	11	10	1	30
3. GALEJA	11	7	4	20
4. TURBINA	12	6	6	16
5. FORMIS II	12	4	8	12
6. ZM LJUTOMER	11	1	10	6
7. MARIBOR	11	1	10	3
Ženski Odbojkarski klub AC Prstec Ptuj je v razmiku nekaj dni odigral zadnji dve prvenstveni tekmi, v katerih je vknjižil dve pričakovani zmagi. Ptujčanke so najprej s 3:1 v nizih v Mariboru premagale Galejo. Na tej tekmi je trenerka Jasna Gajšek dala priložnost nekaterim igralkam, ki manj igrajo, tako da so domačinke celo dobile drugi niz. Zares zanimiv je bil le četrti niz, ki so ga Ptujčanke dobile na razliko 27:25.
V zadnji tekmi rednega dela prvenstva so Ptujčanke v sredo vnaprej odigrale srečanje s Turbino. Na hiter način so prišle do nove zmage, saj so zmagale s 3:0 v nizih.
Čez dober teden sledi nadaljevanje prvenstva v končnici, kjer se bodo najboljše ekipe iz rednega dela pomerile za napredovanje v višjo ligo.
DB
Tenis • 1. Zimska liga
REZULTATI 7. KROGA: Hiša Kager - TK Šumari 2:1 (Kreutz - Gojčič 9:6, Komar - Plajnšek 7:9, Kreutz/ Komar - Plajnšek/Gregorec 9:6), Hortikultura - TC Goja 2:1 (Urbič -Horvat 9:3, Škrinjar - Sternad 9:4, Škrinja r/Kreševič - Horvat/Sternad
7:9), Trgovine Jager - TK Gorišnica 3:0 (b. b.).
Ekipa Hiše Kager je z zmago proti ekipi Šumari obdržala vodstvo na lestvici, približala pa se jim je ekipa Trgovine Jager, katerih tekmecev (TK Gorišnica) ni bilo na tekmo. Holtikul-tura je v lepi in napeti tekmi tesno premagala ekipo TC Goja.
	Igre gemi
1. HIŠA KAGER	14 143
2. TRGOVINE JAGER	13 130
3. TC GOJA	10 122
4. HORTIKULTURA	9 118
5. TK ŠUMARI	6 108
6. TK GORIŠNICA	2 60
2. liga: pari 7. kroga: 12. 2., ob	
8.30: Veterani - TK Skorba Gad, TK Skorba - Ciis Ptuj; ob 11.45: TK Štraf
-	PSS Ptuj.
Bowling •
Podjetniška liga
REZULTATI 3. KROGA: Elektro Maribor - Boxmark Team 8:0, Tames - VGP Drava 7:1, Talum - Čisto mesto Ptuj 4:4, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj 3:5, Ilkos Candles - MP Ptuj, d. o. o. 4:4, Mestna občina Ptuj
-	PSS. Prosta je bila ekipa DaMoSS.
1.	SAŠKA BAR	3	16	159,4
2.	RADIO - TEDNIK PTUJ	3	14	155,6
3.	ELEKTRO MARIBOR	3	14	142,4
4.	TAMES	3	13	169,6
5.	POD. ZA STAN. STORITVE	2	12	156,7
6.	ILKOS CANDLES	2	12	152,7
7.	VGP DRAVA	3	11	164,9
8.	TALUM	3	11	158,6
9.	MESTNA OBČINA PTUJ	2	9	165,3
10.	ČISTO MESTO PTUJ	3	9	139,3
11.	DAMOSS	2	8	155,8
12.	MP PTUJ D.O.O.	2	7	155,1
13.	BOXMARK TEAM	3	0	116,6
JM
Šahovski kotiček
Kako hitro je minil čas od zadnjega slovesa našega Slavka Ivanoviča, ki ga je v petek, 14. januarja, k večnemu počitku na ptujskem rogoz-niškem pokopališču pospremila nepregledna množica ljudi. Pa vendar, brez toplih misli na Slavka še danes ne mine dan.
»Ali Slavka ne bo na tekmo?« smo se spraševali na 18. turnirju samostojnosti lani, 19. decembra, na strelišču v Mladiki? »Verjetno ne, nekaj boleha in slabo se počuti,« je dejal nekdo. Nihče niti pomislil ni, da je hudo bolan in da smo ga zadnjikrat
videli pred nekaj dnevi, ko je zbral darila sponzorjev za najboljše strelce turnirja, katerega pobudnik je bil prav sam pred 18 leti.
V	sredo zvečer smo nemo zrli drug v drugega in nismo verjeli, da Slavko ne bo nikoli več z nami. Bil je naš član, tekmovalec, idejni vodja in velik motivator.
Za strelski šport se je navdušil že davnega leta 1954 pri Strelski družini Marko Oreškovič v Zadru. Kot mladega oficirja ga je službena obveznost zanesla v Varaždin, kjer se je leta 1956 včlanil v Strelsko družino Toneta Tomšiča. Ko je leta 1963 prišel na Ptuj, je najprej postal član SD Železničar, a je že sedem let kasneje ustanovil SD Jožeta Lacka in bil tudi njen dolgoletni predsednik.
Po osamosvojitvi Slovenije se je v strelskem športu stanje poslabšalo. Prenehale so delovati mnoge strelske družine v tedanji občini Ptuj. Slavko pa je bil vedno znova korak pred časom, zato je s somišljeniki ustanovil novo strelsko družino Ptuj, ki se danes imenuje Strelski klub Ptuj. Poznali smo ga kot dobrega organizatorja in odličnega strelca, saj je v športni karieri osvojil številne naslove zmagovalca na raznih turnirjih, trobojih republik in raznih državnih prvenstvih. Leta 2009je osvojil še naslov državnega veteranskega prvaka Slovenije z zračno pištolo v Ljubljani. Bil je tudi trener streljanja in sodnik državnega ranga.
Za svoje aktivnosti pri razvoju strelskega športa je prejel številne pohvale in priznanja, med katerimi velja omeniti: -plaketo Občinske strelske zveze Ptuj, -plaketo Republiške strelske zveze Ljubljana, -priznanje ZTKO Ptuj,
- Bloudkovo bronasto, srebrno in zlato značko. Dragi Slavko, za tabo bo v Strelskem klubu Ptuj nastala velika praznina, ki nas bo vedno spominjala na Tvoj prispevek pri razvoju SK Ptuj. Pogrešali te bodo tudi in predvsem mladi strelci in strelke, ki si jih navduševal in jim dajal prve nasvete za ta šport. Znal si jih vzgajati in prepričati, kako plemenita in koristna je ta športna disciplina, predvsem za odraščajočo mladino, saj strelec ne tekmuje z drugim strelcem, ampak sam s seboj.
Vsi, ki smo te poznali se ti zahvaljujemo za vso tvojo skrb in pomoč, ki si jo tako nesebično razdajal v klubu ravno takrat, ko smo jo najbolj potrebovali. Obljubljamo ti, da bomo še naprej uresničevali in skrbeli za tvoje številne posrečene ideje, ki bodo živele še dolga leta. Ravno tako kot boš v naših srcih večno živel tudi sam!
V	imenu ptujskih strelcev,
Franc Simonič
Na območnem prvenstvu trije ekipni naslovi šahistom iz OŠ Gorišnica
V organizaciji Zavoda za šport Ptuj se je 3. februarja v OŠ Hajdi-na odvijalo območno ekipno tekmovanje osnovnih šol v šahu. Tekmovanje je potekalo ločeno za dekleta in fante v dveh starostnih skupinah, in sicer do 12 in do 15 let. Med 30 ekipami iz Podravja jih je bilo kar 23 s ptujskega območja iz osmih osnovnih šol.
Najuspešnejši so bili mladi šahisti iz OŠ Gorišnica, saj so osvojili naslove prvakov v obeh starostnih kategorijah za dekleta ter do 15 let za fante. Edino v kategoriji fantov do 12 let so morali priznati premoč ekipi iz Cirkulan/Zavrča in so osvojili drugo mesto. Od petih šol iz mestne občine Ptuj so se tekmovanja udeležile le tri. S kar petimi ekipami je sodelovala OŠ Destrnik/Trnovska vas, ki je osvojila 3. mesto v konkurenci deklet in fantov do 15 let. Tretja je bila tudi ekipa deklet do 12 let iz Cirkulan/Zavrča ter ekipa fantov do 12 let iz Ljudskega vrta. Šahisti OŠ Mladika so nastopili le v konkurenci fantov do 15 let in osvojili odlično 2. mesto. Pohvalo si zasluži domačin tekmovanja, OŠ Hajdina, ki je v dveh starostnih kategorijah nastopila s po dvema ekipama. Od skupaj 12 možnih medalj jih je kar 10 odšlo v vitrine različnih osnovnih šol s ptujskega območja, kar kaže na izredno dobro delo mentorjev po krožkih. Nekaj posameznikov in posameznic v ekipah z medaljami redno obiskuje tudi mladinsko šolo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, ki jo vodi priznani MM Danilo Polajžer. Uspehi ob dobrem sodelovanju in strokovnem delu nikakor ne morejo izo-stati, zato pričakujemo dobre uvrstitve tudi na državnem prvenstvu, ki bo 12. marca in kamor so se uvrstili območni prvaki. Sodniški del je vzorno kot že nič kolikokrat opravil mednarodni šahovski sodnik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Boris Žlender.
Nosilci medalj po kategorijah:
dekleta do 12 let: 1. OŠ Gorišnica 2. OŠ Anice Černejeve 3. OŠ Cirkulane/Zavrč
fantje do 12 let: 1. OŠ Cirkulane/Zavrč 2. OŠ Gorišnica 3. OŠ Ljudski vrt
dekleta do 15 let: 1. OŠ Gorišnica, 2. OŠ Gustava Šiliha Laporje 3. OŠ Destrnik/Trnovska vas
fantje do 15 let: 1. OŠ Gorišnica 2. OŠ Mladika 3. OŠ Destrnik/ Trnovska vas
Silva Razlag
Strelstvo • Pokal SZS
Strelci Miklavža že			SD Železniki DSBV Izola	1085 1078	30 28
slavijo naslov			SD Trzin	1075	24
prvakov			SD Domžale SD Kidričevo	1073 1073	21 24
V soboto je v Ljubljani, v organi-			SD Gorenja vas	1058	18
zaciji SD 1956 iz Trbovelj, potekal			SD IX. korpusa Piran	1041	8
4. turnir članskih DL, v nedeljo pa še			SD Moris Kočevje	711	10
tekmovanje 4. kroga državnih mla-			Posamični rezultati strelcev:		
dinskih lig.			1. Rožle Repič, Kamnik,		380 (1.)
1. A-liga pištola			2. Cvetko Ljubič, Sl Konjice, 7. Božidar Kolarič, Dornava,		380 (2.) 371
Ekipni rezultati:	krogi	točke	9. Staša Simonič, Dornava,		369 (16.)
SD Jožeta Kerenčiča	1137	60	14. Jurček Lamot, Kidričevo,		365 (18.)
SD Grosuplje	1128	34	17. Jernej Peteršič, Dornava,		362 (30.)
SD Marok Sevnica	1124	28	23. Matevž Mohorko, Kidričevo		355 (20.)
SK Brežice	1120	36	27. Uroš Mohorko, Kidričevo,		353 (12.)
SD Duš.Pož. Rečica	1113	41			
SD Štefana Kovača	1105	31	1. B-liga puška		
SD Olimpija	1100	15	Ekipni rezultati:	krogi	točke
SD Juršinci	1098	19	1. SD 1956 Trbovlje	1160	57
SD Mrož Velenje	1096	12	2. SD Trzin	1150	31
SK Petlja Ptuj	1095	23	3. ŠD Črenšovci	1148	40
SD Kopačevina	1084	24	4. SD Postojna	1142	19
SD Vremščica	1040	5	5. SD Mesto Ljutomer	1142	32
Posamični rezultati strelcev:			6. SD Kovinar Ormož	1142	32
1. Blaž Kunšek, Marok Sevnica		375 (3.)	7. SD Mrož Velenje	1137	21
2. Srečko Vidmar, Brežice,		384 (1.)	8. SD TS Ormož	1136	19
5. Boštjan Simonič, Jožeta Kerenčiča,		377 (2.)	9. SD Leskovec	1130	7
6. Aleksander Ciglarič, Jožeta Kerenčiča, 380 (7.)			10. SD Triglav Javornik	1130	33
10. Majda Raušl, Petlja Ptuj,		374 (5.)	11. SD Juteks Žalec	1121	14
13. Simon Simonič, Jožeta Kerenčiča,		373 (6.)	12. SD Tabor Ježica	1116	23
17. Ludvik Pšajd, Juršinci,		372 (15.)	Posamični rezultati strelcev:		
23. Rok Pučko, Juršinci,		368 (26.)	1. Tomi Sobočan, Črenšovci,		390 (7.)
24. Robert Šimenko, Petlja Ptuj		366 (35.)	2. Jernej Adlešič, Trzin,		390 (6.)
			8. Jan Šumak, Kovinar Ormož,		385 (11.)
1. B-liga pištola			15. Barbara Muhič, TS Ormož,		382 (31.)
Ekipni rezultati:	krogi	točke	16. Rok Šumak, Kovinar Ormož		380 (24.)
SD Kamnik	1109	57	23. Anton Novak, TS Ormož,		377 (38.)
SD Slovenske Konjice	1109	49	25. Boris Hergula, TS Ormož,		377 (34.)
SD Dornava	1102	20	26. Petra Vernik, Kovinar Ormož,		377 (32.)
SD Škofja Loka	1100	34	Simeon Gönc		
Planinski kotiček
Srečanje dijakov in študentov na Okrešlju in Savinjskem sedlu
26 in 27. 2. 2011
Pokrajinski odbor mladinskih odsekov Podravja in Pomurja vabi v soboto in nedeljo, 26. in 27. februarja, na Okrešelj in Savinsko sedlo. Zbrali se bomo v soboto, 26. 2., ob 6.00 zjutraj v Slovenski Bistrici (parkirišče pred nakupovalnim centrom) in se porazdelili po avtomobilih.
V	Logarski dolini bomo oprtali opremo in se peš odpravili proti Okrešlju, ki je približno uro in pol hoda odmaknjen navkreber. Prečili bomo strugo Savinje pod vznožjem slapa Rinka ter se po markirani poti odpravili do Frischaufovega doma na Okrešlju. Ko prispemo na kočo, se bomo nastanili in lahko pričeli s spoznavanjem in druženjem. Sledila bo tudi tura na Savinjsko sedlo cca. 2 uri hoje od doma. Ob vrnitvi pa nas čaka večerja; za pijačo poskrbimo sami.
V	nedeljo se po zajtrku odpravimo proti Savinjskemu sedlu, morda Turškemu žlebu (odvisno od razmer). Predvidoma smo s ture v koči okoli 13. ure, kjer imamo še kosilo - enolončnica. Sledi sestop v dolino. Vrnitev v poznih popoldanskih urah.
OBVEZNA OPREMA: dereze, cepin, lavinska oprema, zimska po-hodniška oprema; turni smučarji pa tudi čelado. Hrano za prvi dan, in priboljške za na ture. Za spanje pa veljavno planinsko izkaznico ter spalno vrečo/rjuho (oz. doplačilo 2,5 € na koči).
CENA: 20 € za mlade do 26 let (dijake in študente) + prevoz 30 € za ostale + prevoz
Vključena je večerja, nočitev, zajtrk in kosilo. PRIJAVE: Aleš Pere-tin, na 040 701 708 ali alpesp@siol.net do srede, 23. februarja 2011. Število udeležencev je omejeno na 20! Ob prijavi sporoči, če imaš prevoz oz. koliko jih lahko vzameš zraven. Poskusili se bomo čim bolj racionalno porazdelit po avtomobilih. Izlet bo v vsakem vremenu. Ture bomo prilagodili razmeram in udeležencem!
Vodja srečanja: Aleš Peretin, PD Fram
Zimsko potepanje po Pohorju
ČRNI VRH - 1543 M
Ljubitelji narave in pohodništva: v soboto, 26. 2., se bomo podali na najvišji vrh Pohorja - Črni vrh. Izhodišče pohoda bo v Mislinji. Pot ne bo zahtevna, čeprav je še zmeraj koledarska zima. V primeru no-vozapadlega snega pa prav tako ni težav glede hoje. Čaka nas slabe tri ure lahke hoje in med potjo se nam na ogled postavijo posamezne pohorske kmetije. Na vrhu se nam odpre pogled na bližnje Kamniško-Savinjske Alpe, ki so skoraj na »dosegu roke«. Oko pa seže tudi daleč na avstrijsko stran.
Z najvišjega pohorskega vrha nas bo pot vodila do pol ure oddaljene Ribniške koče. Od tu lahko opravimo še skok na bližnji Jezerski vrh. Na koči bo mogoče dobiti topel obrok ali čaj. Kak priboljšek in topel napitek je želen v nahrbtniku med potjo. Po počitku in okrepčilu nas čaka še spust do izhodišča in vrnitev domov.
Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje ...).
Prijave za izlet sprejemamo do torka, 22. 2., v času uradnih ur na sedežu Planinskega društva Ptuj ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Cena izleta je 10 € in vključuje prevoz, organizacijo in vodenje. Izlet vodi Miran Ritonja.
