LETO V. LJUBLJANA, 6. MARCA 1927. STEV. 10, fcAROČNINAZAJVCOlLA- VDO ČETRTLETNO DIN 15' CELOLETNO-DIN-60/ZA-INOZEMVTVO 7EDODATI PO}tNINO/OGLA$IPO CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA- PO- DIN • l'5<>, POŠT. ČEK. R»t 13.188 A /A\ VREDNI jTVOIN-VPpAVA V-VČITELJtKI-TIJKARNI/ ROKOPISI • JE NE VRA-'CAJO/ANONIMNIDO-. PIJIJENEPRIOBČV-k lElO/POiTNINA-PLA-^ XANA V-GOTOVINI TELEFON STEV. MM. Pepelnica. i®* težir^ sm0 gospoda! 0r l‘.,smo vaših prepirov In go-sprerml. besedi in fraz in izjav in ''ar,JiQ ,i ';j£a, kar vi Imenujete parlament rH- ‘smatrate za parlamentarizem. Siti smo scen irt pretepov in irfizorov za bogove, priimkov in zmerjanj, zavijanj in laži. Siti smo. Siti smo škandalov in defrav-dacij ,na odgovornih mestih, siti smo goljufij in prevar in obljub in načrtov, ki niso in ne bodo nikoli izpolnjeni. Siti smo protekcij in partizanstva, siti smo krivic in za-rad. siti smo do grla. Siti smo redukcij in penzioniranj, siti smo preletavanja poštenega uradriištva, odtegljajev ' in nestalnosti. Siti smo slabega gospodarstva nezmožnih ljudi, lenobe in posedanja, črne kave in cigaret, pohajkovanja in brezdelja. Siti smo radičevskih skokov, republikanstva in mirotvorstva, siti porodice in njenih špekulacij, brisanja in pretepanja. Siti smo Radetov in Sokolovi-cev, siti smo ljudi, ki kradejo In uničujejo dobro ime naše države. Siti smo federalistov, avtonomistov in raznih drugih — istov, ki pod raznimi gesli razbijajo enotnost države. Siti smo draginje in pomanjkanja, siti smo brezposelnosti in izseljevanja, siti smo trpljenja, ki ga trpi narod zaradi vlade. Siti smo sramote in (ponižanja, Izgub in udarcev, ki sta jih prestala narod in država zaradi vnebovpijo-čih grehov nevrednih voditeljev. A, lačni in žejni smo pravice, ki ie temelj države, družbe in človeštva. Lačni smo dela, ki je sila življenja in napredka. Lačni smo kruha, ki ga je vreden vsak, ki dela. Lačni smo vjelikih idej, ki vodijo državo po poti do blagostanja-. Lačni in žejni smo, ko sovražniki okoli nas posegajo po tem, kar imamo. Ali jih vidite, kako stezajo svoje roke po našem morju? Zakaj jih ne vidite, vi, ki imate časa za preganjanje delavnih ljudi. Ali jih vidite, kako grabijo po naši zemlji? Zakaj jih ne vidite, vi, ki imate časa, da se prepirate za partizanske in avtonomističrte programe? Ali jih vidite, kako posegajo prt našem ljudstvu? Zakaj jih ne vidite, vi, ki imate toliko časa, da Ubijate mladini najvišje nacionalne in socialne ideale. Gorje narodu, ki bo sit krivice in poniževanja in lačen in žejen pravice In poštenja zaman čakal rešitve od vas! Predolgo traja karneval. Predolgo je traja!. Dosegel je svoj višek. Vi sami ste ga slavili kar najbolj slavnostno v skupščini. Da niste osamljeni, so prispele po svoje še oblastne skupščine. In zdaj je pepelnica. Spomnite se svojih grehov in pepelite se. Pepelite se, dokler je čas, kajti post prihaja!! I. L. Kriza naše srednje šole. n. V našem prejšnjem članku smo posvetili največ pozornosti skupini onih .humanistov, ki hočejo, da bi bili klasični mrtvi jeziki še nadalje glavni predmet in raison d’ etre naših srednjih šol. Moramo se še ponuditi pri tej skupini, ker je baš ?na reprezentant: latinščine, grščine 'n nemščine ter uporno zahteva, da naj ostane vse pri starem. Argumentacija te skupine v vprašanju naše prednje šole je vsestransko zanimiva. Natančno iz petih razlogov mora po njih mnenju ostati staro stanje. Od teh razlogov smo v prvem članku že osvetlili teološki razlog, tudi utilitarističnega smo se dotaknili. To je tisti razlog, ki priporoča učenje latinščine, da se ž njo dobi dobra podlaga za učenje modernih romanskih jezikov: Po tem utemeljevanju bi moral Nemec, predno se loti slovenščine, temeljito predelati staroslovenščino, da ima dobro podlago, potem šele naj siro- ta začne s slovenščino! Ta razlog imenujejo gospodje evfemistično utilitaristični razlog! Po dokaze za svojo tezo segajo gospodje na vse strani. Brez kriterija omenjajo Španijo, ki da je postala kulturno jalova, odkar je v svojih srednjih šolah odpravila latinščino. Naj gospodje pogledajo v zgodovino: Španija je propala gospodarsko in vojaško po uničenju njene Grande Armada in po odpadu večine prekomorskih kolonij. Nehala je biti velesila v imperialističnem smislu, ni pa zato postala manj produktivna glede kulture. Imena Echegaray, Unamuno, Ibanez, ki vsak dan dohajajo do nas, ne pričajo o kulturni jalovosti. Ne vemo, kdaj je Španija odpravila latinščino iz srednje šole in da li niso nosilci gornjih treh imen še gojenci stare šole, vendar mislimo, da ni jalova španska kulturna sposobnost, pač pa je gotovo jalov ta argument! Podoben je židovskemiu argumentu, ki pravi, da je Španija propala, ker je izgnala Žide. Zgodovina pa pravi, da je Španija kot velesila nastopila šele po izgonu Zidov in po odkritju Amerike, kat oboje spada v isto dobo. Imeniten razlog za latinščino in grščino je tudi oni, ki pravi, da so viri za zgodovino našega naroda pisani v teh dveh jezikih, pa se jih zato mora gimnazijec učiti. Viri za našo zgodovino so pisani tudi v italijanščini (arhiv Serenissime v Benetkah), v turščini (arhiv Visoke porte v Carigradu), v madžarščini (arhiv ogrske vlade v Budimpešti), v arabščini (opisi arabskih potoval-cev po našem jugu), tedaj v srednjo šolo s temi jeziki! Bodoči zgodovinar se bo moral pač podvreči trudu, da se nauči