Vitomarci • Zmaga na 19. Gradovih kralja Matjaža
Najbolj navdušili »vitomarški smrkci«
Zadnji januarski vikend je v Podpeci v Črni na Koroškem potekala tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža, na kateri ekipe tekmujejo v postavljanju snežnih umetnin. Tokrat se je med seboj pomerilo 86 moštev, med njimi tudi Glažeki iz Vitomarcev, ki so s svojo hiško za smrkce postali zmagovalci po mnenju občinstva.
29. januarja je skupno 585 graditeljev iz vse Slovenije, pa tudi iz sosednje Avstrije, od 10. do 16. ure iz vnaprej pripravljenega umetnega in nekaj naravnega snega, ledu in šib ustvarjalo skulpture. Te so večinoma predstavljale gradove (letos se je zgradil celo 1000. v zgodovini prireditve), podobe
kralja Matjaža in Alenčice, ogledati pa si je bilo mogoče tudi podobo Turka, ki je prišel iskati skriti zaklad, hobotnice Paul, piva, koktajla, traktorja, »jugeca« ... Nastala je tudi hiška risanih junakov smrkcev, katere avtorji so bili Glažeki iz Vitomarcev, ki so po izboru občinstva naredili najlepšo stvaritev.
V njihovi ekipi je bilo osem članov, večina jih prihaja iz Društva mladih Vitomarci, njihova povprečna starost pa je bila 25 let.
»Na tej prireditvi smo sodelovali tretjič, lani smo prav tako dosegli isto nagrado, torej 1. mesto po izboru obiskovalcev. Tudi tokrat smo se odločili
Foto: PA
Letos je nastal že 1000. grad v zgodovini prireditve.
sodelovati zaradi druženja in zabave na snegu. Prva nagrada nam tudi letos pomeni veliko, saj pokaže odziv gledalcev,« je povedal eden izmed glaže-kov, Tadej Hrga.
Ker so do zdaj vsako leto izdelali grad, ki je bil po obliki podoben ptujskemu, so letos zgolj iz radovednosti
postavili domovanje smrkcev (torej gobo), oblekli pa so tudi kostume in tako napovedali pričetek letošnjega pusta.
Snežno hiško so na koncu tudi pobarvali, še prej pa so se z gradnjo precej namučili: »Najprej smo postavili ogrodje, se pravi stene, kar je potekalo dokaj hitro, več časa pa smo porabili s streho, ki so jo podpirale smrekove veje, saj je bilo v gobo možno vstopiti.«
Prireditev z legendo o kralju Matjažu, ki s svojimi vojščaki spi v Peci in se bo zbudil, ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, sicer obstaja že od leta 1993 in kandidira tudi za vpis v Unescov seznam žive kulturne dediščine
Polona Ambrožič
Foto: PA
Kralj Matjaž se je v času prireditve za nekaj uric le zbudil.
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (3. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pred vsakim večjim naseljem se cesta pogrezne v predor in na koncu vasi pride na površje. O čem takem pri nas lahko samo sanjamo. S kolesom v predor seveda ne smem, zato vozim skozi lepa naselja ter spet opazujem mlekarje in peke pri njihovem delu.
Od mesta Worgl naprej v smeri Innsbrucka se pravljica konča. Tu se
Značilna tirolska hiša pri Kitzbühlu (AUT)
promet poveča, zrak pa je zaradi industrije tako onesnažen, da se prav vidi umazanija v zraku, kot da je megla. Vendar je pokrajina še zmeraj lepa, na njivah večinoma koruza in krompir, tu in tam pa kakšen nasad malin, češenj ali kakšnega drugega sadja.
Bolečine v križu mi ne dajo miru. Začnem razmišljati, kaj bi lahko bil
vzrok zanje. Kolo je dobro nastavljeno. Kaj pa nahrbtnik? Mogoče pa je to vzrok za bolečine. So mogoče jermeni prekratki? Podaljšam jermene vsaj za deset centimetrov. Po petih minutah bolečina izgine popolnoma in se ne pojavi več. Zapojem si na kolesu od veselja.
Naenkrat zagledam pred sabo na cesti ogromno modrih luči na policijskih avtomobilih, ki so zaprli cesto. Peljem naravnost proti prvemu policaju, ki mi pove, da je cesta zaprta za ves promet in da moram po obvozu, ter mi razloži, kam naj peljem. Nisem bil preveč slabe volje zaradi nekaj kilometrov daljše trase, saj je bila cesta skoraj prazna in zelo prijetna za vožnjo.
Pripeljem do mesta Wattens in na desni zagledam velik napis Swarovski. Ustavim in fotografiram vhod v muzej najdražjih kristalov na svetu, ki jih proizvajajo v tej tovarni. Tovarna stoji zraven muzeja. Za ogled se seveda ne odločim, ker nimam namena kupovati česa takšnega, saj ves denar zapravim za kolesa.
Naprej me vodi cesta proti mestu Innsbruck, skozi katerega seveda teče reka Inn, po kateri je mesto dobilo ime. Mesto samo ni nič posebnega, le širša okolica mesta je zanimiva, saj ga obkrožajo same visoke gore. Ne zadržujem se dosti v mestu, ker gneče ne maram, zato hitro odpeljem naprej po dolini reke Inn v smeri proti mestu Landeck. Hitro se mi odpre pogled na levo v dolino Ötztal. Dolina postaja vedno ožja in počasi zmanjkuje prostora za cesto, zato je speljana skozi predore, steze za kolesarje pa ni bilo. Občutek, ko pelješ po predoru in za tabo pripelje 40-tonski tovornjak, ni nič prijeten, ker se ustvari takšen hrup, da te postane kar malo strah.
V Landecku zavijem desno v smeri smučarskega kraja St. Anton am Arl-berg. Cesta se postavi pokonci, pogledi v dolino in na vrhove gora pa so
čudoviti. Na vsakih nekaj sto metrov ustavim in občudujem ledenike in potočke, ki se vijejo od ledu navzdol po hribovju. V St. Antonu dolijem vodo v bidone in se odpravim naprej proti prelazu Arlberg, ki leži na višini 1800 metrov. Cesta postane še bolj strma,
meni pa začne zmanjkovati hrane, saj mi ostane samo še en energijski gel, tako da s težavo prispem na vrh, kjer je meja med deželo Tirolsko in Vorarl-bergom.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: J. M.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
TRADICIONALEN PRINČEV POHOD Z BAKLAMI
Sobota 12.2.2011, iz gradu Turnišče proti Grand Hotelu Primus pod vodstvom 10. princa karnevala Vegana Turniškega, namenjen ljubiteljem zgodovine in etnografifft™ hotel primus Začetek pohoda je v gradu Turnišče ob 17.00 z zaključkom in zabavnim večerom v Grand Hotelu Primus.
M
Verus in Vina Ščurek
Petek, 18.2.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Cena na osebo znaša 15 €, 20 % popusta za upokojence in študente
Posebna ponudba za upokolence vleimalnemParku
- 40% na celodnevno vstopnico
od 01.02. do 18.02.2011 (od ponedeljka do petka, razen prazniki)
Kulinarična ponudba v Restavraclll Dla
Tris lignjev (polnjeni, ocvrti in lignji na žaru) za 2 osebi: 15 € Družinska plošča za 4 osebe (2 odrasli osebi in 2 otroka): 25 € Ponudba velja v januarju.
Dodatne informadje in rezervadje na tel.: 02/74-94-500, www.termfrfituj.si,rezervacije@terme-ptuj.si £
Termalni irtt É

Kuharski nasveti
Fižol
Fižol so prinesli iz Srednje Amerike in ga najprej gojili kot okrasno rastlino. Danes poznamo veliko sort fižola, ki so si med seboj podobne, tako da sorte pri pripravi jedi velikokrat zamenjamo. Sorta fižola je pomembna le, če hočemo pripravit kakšno specialiteto ali tradicionalno jed, kot je pasulj, kjer je najprimernejša sorta fižola tetovec.
Fižol ima visoko hranilno in energijsko vrednost in ga največkrat pripravljamo v zimskem času. Vsebuje največ ogljikovih hidratov, nekaj beljakovin in maščob ter pomembne vitamine iz skupine B-kompleksa in vitamin C ter mineralne snovi, kot so železo, kalcij, fosfor, magnezij in kalij. Kljub nekoliko višji energijski vrednosti je fižol priljubljeno živilo vsake kuhinje. Pred uporabo suhi fižol namočimo. Namakamo ga najpogosteje skozi noč, oziroma 12 ur, in ga nato skuhamo. Čas kuhanja je v tem primeru krajši. Pomembno je tudi, da fižol pred namakanjem preberemo in operemo ter ga v isti vodi pristavimo, saj se med namakanjem v vodo stopijo nekateri vitamini in minerali, ki pri kuhanju pomagajo enakomerno mehčati fižol.
Če fižol ali kakšno drugo stročnico pozabimo namočiti, lahko ravnamo tako, da fižol operemo in stresemo v vrelo vodo in ga kuhamo dve minuti, nato odstavimo in pustimo pokrito vsaj eno uro in pol. Nato fižol skuhamo, kot če bi ga namakali. Velikokrat slišimo, da pri kuhanju stročnic in tudi fižola dodajajo sodo bikarbono, ki bi pomagala hitreje skuhati fižol. Če je le možno, tega ne dodajamo, saj s tem uničimo vitamine in povzročimo prebavne motnje. Dobro je tudi, če fižol solimo, ko je na pol kuhan.
Ker prihaja pogosto do nepravilnosti pri razumevanju in uporabi besede cepljenje živali, bom najprej pojasnil, kaj cepljenje dejansko pomeni za našo žival. Pogosto opažam, da lastniki živali nepravilno uporabljajo besedo cepljenje za vsako aplikacijo oziroma injekcijsko dajanje zdravila živali. Dajanje zdravila v injekcijski obliki živali je samo oblika aplikacije zdravila, prilagojena obliki in težavnosti bolezni in se lahko zelo hitro nadomesti z
Iz fižola vzgojimo tudi kalč-ke. Fižolove kalčke lahko uživamo surove ali jih kuhamo tri minute.
Fižol je živilo, ki ga lahko vsestransko uporabimo. Danes veliko manj pripravljamo samostojne fižolove jedi kot včasih, najbrž zaradi skoncentrirane hrane, ki jo uživamo, pa vendar iz fižola pripravljamo tako hladne kot tople jedi. Fižol je priljubljena sestavina enolončnic in samostojnih fižolovih juh, tako poznamo številne fižolove kremne juhe, ki se razlikujejo po barvi, okusu in dodatkih. Pogosto zrnati fižol pripravljamo skupaj z govedino in svinjino in prav ti dve skupini mesa se po okusu lepo podata s fižolom. Številne mesne golaže prav tako popestrimo s fižolom.
Zaradi velike količine škroba, ki ga vsebuje suhi fižol, pa je primeren tudi, da iz njega pripravimo fižolovo testo. Iz testa lahko pripravimo fižolove štruklje in svaljke ali je testo osnova za fižolov narastek, ki ga najpogosteje polnimo s kislim zeljem in slanino. Seveda iz fižolovega testa lahko naredimo tudi sladke fižolove štruklje, ki jih polnimo s skuto in jih ponudimo kot sladico ali kot samostojno jed. Po okusu se fižol ujema tudi z gobami, čebulo, bučkami, paradižnikom in paradižnikovo mezgo, česnom, majaronom, lovorom, peteršiljem in podobnimi dodatki.
Fižol z gobami
Pri shranjevanju pazimo, da ga hranimo na hladnem in suhem prostoru. Če je v prostoru preveč vlage, ta vpliva na okus in fižol pokvari. Fižol se navzame tudi raznih vonjav, zato ga ne hranimo skupaj z živil, ki imajo močan okus in vonj. Iz kuhanega fižola lahko pripravimo tudi namaz, ki ga uporabimo za obložene kruhke ali kanapeje ali kot samostojni namaz za zajtrk. Pripravimo ga tako, da 20 dekagramov kuhanega fižola pretlačimo, mu dodamo eno večjo žlico surovega masla in nato dodamo še eno do dve sardeli, ki ju prav tako pretlačimo kot fižol. Dobro premešamo ter dodamo še fino narezan drobnjak in po želji sesekljan ali mleti česen.
Lahko pripravimo tudi fižol z gobami. Pripravimo ga tako, da fižol skuhamo v slani vodi. Posebej na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo sesekljan česen in na lističe narezane gobe. Ko gobe rahlo prepražimo, jih pomokamo in zalijemo z malo juhe, v kateri smo skuhali fižol. Po potrebi rahlo solimo. Ko so gobe zdu-šene, dodamo kuhan fižol, brez tekočine, rahlo prevremo in na koncu dodamo kislo smetano in sesekljan zelen peteršilj. Tako pripravljeni fižol ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Iz kuhanega fižola pa lahko
pripravimo tudi fižolov pire, ki ga ponudimo zraven mesnih jedi iz svinjine in govedine. Pripravimo ga tako, da ločeno skuhamo enako količino fižola in krompirja. Ko je fižol kuhan, odlijemo tekočino in še vročega pretlačimo, nato pretlačimo še kuhan krompir, dodamo malo surovega masla in po želji kislo smetano. Dobro premešamo, po okusu solimo in ponudimo kot prilogo zraven glavnih jedi.
FIŽOLOVA MUSAKA
Poljubno količino fižola skuhamo in kuhanega pretlačimo ter po potrebi začinimo. Posebej na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo večjo količino strtega česna in dodamo mleto meso. Začinimo s soljo, poprom, lovorom in meso do polovice zdušimo. Manjši pekač nato premažemo z margarino, potresemo z moko. Pretlačen fižol razdelimo na tri enake dele. Na dno pekača razporedimo eno tretjino fižola, nato ga prekrijemo s polovico prepraženega mletega mesa in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo pretlačeni fižol ki ga prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in večkrat pre-bodemo. Musako pečemo 30 minut pri 190 oC. Ponudimo kot samostojno jed.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Preventivna cepljenja proti boleznim
Kar nekaj bralcev Štajerskega tednika in hkrati lastnikov muc in psov zanima, proti katerim boleznim lahko cepijo svoje ljubljenčke, ali je treba cepljenja ponavljati, ali se lahko psi in muce cepijo proti driski, proti klopom, bolham, garjam in kakšna je učinkovitost cepljenja.
dajanjem zdravila skozi usta v obliki tablet. Cepljenje živali pa pomeni, da z injekcijo cepiva v sami živali stimuliramo izgradnjo protiteles zoper bolezen, proti kateri cepimo žival in tako poskrbimo, da je žival zoper to bolezen imuna in zoper njo ne more zboleti. Cepiva so lahko kombinirana proti več boleznim oziroma samo eni bolezni. Za cepljenje proti najpogostejšim in najnevarnejšim boleznim psov in mačk so na tržišču tri- do petvalentna ce-
piva. Cepi se po protokolu, po cepilnem načrtu. Najpogosteje se prvič cepi žival že pri starosti 6 do 8 tednov. Revakcinacija oziroma ponovno cepljenje je potrebno po šestih do osmih tednih od prvega cepljenja. Tretje cepljenje je pri starosti enega leta in potem vsako leto ponovno skozi vse življenje. Cepijo se lahko samo popolnoma zdrave živali in zelo pomembno je, da ob cepljenju žival tudi razglistimo. Uporabiti moramo zdravilo proti glistam, saj cepljenje zoper glistavost prav tako ne obstaja. Zdravilo, ki odpravi gliste iz organizma, je možno aplicirati tudi z injekcijo, vendar to ni cepljenje, temveč zdravljenje glistavosti. Eventualna glistavost živali zelo zmanjša imunski odziv organizma in povzroči slabšo odpornost proti boleznim. Vse zgoraj omenjeno velja tako za pse kot tudi muce. Psi se morajo pri starosti 3 mesecev cepiti zoper steklino, saj to predpisuje Zakon o zaščiti živali. Proti klopom in bolham cepivo ne obstaja. Obstaja cepljenje zoper boreliozo za pse, to je zoper bolezen, ki jo prenaša-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
jo klopi, vendar je na žalost še precej neučinkovito, saj ne zajema vseh vrst povzročitelja bolezni. Obstaja pa zdravilo v obliki injekcije proti garjam in ostalim zunanjim parazitom za pse in muce in marsikdo zmotno misli, da gre za cepivo proti klopom in bolham. Prav tako ne obstaja cepivo proti driski.
Dogaja se, da lastniki živali želijo cepljenje proti driski in pričakujejo, da bodo po cepljenju lahko hranili svoji živali vse po vrsti in ne bo težav. Kar nekaj vrst cepiv je na slovenskem tržišču in najbolje je, da se o samih možnostih cepljenja živali posvetujemo z veterinarjem.
Učinkovitost cepljenja je zelo visoka. S preventivnim cepljenjem smo zelo zmanjšali pojavnost smrtne mačje in pasje kuge, parvoviroze, kužnega obolenja jeter, infekcioznega peritonitisa in še bi lahko našteval.
Strošek cepljenja je zanemarljiv v primerjavi s stroški zdravljenja živali, zato ga vsekakor svetujem.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Vlaganje kmetijskih subvencij za leto 2011
Kot vsako leto bomo na Kmetijski svetovalni službi izpolnjevali zahtevke za kmetijske subvencije. Tudi letos je možno vložiti zahtevek samo preko spletne aplikacije. V naši službi se že dobro pripravljamo na začetek te kampanje. Dobro pa je, da se pripravijo na vlaganje zahtevkov tudi kmetje.
V	letošnjem letu je teren naše enote kmetijske svetovalne službe na novo poslikan z letalskimi posnetki (DOFi). Torej so na spletni aplikaciji GERK, ki je v sklopu spletne strani MKGP, že dostopne nove slike. Na podlagi teh so na ARSKTRP uskladili tudi meje rabe kmetijskih zemljišč. Zato je bilo tudi kar nekaj kmetov pozvanih na upravno enoto za usklajevanje podatkov. Sicer pa lahko kmetje sami preverijo preko spleta stanje njihovih podatkov na MKGP ali na ARSKTRP. Najlažji dostop do teh podatkov je na spletni strani ministrstva - http://www.mkgp.gov. si/ ali s strani agencije (ARSKTRP) - http://www.arsktrp.gov.si/. S teh strani pa imamo razne povezave do različnih aplikacij, ki so na voljo vsem. Nekaj najpomembnejših vam naštevam v naslednjem seznamu:
-	PREGLEDOVALNIK GERKOV ZA POSAMEZNE KMETIJE - stran je dostopna s strani MKGP na gumbih: spletne aplikacije - evidenca RABA, GERK, HMO - spletni pregledovalnik GERK/RABA. Do zadnjega gumba pridemo takoj, če vnesemo stran http://rkg.gov.si/GERK/. Na tej strani so omenjene tudi napake na GERKih, ki se morajo pred vlaganjem zahtevka urediti na upravni enoti.
-	SEZNAM ZEMLJIŠČ V UPORABI (STANJE V RKG NA DAN 16. 1. 2011) - ti podatki bodo na predtisku, ki ga bo dobila vsaka kmetija. Stran je dostopna s strani ARSKTRP, in sicer z gumbi: e poslovanje (obrazci forum) - obrazci in navodila - zbirna vloga 2011 - seznam zemljišč v uporabi. Ali direkten dostop na stran: http://www.arsktrp.gov.si/si/e_poslovanje_obrazci_forum/ obrazci_in_navodila/obrazci_2011/zbirna_vloga_2011/se-znam_zemljisc_v_uporabi_stanje_v_rkg_na_dan_16_1_2011/.
-	REGISTER PLAČINIH PRAVIC - podatki so dostopni na strani ARSKTRP z gumbi: e poslovanje (obrazci forum) - register plačilnih pravic - register plačilnih pravic ... (gumb pod legendo). Ali direkten dostop: http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php .
Mislim, da ni treba omeniti, da je za pregled podatkov za določene kmetije treba vpisati MID kmetije.
Do svojih podatkov na kmetij pa lahko pridete tudi, če imate spletno potrdilo. V tem primeru so podatki za vašo kmetijo dostopni na strani MKGP z gumbi: spletne aplikacije - evidenca RABA, GERK, HMO - eRegister kmetijskih gospodarstev. Ali direktno: http://rkg.gov.si/GERK/eRKG/. Na tej strani so dostopni vsi podatki o kmetiji.
Na svetovalni službi prosijo vse vlagatelje, da če je le mogoče, preverijo te podatke. Ob morebitnih napakah v podatkih naj jih uredijo na upravni enoti vsaj en dan pred vlaganjem zahtevka. Tako bomo lahko vaš zahtevek hitreje izpolnili.
Nekoliko se je spremenil rok za vlaganje zahtevkov. Vloge se bodo izpolnjevale od 1. 3. 2011 do 6. 5. 2011. Za tem začne teči 25-dnevni zamudni rok, v katerem se za vsak zamujen dan znižajo sredstva za 1 %.
V	tem času bodo kmetije z našega terena prejele vabilo, na katerem bo tudi točen datum in ura izpolnjevanja njihovega zahtevka. Tako kot imamo prakso že nekaj let.
Opozoriti moram nove kmetije ali kmetije, ki v lanskem letu niso vlagale zahtevka, da pokličejo svojega svetovalca čim prej v mesecu marcu za dogovor o izpolnjevanju zahtevka. Vabila namreč pošiljamo samo kmetijam, ki so vložile zahtevek v letu 2010.
Terenski kmetijski svetovalec Zvonko Pišek, ing. agr.
Foto: ASV
Foto: ES
Foto: arhiv
Duševno zdravje
Krvodajalci
27. december - Franci Viher, Veličane 38; David Ozmec, Mihovci 10 a; Robert Štampar, Brecetova 2, Središče ob Dravi; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Franc Kralj, Desnjak 3; Tomaž Valenko, Senešci 73; Tatjana Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Andrej Polanič, Dornavsak c. 13, Ptuj; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Krista Sitar, Cesta na Hajdino 23; Zvonko Kolar, Apače 188; Ivan Ku-kovič, Suha veja 7; Štefan Ros, Kočice 36; Branko Korez, Stogovci 22; Stanislav Jelen, Podlehnik 12 a; Vladimir Štagar, Zamušani 22 a; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Franc Križan, Gabernik 52; Marjan Cvetko, Brstje 23; Jernej Dolni-čar, Videm 41, Cerknica; Roman Plohl, Hlaponci 8; Martin Geč, Moškanjci 71; Martina Bolcar, Spuhlja 99 b; Anton Cep, Kočice 13 b; Jože Medved, Ul. 5. Preko-morske 9, Ptuj; Metka Muhič, Formin 40; Viktor Jus, Žetale 74; Irena Kolarič, Podvinci 121 b; Suzana Nuč, Podvine 17, Planina; Ivan Babšek, Breg 57, Majšperk; Jožef Galun, Stogovci 14; Boris Železnik, Žetale 46; Petra Bolcar, Spuhlja 99 b; Robert Matjašič, Hajdoše 26; Marjan Rajh, Gerečja vas 37 e; Dejan Vojsk, Zabovci 56; Bojana Roškar, Ul. Pohorskega b. 30, Slovenska Bistrica, Branko Pernat, Lovrenc na Dravskem polju 9; Majda Paternost, Stojnci 140 a; Janez Serdin-šek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Vida Gonc, Rabelčja vas 60, Ptuj; Darija Erbus, Placar 42 a; Rudolf Muhič, Formin 40; Simona Muhič, Formin 40; Bogdan Kores, Medvedce 2 a; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a; Anton Murko, Gorca 57, Podlehnik; Milan Hebar, Trubarjeva 11; Matej Ornik, Arbaiterjeva ul. 5, Ptuj; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75; Milorad Lazic, Ormoška 50 a; Franc Bezjak, Majšperk 85; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Milica Markotic, Rimska ploščad 22, Ptuj; Mojca Ornik, Arbaiterjeva ul. 5, Ptuj; Mirko Tikvič, Zg. Haj-dina 94; Matejka Virt Lazic, Ormoška 50 a; Jožef Kozel, Zg. Gruškovje 18; Bernarda Dolničar, Videm 41, Cerknica; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Frančiška Černel, Slavšina 42; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10 a; Petra Filipič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58 b; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17 b.
VALENTINOV HOROSKOP
Vsak človek je unikat zase. Toda popoln je šele v dvoje. Ljubezen je glasba duša in prinaša prijetna sporočila o romantiki. Ljubiti nekoga je dar, ki mora nekoč prerasti v spoštovanje. Kajti življenje prinese vse tako slabo, kot dobro. Sreča se skriva v objemu tistih, ki pričarajo ravnovesje, solze na obraz in v brazdah usode poskrbijo za smeh. ¥¥¥
Oven
(21.03. - 20.04.)
Ona: Ljubezensko življenje se bo zavrtelo v vašo korist. Spremljala vas bo odgovornost in zanesljivost. V pomoč vam bodo izkušnje iz preteklosti. April bo mesec romantike.
On: Spremljala vas bo odločnost. Na Valentinovo boste izvedeli prijetno novico. Osrečila vas bo neka ženska in vam pokazala svoje čare. Čarobnosti v ljubezni se bodo nadaljevale.
¥¥¥
Bik
(21.04. - 20.05.)
Ona: Označevalo vas bo ognjeno srce. Tako bo jasno, da vas bo spremljala sreča v ljubezni. Pomembno bo, da se pogovorite. Potrudili se boste in ustvarili harmonične odnose.
On: Sestavljenka usode se bo v ljubezni zavrtela v vašo korist. Napredovali boste na odločen in zanimiv način. Zelo dobro se boste znašli pri vseh dejavnostih, kjer se zahteva izvirnost.
Dvojčka
(21.05. - 20.06.)
Ona: Na Valentinov dan vas bo objela sreča. Življenje vam bo ponudilo v ljubezni mnogo ugodnosti. Poleg tega so zvezde prepričane, da vas čaka kupica prijetnih novic.
On: Komunikacija vam bo pomagala pri ljubezni. Razbrati bo potrebo po nežnosti in harmoniji. Obiskala vas bo muza navdiha in vam poda-
rila prijetnosti v dvoje.
¥¥¥
Rak
(21.06. - 22.07.)
Ona: Ključ do osebnega zadovoljstva bo pogovor. Bližnjice bodo pri tem zgolj zavajajoče. Izkazali se boste v romantiki in hrepeneli po čustveni varnosti. Leto 2011 bo znamenje preobrazbe.
On: Sledili boste glasu svojega srca. Vendarle vas bo spremljala blokada. Premagati jo bo moč skozi osebni pogovor. Amorjeva puščica bo samskim vlila zaupanje in vezanim moč.
»»»
Lev
(23.07. - 22.08.)
Ona: V ljubezni se boste morali postaviti zase. Koristne učinke bodo imeli pogovori in romantični sprehodi v dvoje. Februarja bo vladal notranji nemir in julija bo čas za užitke.
On: Na vsak način boste želeli dokazati nadvlado. Zavedajte se, da je ravno previdnost mati modrosti. Koščki usode vam bodo prinesli prijetnosti. Srčna izvoljenka bo vaše ogledalo.
»»»
Devica
(23.08. - 22.09.)
Ona: Magnetična privlačnost vas bo polepšala. Tako najdete v sebi moč in oporo za naprej. Imeli boste mnogo ugodnih priložnosti. Sladke razvade bodo vnašale v sivi vsakdan popestritev.
On: Pričakovati je, da se boste odločno soočili z problemi v ljubezni. Pomembno bo, da svojo energijo učinkovito usmeriti. Prvi rezultati se bodo pokazali v mesecu maju. ¥¥¥
Tehtnica
(23.09. - 23.10.)
Ona: Prepevanje ptičkov bo v vas prebudilo nostalgijo. Vezane predstavnice bodo doživele osebno srečo in razcvet. Sprejeti bo treba več od-
govornosti. Samskim bo naklonjen junij.
On: Venerino leto vam bo prineslo paleto doživetji. Pisane barve usode vnašajo drznost in učinkovitost. Dogodki se bodo zavrteli v pričakovano smer. Samski stan bo tako preteklost.
¥¥¥
Škorpijon
(24.10 - 22.11.)
Ona: Področje ljubezni bo priložnost, da bodo zaživele vaše sanje. Pričakovala se bo drznost in učinkovitost. Spodbudno bo, da boste imeli svetle misli in tako vas sreča ne bo zapustila.
On: Vaši načrti bodo drzni. Spremljala vas bo strast in intenzivna energija. Srčna izvoljenka bo vnašala zanimive načrte. Sijali boste od zadovoljstva in ključno vlogo bodo imeli pogovori.
Strelec
(23.11. - 21.12.)
Ona: V ljubezni vas bo obiskala vila prijetnega izražanja. Ob poslušanju glasbe in sproščenih pogovorih bo cvetelo vaše srce. Partnerjevi namigi bodo poučni. Čas bo prinesel sprostitev!
On: Čeprav boste hrepeneli po osebni svobodi, bo čas, da si postavite meje in pravila igre. Pogovori bodo prinesli ključ do uspeha. Odlikovala vas bo diplomacija in šarmantnost. ¥¥¥
Kozorog
(22.12. - 20.01.)
Ona: Kocke usode se bodo v ljubezni zavrtele v vašo korist. Spremljala vas bo ljubeča energija. Romantična doživetja bodo prinesle ravnovesje. Zapisujte si svoje notranje občutke!
On: Štele bodo drobne pozornosti. In tako bo ugodno, da najdete svojo notranjo moč in dinamiko. Februar prinaša nekaj razdvojenosti - ampak je res, da se počasi daleč pride. ¥¥¥
Vodnar
(21.01 - 18.02.)
Ona: Označevala vas bo občutljivost in tako boste hitro menjali
Težave v šoli
Jana obiskuje drugi letnik srednje šole zunaj kraja bivanja. Prvi letnik je uspešno končala, brez nekih problemov. V drugem letniku pa je v celoti popustila, nezadostne ocene se kar vrstijo, iz šole je prišlo obvestilo, da tudi veliko manjka pri pouku. Starša sta presenečena, ne moreta verjeti, kaj se dogaja z njuno do včeraj uspešno hčerko. Kaj
naj storita?
To, kar se dogaja z Jano, se dogaja z marsikatero mladostnico ali mladostnikom v tem občutljivem obdobju odraščanja. To, da se Jana šola izven kraja bivanja, ni pomembno, kajti mnogi mladostniki, ki se šolajo v kraju bivanja, prav tako popuščajo v šoli, manjkajo pri pouku, dobivajo slabe ocene ...
Kaj se pravzaprav dogaja z Jano in mnogimi njenimi vrstnicami in vrstniki, je vprašanje, ki tare njihove starše in verjetno tudi šolske oblasti.
Tisto, kar je najpogosteje, je to, da starši prehitro popuščajo nadzor nad svojimi otroki, predvsem, če so bili ti v osnovni šoli in prvem letniku srednje šole »pridni« in učno uspešni. Ne smemo namreč pozabiti, da moramo kot starši bdeti nad svojimi otroki sicer postopoma vedno manj, vsaj do njihove polnoletnosti, se pogovarjati z njimi, jim posredovati svoje pozitivne izkušnje, jim svetovati in zadoščati njihovi radovednosti o življenju z usmerjanjem v dejavnosti, ki so koristne za življenje kot tako.
Janina starša naj se pogovorita z Jano, nato v šoli z učitelji in svetovalnimi delavci skupaj z Jano, če bo potrebno, pa naj se obrneta skupaj z njo na strokovnjaka za duševno zdravje, ki bo pomagal Jani in njima z nasveti in z vodenjem Jane, če bo to potrebno in če bo Jana seveda hotela sodelovati.
Mag. Bojan Šinko
občutke. Koristno bo, če v ljubezni uporabite intuicijo. Pogovori s srčnim izvoljencem vas bodo razbremenili.
On: Srčna izvoljenka vam bo ogledalo. Popaziti boste morali, da imate svetle in pozitivne misli. Jasno bo, da se bodo dogodki v ljubezni zavrteli tako, da boste preprosto zacveteli. ¥¥¥
Ribi
(19.02 - 20.03.)
Ona: Mesečina vam bo podarila upanje. Zelo prijetno bo za vezane predstavnice kot tudi samske. Energija ljubezni bo prinesla pozitivne
vibracije in romantične izzive. Razigrano bo.
On: Po zvezdnih namigih se bo izpolnila srčna želja. Izvedeli boste veselo novico. Resnica se bo lesketala v dejstvu, da plešete po taktu srčne izvoljenke. Štela bo izvirnost in strast!
Obiščete me lahko tudi na moji spletni strani www.tadej-sink.si Možno je naročiti karto skupnega ujemanja - za vas in vašega partnerja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil	.
Mojca gre v gledališče in na klepet ob kavici
Mojca Zorko je 29-letna delavka, doma v Trnovski vasi, mama dveh fantov, starih sedem let in nekaj mesecev, ki ves svoj prosti čas posveča družini in ki največjo sprostitev najde v sprehodih. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, »ker se želi malo spremeniti,« je povedala.
mi. Na koncu nege sledi še nanos vitaminske kreme za roke. Z redno manikuro dosežemo, da so naše roke in nohti zdravi in urejeni. Roke so ogledalo človeka, zato jih negujemo z občutkom in pravilnimi prijemi," je povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
O negi kože ne vemo nikoli dovolj, zato je vsak nasvet, še posebej nasvet strokovnjaka, več kot dobrodošel. V kozmetičnem salonu Neda so pri Mojci ugotovili mešani tip kože, ki ga je trebq ločeno negovati po posameznih delih obraza. Čelo, nos in brada so mastni, lica pa največkrat suha. Kozmetičarka Neda To-kalic je kožo površinsko očistila, izvedla piling, občasno pa priporočila tudi obisk kozmetičarke zaradi globinskega čiščenja kože.
V Frizerskem salonu Stanka se je frizerka Danica Zorčič pri Mojci odločila za spremembo v obliki paža, ki ga spredaj lepo poudarja kratek frufru. Barvno je lase popestrila s prameni in jih nato posušila s krtačo.
Po nanosu pudra, z njim je prekrila ves obraz, je vi-zažistka Minka Feguš veke poudarila v roza in temno vijoličastem tonu, obrobila pa s temno vijoličnim črtalom. Ličnice je poudarila rožnato rdeče, na ustnice pa nanesla glos.