brati tudi te Vire! Pre-cederični slučaj i imamo: Prerano umrli univ. prof. Zolger se je naučil madžarščine, ko je hotel temeljito proučiti avstro - ogrsko nagodbo. Najširšim krogom pa takih specialnosti ni treba. Tako tudi ni v skladu s pametjo, da bi se morale radi zgodovinskih virov cele generacije naših srednješolcev baviti ž raznimi mrtvimi jeziki. Ista je s teološkim dokazom. Zaradi borega odstotka teologov, ki morajo čitati tekste cerkvenih očetov v originalu, naj se ogromna masa naših srednješolcev — večina ne-katoličanov — uči latinščine! Ne glede na to, da je čitanke Sv. pisma v originalu .nevarno, ker kaj lahko zabrede v herezijo, kdor nima pri roki avtoriziranih cerkvenih 'komentarjev. Vsi razlogi humanistov so približno taki. Latinska sintaksa je zanje velike važnosti celo pri Študiju matematike. G. univ. prof. Zupančič, ki ga ne štejemo med gornjo gospodo, je izjavil, da veliko lažje dela na univerzi z bivšimi gimnazijci, nego z realci, toda to dejstvo je gotovo bolj pripisovati slabi učni metodi na realki, kakor pa blagodejnemu vplivu consecutio tempomm. Humanisti hočejo, morda iz stanovskih ozirov, da ostane latinščina ad infinrtum v učnem načrtu naših srednjih šol, ker bi se v nasprotnem primeru pokazalo, da je njih štan nepotreben; vendar upamo, da se bodo lahko v takem slučaju preori-entirali na druge predmete, saj so baje klasični jeziki trden temelj za vso vedo in znanost! Vprašanje klasičnih jezikov na naši srednji šoli še ni rešeno in nadejamo se, da bodo odločilni in odločujoči faktorji reševalli zadevo malo manj pristransko, kakor du-hovski in la j iški humanisti. Tretja skupina, ki se zanima za rešitev te krize, so oni maloštevilni klasični filologi, ki so na znanem zborovanju na sodišču govorili za odpravo latinščine in grščine. Ni to listek. h. MILENKO: Pesem. . Po golih brdih se vijejo v bo-°očnost vrste vojnikov, zavitih v razcapane krpe, z razbitimi in premrlimi udi, opirajoč se na puško, ki jim je ostala edina opora v dneh Prokletstva in brezmejnega trpljenja. »Ne moreš naprej,« vprašuje drug padlega druga z drhtečim glasom ter mu proži roko, da ga dvigne. »Kruha,« se izvije preko positie-lih ust vzdih, ki žge in mori že dneve in noči vse te tavajoče človeške sence. Dvigne se, napravi opotekaje še par korakov, se zopet zgrudi in srepo zre proti domovini, ki opustošena gleda izza planin solzeč se za izgnanimi sinovi. Povorka se vije vedno dalje kot kača med stenami, kakor da ni izhoda iz tega pekla. Za robove zasneženih gora zahaja krvavo soln- ce in cela povorka obstanle ter gleda za njegovimi poslednjimi žarki. En sam vzdih preleti tisočere, vzdih po rodni grudi, po svojcih. Bol in samo bol je v njih, pred njimi, za njimi in nad njimi... Na zemljo je legla mračna in težka noč. Ognja zagore vajo in kakor da bi se ž njimi prižgal v srcih vojnikov nov up, ožive vrste trpinov. K ognju pristavljajo večerjo, koruzo in osoljeno vodo ter pretresajo dogodke in vzbujajo spomine na prestano gorje. V daljavi zavijajo volkovi in mraz spreletava može ob spominu na one, ki so ostali onemogli na potu. Od časa do časa prinaša veter oddaljeno prasketanje pušk. Pogovor pri umirajočih ognjih pojenjuje. Vedno bliže prihaja Smrt, da ob poslednjem ugaslem ogorku izbira žrtve. Pri zadnjem ognju sedi vojnik, zamišljen in oprt na puško. Od nekdanjega krepkega Rudničana ie ostala samo še senca. Njegove temne oči, katerih žareči pogled je oma- šernOv prevod Burgerjeve Lenore, Zupančičeve prevode Shakespe nikak paradoks, le plod izkušnje je. Ti gospodje so spoznali, da leta in leta vale Sizifovo skalo v klanec po predpisani metodi, ko pa pridejo na vrh morajo zaklicaiti: Amici, non dies, sed annos perdidimus! Spoznali so, da pridobljena slovniška znanost mrtvih jezikov ni vrednota, ki bi odtehtala muke, trud in izgubo časa. Ti vidijo, da se da logično mišljenje pridobiti tudi brez sintakse mrtvih jezikov. Vse to, kar se je čitalo v šoli v grškem irt latinskem izvirniku in še daleko več, bi se dalo z lahkoto in ibrez muk doseči ob čitanju konge-nijalnih prevodov, ako nam je že antična literatura važnejša od sodobne. Prevod mora zadostovati, sicer je vsa prevodna literatura brez vsake vrednosti. Toda konge-nijalni prevod je ravno taka umetnina, kakor izvirno delo (glej Pre- SfiT Zu a reja). Tudi je popolnoma neutemeljena trditev, da samo latinska šola vzgoji dobrega stilista. Mojster našega sloga, Ivan Cankar, je bil gojenec realke, pa poglejmo njegovo prozo in njegove sonete! On ni bral Kse-nofonta in Cezarja, naučil pa se je marsičesa pri Mickieviču, Koljcovu, PuŠkinu, Ševčenku in Gogolju. Na to konstatacijo, ki se nam zdi velepomembna, se v teku člankov še povrnemo, kajti v 'tem tiči tisto, quod erat demonstrandum. Druga važna alternativa, ki bi se morala rešiti pri reformi riaše srednje šole, je izbor med nemščino in francoščino. Zdi se nam, da se bomo končno, kljub zilani naši dvojezičnosti, morali Odločiti za francoščino. Razloge 2a to je havel v teku polemike g. Lajotvic, ki je v naši javnosti znan kot glasen klicar za osvoboditev našega duševnega življenja izpod nemškega jerobstva, da se na ta način otresemo čustva inferiornosti, ki ga ima naš človek ne glede na politično osvobojenje pred nemškim gospodom; v »Jutrovl« anketi so se za francoščino izrekli in utemeljili to zahtevo poleg g. Lajovica še gg. dr. Leben, dr. Debeljak, dr. Karlin in Oton Župaričič. Izjavo slednjega bomo obravnavali kasneje. V »Slovencu« pa se je za francoščino zelo toplo zavzel g. dr. L. Sušnik. Kakor vse kažle, bo nemščina izgubila v tej učeni pravdi in bo njenfc mesto zasela francoščina. Pri tem bi bilo spet upoštevati predlog g. Lajovica, ki želi kot prehodno dobo desetih let, da se ne bi pojavile slabe posledice brisknega preloma z dosedanjo prakso. 2e parkrat smo v teku člankov opozorili, da tiči kriza naše srednje šole tudi predvsem v načinu, metodi in sistemu predavanja, ki je bilo Motto: Aut Caesar, aut nihil! Ideal B. Maksimoviča: Diktator Or-june z Jugoslavijo v kovčeku. na naših šolah tradicionalno od pradavnih dni. Rekli smo že, da so se živi jeziki predavali na isti način kakor mrtvi, zato je bil tudi uspeh skoro jednak. Zato realec ni znal dosti več francoščine kot gimnazijec latinščine. Stvar pa je bila tragična samo za realca, ki je lahko prišel v. položaj, da pokaže pridobljeno znanje v francoščini, gimnazijcu pa se ni bilo bati, da bi zašel v Perikiejeve Atene ali v Avgustov Rim. Zato se je vedno samo trdilo, da se realec ne nauči dosti, latinci in grki pa so bili teh očitkov oproščeni. Priznati moramo, da je bil vsled metode tudi uspeh v nemščini minimalen. Na gimnazijah se je pred uvedbo realnega tipa poučevala grščina od tretjega razreda dalje 2 nemškim učnim jezikom, od petega pa so vse ostale predmete predavali v tem jeziku. Človek bi mislil, da je abiturijent prinesel iz gimnazije dovršeno znanje nemškega jezika v govoru in pisavi. Dejstvo pa je, da je znal nemščine samo toliko, kolikor se je je rabilo v šoli. Znan je dovtip, ki zgovorno ilustrira to znanje. Pride osmošolec pred naborno komisijo in se mu iz srca izvije mila prošnja do k. u. k. regi-mencarcta: »Bitte, Herr Profesor, mich nicht zu befestigen!«Herr Profesor je edina forma nagovora, ki se je je dijak naučil v šoli, izraz, edino pri FRANC BAR, Ljubljana. KARO-Čevlji priznano najboljši! MARIBOR, KoroSka cesta 19. mil marsikatero devojko, so trudne in motne. Glad in' trpljenje sta mu izmaličila obraz. Samo glas, ki je sega! globoko v srce, mu je ostal neizpremenjen, le nekoliko otožno temno barvan. Kdor je poiznal1 Blaška, nazvanega »veseljaka«, bi ga poznal to uro edino le še po glasu. Sedi poleg tlečih ogorkov. Nad njim se dvigajo do neba Albanske gore. Poleg njega leže v snu stokajoči drugi. A on se dviga v mislih in hiti daleč, daleč, v dneve sreče v domovini. Pred očmi so se mu vrstile vedno lepše slike iz komaj preteklih dni. Sumadijsko selo z belimi hišicami, raztresenimi v temnem zelenju. Nad selom se dviga Rudnik s svojo temno šurno, pod njim se razprostirajo žitna polja in livade. Nedelja je. Narod ofclečert v praznično obleko prihaja iz cerkve in sc razgovarja o bujni rasti pp poslednjem dežju. V reki se koplje mladež, kriči, skače in se obmetava s peskom. Nad selom se pomika skupina devojk s košaricami na rokah v belih predpasnikih irt srajcah ter modrih krilih. Pred hišo stoji on sam in ugane njihovo pot ter pohiti za njimi. Ko pridejo do šume stopi pred nje. »Glejte Blaška!« viknejo vse kakor iz enega gHa. »Kako si vedel, kam smo namenjene?« — »Ej, videl sem vas; kako hitite s košaricami, pa sem si mislil, sigurno gredo po jagode...« — »Ravno prav1, čuval nas boš pred kačami!« mu s smfchom sporo-če črnooke mladenke. Vse se zasmejejo, on se razljuti, zardi, obrne pogled v zernljo in reče: — »Pa saj so kače v gozdu.« — »So, so,« mu odvrne devojk veseli zbor. Blaško gleda nepremično črnooko devojko. Videč jo v zadregi, ji hoče pomagati. — »No, kaj čakate? Pojdimo po jagode. Kača ne piči ženske, pravijo stari ljudje, ker sta si v sorodu.« Zopet smeh. Nastane tekma, katera bo prva napolnila košarico. Ena za drugo se zgube v grmovju, a Blaško sam na- birajoč jagode, krene proti krivi bukvi, kjer se zopet snidejo. V mislih mu je le črnooka Nina, hči njegovega soseda. Že toliko Časa ne .najde miru, vedno mu uhajajo misli k njej. Najbolj ga boli, ker sluti, da ona ne ve za to, a on nima moči, da bi se ji razodel. Da bi bila to druga, vse bi ji povedal, ali pred njo, celo če sta sama, si ne upa odpreti ust. Naenkrat obstoji kot vkovan. Pred njim je ona — Nina, Prekrižanih rok preko košarice strmi v, gozd. Vznemirjen vsled nenadnega srečanja hoče zaviti v drugo stran, neka tajna sila pa ga vleče k njej. Korak za korakom se ji bliža. Ko ga opazi, udari ji kri v obraz, rdeče ustne se trepetaje odpro, da ji zablesti vrsta belih zob. Šuma je sni vala, opojni vonj ije napajal ozračje. Blaško je videl ta hip sapio njo — Nino. Z drhtečim glasom jo vpraša: — »Kaj delaš tu!« — »Poslušam ptico, ki prepeva v on&Vrt1 grmovju.« — »Te li ni strah same?