Za Mojco sem se odločila poiskati oblačila v trgovini Gin Tonic, saj sem jo želela
obleči v bolj trendovska in mladostna oblačila. Barvna kombinacija je bila sicer na koncu klasična, črno-belo-siva, ampak ne zato, ker Mojci ne bi pristajale druge barve, temveč je bilo tokrat veliko odvisno od izbire velikostnih številk. Mojca je namreč izredno vitke in visoke postave, zato je težko najti ustrezna oblačila za lepo prileganje. Izbrala sem vzorčasti plašč v črno-srebr-nih odtenkih različnih nesimetričnih koščkov različnih vzorcev. K temu sem izbrala še črne satenaste hlače ozkega in ravnega kroja. Za kanček popestritve pa sem dodala še črno bluzo iz prozornega materiala. Izbrana kombinacija oblačil je primerna tako za popoldanski klepet ob kavi kot tudi kakšno večerno gledališko predstavo ali kakšno drugo obliko zabave. Seveda pa je ob oblačilih treba poskr-
KOLEKTIV SALONA
mmm
mosKo in tensKo Finneftsevo z
Slomškova 22 10 % popust v februarju 3
beti še za primerno obutev in torbico. Tokrat sem se odločila za visoke črne usnjene škornje, ki so se ponovno vrnili na vodilno mesto. Za večerno priložnost jih nadomestimo s salonarji, ki morajo imeti zelo visoke pete, dodamo še torbico in Mojca lahko zakoraka po modni pisti, vstopi v kavarno ali gre na gledališko predstavo. Pri današnji kandidatki je kljub njeni vitki postavi lahko največji problem najti velikostno številko, ki ji bo pristajala," je povedala stilistka Sanja
Veličkovic.
Mojco so v kozmetičnem studiu Olimpic razvajali z manikuro oziroma nego rok. „Rokam pogosto ne posvečamo dovolj pozornosti, čeprav so vsakodnevno izpostavljene različnim vplivom okolja, zato je manikura osnovna skrb za nego rok in nohtov. Vključuje odstranjevanje obnohtne kožice, oblikovanje nohtov, primerno masko za navlažitev, nahranitev kože rok. Nohti se na željo stranke tudi nalakirajo in polepijo z različnimi sličica-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mojca prej ...
. in pozneje
Mojca v oblačilih iz Gin Tonica
Slo POP novice
Skupina Čuki se predstavlja z novim singlom, ki so ga naslovili Zakaj se me dotikaš, če me nimaš rad. Pesem je ena tistih balad, ki bo posebej všeč nežnejšemu spolu. Akustična balada, ki jo z občutkom zapojejo simpatični pevec Jernej in ostali čuki, namreč pripoveduje o slovesu para, ki se razhaja z ugotovitvijo, da je soba, v kateri sta preživela lepe trenutke, nenadoma premajhna za oba. Balada je sicer nastala že nekaj let nazaj pod peresom Jožeta Potrebuješa in jo najdemo na zelo uspešnem albumu Mal' naprej, ki je eden najuspešnejših glasbenih projektov zadnjih let pri nas.
Akustična in prefinjeno posneta pesem ob spremljavi dveh kitar je za današnje čase kar drzna aranžmajska forma, ki pa zaradi zelo povednega besedila in čustvene interpretacije pevca Jerneja Tozona da tisto, kar si večina izvajalcev danes skoraj več ne upa poslati med poslušalce. Čuki bodo v kratkem za pesem posneli tudi videospot, ki bo predstavljen v naslednjih tednih.
;k-k-k
Nadaljevanje glasbenega projekta Alenke Godec So najlepše pesmi že napisane enostavno ne potrebuje dodatnih uvodnih besed. Ena najuspešnejših glasbenih zgodb zadnjih let se vztrajno nadaljuje po začrtani poti, saj Alenkin vokal, izvrstnaproducentska ekipa z Janijem Hacetom na čelu ter odlični slovenski avtorji tvorijo zmagovito ustvarjalno ekipo, ki si enostavno zasluži uspeh in spoštovanje. Že v tem tednu se znova pričenja koncertni cikel na kratko poimenovan Najlepše pesmi, ki se bo zaključil z velikim koncertom in številnimi gosti v ljubljanskih Križankah v maju.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. T-Set... - Vsak dan ko dons ggpaiMisel nate
8. Chorchip -'Čast in spoštovanje 7. ' Stereotipi - Žarek za njo 6. All4Play - Najino slovo 5. Jackob - Daj bolj naglas 4. Blue Planet - Telo se krivi
3. Neisha - Pridejo časi 2. Vili Resnik - In zadišijo Dalije 1. Flirrt - Hotizont
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
V pripravah na nov album in EMO
Omar Naber se po odličnem duetu z Nušo Derendo Duša moje duše in singlih Proti soncu ter Preden greš te dni pripravlja na letošnji nastop na EMI. Temu bo sledil izid tretjega samostojnega albuma, za katerega Omar še vedno ne izda naslova.
Album je Omar napovedoval že dlje časa, glasbeno pa ga je ustvarjal zadnji dve leti. Na njem bo mesto našla seveda tudi skladba, ki jo bo Omar predstavil na EMI. »V čast mi je, da so me kot izvajalca povabili na letošnji izbor. Poleg tega je EMA odlična priložnost za primerno predstavitev glasbenega ustvarjanja - nenazadnje si vsak avtor, ustvarjalec želi svoje delo deliti z drugimi in mednje spadam tudi sam. Na letošnji EMI se bom tako predstavil z avtorsko skladbo, ki sem jo sprva sicer napisal v angleščini, je pa v moji prepoznavni maniri - gre za spevno poprock skladbo. Besedilo ima globlji pomen, napisala pa sta ga moja dolgoletna sodelavca in prijatelja Jure Golobič in Eva Breznikar. Kot aranžerja sta mi pomagala klaviaturist in prijatelj Miha Gorše, s katerim sodelujem tako na odru kot za njim že od
samega začetka kariere, ter Tadej Mihelič, ki prav te dni ustvarja končno zvočno podobo prihajajočega albuma,« je povedal Omar. Skladba je bila posneta v Studiu
MiHELiČ v Sodražici.
»Najbolj bom zadovoljen, če bo pesem, ne glede na končno uvrstitev na EMI, našla svoje mesto med poslušalci. Na EMI se
Omar Naber
včasih zgodi, da ima nek izvajalec visoko uvrstitev, pa se skladba potem na dolgi rok ne obnese najbolje, in obratno: spomnimo se recimo Magnificove Silvije, ki je iz radijskih zvočnikov odmevala še dolgo potem, ko smo na Evrosong pozabili. Zato s končno uvrstitvijo ne kalkuliram niti ne pričakujem nič, dal bom pač vse od sebe. Moj adut je vedno bil vokal, ki ga tudi tokrat postavljam na prvo mesto. EMA je v svoji zgodovini pridala slovenski sceni marsikateri hit, ki je danes že pravzaprav zimzelen. Najbolj pa mi je všeč, da gre za petje v živo, saj je to ena redkih tovrstnih priložnosti za slovenske izvajalce,« je povedal Omar.
Omar Naber bo s pesmijo Bistvo skrito je očem na letošnji EMI 27. februarja nastopil kot deseti, zadnji po vrsti.
MZ
Filmski kotiček
Kraljev govor
Vsebina: britanski vojvoda yorški neznosno jeclja že od rane mladosti. Ko odraste in mora nastopati v javnih funkcijah, se ta njegova neželena lastnost izkaže za katastrofalno, zato išče pomoč pri vseh možnih terapevtih za govor, a brez uspeha. Njegov oče, kralj Jurij V., vedno bolj pritiska nanj, kar pa ima seveda ravno nasproten učinek od želenega. Ko njegov starejši brat po očetovi smrti odstopi s položaja kralja, se jecljavi vojvoda yor-ški znajde v položaju, ki se ga je najbolj bal in najmanj želel: postal bo angleški kralj Jurij VI. In to ravno pred nastopom druge svetovne vojne, ko bo moral biti svojemu narodu svetal vzor in zgled, ne pa jeclja-sta mevža. Obupani vojvoda
King's Speech Igrajo: Colin Firth, Geofrey Rush, Helena Bonham Carter, Derek Jacobi, Guy Pearce
Scenarij: David Seidler Režija: Tom Hooper Žanr: zgodovinska drama Dolžina: 118 minut Leto: 2010
Država: Velika Britanija
poskusi še zadnjo možnost: na pomoč pokliče znanega logopeda Lionela, toda ta ima na moč nenavadne prijeme. Za začetek začne Njegovo veličanstvo klicati kar Bertie ...
Vse kaže, da se v britanski kinematografiji počasi rojeva nov podžanr: drama o resničnih članih kraljeve družine in o njihovih resničnih zgodbah. Za zdaj tovrstni filmi žanjejo tako finančne in kritiške uspehe, trenutni višek tega žanra pa je ravno Kraljev govor. S tehničnega stališča je vse v tem filmu izvrstno. Od igre glavnega igralca do skorajda popolne režije, ki iz razmeroma dolgočasnih in gledaliških prizorišč vizualno izcuza največ, kar se da, in sicer vse v kontekstu prizora. Scenarij je prav tako tekoč in besede tečejo gladko kot olje, prav v skladu z vsebino filma, moti morda le pretirano spakovanje igralca, ki igra Churchilla.
Zato filmu težko očitamo karkoli, edino morda le vsebinsko oddaljenost glede na naš prostor. Jasno, v tujini ne morejo snemati filmov, ki bi bili idealno naravnani za senzi-bilnost slovenskega gledalstva, a čeprav glede tega slovenski
gledalci premoremo ogromno pripravljenost se vživeti v tuja okolja (saj nam drugega ne preostane), je Kraljev govor vseeno film, ki je tako zelo angleški, da ga bodo najbrž najbolj zapopadli le Angleži. Film je videti kot nekakšna reklama za angleško kraljevsko družino, saj jo prikazuje v najboljši možni, že skoraj idilični luči. Kot bi film hotel povedati, da so angleški monarhi en večji do-brohotnež od drugega in pravzaprav povprečni ljudje, ki pač morajo v ključnih trenutkih navdihniti narod, pri tem pa delajo ogromne žrtve in hudo trpijo, ker pač, no, jecljajo.
Ojej, ubogi, ubogi. Kaj Hitler, kaj vojna, jecljanje je največja težava angleškega dvora.
Skratka, če za trenutek iz žu-ljavih oči izpustimo cinizem, se poraja vprašanje: od kod 12 nominacij za oskarja? Film je tehnično res izpiljen, zlasti na simbolni ravni, a nekega presežka nima, vsaj ne v smislu, da bi bil kaj več kot vsota svojih delov. Kljub temu da je zadnji kraljev govor v filmu sijajno oblikovan, odigran in montiran (v kinodvorani je bilo slišati jokanje), pa na daljši rok film vseeno ne pusti trajnega vtisa.
Matej Frece
Foto: arhiv
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.

SESTAVIL
EDI KLASINC
PESADIJSKI VOJAK
ROMUNSKA MARATONKA (NUTA)
(ZASTAR.)
PESNIK AŠKERC
PTICA UJEDA
Štajerski TEDNIK
OKVARA,
OSEBA, KI GOVORI VEČ JEZIKOV
ODRGNJENO MESTO NA KOŽI
PREGRADA NA POTI, ŠRANGA
PTUJSKA SLAVISTKA
(VIKTORIJA)
MOČNA SVETLOBA
ŽILA ODVODNICA
GRELNIK, OGREVALNIK
SPOLNA BOLEZEN, SIFILIS
NEUMETNI OKRASEK
NAŠ ROKOMETAŠ (GREGOR)
KRISTUSOV SODNIK
SLIKARSKI ČOPIČ
GREGOR JERONČIČ
TABLA V RAZREDU
MLADA ŽENSKA
MAJHEN OREH, OREŠČEK
AMERIŠKO LETALO
VELIKE GOSLI
KITAJSKA POSODA
LONČENA SKLEDA
SPANSKA PRINCESA
VLOŽEK, VRINEK
OLGA KOROŠEC
POVODNE KUNE
GRŠKI LIRSKI PESNIK
MESEC OKTOBER
BELKASTA PLESEN
TAJNICA MG W ^ PTUJ IN PEVKA w (PETRA)
^Tin
KOŠARKAR
(MIHA)
SKUPNA TOČKA
IGRALEC (JEAN)
PECELJ PRI GOBI
POGANJANJE KALI
ŽIVALSKI KROG
ZIBELKA, ZIBEL
preizkus znanja
kmetijska zadruga
NAŠA PLAVALKA PROSEN
NASELJE V OBČINI ORMOŽ
PEVEC PESTNER
MOLIBDEN
POTOMCI STARIH EGIPČANOV
KROŽENJE, OBTEK
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARION = grški lirski pesnik, ILC = slovenski rokometaš (Gregor, 1979-), KOZOPRSK = staro slovensko ime za mesec oktober, LABORA = lončena skleda, OLARU = romunska maratonka (Nuta, 1970-), PIAT = francoski gledališki in filmski igralec (Jean, 1924-), POVABIČ = vabovec, ŠREC = pregrada na poti, šranga.
■^eipoz 'ep^ea 'e}Joe 'ai}^ pasejo '>jsa|q '}|dz|
'oiqeAod 'ojqea '0}Q 'iey 'seq 'o^ '\q '§o>| 'a^jou '}e|y 'sa>j 'o|A| 'e|qei e^s|os 'oajs 'Jeojdn '^oa '^ai|n§o '^sjdozo^ 'io|S!|od 'uo;uy 'J|ua| 'njeio '^esad :ouAejopoA '3xnvziux 3! a3hs3h
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 12. februar:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 13. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00
GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolov-cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 14. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Ra-
dio Murski val). TOREK, 15. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Med Pohorjem in Halozami. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo o aktualnih temah. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 16. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
ČETRTEK, 17. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in Iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PETEK, 18. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Preteklost je v vas je pustila globok pečat in zadeve, ki ste si jih obljubili, boste tudi uresničili. Notranji pogum in volja vas bosta vodila v ljubezni in vam pokazala, kaj je prava pot. Največ motivacije in osebne motivacije pokažite med prijatelji, kjer boste glavni.
Sn BIK
V duši boste pogrešali pomlad in se zavedli, da morate stopiti korak naprej. Ne smete se obremenjevati s tistim, kar se je zgodilo. Postanite kreativni in ustvarjalni. Odpravite se lahko na neko razstavo ali oddih. Na delovnem mestu pa rešujte zadeve iz preteklosti.
DVOJČKA
Premislek in uvidevnost bo tisto, kar vam bo pomagalo na razpotjih življenja. Poudarjeno energijo bodo imeli tisti predstavniki, ki še kaj študirajo in se poglabljajo v zakonitosti življenja. Zdelo se bo, da svojih čustev ne znate pokazati. Toda to je zgolj krinka, kajti sledili bodo preobrati.
RAK
>lj se boste osamili in tako določenim stvarem lahko prišli do dna. Seveda pa se bodo točke usode zasukale tako, da boste od tega imeli vi korist. Koristila vam bodo znanja iz sveta mistike in lotili se boste prenove. Konec koncev je pravilno razmisliti o tem, kaj potrebuje vaša duša.
LEV
■Tj Resnica vas bo osvobajala in tako se bo dogodilo, da boste prihajali v kontakte z ljudmi, ki vam bodo koristili in imeli veliko povedati. Ugotovili boste naslednje, da se skozi to zdravite in pridobivate na ugledu. Vrnila se bo neka oseba, ki vas je v preteklosti zelo osrečila.
DEVICA
Ozavestili boste, da je pomembno, da delate na sebi in da najdete v sebi voljo za naprej. Čaka vas nekoliko bolj nenavaden teden, dosti bo novosti in novih pogledov. V roke vam bo prišla zanimiva knjiga, ki vam bo pokazala drugačno pot. Seveda pa boste sprejeli samo tistega, kar vam bo blizu.
TEHTNICA
Končno boste pridobili občutek lahkotnosti in možnost, da se odločite, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar morate še spremeniti. Zdelo se bo, da vas bo v tem tednu, ali morda mesecu, vodila ljubezen. Na delovnem mestu vas čaka neka sprememba. Negovati bo treba notranjega otroka!
ŠKORPIJON
Duhovna znanja bodo božala vašo dušo in ozavestili boste tisto, česarše niste invamje bilov preteklosti uganka. Zaznamovala vas bo izrazita odločnost in trma. Slednja bo koristna v mejah majhnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim, poglobljeno se boste lotili prenove ljubezni.
STRELEC
Občutila se bo neka pomembna radost in veselje do življenja. Finančno boste cveteli kot že dolgo ne. Naredite neko osebno spremembo in uživali boste pri vsem, kar je za vas bistveno. Zanimivo pa je, da vam bo ljubljena oseba v pomoč in oporo. Boste rekli nasvidenje svoboda?
KOZOROG
Kamenčki v mozaiku usode se bodo premikali dolgo časa in na koncu boste zadeve spravili na tisto mesto, kamor v osnovi tudi sodijo. Harmonija neke prijetnosti vas čaka v ljubezni in partnerjeva roka vam bo v pomoč. Ne smete pa biti pretirano zaverovani vase. Srečen dan: petek.
VODNAR
Pričakujete lahko ogromno neke samoiniciativne energije in okolica vam bo v samem bistvu naklonjena, kar pomeni, da se bodo zadeve začele premikati s svetlobno hitrostjo. V ljubezni se bo dogodilo, da vas čaka sonce sreče. Seveda pa bo nujno, da naredite korak, dva ali morda tri naprej.
RIBI
Moč prijateljstva vam bo izžarevala energijo in dajala upanje za naprej. Ne smete se zapirati pretirano vase, uspehi bodo vidni v pogledu kreativnosti in umetnosti. Nakazano je, da se bodo določeni projekti odvijali tako, da v sebi najdete tisti pravi namig in okrepila se vam bo tudi intuicija.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Ne preslišite komentarja tedna na Radiu Ptuj. Vsak četrtek ob 12.15.
NAŠ PEVEC
POLITIK PEČE
TLA
Pošta Slovenije • Prve letošnje znamke
Izšlo šest priložnostnih znamk
Pošta Slovenije je prvih šest letošnjih poštnih znamk izdala v petek, 28. januarja, tokrat so izšle: priložnostna poštna znamka, znamka iz serije ljudske noše, dve znamki iz serije znamenite osebnosti ter znamki iz serije folklora-maske in kitajski horoskop.
Foto: M. Ozmec
Prve v letošnjem letu so izšle: priložnostna poštna znamka, znamka iz serije ljudske noše, dve znamki iz serije znamenite osebnosti ter znamki iz serije folklora-maske in kitajski horoskop.
Voščilna znamka je tokrat namenjena ljubezni, oziroma bližnjemu valentinovemu in je tako, kot že nekaj let doslej izdana v obliki srca, in sicer v mali poli po 10 znamk. Znamka pa prikazuje ljubezenski vpis v spominsko knjigo. V seriji ljudske noše so tokrat prikazali žensko nošo, ki jo je v prvi polovici 19. stoletja v hladnejših dneh nosilo kmečko prebivalstvo iz Notranjske, in sicer iz okolice Polhovega Gradca, Dobrove in Vrhnike. To je sicer že deveta poštna znamka iz te serije, saj so izdajanje znamk z motivi ljudskih noš začeli leta 2003, prihodnje leto pa bo na vrsti ljudska noša iz Bohinja.
V seriji znamenite osebnosti so izdali dve znamki, s katerima bodo zaznamovali 150. obletnico rojstva slovenskega literarnega zgodovinarja, etnologa, filologa, slavista in urednika dr. Matije Murka, ki je bil rojen na Drstelji pri Ptuju, ter 100. obletnico rojstva španskega borca, partizana, generala in narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta.
Z znamko, ki prikazuje Go-dlarje iz Šenčurja pri Kranju, zaključujejo serijo znamk pod
Prejeli smo
Dnevno nas zasipajo s kilami včasih istih prospektov, ki večinoma takoj končajo v smeteh, saj redko kdo potem kaj kupi iz njih. Skoraj vse, kar kupiš, je zavito ali zapečeno v velikokrat preveliko plastiko. Skromnost pri vsem tem bi ohranila našo naravo. Večja obdavčitev bi zmanjšala te količine in morda pocenile artikle. Večje nakupe bi si ustvarili z nižjimi cenami.
Tudi napisati zakone in velike kazni je lahko napisati kar tako. Vendar bi morali najprej določiti kriterije zbiranja. Ločevati, kaj je papir ali plastika, na splošno ni težko. Zatakne se, kaj ne gre v papir in kaj ne gre med plastiko. Podrobnega opisa ne more nobeden predpis določiti, ker ga uporabniki ne bi znali pravilno koristiti pri ločevanju. Koliko od 2 milijona Slovencev pozna "plastiko", da bi pravilno ločevali polietilen, polistirol, poliuretan, polivinil ali teflon in morda še katero vrsto??? Vse navedeno pa ne gre v zaboj za "plastiko"! Tudi vsak papir ne gre v zabojnik za papir! Ni tako enostavno!!
Prvi koraki bi morali iti v smeri: ločimo v osnovi plastiko, kovino, papir, steklo ... V zbirnih centrih itak imajo ločevalne trakove.
Prvi korak: bi moral biti v svetovnem merilu! Že na embalaži natisniti oznako vrste reciklažnega odpadka. Vzemi-
naslovom folklora - maske,
v kateri so od leta 1996 izdali skupaj 19 znamk z različnimi motivi slovenskih mask. V seriji kitajski horoskop pa prikazujejo zajca, saj smo z letom 2011 stopili v kitajsko leto zajca.
Naj dodamo, da je Pošta Slovenije od leta 1991 izdala že skoraj 700 poštnih znamk, ki
mo, za plastiko P, za metale (železo, aluminij, bron, baker itd.) M. Tudi vse vrste stekel ne gredo v reciklažo, za prave npr. "G".
"E" za elektroniko ... Kar pa ne gre nikamor, pa naj ostane narisana kanta za smeti. Šele ko bodo vpeljane takšne ali podobne oznake, je pristopiti de-taljnejšemu ločevanju.
Šele potem se lahko predpišejo morebitne kazni! - kdor ne bo pravilno ločeval. V sedanje kante za smeti lahko vsak mimoidoči odvrže neodgovarja-joče smeti, kazen pa bo plačal nedolžni lastnik.
Najprej: EKOLOŠKE OTOKE je treba TAKOJ ODSTRANITI IN VPELJATI EKOLOŠKE VREČE ZA SMETI (PO BARVAH!) - V VSAKO HIŠO.
Nujno je vpeljati reden odvoz po dnevih in barvah vrečk. Dostavljati vrečke z logotipom zbiralca po pametni ceni, tako lahko odpadejo še obračuni odvoza smeti. Ce nekdo porabi 2 vrečki smeti na mesec, se bo pač toliko ceneje znebil smeti kot tisti, ki jih bo napolnil 5 ali 6 ali več na mesec. Kdo sedaj plača odvoze povečanih smeti, če nekdo izdaja sobe turistom??? Solidarnost ni več primerna v sedanji situaciji. Nekateri jo izkoriščajo!
Sedanje ločevanje na ekoloških otokih je tudi neefikasno. Otoki so tudi po 500 in več metrov od hiš (na podeželju). Pla-
prikazujejo našo naravno in kulturno dediščino, pomembne domače in svetovne športne dogodke, umetnost. Naslednje poštne znamke bo Pošta Slovenije izdala 25. marca, in sicer ob 60-letnici podpisa pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, ob 80-letnici delovanja Pihalnega
stičnih odpadkov je v povprečju, na 14 dni, kar za 50-litrsko vrečko za smeti ali več. Papirja je prav toliko! Kako naj podeže-lan nosi vsak drugi, tretji dan te vreče na vsaj 500 m oddaljene otoke?? Še posebej kako to pozimi, ko so naše makadamske ceste poledenele, slabo ali skoraj nič plužene, solijo jih pa sploh ne???
Najprej ustvarimo pogoje in z njimi uredimo ločeno pobiranje
Pisati neživljenjske zakone ali pravila za mizo v topli pisarni je lahko, ko kot meščan nimaš problemov ločenega pobiranja, saj imaš kante le nekaj metrov od stanovanja (pa vseeno ne zbiraš ločeno).
Današnji ekološki otoki so potuha za "pobiralce" sme-tJU
Veliko mest, tudi v naši neposredni bližini, ima že vpeljane barvne vrečke za ločeno zbiranje. V Ljubljani celo tehtajo ločene smeti in plačuješ po odloženi teži istih, na "KARTICE"! Ni solidarnosti! Kdaj bomo mi dočakali vsaj vrečke???
Še eno "neživljenjskost" predpisov bi omenil. Na podeželju ima skoraj vsak hiša oreh in letno pridobi morda 30-40 kg orehov. Od tega je cca. polovica lupin in jih lupiš v času nekaj mesecev, malenkost na en mesec! Te se sedaj ne sme odlagati v kante za ostale smeti. Res je
orkestra Kulturno-umetniške-ga društva Pošta Maribor ter priložnostne poštne znamke v serijah turizem, rastlinstvo in srednjeveški samostani v Sloveniji. Izdali pa bodo tudi redno znamko, tokrat z velikonočnim motivom.
-OM
tudi, da na podeželju ima vsaka hiša komposter, vendar se lupine razkrajajo nekaj let in niso za na kompost. Sedanji predpis zahteva, da za kilo jedrc (to je kilo lupin) za potico, naročiš in plačaš posebno ekološko kanto. Se hecate z nami??? V mestu itak nimajo teh problemov, saj jih kupijo ŽE OLUPLJENE!
Dodal bi še to: kmalu bo spet pomlad in verjetno bo ponovno "AKCIJA" čiščenja. Popolnoma sem proti njej. To je samo potuha pobiralcem smeti in manipulacija z naivnimi in dobromislečimi prostovoljci, namesto da bi tone in tone smeti pobirali tisti, ki so za to kar dobro plačani. Še vozniki verjetno odvažajo smeti prostovoljno in zastonj. Takšne akcije so čisti dobiček smetarjev.
Vzemimo lansko akcijo. 250.000prostovoljcev je odpadke zastonj pobiralo vsaj 4 ure. To je vsaj en milijon delovnih ur, poklonjenih zbiralcem smeti, podobnim, kot je naše Cisto mesto. Cisti dobiček! Verjetno naknadno še "dobijo" sredstva za stroške zbiranja ali odvoza. Rezultati teh akcij so, da so smeti ponovno tam, kjer so bile. Ce bi že sedaj bili "kontejnerji" ali vrečke ob hišah, ni vzrokov za odlaganja v naravi, razen pri zelo zelo redkih neodgovor-nežih. Te pa je treba kaznovati, po vzgledu novih kazni v prometu, pa bo red.
Dajte nam že enkrat te vrečke, da zaščitimo naravo, če vam je res stalo do tega!!
Kužnik V.
O ločenem zbiranju smeti
Od tod in tam
Miklavž • Pri podaljšanem bivanju
Foto: arhiv šole
Na OŠ Miklavž v času podaljšanega bivanja zelo radi ustvarjajo. Zato sta se mentorici Janja Horvat in Simona Tomažič odločili, da nekaj utrinkov iz tega prijetno preživetega časa pošljeta tudi nam.
Učenci podaljšanega bivanja 1., 2., in 3. razreda ter njihovi mentorici se vsak dan po kosilu zberejo v krogu in preberejo pravljico. To je bil tudi glavni razlog, da so se odločili, da bodo ustvarjali na temo Rad/a berem pravljice in pesmice. Tokrat so si izbrali pravljico z naslovom Vesel sem, ker si moj prijatelj. »Ker smo nagnjeni k ekološki porabi materialov, smo se odločili, da bomo izdelovali pretežno iz odpadnega in eko materiala. Pingvinčki so tako nastali iz tulcev toaletnega papirja, severni medvedi pa iz kartona in vate. Nato smo jim iz odpadnih škatel naredili še ledeno deželo,« stapoveda-li mentorici. Izdelke so postavili na ogled v garderobo, kjer jih lahko občudujejo vsi miklavževski šolarji.
Viki Ivanuša
Prlekija • Trgatev za svečnico
Foto: NS
V Policah pri Gornji Radgoni je podjetje Radgonske gorice na dan cerkvenega praznika, svečnico, pripravilo tradicionalno, že 13. svečnično trgatev. Pri temperaturi minus štiri stopinje Celzija so obrali 350 trsov vinske sorte šardone. Po besedah strokovnjakov je pričakovati nekoliko slabši izkupiček, saj so bile jesenske vremenske razmere dokaj neugodne. V primerjavi z lanskim letom, ko je nateklo okoli 50 litrov tovrstnega vina, so letošnja predvidevanja med deset in dvajset litrov. Trgatve so se udeležili poleg sedanjega direktorja Radgonskih goric Boruta Cvetkoviča tudi nekdanja vodilna moža Franc Škrobar in Franc Plavec, sicer pa še župana Radencev Janez Rihtarič in Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana ter podžupan Gornje Radgone Vinko Rous in vinski vitez Alojz Filipič. Polnitev tega vina gre v posebne steklenice (0,35 litra), ki so v prodaji, namenjeni za protokolarna darila.
NŠ
Ljutomer • »Sladek« petkov večer
Foto: NS
Tanja Rajtmajer, vodja ljutomerskega hotela Jeruzalem, uresničuje svoje napovedi, da bodo petkovi večeri v njihovih gostinskih prostorih zanimivi, sproščeni in pestri. Gostom je prijetno, predvsem pa »sladko« druženje pripravila zadnji januarski petek, temeljilo pa je v navezi okusov vina in sladic. V ponudbi so bile torte, izdelane v podjetju zasebnika Matevža Visočnika (na posnetku) iz Limbuša. Izbrane so bile štiri vrste s posebno čokoladno dekoracijo, ki so jih obiskovalci kavarne ob pokušnji oplemenitili s sortnimi vini (veronika, rumeni muškat, kerner) vinogradniške družine Kos iz Ključarovcevpri Ljutomeru.
NŠ
Knjiga meseca
Flann O'Brien:
Pri Dveh Ptičih Na Vodi
	
Pri Dvrli Pličili	Na Vod i
»To je knjiga, kakršnih na tisoč pride ena ...,«je zapisal o knjigi Graham Green. Sam sloviti Joyce jo je prebral, ko je bil ^.«T^ menda že na pol slep, in bil pri tem navdušen. Knjiga o norosti. Knjiga, ki predvsem na nič ne prisega - o kaki tekoči in celoviti fabuli ni sledu, jezik je modernistično svojski, nor!, gostobeseden, a obenem ritmičen in navdušujoče inovati-ven, fragmentarnost in razcefranost sta na višku. In višek vseh viškov je tudi v dejstvu, da se osebe v romanu, ki je v romanu, uprejo.
Roman v romanu piše pisatelj Trellis, ki tvori pisano paleto književnih oseb. Te »pobira« iz irske folklore in epike, »krade« od drugih avtorjev, takih, ki pišejo pogrošno literaturo, dva lika pa celo sam ustvari. Njihove površne in razstavljene psihologije nameče v hotel, v katerem tudi sam živi. Slednji dejstvi pa izbijeta dno modernistični zasnovi romana, ki ga je odlično prevedel tudi sam romanopisec Andrej E. Skubic, izšel pa je pri založbi Litera leta 2009. Ko dna ni več, začne zgodba teči svoj tok. Tega ne narekuje več pisatelj. Niti pisatelj v pisatelju ne. Naenkrat torej nista poglavitna O'Brien in Trellis, pač pa osebe, ki se preprosto uprejo. Moti jih, kako neskladni so njihovi značaji, kako jih je postavil v zgodbo. Pravzaprav jih vse moti, zato skujejo peklensko zaroto: oni bodo prevzeli vajeti v roke. A to še ni vse, šli bodo še korak dlje. Ne le da bodo popravili svoje prazne značaje, napisali bodo celo roman o njem, o površnem pisatelju, in se mu maščevali, da bo živel v neizmernih mukah, na koncu pa bo celo pogubljen. Pred slednjim, skrajnim dejanjem Trellisa reši naključni dogodek, ko služkinja uniči njegov rokopis in uporniške osebe se takoj spet vrnejo v prvotne svetove, tja, od koder so prišle.
Naključje je sploh pojem, na katerega večkrat pomisliš kot bralec, medtem ko se pred teboj vrstijo raznolike in izredno privlačne scene. Predvsem so nedolgočasne in presenetljive. Ko se neka situacija bliža preobratu, jo O'Brien oblikuje tako, da niti slučajno ne bi pomislili na kaj takega. In s tem močno ruši zid dolgočasnega branja, nastavlja bralne bombe in eksplozije in preseneča iz povedi v poved.
Povedi jezika, ki se ukvarja s samim seboj. To je namreč tudi roman o jeziku. Kot meji med zunaj in znotraj, kot prepadu med človeškimi globinami občutij in tistim, kar smo slednjič sposobni izreči. Jezik je kot ogromen bel list papirja, na katerega je potrebno pisati, packati, se igrati. In včasih ničesar reči. Ali pa lomiti besede, jih vleči iz ustaljenih, dolgočasnih norm in vzorcev. K temu nas napeljuje že naslov. Besede, vse zapisane z velikimi začetnicami. Avtorja pri pisanju, kot da bi ga zanašalo. Od klasičnega razumevanja jezika in strogih jezikovnih (pravopisnih in slovničnih) zakonitosti do absolutnega rušenja vsega »svetega«, če kaj takega v jeziku sploh obstaja. In pri prehajanju od enega k drugemu polu je ironičen in igriv. Z jezikom dela kot s posrečeno kepo plastelina, ki jo lahko gneteš in oblikuješ povsem po svoje, kot otrok.
Da jezik učinkuje skozi osebe in književne osebe skozi jezik, pokažejo tudi njihova imena: Dobra vila, Pukeljc, Mali in Kugla. Njihovi pogovori so absurdni, kot je absurdno zaporedje vseh pripetljajev v romanu. Včasih se zdi, da njihove misli lebdijo nekje v zraku, da so nepovezane in povsem nesmiselne. Ob očitni asociativni tehniki pisanja in nekaterih modernih metodah za tisti čas - roman je prvič izšel leta 1939 - je to roman fragmentarnosti sveta in njegove absurdnosti.
A kar najbolj vznemirja med in po branju je pisateljevo neverjetno odslikavanje realnega skozi nerealno, oprijemljivega skozi neoprijemljivo. In pri tem trčimo ob obilje besed brez pomena, ob številne neologizme, ki zvenijo znano ali nas na kaj spominjajo. Nekatere, sicer razmetano in nepravilno zapisane besede pa v nas kaj hitro dobijo pomen. Svoj. Naš. Moj.
Ker z besedami je tako - na pretek jih je. Resnična umetnost pa je najti pravo v vsakem hipu.
Koliko takih hipov ste že zamudili? Koliko jih še boste?
Morda se odgovor skriva tudi v tem igrivem romanu, ki je za tiste bralce, ki ničesar ne pričakujejo, ki imajo radi nenavadne in presenetljive zasuke v zgodbi in ki so sposobni na koncu z zadovoljstvom izreči presenečeno: »Ha?«
David Bedrač
Literarno kolo (86) • Drago Jančar - 2
Vsota Jančarjevih dram
Ves čas igre v treh dejanjih isto prizorišče: večji prostor s počrnelimi stenami. Nekaj vrat v sosednje prostore, kjer ti ljudje nemara spijo. Arheološka delavnica v rudniškem jašku. Vse, kar k njej spada, vendar vse deluje nekoliko nelagodno ...