« utrditi, munire, befestigen, pozna iz klasikov, vsa konstrukcija stavka pa močno diši po akuzativu cum in-finitivo! Je sicer dovtip, toda podaja jedro vprašanja. Lep del tega neznanja je pripisati na rovaš a verzije, ki jo je mladina čutila do jezika naših zatiralcev. Levji del pa vsekakor odpade na način učenja. Tako je znal abi-turijent sestaviti odlično nalogo, na primer o jesenskem preustrojenju ali o temeljnih idejah v Gotheje-vem Faustu, ni pa znal napisati najenostavnejšega privatnega pisma. Njegovo znanje je bilo: Zum Schul-gebrauch. V svobodnem govoru pa je bil jecljavec In je to jecljanje prenesel v svoj materni jezik. Ako se tedaj ne bo reformiral način predavanja jezikov, potem nam bo tudi s francoščino malo po-magano. (Dalje prihodnjič.) Nove volitve? Kdor sledi delovanju našega parlamenta kot celote ter delovanju posameznih partij in poslancev, mora ugotoviti žalostnb dejstvo, da obstoja parlament i iz posameznih partij, ki se bore med setboj na nož, da pa v parlamentu ni zastopnikov naroda. Posamezne partije vsebujejo sicer večje ali manjše število poslancev, vendar se velika večina teh poslancev ne briga za resno, smotreno delo, marveč so niih glavna skrb dijjete in še kaj drugega. Vsled tega imamo danes Pašičevce, Radičevce, Pribičevičevce, Davido-vičevce in še druge — evce, nimamo pa velikih, programatičnih partij. Že tako nazivanje posameznih iskupin daje največlje uborno spri-' čevalo našemu parlamentu, ki ima nekaj vodilnih, če ne sposobnih, pa vsaj ambicijoznih poslancev, dočim je masa slepo udana posameznim tem osebnostim ki so kot take edini program svojih privržencev. Če menja voditelj svoje naziranje, mu privrženci slede, če s e ž njim ne strinjajo, pa ga zapuste in slede le drugi osebnosti. Programatičnih strank, to je takih strank, ki izvajajo svoj program dosledno in brez kompromisa tudi v praksi, strank, ki jih drži skupaj njih enoten program, ne pa samo osebnost slučajnega voditelja, takih strank ni v našem parlamentu. Pro-gramatična stranka menja svojega voditelja, ga pusti pasti in se ne solidarizira ž njim, če uganja osebno politiko ali se na kakršenkoli način kompromitira v očeh javnosti. Pro-gramatična stranka skrbi sama za red v svojih vrstah ter izbacne vse, kar škoduje njeni enotnosti. Njej ni toliko za število, kot za kvaliteto poslancev. Naše partije imajo sicer vsaka svoj program, ki kulminira vedno le v stremljenju dobiti v roke oblast itv jo porabiti iza čim večje ojačenje partijskega prestiža in ugleda. One ne poznajo avtokritike, ne priznajo korupcije v svojih vrstah in se solidarizirajo z vsakim svojim članom najsi spada potem še tako pred kriminal, iz enostavnega strahu, da se ne bi uresničil izrek: »danes meni, jutri tebi. Če bom danes jaz razgalil ali pustil razgaliti svojega tovariša, se bo ta pač o prvi priliki revanžiral on sam meni rta enak način.« Vse parlamentarno kričanje o preganjanju in zatiranju je torej humbug, in sicer tako prozoren, da nihče več ne veruje vanj. Poslušajte naše partije, čitajte njih časopise: Druga drugi očitajo brezznačajnost, podkupljivost in najhujšo korupcijo. Kdor to čita, si mora pač misliti, da še partije med seboj najboljše poznajo in da so si pač vse enake. To (blazno početje traja že 8 let, plačuje ga pa država, ki izgublja izad- nje ostanke svojega ugleda v inozemstvu, plačuje ga narod, čegar izvoljeni in sijajno plačani zastopniki se med seboj psujejo in pretepajo v času, ko se širi z rapidno naglico gospodarska in socialna kriza, objemajoča vedrto širše plasti naroda in ko se zbirajo za Javornikom in Skopljem italijanske divizije, ki hočejo s svojimi bajoneti razširiti meje Italije na jugoslovenski račun1, da ji ne bo potreba eksplodirati. In to brezglavo šemasto početje naših neumornih narodnih otcev je doseglo baš za pust svoj višek. Kakor je zakon neizbežnega časa, da mora priti za še tako raizigranim pustom pepelnica čas pokore, tako pa izgleda, da največji variete v naši zemlji še ne misli zapreti svoje bo-tege in da bodo razni politični pustolovci in moderni roparski vitezi v smokingih še nadalje neovirano rušili ugled zemlje, razmetavali tako težko pridobljeni državni denar in pljuvali na vse, kar je patriotično in pošteno. In ker išče narod rešitve iz strašne zagate, v katero so ga zapeljali njegovi nevredni voditelji, so vstali novi proroki in pokazali kot zvezdo vodnico v novih volitvah. Ako ljubi kdo to zemljo, potem jo mi jugoslovenski nacionalisti, ki smo pripravljeni pristati na sleherno sredstvo za njen spas. In tako tudi na nove volitve, katerih pa po neovržnih dejstvih skoro ne moremo smatrati rešilnim isredstjvom. Po rezultatih oblastnih volitev moremo konstatirati le to, da bodo stale zopet težke milijone in kompromitirale še bolj naš kronično bolni parlamentarizem. Realnega uspeha pa pod sedanjimi prognbza-mi v strankarskih formacijah sedanjih sistemov ne bodo prinesle. Številčna moč posameznih partij se bo razumljivo več ali manj spremenila, Vendar pa nikakor ne; toliko, da bi bilo moči pognati naš parlamentarni voz s sedanje mrtve točke. Radikali gotovo ne bodo šli preko današnjega viška, ravno tako za enkrat še ne bodo padli v taki meri da bi se lahko vladalo brez njih In proti njim. Pri ostalih partijah pa eventualni porast za 10—20 poslancev rte bo imel odločilnega vpliva. Kompromisarilo se bo torej dalje, te kompromise bodo sklepali isti politiki, ki vodijo današnji parlament in stvar bo šla v dosedanjem tiru dalje. Ni dvoma, da bodo vsi vodilni poklicni politiki v vsakem slučaju zopet izvoljeni, kajti mandatu se ne bo odrekal prostovoljno nihče. Te naše prognoze bi morali iz-premeniti v prid novim volitvam le. če bi zamogli računati z enotnim nastopom opozicije proti dosedaj vsegamogočni radikalni stranki, ka- Pogleda ga, povesi oči in zašepeče : — »Pa saj si Ti tu.« Kakor da bi se mu nekaj že davno v srcu skritega odluščilo in vrelo rta dan vzklikne Blaško: — »Nina, je li istina?« »1-sti-na« zašepeče on&. ... Iztrga se mu iz rok in hiti k tovarišicam. Naenkrat obstane, kakor da se je nečesa domislila. Preveže si predpasnik. Videč prazno košarico vpraša: — »A, jagode?« — »Stresla sva jih — naberemo drugih.« Vzame ji iz roke košarico in krene v šumo. Tedaj se ustavi Nina. »Blaško!« »Kaj?« — »Ali si ti pel oni večer?« — »Da! Čemu povprašuješ? Kaj naj zapojem?« »Veš ono: »Ni je znala ni gora ni trava1 kad je mene draga milovala ...« Zvečer, ko si se vračal s travnika sl jo pel. Poslušala sem dolgo — dolgo«---------------------------------- II. tero je treba brezpogojno razbiti, ako se hoče še v nadalje hoditi pri upravljanju zemlje po parlamentarnih potih. Po dosedanjih osemletnih izkušnjah pa je prav malo moči pričakovati takega enotnega nastopa združene opozicije proti leglu nedela in korupcije — stranki mojstrov zakulisnih intrig — radikalom. Ako že pride do tega nastopa, potem je spričo neresnosti- in vrtoglavosti enega glavnih elemerttov te nove opozicionalne fronte — radičevcev skoro nemogoče resno računati na dosledno in popolno izvedbo borbe do zadnje konsekvence, če tudi je baš po poslednjih simptomih jasno, da jugoslovenski demokratski krili nista nasprotni tej novi protiradi-kalni kombinaciji. Zato je umestno, da navzlic temu najnovejšemu poizkusu razrešitve našega gordijskega vozla razmišljamo i na druga sredstva, s katerimi bi bilo moči končati v najkrajšem času z dednim vladanjem beograjske Caršije in Porodice. Država je bila dovolj časa molzna krava in poizkusni zajček raznih radikalskih ambicij. Sedaj je zadnji čas, da se zamenja s kundakom in Maksimovičevim policijskim pendrekom pisani program korumpira-nja uprave, premeščanja uradnikov in upropaščanja gospodarstva z resničnim delom za rešitev težkih gospodarskih, administrativnih, socialnih in zurtanje političnih vprašanj. Ako parlament ne more pomagati narodu in če ni sposoben za kako resno delo, potem naj ga drugi ustavni faktor pošlje čimpreje za vedno domov, ker je škoda zanj vsake pare. Živimo v dobi demokracije in parlamentarizma, ki pa morata biti čuvarja in prva delavca za dobro naroda in države. V slučaju, da te naloge ne vršita, potem ju je brezpogojno ukiniti, ker se pod njuno firmo zavestno, ali podzavestno ruši država. Treba ju je poslati na bolovanje, da se sedanje blato, ki je kalilo sicer idealne vode demokracije usede na dno. Medtem pa je treba s prehodno institucijo, ki ni nujna diktatura, nego ekseku-tiva po drugem čuvarju nacije in države imenovani zbor strokovnjakov, pristopiti k sestavi in takojšnji izvedbi ozdravljenja naših žalostnih prilik na vseh mogočih poljih Za to eksekutivo bi se strokovnjakov, ki so danes potisnjerti zbog poklicnih političnih vseznalov na stran ne manjkalo in bi gotovo prav vsi z največjim veseljem pristopili k delu za notranjo konsolidacijo Jugoslavije. Po uspešni izvedbi tega ozdravljenja in ustvaritvi dobre administracije pa bi si lahko jugoslovanski narod zopet brez strahu za obstoj države »privoščil« parlament in vzdrževanje poklicnih politikov, če bo narod še vedno toliko dobroveren, da jih bo volil. C. V. J. B.: Moj govor na narodnem Taboru ob času deklaracijskega gibanja I. 1917. Dogorevajoč logorek Izaprasketa in vzbudi Blaška iz sanj. Videč kje je, vzdihne globoko. Otava mu je težka, ustne suhe in jezik ga žge od nekega notranjega ognja. Krog njega so spali vsi. Polagoma se dvigne in v temno nbč se razlega pesem zbujenega srca — — »Ni je znala ni gora ni trava!« — »Kaj je to?« — »Pesem!« — »Nekdo poje!« — »Daj mu Bog zdravje« — šepeče star vojnik — »ker ima srce, ki zamore peti v tem trpljenju.« BORIS BEZEK: VIZIJA. Gorijo v solncu purpurni kresovi in v daljo zro plameneči; čez brda, čez stene Triglava, čez Kras gredo prameni sršeči. f Skoz noč gre plamenica, pozdravljen, naš dan pozdravljen! Padajo okovi sami od sebe: na vzhodu vstal je meč okrvavljen. Dragi rojaki! Sešli smo se tu pod milim nebom, da vpričo Boga vsemogočnega povzdignemo svoj glas za svoje svete pravice, ki nam gredo po božjem in naravnem zakonu. Okoli nas divja svetovna morija, tam od naše Soče se čuje grmenje topov, po naših hišah vlada glad, žalost in obup, mi pa dvigamo tu pred celim svetom svoj glas vere, da je za nas vse edirta rešitev svetovni mir, ki naj da verskemu narodu, kar je njegovega, zato zahtevamo, da se združi slovenski narod s Srbi in Hrvati v enotno samostojno državo Jugoslavijo. (Zi-vio-klici!) Veliko gorja nam je prinesla svetovna vojna — a priznajmo, v njej je tudi kazen za naše grehe, kajti mnogo smo zakrivili sami, pred vojno in med vojno, da smo pomnožili svoje in drugih trpljenje. Jugoslovenska ideja, ki danes dviga ves naš narod iz njegovega obupnega stanja, ni nova za nas, ni iznajdba par politikov, ampak je bila od nekdaj vkoreninjena v naših srcih in so jo razglašali naši največji možje. (Tako je!) Od 1. 