Tako je zapisal Jančar uvodoma v dramskem besedilu Halštat, v katerem nastopajo Habilis, profesor arheologije, Anastazija, arheologinja, ter Nela, Jula in Honza, arheološki delavci, ki pomagajo pri izkopavanju. Na kakšno raven dramatik postavi človeka, nam postane jasno že, če preberemo uvodne režiserske opombe v prvo dejanje, kjer piše: »Tri ženske, Anastazija, Nela in Jula, sedijo za mizo, čistijo in razvrščajo človeške kosti. Lobanja, golenice, čeljusti, rebra, nadlahtnice, prstne košči-ce, medenice itd.«
Natančno naštevanje anatomskih elementov ima dvojni pomen - najprej, da se lahko režiser in igralci ob morebitni uprizoritvi bolje znajdejo, v vsem tem naštevanju pa se skriva tudi za Jančarja tako značilna metaforika razčlovečenja. Človek je seštevek kosti. Kosti, ki so tudi sicer simbol smrti, a obenem kljubovanja zgodovini. Samo pomislimo na vse množične grobove, ki so bili najdeni v sodobnem času. Ko so odkopali neme pričevalke nekega časa, šepetalke o človeški zlobi in gnusnih zločinih.
Drama Halštat, ki je izšla leta 1996 v zbirki Samorog pri Novi reviji, ima vse »jančarje-vske« prvine. Najprej tesnoben, zaprt prostor. Ta je sicer posledica gledaliških zakonitosti prostora in časa in lažjega obvladovanja dramskih likov, ki jih postavlja pred nas, a ne smemo zanemariti, da so to zares zaprti prostori. Označeni s pridevniki temačni, zaklenjeni, nepredušni, zadušljivi. Skoraj po sartrovsko poigravanje z zaprtimi prostori, kjer pa ne gre za filozofki spopad enega na enega, temveč enega proti vsem, ali bolje vseh proti enemu. Ta postavljenost »v«, ode-tost s prostorom, ki se zgošča z ljudmi, se hitro poloti tudi bralca oz. gledalca. Nazadnje smo tako vsi v nekem sistemu. Ulovljeni in zaprti. V institucije z izrazito represivnimi in nasilnimi oblikami, institucije (ne) svobode, kjer si mikrokolektiv podredi enega, ga zasužnji, izvaja nad njim nasilje, ga preo-
Kreslinu, ki je nase opozoril najbolj z omenjenima zbirkama, ki pa nista njegovi edini izdani pesniški deli, je po svojem poslanstvu precej podoben Leonard Cohen. Gre za kanadskega pevca in odličnega pisca.
Kot pisec nastopa kar v dveh vloga - je pesnik in pisatelj. V središču njegovih literarnih del je posameznik, njegov religiozni, kulturni in obče družbeni položaj. Gre za človeka, ki je osamljen in izčrpan od napornih medsebojnih odnosov. Prav taka so tudi njegova besedila za petje. Pravzaprav je tudi v njegovem primeru težko reči, kje
blikuje in spreminja, dokler ta ne otopi, pokonča ideje v sebi in vsaj moralno propade.
Druga prvina je intelektualni psihološki okvir. Dramatik se namreč pogosto loteva prav intelektualca, ki ima poseben položaj. Obvladuje ga tiha tesnoba spoznanja, premika se s posebno težavo, utrujen je od spraševanja, upora od znotraj in zunaj. Ideja v njem ga običajno pogubi, še zlasti, če je ta krik po svobodi in je v nasprotju z okoljem, političnim in splošnim družbenim ozračjem. Zdi se, da je njegova razgledanost dvorezna - je obzorje, ki nudi širši pogled, je pa tudi velika teža in breme. Eno se staplja z drugim. Vendar je na koncu vselej večina na strani velikega bremena, drugačnosti, ki vodi v notranji nemir in posledično zunanjo neskladnost z okoljem.
Tretja prvina je zgodovinska krivda. Ljudje Jančarjevih dram so obremenjeni s kolesjem zgodovine. Nekaj so se v šoli sicer naučili o njej, bolj malo pa poznajo pravo zgodovino. Jančar pred nas postavlja vprašanje o zlaganosti zgodovine, o tem prvovrstnem konstruktu manipulacije, s katerim so nas obtežili. Tudi književne osebe v njegovih delih, ki nosijo ogromne koše preteklosti na svojih hrbtih. Vedo, da je bilo veliko vojn, da je bil človek človeku krvnik, da je tekla kri, da so se spopadale ideje, filozofije in religije, da je bilo v človeškem in moralnem nekaj hudo narobe. A kot da v novejši zgodovini presežka ni. Krožnica je vedno znova uresničena. Začetna točka nasilja je hkrati končna. Izogibanje nasilju, vojnam in drugim zgodovinskim »napakam«, kot da vodi prav k njim.
Jančarjeve drame so torej računska operacija seštevanja po principu: TESNOBEN PROSTOR + OSREDNJI LIK INTELEKTUALCA + ZGODOVINSKA KRIVDA.
In kaj je rezultat tega seštevanja?
Nekaj odličnih dramskih del, s katerimi je Jančar izrazito zaznamoval slovenski kulturni in
se začne poezija in kje konča. Ali bolje: katera glasba je prijetnejša za uho? Poezija za branje, ki temelji na zanimivih ritmih in pesniških zvokih, ali poezija za petje, ki jo spremljata še pevčeva izvrstna interpretacija in zanj tako značilen, nekoliko mračen glas. Poznavalci njegove glasbe le-to umeščajo na področje folka, dodajajo pa, da se ta meša tudi z elementi popa in celo roka.
Med prevajalci Cohena v slovenščino je potrebno izpostaviti pesnika Mateja Krajnca, med knjižnimi izdajami pa zlasti Knjigo hrepenenja, ki je izšla

gledališki prostor. Pa tudi širšega, zlasti osrednjeevropske-ga, kjer so njegova literarna besedila dobro poznana, večkrat prevajana in zelo cenjena.
Med temi ne moremo spregledati nekaterih dram: Disi-dent Arnož in njegovi (1982), Veliki briljantni valček (1985), Klementov padec (1988), Zalezujoč Godota (1988) in Severni sij (2005).
Delo Veliki briljantni valček sodi med skoraj klasična literarna dela. S pretkanim scenskim izborom (psihiatrični zavod Svoboda osvobaja), z osrednjo temo (človek med svobodo in ujetostjo, med uresničitvijo lastnega jaza in popolno podrejenostjo drugemu) ter nekaterimi motivi, kot je večno spraševanje o relativnosti meja med norim in pametnim, med zdravim in bolnim, med tem, čigavo mnenje zares šteje, čigav pogled je osrednji in pravi. In sploh je središče v pojmu osrednje. Osrednje osredišča človeka Jančarjeve drame. Človek je namreč na sredini življenja, ki naj bi bilo po principih drugih. In prav psihiatrija nudi to možnost.
Z imenom psihiatričnega zavoda Jančar seveda asociativno popraska po kolektivnem spominu na mučna in grozovita koncentracijska taborišča, še zlasti se nam pobliskne v glavi in v spomin privrši geslo nad vrati slovitega Auschwitza: Delo osvobaja! O razlikah med psihiatrijo in koncentracijskim taboriščem je pisati nekoliko
pri založbi Miš leta 2008. Že naslov pove, da pesnika-glasbeni-ka žene silnica hrepeneti. In pri tem njegovi lirski subjekti ugotavljajo, da je hrepenenje sladko in obenem nevarno gibalo sveta, ker nas vodi skozi slepe hodnike in nikoli ne vemo, ali bomo dohrepeneli, dosegli ali celo povsem zašli.
Prvi glasbeni izdelek, ki ga je pevec-pesnik poslal na tržišče, je izšel leta 1967 in nosi v originalu naslov Songs of Leonard Cohen, torej Pesmi Leonarda Cohena. Glasbeni kritiki so bili zedinjeni, da je takrat na prizorišče vstopil nesporni glasbeni
kontroverzno, seveda pa je vzporedno tudi vprašanje o tem, kaj je bolj grozno, kaj uso-dneje - biti fizično mrtev ali umreti kot oseba, psihično.
Drama se odvija med osrednjima junakoma Volodjem in Simonom. Prvi je grob in pr-vinski, vodijo ga nagoni, do soljudi je nasilen, oblasten, kar se kaže zlasti v odnosu do pacientov. Simon je metafora upora, družbene neskladnosti, človeka, ki ga je potrebno potisniti skozi stroj preobrazbe. Ob usodni zmoti, češ da je pijanec in da je prav zaradi tega razloga v ustanovi, mu nazadnje odreže-jo nogo. S skrajnim posegom v človeško psiho, ki se je Volod-ja dokoplje skozi fizični kalup telesa, se Simon nazadnje preobrazi v poljskega vstajnika Drohojowskega.
Ni pa zanemarljiva še pestra paleta drugih oseb, ki jih Jančar psihološko secira in razdira - Ljubica (nežna in družbeno dojemljiva ženska, ki jo prav pretirana rahločutnost zlomi v grobem svetu), Savel Pavel (policist in požigalec cerkva), Rajko (samotar), Eme-rik (pianist, nesamozavesten umetnik, ki ga je strl alkohol), Doberman (jecljavec, ki se je bal, da bo zdaj, zdaj zmanjkalo hrane) ...
Tudi v drugih delih Draga Jančarja je moč ugotavljati, da število nastopajočih oseb ni veliko. Pisec se bolj ukvarja z nekaj liki, jih brusi, »lupi« in razgalja. In se gre ves čas tega, kar je Andrej Inkret na nekem mestu označil kot anatomsko gledališče: »V »anatomskem gledališču« je mogoče marsikaj,...«
In res gre za to: bodisi razstavljanje fizične anatomije človeka bodisi psihološkega rezanja po posamezniku.
S tako idejno nastavitvijo pa Jančar nastopa tudi v svojih proznih delih, še posebej v romanih. Nekateri med njimi veljajo za vzorčni model vrhun-skosti; tako po literarnem jeziku kot po zasnovi in načinu sestavljanja in podajanja fabule. Stičnost med svetom njegove dramatike in svetom romanov je tudi v odstiranju posebne, zgodovinske resnice. V plesu podob, ki jih pisatelj pričara pred nas. Kot poslednji prizor v Velikem briljantnem valčku, ki se sklene v nekakšnem, na videz odrešilnem plesu. A odrešitve ni, zaradi česar Jančar ostaja »neprijeten pisec, ki vseskozi kazi idilo .«
David Bedrač
talent z izdelano avtopoetiko in karizmatično umetniško izpovedjo. Slednje pa so trdili tudi literarni kritiki in bralci njegovih knjig. Pesniška zbirka Knjiga hrepenenja je bila med najuspešnejšimi v Kanadi, po prodaji in branosti se je zavihtela na same bralne vrhove - prvič v zgodovini Kanade, da je pesniška zbirka dosegla tolikšen odziv.
Ob obilju nagrad, pohval, pozitivnih kritik in ob nekaterih vrhunskih dosežkih pa ostajajo zabrisane meje - med zgoščenkami in knjigami. Poezija, glasba, proza. In vse se pretaka in povezuje. In opozarja, da v umetniškem utrinku začetek in konec pravzaprav ne igrata nobene vloge - pomemben je hip; tisti hip, ko je poezija polnokrv-no v nas in ko čas in prostor nista več pomembna ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 42
Pesem v glasbi - glasba v pesmi
(Kreslin-Cohen)
a

Frizer^pSHTon Brigita B^aitaTušnik s.p.
oSnikova cesta 3, Ptuj	www.irizerstvo-briglta.com
tel: 02 77645 61
¡Lta.pusnik@amis.net NOVO: MAKE \i?, MATURANTSKE FRIZURE, GEL NOHTI
Ptuj • Zgodovinski arhiv v letih 2010 in 2011
Predstavitev publikacij in selitev v nove prostore
Lani je Zgodovinski arhiv Ptuj praznoval 55-letnico svojega uspešnega delovanja. Ob tem jubileju posebne proslave niso pripravili. V počastitev visokega jubileja pa so pripravili predstavitev svojih publikacij, izdanih v letih 2009 in 2010. V letošnjem letu je njihov najpomembnejši projekt zagotovo selitev v nove prostore, ob tem pa načrtujejo še pripavo razstav o OŠ Mladika (Nataša Majerič Ke-kec), Kmetijskem kombinatu Ptuj (Brane Oblak) in Sodstvu na Ptujskem (Ivan Lovrenčič), je povedal direktor ZA Ptuj Ivan Fras.
Pri izdaji Vodnika po urbarjih in urbarialnih registrih štajerskih arhivov so sodelovali skupaj z Zgodovinskim arhivom Celje, Pokrajinskim arhivom Maribor in Nadškofijskim arhivom Maribor. Pri izdaji vodnika je iz ZA Ptuj sodelovala Marija Hernja Masten. Ob pomembnem mejniku svojega delovanja je ZA Ptuj izdal nov Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Ptuj, saj je od zadnje izdaje minilo že 24 let. »Vodnik predstavlja razvoj različnih uprav, pravosodja, gospodarstva in bančništva, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, športa, informacije, zdravstva, sociale, političnih strank, družebnopolitičnih organizacij, sindikatov, društev, verstev, zemljiških gospostev, osebnih in rodbinskih fondov, arhivskih zbirk in reprodukcij. V njem se izraža dolgoletno urejanje in popisovanje arhivskega gradiva, ki ga hrani arhiv, in siccer vseh zaposlenih od ustanovitve dalje,« je v uvodu Vodnika zapisal direktor ZA Ptuj Ivan Fras, ki se je ob njegovi izdaji zahvalil vsem zaposlenim, ki so sodelovali pri realizaciji tega zahtevnega projekta, posebej pa še Mariji Hernja Masten in Damjanu Lindentalu. Tudi pri izdaji te publikacije jih je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS Slovenije. Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 avtorice Marije Hernja Masten popisuje urbari-alne dajatve v naturi in denarju. Najprestižnejša izdaja pa je bila izdaja publikacije z naslovom Dominikanski samostan na Ptuju, ki jo je uredila Marija Hernja Masten in s katero ZA Ptuj nadaljuje objavo bogatih arhivskih virov, ki jih hrani, in tudi tistih, ki se nahajajo v tujih arhivih, pravi direktor Ivan Fras, ki ob tej priložnosti izpostavlja tudi dobro sodelovanje s tujimi arhivi, To sodelovanje se v zadnjih letih tudi po zaslugi posameznih projektov vse bolj krepi. Med drugim so podpisali pogodbo z Zgodovinskim arhivom v Požarevcu, na sodelovanje z njimi računajo zlasti v letu 2012, ko bo Ptuj tudi partnersko mesto v okviru projekta EPK 2012. Pogodbo o sodelovanju so podpisali tudi z Varaždinom, Štrigovo, Celjem in Mariborom. Varaždin je prijateljsko mesto s Ptujem, dve ptujski arhivistki hodita raziskovat v tamkajšnji arhiv, smo na obmejnem območju, veliko znanih Slovencev z našega območja je obiskovalo šole v Varaždinu, med drugim Stanko Vraz, v zvezi s tem sodelovanjem dodatno pove Ivan Fras. Ptujski arhivisti evidentirajo gradiva tudi na Dunaju, v Gradcu, kjer je v njihovih arhivih še
veliko našega gradiva. Delo ZA Ptuj temelji na sodelovanju z javno-pravnimi osebami, zato tudi skušajo na najboljši možni način opozarjati na to, kaj arhivirati in na kakšen način. Za ljudi, ki delajo z gradivom, ki se bo arhiviralo, vsako leto izvedemo tečaj ali dva.
Osrednji dogodek letošnjega leta in eden najpomembnejših v dosedanji zgodovini ZA Ptuj pa bo selitev v nove prostore, v objekt 2 na območju nekdanje vojašnice, kjer so bili poveljniški in ambulantni prostori. Na novi lokaciji bodo imeli 3000 m2 površin, ki bodo zadostovale za preselitev doslej arhiviranega gradiva in potrebam naslednjih dvajset do trideset let. S hudim pomanjkanjem ustreznih prostorov v dominikanskem samostanu se srečujejo že dobrih šest let; tudi zaradi plesni, ki se je pojavila v kleti,
Foto: Črtomir Goznik
V letošnjem letu se bo Zgodovinski arhiv Ptuj preselil v nove prostore nekdanje ptujske vojašnice, v t. i. stavbo 2 (poveljniško in ambulantno stavbo nekdanje ptujske vojašnice).
Foto: Črtomir Goznik
Ob svoji 55-letnici je Zgodovinski arhiv Ptuj izvedel predstavitev svojih publikacij, najpre-stižnejša je bila Dominikanski samostan na Ptuju.
so nekaj gradiva že morali preseliti na območje nekdanje vojašnice, nekaj pa so ga začasno shranili tudi v gradu Velika Nedelja. V nove prostore na območje nekdanje vojašnice bodo preselili upravo in depo-je, imeli pa bodo tudi ločene prostore za čitalnico, razstavišče in oddajo vlog. Projekt je vreden 2,4 milijona evrov in ga v celoti financira Ministrstvo za kulturo. Zavedajo se, da bo selitev zahtevna, pri tem računajo tudi na prostovoljce. V obnovljeni objekt 2 nekdanje ptujske vojašnice se bo preselila tudi ptujska izpostava mariborske območne enote Zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Ker se nekdanja vojašnica domnevno nahaja na območju nekdanjega rimskega foruma, je tudi ta obnova povezava z ar-
heološkimi izkopavanji.
Polno izzivov čaka ZA Ptuj tudi v bodočnosti, že dolgo se pogovarjajo o tem, da bi popisali vsako hišo v mestnem jedru, da bi tudi tako opozorili obiskovalce mesta na bogato zgodovino tega mesta, ki pa jo morajo še pred njimi podrobneje spoznati tudi Ptujčani. Še vedno čakajo tudi na odziv mestnih oblasti na predlog o postavitvi tabel, ki bi opozarjale na to, kje je nekoč potekalo mestno obzidje. V ČS Center pa so že v prejšnjem mandatu predlagali, da bi na začetek vsake ulice postavili manjše table, da bi tako meščani in obiskovalci vedeli, po kom se katera od ptujskih ulic imenuje. Tudi pri tem bi lahko ZA Ptuj sodeloval z dragocenimi podatki.
MG
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 11. februarja pa vse do 25.
februarja bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio tednik ptuj, raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do 2. marca bomo
izžrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli darilni bon term ptuj.
Imena nagrajencev bomo objavili v petek, k. marca, v časopisu Štajerski
tednik, obvestila 0 prevzemu nagrad pa vam bomo poslali po pošti.
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS v
Štajerski
TEDNIK
TERME
PTUJ
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6,2250 Ptuj.
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
V FEBRUARJU AKCIJA 3-SL0JN0 STEKLO ZA CENO 2-SLOJNEGA
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.mikiavz@gmaii.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
audi a31.9 tdi ambience	2007	12.980,00	avt. klima	kov. črna
cith0enc41.6 hdi picasso ambiance	2008	12.450,00	avt. klima	kov. srebrn
citroen c51.6 hdi dynamique	2008	13.750,00	avt. klima	kov. srebrn
ford c-max 1.8 tdcighia	2006	7.990.00	avt. klima	kov. črna
ford mondeo 1.8tdci karavan econetic	2008	13.280,00	avt. klima	srebrn
ford s-max 1.8 tdcititanium	2007	12.990,00	alu plat.	srebrn
mazda 5 2.0 cd	2007	12.950,00	avt. klima	črna
renault cu01.2	2006	5.990,00	kuma	rdeča
renault espace 1.9 dci expression	2005	7.880,00	avt. klima	kov. črna
renault laguna 1.5 dci karavan expression	2008	10.580,00	avt. klima	kov. črna
renault scenic 1.5 dci dynamique lux	2008	oo	avt. klima	kov. črna
škoda roomster 1.9 tu confort	2007	9.150,00	kuma cumatic	kov. modra
toyota corolla 2.0 d d4d	2005	7.390,00	kuma	kov. siva
vw passat 1.9 tdi limuzina	2006	10.970,00	navig.	kov. modra
vw passat 2.0 tdi 4x4 karavan confortune	2007	14.980,00	avt. klima	srebrn
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
ssangy0ng execut. rexton ii 2.7 xdi avt.	2006	13.900,00€	serv. knjiga	kov. črna
volkswagen variant passat 1.9tdi c0mf.	2007	12.490,00 €	serv. knjiga	kov. siva
citroen busines c4 grand picass01.6 hdi	2007	12.250,00€	klima	kov. črna
hyundai geiz 1.4 16v gl	2006	4.900,00 €	prvi last.	kov. sv. modra
renault espace 2.2 dci expr.	2003	6.600,00 €	prvi last.	kov. srebrna
hyundai geiz 1.3 funky	2003	3.680,00 £	prvi last.	kov. srebrna
dacia l0gan mcv 1.5 dci	2008	5.800,00 i	prvi last.	bela
daewoo nubira 1.6 16v sx	2003	3.700,00 €	prvi last.	kov. zlata
citroen 01.11	2006	5.700,001	serv0 volan	kov. olivna
seattoled01.8 20vsigno	2000	3.250,00 €	avt. klima	kov. srebrna
opel c0rsa1.012v club	2002	3.100,00€	serv0 volan	kov. srebrna
fiat grandepunt01.48vactive	2007	6.790,00 i	17.000 km	kov. b0rd0
chevrolet lacett11.616v sx	2004	4.850,00 €	prva reg. 2005	kov. zelena
fiat multipla1.616v sx	2000	2.450,00 €	klima	kov. modra
mitsubishi space star 1.3 gli	1999	2.450,00 €	prva reg. 2000	zelena
volkswagen golf iv 1.416vgener.	2000	3.700,00 €	serv. knjiga	kov. modra
bmw x5 3.0 d avt.	2005	19.900,00 €	webast0	kov. Črna
peugeot 807 st 2.2 hdi	2003	6.300,00 €	serv. knjiga	kov. zlata
renault auth. com. megane 1.5 dci	2006	6.290,001	serv. knjiga	kov. srebrna
kia pride 1.31	1998	850,001	prvi last.	kov. zelena
mercedes- benz a140 classic	1999	3.150,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
mazda rx8	2004	7.900,00 i	prvi last.	rdeča
landrover freelander 1.8 xei	1999	4.350,00 €	prvi last.	kov. zelena
peugeot 307 2.0 hdi sw	2004	5.990,001	prvi last.	b0rd0 rdeča
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IINŠTRUKCIJE MATEMATIKE za osnovne in srednje šole ter fakultete, Boštjan Strelec, s. p., Stojnci 85 a, Markovci, GSM 031 740 658.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
%milumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Ze-lenko Petra, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, gsm: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva. Možna dostava. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM suhe, okrogle in kvadratne bale sena. Tel. 751 39 31.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bomo prodajo nesnic pričeli v sredo, 16. 2. 2011. Nesnice v začetku nesnosti, cepljene, dobite vsak dan od 8. do 17. ure. Soršek, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM luščeno koruzo, pšenico , jedilni krompir in slamo v balah. Tel. 040 571 404.
PRODAM traktor Deutz in cisterno za gnojevko, 3200 l, ter vzamem v solastništvo potencialnega solastnika za hidravlični cepilnik drv. Tel.
040	758 423.
PRODAM svinjo, težko okrog 270 kg, cena 1 € / kg žive teže. Tel. 041 986 390.
PRODAM suho luščeno koruzo, tri cisterne, tisočlitrske, dve odprti, ena še zaprta, železne štaleke s koriti in železno konstrukcijo za brajdo. Tel.
041	855 063.
PRODAM 40-kg prašiče. Telefon 02 753 51 51.
PRODAM telici, breji osem mesecev, simentalki. Telefon 031 57 57 20.
PRODAM dva večja prašiča in več prašičev od 30 do 40 kg. Tel. 76451-81.
PO UGODNI ceni prodam prašiča, težkega okrog 160 kg, domače reje, in tri zajce, žive ali očiščene. Kličite na 02 777 25 01 ali 031 443 650.
PRODAMO kravo, brejo 5 mesecev, telefon 031 201 751, po 15. uri.
KUPIMO svinjo, težko okrog 1200 kg, za zakol. Telefon 030 935 315.
PRODAM več pujskov od 25 do 30 kg. Telefon 755 2321.
PRODAM kokoši nesnice, stare eno leto, cena 1,20 € na kokoš. Domačija Bauman, Župečja vas 48 a, telefon 031 740 644, 02 790 03 51.
KUPIM krmno peso in traktor Štore 504, 4 x 4. Telefon 051 238 287.
PRODAM suha drva akacije, ka-lana, metrska. Telefon 051 259 001.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM ODDAM prenovljeno, sončno, trisobno, delno opremljeno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 838 069.
ODDAM opremljeno trisobno stanovanje v zasebni hiši, 5 km iz Ptuja. Najem 250 €. Tel. 041 279 034.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, v Kraigherjevi ulici v Ptuju, cena po dogovoru. Telefon 02 751 19 51.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAMO hišo na Ptuju, na Bregu, parcela velikosti 934 m2, je na ravnem, samostojna, sončna lega, bližina mesta in šole, leto izgradnje 1964, vpisan v zemljiško knjigo, prodamo brez posrednika. Cena 115 tisoč € oz. po dogovoru. Tel. 041 876 219.
GRADBENO parcelo v Gajevcih prodam. Tel. 031 233 264.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Passat 2.0 tdi, karavan, letnik 2007, 117.000,00 km, svetlo moder, metal. Cena 11.700,00 evrov. Telefon 041 557 021.
Prireditvenik
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM motorno žago Husqvar-na, vrata za odprt kamin, moped Tomos, podstrešno lestev, stojalo za kolesa, zaščitne okvirje za okna, 80-litrsko stiskalnico. Tel. 031 317 508.
OPRAVIČUJEM se sosedi Olgi Vo-glar iz Formina 22 za neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper njo. Matilda Veselič, Formin 11.
ODKUPUJEMO različne sortimenle hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C4.ES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, toče.
Perutnina Ptuj d.d. Potrčeva cesta 10 2250 Ptuj
Na Muzejskem trgu 2, bomo prodajali rabljeno pisarniško opremo na način videno-kupljeno, od 15. 2. 2011 do 17. 2. 2011, med 14. in 16. uro.
Cenik bo na razpolago na dan prodaje.
Petek, 11. februar
9.00 Gresovščak, Vrtec Ljutomer: glasbena delavnica učiteljev Glasbene šole Ljutomer
9.30 in 11.00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Paul Maar, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven
10.00 Mala Nedelja, Kulturni dom, predstava igralca Borisa Kovačiča Kultura danes
18.00 Skorba, Dom krajanov: občni zbor Kulturnega društva Skorba 18.00 Ormož, Zelena dvorana Glasbene šole Ormož: Koncert udeležencev republiškega tekmovanja
18.00 Ptuj, Krempljeva 1: brezplačna delavnica meditacije društva Šričinmoy,
predava Prakashita Berčič 18.00 Ptuj, Center interesnih dejavnosti: odprtje razstave najnovejših del Gregorja
Samasturja - »V iskanju poti«, glasbeni gost bo tolkalist Gregor Nestorov 19.00 Ormož, galerija športne dvorane Gimnazije Ormož: Zvočna regeneracija s
šamanskimi glasbili ljudstev sveta z Natalijo Karo 19.00 Sp. Kamenščak, Mladinski center Prlekije Kulturni dogodek 19.00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, Viktorinov večer - predstavitev pesniške zbirke Jakoba Emeršiča Pozabljena spominjanja; sodelujejo še: dramski igralec Pavle Ravnohrib, Zbor sv. Viktorina, odprtje stalne razstave akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča 19.30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Feri Lainšček, Gajaš arestant z Vladom Novakom, za izven
Sobota, 12. februar
9.00
14.00
18.00 18.00 18.00 18.00 19.00 19.00
19.00 19.30
Podvinci, gasilska dvorana: izdelovanje rož iz krep papirja v organizaciji Društva Korant in skupine oračev iz Podvincev
Cirkovce, večnamenska dvorana: pričetek tekmovanja v odbojki za rekreativ-
ce v organizaciji Športnega društva Šikole
Slovenja vas, gasilski dom, 40. redni občni zbor PGD Slovenja vas
Hajdoše, gasilski dom, občni zbor Društva žensk Hajdoše
Žetale, gasilski dom, 58. občni zbor PGD Žetale
Sp. Velovlek, gasilski dom, 63. občni zbor PGD S. Velovlek
Zgornja Polskava, gostišče Golob, Valentinovanje
Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, regijsko srečanje tamburašev in man-
dolinistov Zaigraj tamburica« v organizaciji ptujske izpostave JSKD in v
sodelovanju z Zvezo Kulturnih društev Ptuj
Voličina, komedija Moški padajo z neba« v izvedbi KUD Vitomarci
Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Prava Baba z Urško Vučak - za izven;
zadnja predstava na Ptuju v sezoni
Nedelja, 13. februar
15.00 Gerečja vas, gasilski dom: Štefanska ohcet na star način v izvedbi Folklornega društva sv. Štefan in v organizaciji Društva žena in deklet Gerečja ob Valentinovem
15.00 Goričak, Kulturna dvorana: veseloigra v treh dejanjih, Pa nikomur ne povej,
K.T.D. Selce pri Voličini 15.00 Žetale, prosvetna dvorana: komedija Mojster v škripcih Harolda Brighousa v
izvedbi dramske sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk 17.00 Videm pri Ptuju, občinska dvorana, predstavitev zgoščenke ljudskih pevcev
Vinogradnikov Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju 18.00 Sveti Tomaž, Kulturni dom, komedija Hotel Plaza, KUD Zvonke Antoličič
Miklavž iz Miklavža na Dravskem polju 18.00 Sladki Vrh, komedija Moški padajo z neba v izvedbi KUD Vitomarci
Torek, 15.februar
18.00 Ormož, grad, predavanje romana vodeba »Burnout« - sindrom izgorelosti
Kino Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 11., 12. in 13. februar: 17.00 družinska pustolovščina; 18.30 triler Klepetalnica; 20.15 triler Američan
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Delovni obisk vlade na Ptuju; 3. redna seja Mestnega sveta MO Ptuj; Obisk ministra za zdravje Dorijana Marušiča v Splošni bolnišnici Ptuj; Gasilska oprema za pobrateno občino Arandjelovac; Predaja infuzijske črpalke za porodno sobo v Splošni bolnišnici Ptuj; Ptujski župan pripravil sprejem za Jakoba Emeršiča; Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, z optimizmom zre v prihodnost; 125-letnica Turističnega društva Ptuj; Aktivno Koronarno društvo Ptuj; Razstava likovnih del slikarja Romana Zela v Miheličevi galeriji; Vaščani Pacinja pripravili sprejem za atletinjo Tatjano Majcen Ljubič; Kurentov skok naznanil 51. kurentovanje na Ptuju; Z glasbo v sobotni večer.
llV. RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.tednik.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12. ure Albina Žižek Vidovič, dr. dent. med.
V Zdravstvenem domu na Ptuju
PVC - LES - ALU
ßeiCONT
ßj^jft prtO"	'Doxa ße&eda, oêvefcije
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
PIIIJSKA TELEVIZIJA
ipean
Potikll.2. 9:20 Hajmg skupaj 10:00 Hrana in vini 1D:30 Ptujska kronika - pen. 11:30 Modro-pon. 16:30 Mka in majolka 17:35 Hrana in vino 11:05 Pistprad pultom-l.dal 20:00 Ptujska kronika -p«n. 20:20 Pust prid pustom-1.del 21:30 To ba moj poklic - PeCar 22:50 Into kanal
Nfldalja 13.2.
9:05 OtroSka oddaja Goiiioica 10:10 Hrana in vini 11:00 Modri- pon. 13:00 Pro(lodtodo> 13:25 Post pred pustom-2.dal 16:30 Mka in majolka 17:35 Hrana in lino 19:25 Povabilo na kavo 20:00 Pregled tedna 20:25 Pust pred pustom -2.del 21:30 Modro - pon. 22:05 lofokaoal
pean
Ptujska televizija PeTV, Slovenski trgi, Teh 05 90 880 28
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Sobota 12.2.
9:25 Otraika oddaja Goiiioica 10:30 To bo mij poklic-PoCar 11:25 Modro-poo. 12:00 Ptujska kronika H:00 Ptujska Mka-poo. H:20 Post pred postom-2.dd 16:00 Ptujska kronika -poo. 16:20 Pilka io majolka 18:00 Ptujska krooika - pni. Ml Povabilo na kan -pon. 20:00 Ptujska Mka-pon. 20:20 Post prod pustim -2.dil 21:25 Modro-poo. 22:00 Ptujska krnaika - pon. 22:20 Info kanal
Ponedeljek 14.2.
9:30 Kubajno skupaj
10:10 Hrana in vino
10:35 Pust prod postom - 2.dol
11:30 Modro - pon.
16:35 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Post pred pustom-2.del
21:25 To bo moj poklic - Čistilec objektov
22:15 Info kanal
Odslej nas lakko spremljate tudi na 72
www.peiv.tv
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
8.00 Goriinica - Iz naiih krajev 9.00 Lenart - Sprejem obrtnikov pri županu 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorišnlca - Iz naših krajev 21.00 Gorlšnlca - Iz domače skrinje 22.00 Polka In majolka 23.00 Vldeo strani
8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Kronika Občine Hgjdlna 11.00 Dolena - Ob kulturnem prazniku 13.00 Domava - Proslava
Ob kulturnem prazniku 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Destrnlk - Proslava
Ob kulturnem prazniku 18.30 Kronika Občine Lenart
In kje smo prisotni?
Sto/ Tv, T2tv Amls TV, v sistemih KKS... Ptuj - S02
8.00 Markovcl - Kulturni maraton 9.30 Kuhajmo skupaj 10.00 Kronika Občine Lenart 11.00 Polka In majolka 12.00 SKL
18.00 Kuhajmo skupaj 18.30 Ptujska kronika 20.00 Bukovci - Proslava
ob kulturnem prazniku 22.15 Polka In majolka 23.00 Povabilo na kavo 23.35 Ptujska kronika 23.45 Video strani
PONEDELJEK 14.2.
8.00 Videm - dobrodelni koncert 9.20 Utrip Iz Ormoža 10.05 ŠKL 10.55 Ptujska kronika 11.05 Kuhajmo skupaj 17.00 ŠKL
18.00 Dolena - Ob kulturnem prazniku 20.00 Bukovci - Proslava
ob kulturnem prazniku 21.30 Markovci - Iz domače skrinje 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE
Srečko Čeh, s.p., Podvinci 66, Ptuj
7»cfiTA nt,,; -i „ « n»»—— „ 40 t«i. no/ 770 14 <1 1
tekmujemo in zmagujemo v oblačilih
pnnn
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v februarski številki med ostalim preberete o
varstvu koščičarjev s škropilnimi programi za češnje, slive, breskve in
marelice, nadalje je predstavljena rez vinske trte, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi sadik v ekološkem kmetijstvu.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
NOTESDENT
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov zobnoprotetiCni nadomestki v enem tednu.