1908. — 'torej zadnjih deset let — pa je moral ibiti slepec in glušev orti, ki ni vedel, kam gre naša pot v bodočnost, in lahko rečemo, da je velika vlečina našega naroda vsa ta zadnja leta proglašala jugoslovensko idejo kot edino odrešilno za nas, kajti le prejasno smo na sebi občutili udarce nemškega biča. Žal, da so se našli ljudje, ki so odvračali naš narod od te rešilne misli in da je stranka, kateri je naš narod izročil vodstvo svoje politike, delovala proti tej odrešilni misli. (Glas: doli z dr. Šušteršičem!) Ko bi ne bilo tega, bi bili mi takoj s početka drugače gledali na sve-itovne dogodke, marsikatera žena bi ne bila vdova, marsikatero dekle ne bi jokalo za svojim fantom. Oni so bili krivi naše zaslepljenosti, oni so gnali naše vojake proti bratom v boj. Hvala Bogu, da so se večinoma izpreobrnil vsaj ob tej odločilni uri, da so preklicali svojo preteklost in se postavili na čelo naroda kot pristaši naše vsenarodne ideje. Bil je že skrajni čas, kajti s svojim postopanjem si nismo škodovali le doma, ko smo žrtvovali po nepotrebnem mnogo več, nego je bilo treba, ampak smo se tudi na zunaj pokazali kot zveste pristaše Nemcev in mi vemo, da se bo naša usoda reševala na mednarodni konferenci, kjer nas bodo presojali po naših dejanjih. Vse kar se je godilo pri nas od začetka vojne do danes, bo prišlo v obračun in narod bo s svojo usodo plačal vse klečeplazne izjave svojih voditeljev, vse tisto navdušeno avstrijakantstvo, ki ga je bilo pri nas zadnja leta čim dalje manj in je med vojno izcvetelo le zato, ker mu nismo mogli ugovarjati. Iz tega se vidi, v kako nesrečo Napeljejo narod njegovi voditelji. Vidi se pa tudi, kako se maščuje nad narodom, ako slepo drvi za ljudmi, ki ga vodijo za seboj po napačnih potih. Še nikoli ni imel slovenski narod bolj odprtih oči, kakor sedaj. Trpljenje ga je naučilo gledati resnici v obraz. Le spomnite se svojih strašnih zmot. Ko je leta 1912. Srbija zmagovala nad Turki, kako ste vsi s srcem spremljali njene zmage. To vaše srce je bilo takrat tako silno, da so morali pred njim umolkniti tudi tisti, ki niso bili vaših misli. (Klic: Judeži!) Toda ko so Srbe napadli Bolgari na Bregalnici, se je koj pokazalo, da so nekateri za Bolgare (Izdajalci!) In tako so neki gospodje (Klic: saj jih poznamo) skušali med vami uničiti ono jugoslovensko nacionafno 'idejo, ki se je zdela gospodom na Dun&ju nevarna. In ko je padel strel v Sarajevu — ali se spominjate, kdo je takrat v Ljubljani najbolj hujskal na vojno? Vsakdo je vedel, kako je prišlo do tega, a gotovi ljudje so nalašč hujskali proti Srbiji. In tako je prišlo do vojne in do vsega gorja, ki propada v njem kulturna Evropa. Ako so hotele države imeti vojno, je to njih stvar, mi nismo imeli vzroka, da bi se zanjo navduševali. In se tudi nismo, saj smo vedeli, za kaj gre. Toda gospodje v Ljubljani, ki so mislili, da predstavljajo slovenski narod so v vašem imenu pozdravljali bratsko morijo, z govori in časopisi so sramotili Srbe, ki so branili svojo domovino in izjavljali v našem imenu, da ni bolj navdušenih rtasprotnikov antante, kakor ste vi. Ta ista antanta pa bo po vojni odločala o naši usodi. Toda govori oficijelnih krogov so vsaj deloma opravičljivi. Saj vemo, da so morali deloma govoriti po ukazu. Toda kaj naj rečemo k tistemu govorniku, ki Je v »Zvezdi« stopil na kandelaber in nepoklican In nepooblaščen govoril v vašem Imenu za vojsko? (Glasovi: Dol ž njim!) Ta človek je govoril res iz globokega navdušenja, in ker je govoril v imenu vseh, je bil to glas naše javnosti in take stvari so se izrabile proti nam. Tako brezvestno so ti ljudje zlorabljali naše pošteno slovensko ime. In treba je 'bilo strahotnega groznega trpljenja, da smo zbrisali te svoje velike grehe. Zdaj smo tu in zahtevamo svoje pravice. Zahtevamo jih od države in od Evrope. In jih bomo dobili, če ibomo zvesto povdarjali svojo odrešilno misel jugoslovensko. Pri tem pa moramo obračunati s svojo preteklostjo. In jaz te vprašam, narod slovenski, ali se odpoveš svojih krivih prerokov, ki so te vodili v klavnico za tvoje tirane, tuje gospodarje. (Ljudstvo dviga roke: se odpovemo!) Ali boš še kdaj poslušalo lju- di, ki so na tvoji krvi zidali svojo karijero? (Nikoli!!) Ali boš še kdaj poslušalo ljudi, ki so na kandelab-rih pozivali tvoje sinove na boj proti bratom? (Nikoli več! Dol z njim!) In lahko se zgodi, da bodo prišli zdaj po vojni k tebi in ti bodo govorili druge besede..'. ;(Hrum in šum raste. Čujejo se klici, pesti se dvigajo). In če bi jaz vam rekel, da bo prišel n. pr. čez 10 let k vam kandidirat dr. Natlačen, ki je govoril na kandelabru, in da ga boste izvolili za poslanca in da bo postal celo predsednik deželnega zbora, kaj bi vi rekli?... (Množica valovi in kriči, slišijo se vzkliki: »Nikoli več! Nikoli več!« Ves narod prisega na Jugoslavijo. Nemir raste. Orožništvo razganja zborovalce). Stroji za špičenje svinčnikov. THE REX C0., Ljubljana. Dopisi. Zagorje ob Savi. Paragrafa 71. in 126. ne bo za Slovenijo več, so garantirali različni ljudje ob priliki takozvane deklaracije za združitev učiteljstva v samo eni organizaciji, t. j. UJU. Mi takrat nismo bili nasprotniki, ker smo upali, da bo vendar enkrat konec persekucij nad državnim uradništvom. Kljub vsem obljubam pa vidimo, da smo se močno varali v našem pričakovanju. Odkar so v vladi najnovejši ministri SLS, se je v naši dolini izvršila zopet prestavitev po čl. 71. Tokrat je zadel sestro Elušo Kunstler-j e v o. V resnici je ena moč preveč, toda v slučaju pravičnosti bi moralo priti na vrsto preje 5 drugih moči. Ne vemo po kakšnem nalogu se ji je zgodila ta krivica. Vemo pa dobro to, da se časi menjajo in z njimi režimi. Nismo zlobni v slučaju preganjanja ne razmišljamo s kakšnimi sredstvi se nam je braniti. Zagorje ob Savi. Ob priliki redukcij, ki so se vršile v tem letu že drugič, je Trboveljska družba reducirala vse delavce rekrute, ki bodo pozvani k vojakom. Res čudna je metoda gospodov, da so vrgli na cesto mladeniče, ki bodo v kratkem