Pomlad na vrt naš bo prišla in čakala, da prideš tudi ti. Sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 80. letu nas je 1. februarja za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janez Reberc
IZ ZAMUŠANOV 50
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Šipošu za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, g. patru Lojzetu Klemenčiču za darovano sveto mašo, pevcem cerkvenega pevskega zbora za zapete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, govornici ge. Silvi in DU Podgorci za izrečene besede slovesa, pogrebnemu zavodu Aura in nosilcem cerkvenih in državnih simbolov ter praporov.
Posebna zahvala je namenjena dr. Darji Pribožič in patronažni službi Ptuj ter ge. Anici za obiske in zdravstveno pomoč možu in očetu.
Hvala za pomoč vsem sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste pokojnika zadnjič obiskali v mrliški vežici.
Hvala za vse molitve, pisno in ustno izražena sožalja, za darovane sv. maše in darove za cerkev ter darovane sveče in cvetje.
Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili pogreba in našega dragega Hanza pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Marija in sinovi Ivan, Stanko, Marjan in Daniel z družinami
Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan.
SPOMIN
14. 2. 2008-14. 2. 2011
Ivan Zavec
IZ MOŠKANJCEV 109
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
SPOMIN
7. 2. 2008 so minila tri leta od boleče izgube dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Stergarja
IZ KRČEVINE PRI VURBERKU 29
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranite v lepem spominu.
Žalujoči: žena Slavica in sinovi z družinami
Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate.
SPOMIN
Boleč je spomin na 6. februar, ko si nas pred tremi leti za vedno zapustil, naš dragi mož, oče, tast in dedek
Ciril Kokot
IZ TIBOLCEV 41 B
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov dom rože krasijo in sveče mu v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
OSMRTNICA
V globoki žalosti vam sporočamo žalostno vest, da nas je v 39. letu tragično zapustil naš spoštovani član upravnega odbora Turističnega društva Pod-lehnik
Branko Pernat
IZ STANOŠINE 8 C
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 11. februarja 2011, ob 13. uri na trojiškem pokopališču.
Člani Turističnega društva Podlehnik
Čeprav v grobu tiho spiš, v naših srcih še živiš.
SPOMIN
V petek, 11. februarja, mineva 1 leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Ana Murko
IZ SEL 6
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče.
Vsi tvoji
Vse od rojstva in do smrti je vsak človek v čas ujet. Skozi letne čase riše svojo tanko bežno sled. Dolge ure, kratki hipi, sončni dnevi, mrak noči... Kar prihaja, kar odhaja, Božja roka mu deli. (Berta Golob)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in botre
Ivanke Lah, rojene Grabar
IZ PODVINCEV 101
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo ge. Veri za molitev in občutene besede
slovesa, patru Klemnu za opravljen pogrebni obred, besede
slovesa in mašo zadušnico, hvala pevcem ptujskega kvarteta
za občuteno zapete žalostinke, godcu Tišine, zastavonošema,
pogrebnemu zavodu Komunale Ptuj in zdravstvenemu osebju
internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Iskrena hvala sosedi Mariji
Vaisbaher za vso pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat
iskrena hvala.	a . .	. .
Žalujoči: vsi njeni
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dala?
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame, babice in prababice
Amalije Jablanovec
IZ DORNAVE 2 C
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, gospe Velikonja za besede slovesa, gospe Zorko za molitev, Društvu upokojencev Dornava, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerke Nada, Zdenka, Jožica, Miranda in Zlatka z družinami
Prazen dom je in dvorišče, žalostno oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, dedka, pradedka
Jožefa Korpiča
IZ DRAVCEV 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje, sveče, za svete maše. Posebej se zahvaljujemo Talumu Kidričevo za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Videm, govorniku Janku Kozelu, g. duhovnikoma za opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njegovi
Oči odpremo, v spominu vedno znova te uzremo. Nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti od nas zares ne boš odšel.
SPOMIN
5. februarja je minilo 10 let, ko si nas zapustil, naš dragi
Jernej Vojsk
IZ STOJNCEV 123
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu podarite cvet, prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.	Tvoji najdražji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka
Janeza Pravdiča
IZ TURŠKEGA VRHA 34 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na završkem pokopališču, mu darovali sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govor in sveto mašo, DU Zavrč, lovskima družinama Zavrč in Cirkulane za sodelovanje na pogrebu, posebej g. Branku Ivančiču in g. Emilu Kralju. Hvala rogi-stom, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem Lovske družine Zavrč in Cirkulane, govornikoma g. Petru Vesenjaku in g. Martinu Majcenoviču za skrbno pripravljene in lepo izrečene besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Betka, hčerke Nada, Vera in Irena z družinami, brat Anton z družino ter ostali sorodniki
Neizmerna bolečina v srcu tli, zakaj, zakaj, mama, več te ni.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, sestre in tete
Kristine Potočnik
IZ NADOL 50
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala govorniku Rudiju Vodušku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem, gospodoma župnikoma Cirilu in Štefanu za lepo opravljen obred in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala gre Ginekološkemu oddelku Ptuj za vso nudeno nego in pomoč. Hvala tudi podjetju Boxmark, Storal, d. o. o., Mlekarski zadrugi Ptuj, Strojnemu krožku Žetala-nec ter ŠD Rim. Še enkrat iz srca hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Žalujoči: vsi njeni
Življenje celo si garal, vse za dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je v 69. letu zaspal naš dragi mož, oče in dedek
Viljem Iliaš
IZ SAGADINOVE 6, PTUJ
Ob težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sv. maše, sveče in cvetje ter duhovniku za lepo izpeljan obred in sv. mašo. Še enkrat hvala vsem, ki se ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Frančka, hči Klaudia z možem Bojanom
ter vnuka Jure in Miha
SPOMIN
Ivan Hunjet
IZ FORMINA
14. 11. 1943-12. 2. 2009
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči:
žena Marija, hčerka Irena z družino in sin Andrej
z družino
... pomlad že prišla bo,
ko te več na svetu ne bo,
ko te bodo djali v črno zemljo ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče
Marije Vidovič
IZ TRDINOVE UL. 1 V PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za besede ob slovesu, vsem, ki ste nam kakor koli priskočili na pomoč v času njene bolezni, ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Kogar imaš rad, nikoli ne umre... le daleč, daleč je ...
7. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila
Genovefa Vučak
MOŠKANJCI 20
20. 12. 1942-7. 2. 2010
14. februarja mineva 18 let, odkar nas je zapustil
Franc Vučak
MOŠKANJCI 20
19. 8.1937-14. 2.1993
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njunem grobu, jima nosite cvetje in prižigate sveče.
Vsi njuni
I
4.1
Le v spominu se vračamo v svetišče preživele sreče in lepote.
V SPOMIN
našima dragima staršema
Juriju	Anici
Cvitaniču in Cvitanič
* 1925 t 1971	Strelec
4°. obletnica smrti	* 1934 t 2009
Iskrena hvala vsem, ki negujete spomin nanju.
Otroci: Jurij, Lidija, Sandi z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Antonije Štumberger
IZ DRSTELJE 12 30. 4. 1926 t 3. 2. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se družini Jakomini - Ržen za nudeno pomoč.
Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorcema za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Almaja-Jančič iz Lenarta za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre
Marije Vogrinec
7. 7. 1921-3. 2. 2011
IZ MALE VASI 16 A, GORIŠNICA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred. Govornikoma Angeli Hameršak in Jožefu Muhiču. Prijateljem Janezu, Alojzu, Antonu in Francu za prevoz in položitev drage pokojnice k večnemu počitku. Hvala cerkvenim pevkam za odpete pesmi. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku Janku Kelencu. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka Ptuj. Še posebej hvala vsem bolniškim sestram, ki so nesebično pomagale pri lajšanju zadnjih uric njenega življenja. Hvala sestre. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Čeprav v grobu tiho spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in tašče
Marije Peter
10. 8. 1924-27. 1. 2011
S POBREŽJA 76
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala DU Videm, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Še posebej hvala ekipi nujne medicinske pomoči ZD Ptuj, sosedovi družini Vidovič, ki so nam v najtežjem trenutku stali ob strani, Angeli Bedrač iz Vidma in Ivanki Šel iz Jurovcev za opravljeno molitev.
Žalujoči: vsi njeni
Dornava • Pomoč Petkovim že poteka
Društvo upokojencev se je izkazalo
Točno teden dni po tem, ko je nesrečni družini Petkove Angele v nekaj minutah pogorela hiša, so člani dornavskega društva upokojencev že zbrali izjemno lepo vsoto denarja za pomoč nesrečni Angeli in ji zbranih 3391 evrov tudi predali.
„Za pomoč smo se res odločili takoj, ko smo izvedeli za tragedijo. Zbirali smo prostovoljne prispevke članov našega društva - upokojencev in moram reči, da smo izjemne odzivnosti zelo veseli. Pomagali so pravzaprav čisto vsi, nihče ni odrekel pomoči, nikjer ni bilo nobenega slabega odziva ali odpora. Nekateri so sicer že prej sami pomagali Petkovim, vsi ostali pa so darovali, kolikor so pač lahko, vsekakor pa nad pričakovanji," je v sredo pozno popoldne povedala tajnica društva Marija Velikonja in dodala, da so bili res prijetno presenečeni, saj toliko niso pričakovali: „Nič nismo postavljali meje, vsak se je odločal sam zase in povprečen prispevek naših članov je okoli 20 evrov, nekateri so dali tudi več. Ob tem so mnogi obljubili, da bodo Petkovi Angeli pomagali še naprej, materialno in drugače."
Denar so v sredo pozno popoldne že predali Petkovi, ki ni vedela, kako naj se za
Delegacija Društva upokojencev Stanko Fabijan, predsednik Janko Cigula in tajnica Marija Velikonja je Angeli Petek predala 3391 evrov, ki so jih v nekaj dneh zbrali člani društva, dornavski upokojenci.
Tam, kjer je pred dobrim tednom še stala hiša Petkovih, je danes videti le še obrise tlorisa.
zbrano pomoč sploh zahvali: „Dosti, dosti mi to pomeni. Saj ne vem, kaj naj rečem, ne vem ... Ne morem verjeti, koliko je še dobrih ljudi. Hvala je veliko premalo ... " Potem so jo zalile solze.
Doniranih 3391 evrov je Petkova skrbno spravila in povedala, da bodo z vsem
zbranim denarjem najprej kupili gradbeni material za novo hišo: „Kolikor vem, že tečejo pogovori, da bi se opeka kupila v Ormožu, kjer naj bi podjetje tudi pomagalo z nekaj nižjo ceno, dogovarjata pa se naš župan in ptujska obrtno-podjetniška zbornica z Brankom Goričanom. Ta denar bo
za opeko, kdaj se bo začelo kaj graditi, pa še ne vem."
Na dvorišču, kjer je še pred nekaj dnevi stala hiša, je bilo teden dni po požaru videti le še obris nekdanjega objekta; z delovno akcijo domačih in drugih podjetnikov ter sorodstva so namreč ostanke pogorele hiše v soboto že podrli in tudi odstranili. Družina Pet-
Ptuj • Redno čiščenje dimniških naprav še kako pomembno
Gorele saje v dimniku
V petek, 4. februarja, so na Slovenskem trgu na Ptuju gorele saje v dveh dimniških tuljavah stanovanjske hiše.
Gasilci PGD Ptuj so varovali objekt do prihoda dimnikarja, da je očistil dimnik. Pregledali so tudi celotno podstrešje stanovanjske hiše. Ker ni bilo požara, intervencija gasilcev ni bila potrebna, se je pa na Slovenskem trgu v petek zvečer močno kadilo, dim je prestrašil mnoge Ptujčane. V tem primeru se je na srečo vse dobro izteklo.
V zadnjem času se je zelo povečalo število dimniških požarov, zato bi se morali vsi lastniki objektov še kako zavedati pomena rednega čiščenja dimniških naprav, ki ga lahko opravi le za to usposobljena oseba, dimnikar. Na podlagi zakona so ljudje obvezni dimnikarjem omogočiti izvajanje dimnikarskih storitev. Čeprav gre za dejavnost, ki se izvaja
2009 je bilo dimniških požarov kar 477, leto poprej pa 387 pri 1839 požarih. Gre za zelo velik dvig, če primerjamo podatke z letom 2005, ko so pri 1985 požarih zabeležili 202 dimniška požara. Za več kot
kovih se za vso pomoč vsem iskreno zahvaljuje.
Toliko denarja, kot so ga zbrali dornavski upokojenci v hitri akciji pomoči, je pri tovrstnih akcijah prej izjema kot pravilo, zato si dornavsko društvo upokojencev - vsak član posebej in vsi skupaj - res zasluži vso pohvalo.
SM
tretjino dimniških požarov so krive tehniške napake dimniških naprav zaradi neustrezne in nestrokovne vgradnje ali obnove dimnika, pa tudi dotrajanosti in kurjenja materialov, ki ne sodijo na kurišča. Kot je povedal predsednik sekcije dimnikarjev pri OOZ Slovenije Bojan Brenčič, je neočiščen dimnik eden ključnih vzrokov za nastanek požarov, zato bi se ljudje morali zavedati pomena strokovnega dela, ki ga opravljajo za njihovo varnost in varnost njihovega premoženja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Slovenskem trgu so v petek, 4. februarja, ob 20.42 zagorele saje v dimniku.
v javnem interesu, niso redki tisti, ki onemogočajo izvajanje njihove službe, nevestno ravnanje z dimniškimi napravami pa prej ali slej pripelje do požara. Zaradi vedno slabšega rav-
nanja s kurilnimi napravami in dimniki se povečuje onesnaževanje okolja, ogrožanje ljudi in premoženja.
Po podatkih o požarih na vseh objektih v Sloveniji iz leta
KLEPARSTVO, KROVSTVO, TESARSTVO IN
GRADBENI SERVIS
Jože Toplak s.p. 2234 Benedikt Kocbekova pot 2 in Besto d.o.o., 1000 Ljubljana tel: 02 703 6000	c. Dolomitskega odreda 10
gsm: 041 633 053	e-mail: besto@siol.net
Za naročila v februarju dajemo 10 % popust na krovska in kleparska dela!
Napoved vremena za Slovenijo
v
Ce jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, tiri tedne rad nazaj.
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne ponekod na zahodu tudi pretežno oblačno in megleno. Najnižjejutranje temperature bodo od -6do 0, najvišje dnevne od 7 do 12 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho.
TERME
Črna kronika
Prehitro v ovinek
5. februarja okoli 2.55 je 22-letni moški iz Ormoža izven Mihovcev vozil osebni avtomobil BMW 318. Ko je pripeljal v levi oster in nepregleden ovinek, hitrosti in načina vožnje ni prilagodil svojim sposobnostim (voznik začetnik), lastnostim ceste in preglednosti na njej. Zaneslo ga je v desno, na bankino, po kateri je vozil več kot 25 metrov. Nato je zapeljal nazaj na vozišče, kjer je izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je pričelo zanašati po vozišču, po več kot 50 metrih pa je zapeljalo desno, izven vozišča na travnat nasip, nato je s sprednjo stranjo trčilo v drevesi. Po trčenju se je več metrov prevračalo. Med prevračanjem je zdrsnilo nazaj na vozišče in obstalo na strehi v obcestnem jarku ob levi strani vozišča. Med prevračanjem sta najprej 30-letni sopotnik iz Ormoža, nato pa še voznik padla iz vozila. Voznik je bil pri tem lahko telesno poškodovan, sopotnik pa hudo. Z reševalnim vozilom sta bila odpeljana v SB Ptuj.
Padel z motorjem
5. februarja okoli 14. ure je 35-letni moški iz okolice Gori-šnice vozil motorno Kawasaki Z1000 po Osojnikovi cesti na Ptuju. Ko je pričel prehitevati pred seboj vozeči osebni avtomobil, je padel z motornim kolesom po vozišču. Nato je skupaj z motornim kolesom drsel v smeri vožnje več kot 60 metrov, zatem pa trčil v obcestni robnik na desni strani vozišča. Motorno kolo je drselo po vozišču še skoraj sto metrov. V prometni nesreči je bil voznik hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj.
Tatvina
Med 3. in 4. februarjem je neznan storilec na Mariborski cesti na Ptuju odtujil neregistriran osebni avtomobil BMW 116i črne barve. Premoženjska škoda znaša več kot 12.000 evrov.
Pijani za volanom
2. februarja ob 23.30 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 28-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
4.	februarja ob 21.50 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Podlehniku ustavili 37-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5.	februarja ob 2.50 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Podlehniku ustavili 29-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,01 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Čez mejo ilegalno
7. februarja ob 22.50 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Dolanah ustavili tovorni avtomobil, v katerem je bilo sedem državljanov Srbije. V postopku so ugotovili, da so tujci posedovali veljavne potne liste in da ima 50-letni potnik ukrep prepovedi vstopa v schengensko območje. Da bi se izognili mejni kontroli, so tujci prepovedano prestopili državno mejo na prehodnem mestu v kraju Meje. Zaradi ugotavljanja okoliščin prehoda so policisti tujce zadržali in jim izrekli globo. 8. februarja so jih predali hrvaškim varnostnim organom.
Foto: SM
Foto: SM