žrtvovali za kralja in državo po 18 mesecev idealnega dela, daleč od svojcev in domačije. Trboveljski družbi je gotovo znano, da so ravno ti najbolj potrebni dela. Odkar so bili potrjeni, si odtegujejo od borne plače, da si prihranijo par dinarjev za najnujnejše potne stroške. V zadnjem momentu pa so bili na račun novih gospodarskih sistemov TPD vrženi na cesto. Pričeli so že glado-vati in razprodajati obleko. Po odhodu k vojakom ne bodo imeli niti obleke niti denarja. Po povratku bodo prisiljeni takoj prosjačiti. S takim početjem dosledno vzgojujejo ti gospodje antidržaven element. Tako se zdi človeku, da se vse to godi namenoma. Ko bi se to ne godilo vsako leto bi še bilo najti za to kako opravičilo, tako pa res ni mogoče to kar tako razumeti. Kako naj bo proletarec po takem postopanju še idealist, ko ga ravno v največji krizi mečejo na cesto. Za časa tiranske in nemško čuteče Avstrije se z rekruti ni tako postopalo. Ljudje, ki so morali k vojakom, so dobili dopust, a danes so reducirani. Ko so se vrnili domov, so bili vedno s kako malo izjemo sprejeti nazaj na delo. Danes so pa že skoraj sigurni, kakor se je že dosedaj videlo, da bodo ostali brez dela, jela in obleke mesece in mesece. Čudimo se po vsem tem le vojni oblasti, ki dovoli, da se tako ubija ljubezen do te zemlje v najmlajših članih slavne naše vitežke vojske, ki morajo po 18 mesečnem službovanju brez posla na cesto, ker se hode tako vsegatnogočni gospodi pri T. P. D. Bratje Jugosiovenl od Vardarja pa do Maribora, Ne maramo se več prepirati o tem, da 11 je »naš« ali »vaš« Čustendil ali Stop. Po vsem, kar se je dogodilo moramo razpravljati sedaj o tem, kdaj postaneta Dedeagač in Solun jugoslovenska. ! ’ Nacionalisti t Kupujte pri trgovcih, ki inserlrajo v „Orjuni“! Stev. 10. »O R J U N A« Stran 3. Skupščina Mariborskega Obl. odbora Orjune. VSEM M. ODBOROM, POVERJENIŠTVOM TER PRIPRAVLJAL-NIM ODBOROM MARIBORSKE OBLASTI. Predsedstvo oblastnega odbora sklicuje na nedeljo 13. marca 1.1. ob 10. uri predpoldne v malo dvorano Narodnega doma v Mariboru OBLASTNO REDNO LETNO SKUPŠČINO s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Predlog o odvezi ali neodvezi odbora. 3. Volitve novega odbora. f4. Stališče in taktika Orjune z ozirom na današnji politični položaj. 5. Predlogi za kongres Orjune v Zagrebu. 6. Slučajnosti. Na oblastno skupščino so pozvani vsi člani oblastnega upravnega odbora, vsi področni Mestni odbori, katere zastopajo na skupščini njihovi predsedniki in še po en član, ki je od dotičnega odbora v to po- oblaščen, nadalje vsa področna Mestna poverjeništva, katere zastopajo poverjeniki sami. Pri glasovanju na oblastni skupščini ima vsak mestni odbor pravico na en glas na vsakih 50 članov, vsak poverjenik pa en glas in vsak član oblastnega odbora tudi en glas. Mestni odbori, poverjeniki in člani oblastnega odbora so na ob-lastni skupščini lahko zastopani tudi po pismenem pooblastita. Opozarjamo, da smatramo to skupščino od vseh dosedanjih za najvažnejšo za bodoči razvoj Orjune. — Pričakujemo polnoštevilno udeležbo delegatov. Želeti je, da se tudi članstvo, ki kaže interes in sposobnost za organizacijo, udfeleži skupščine, da stavi primerne predloge in posega v debato. Zdravo! Oblastni odbor mariborski. Kongres Orjune. Oblastni odbor Orjune je sprejel od bratskega Direktorija Glavnega odbora vseh Orjun v Splitu okrožnico, ki |o objavlja na znanje vsem podrejenim mestnim organizacijam z naročilom, da takoj ukrenejo vse potrebno. Okrožnica se glasi sledeče: OKRUŽNICA svim bratskim Oblasnim Odborima Orjuna. Prema zaključku sedmice Glavnog Odbora održane u Splitu dne 4. januara 1927, te zaključku sednice direktorija od 21. o. m., i u smislu okrožnice štaba Velikog Četnika od *«• o. m., saziva se Kongres delegata svih Orjuna za dan 10. aprila *"27 u Zagrebu, sa ovim dnevnim fedom; 1. Izveštaj Direktorija. 2. Izveštaj Oblasnih Odbora. 3. Rasprava o eventualnom prenosu sedišta Direktorija i reorgani-zaciji Orjune. .. 4. Taktika Orjune za buduči po-litički rad. 5. Predloži o popunama i prome-tiama statuta. 6. Financije Orjune i odredjenje minimuma članarine. 7. Predloži o reorganizaciji štam- De. 8. Apsolutorij staroj Upravi i bivanje predsednika Direktorijuma, članova Prestoničke Sekcije 1 delegata za Narodnu Obranu, te članova 'Jlavnog i Revizionog Odbora i nji- 0v*h zamenika. Eventualije. Dostavlja se prednje na znanje s time da Oblasni Odbori pravovre-roeno saopšte područnim organizacijama, kako bi iste preko svojih delegata pružile punu saradnju u smislu čl. 33. a) našeg štatuta, koji glasi: »Piri glasanju na Kongresu svaki Mesni Odbor ima pravo na 1 glas, koje vrši preko ovog predsednika ill za to naročito izabranog de- legata; svaki Oblasni Odbor ima pravo na 1 glas, koje vrši preko svoga predsednika ill za to naročito izabranog delegata; svaki član Glav-nog Odbora ima pravo na 1 glas. Oblastni i Mesni Odbori kao i članovi Glavnog Odbora mogu biti zastopani na Kongresu putem pismene punomoči,« — i čl. 36. koji glasi: »Oblasni i Mesni Odbori, Poverjeništva i pojedini članovi organizacije koji žele da se o njihovim pred-lozima na Kongresu raspravlja treba da preko svojih Upravnih Odbora (Mesnog iti Oblasnog) te Direktorijuma, podnesu svoje predloge pismene Direktorijumu Gtavnoga Odbora, najmanje 15 dana pre Kongresa a Direktorijum, uvaživ sve okolnosti, odlučuje da 11 ti predloži spadajo pred Kongres. Žrtve koje je naš pokret dopri-neo baš u zadnje vreme, krv, koju su naša najbolja brača prolila za našu zavetnu misao, oni mladi ži-voti koji su položeni na oltar naše stvari u vršenju svoje svete dužno-sti, traže od nas, ako smo verni drogovi, da na ovom Kongresu uzmu ušešča svi dosadašnji istaknutiji sa-radnici u Orjuni i da svaka mesna organizacija pošalje svoga delegata, kako bi došla do izražaja volja svih Orjuna, da se što kračim putem dodje do konačne i potpune pobede Jugoslovenstva. Prostorlje za održanje Kongresa naznačičemo naknadno. Zdravo! Direktorijum Orjuna SPllt. Predsednik: Dr. Ljubo Leontlč s. r. Za Glavnog Sekretara: Čiro Čičin-Šain s. r. Kongresa se bodo udeležili samo delegati in bo posvečen zgolj samo organizatoričnemu deSiu. Natančnejše odredbe sprejme še vsaka organizacija v posebnih okrožnicah Oblastnega odbora. StrelJaike družine. ČLANSTVU STRELJACKE DRUŽINE! t V nedeljo 6. marca 1927 ob 9. url Prične na vojaškem strelišču slavnostno streljanje ljubljanske stre-'lačke družine. Zvečer ob 8. uri pa se vrši slavnostna zabava IV. strelskega voda v Sokolskem domu na v'Ču. Za strelce streljanje strogo obvezno. Na zabavi se Obenem poslovi od nas prvi in neumorni predsednik družine gospod brigadni general Živkovlč, ki odpotuje na novo službeno mesto v Novi Sad, kjer prevzame komando mesta. Strelci S. i). L. Naš pokret. OrJunaško godbo na pihala je Ustanovila neumorna Orjuna Kaštel Lu-kšič, ki hoče pokazati s svojim PlodoTiosnim delom, da ni bila herojska' žrtev pokojntega t Valentina zaman. Članek; »Iskrena beseda«, ki srno ga objavili v zadnji številki, je objavil i skopljanski bratski list »Jugoslavija« v prevodu. .... S sekiro nad Orjunaša so navalu zagrebški mesarji ob priliki pa-fastosa za Magopokojnim bratom Valentinom in težko ranili br. Markoviča, ki se je vračal v prostore ^ganizacije. Br. IMartinovič leži sedaj v zagrebški bolnici zajed-0 z junaškim bratom Žiletom. D Zadušnica zagrebške Orjune za junakom br. oblastnim čelni- kom Žicem je bila prav lepo pose-čena najsi so pristojni .uradni, k rogi napeli vse sile, da bi zadušniica za avstrijskim dezerterjem in dobro-voljcem Orjurfašem izpadla kar naj-klavernejše. Po zadušnici se je vršila spominska svečanost v sokolski dvorani Sokola I., kjer je akademik br. Jurjevič opisal junaštva in samozatajevanja prepolno življenje junaško preminulega br. Valentina. Za tem je govoril še br. M el a d a, ki je pozval Orjunaše k vztrajnemu delu in zaključil lepo uspelo spominsko svečanost. Glavna skupščina Delavske sekcije Orjune Split se je vršila v nedeljo 20. febr. irt' je bil izvoljen po običajnih poročilih nov odbor z načelnikom br. Krsto Bokunom. Na skupščini je bilo tudi sklenjeno, da sc delavska Orjuna pokloni polnoštevilno 27. febr. ob 11. uri dopoldne pepelu blagopokojnega najboljšega prijatelja proletarcev br. Valentina. Občni zbor Orjune Beograd se je vršil 20. pr. m. pod predsedstvom br. dr. M. Dimitrijeviča in je izpadel tako, da je upati na reorganizacijo Orjune v predvojni Srbiji. S skup- ščine sta bili poslani pozdravni brzojavki bratskemu Direktoriju in Velikemu čelniku. Novo Orjuno so ustanovili bratje Šurrtadinci v šumadinski. vasi Bogojevci. Gorica. Torek 8. t. m. ob 20. uri sklicujem sestanek v običajnem lokalu. Pridite vsi in točno. — Vodja. Tuini glasi. Učiteljska vest. Kakor smo že poročali, je 1. t. m. prejela učiteljica Boštjančičeva iz Ajdovščine od tržaškega šolskega skrbništva odlok, da se mora že naslednjega dne predstaviti na novem službenem mestu v Mestre pri Benetkah. Mislila je, da je to prvi slučaj, ko je premeščena učiteljska moč od enega skrbništva v drugo. Toda stvar je bila drugačna. Ko je prišla v Mestre. so jo začudeno gleda"li tamošnji učitelji, še bolj začudeno ravnatelj in tudi na šolskem skrbništvu v Benetkah niso ničesar vedeli o njeni premestitvi. Šele ko se je povrnila k šolskemu skrbniku v Trstu, so ugotovili, da je bila premeščena v Ustje-Ajdovščina. - Gonja proti mladinskim društvom in mladinskemu čtivu se nadaljuje. Vse orožniške postaje na deželi so dobile nalog, naj zaplenijo vse zaloge »Prvih korakov«, t. j. slovenske mladinske knjige. Proti trgovcu Ostanu so vložili tožbo radi prodaje te knjige. Dekanu v Bovcu so priredili hiš- no preiskavo, bržkone radi mladinske knjige »Kolački«. Brez naslova. Razmere postajajo od dne do dne hujše. Naš človek se sploh ne more več ganiti. Če se le kje v kakem kraju na deželi pokaže, pristopi takoj karabinjer ali miličnik in ga vpraša po imenu, po poklicu in po vzroku prihoda. Ako je odgovor po mnenju teh oblastnikov nezadosten, mora ali z njimi na karabinjersko postajo ali pa zopet takoj zapustiti kraj. Kar je inteligentnejših domačinov, so vsi pod stalno kontrolo. Pri avtomobilskih postajali in na kolodvorih stojijo karabinjerji ter miličniki, ki ustavijo neznanca. Pisma se odpirajo in navadno ne dostavljajo naslovljencem1. Časopise zadržujejo po teden dni na pošti, tako da jih naročniki radi te redne zamude vračajo. V veliko vasi, zlasti v Istri, pa časopisov sploh ne dostavljajo. Primorsko pismo. Idrijski fašizem. Malo, ali nič se še ni govorilo in pisalo o idrijskem fašizmu, kajt? Idrija je veljala vedno kot najboljša slovenska postojanka, ki je niso nasilni italijanski naskoki do danes zavzeli. Že leta 1924. so laške revije in časopisi pisali, da je samo še Idrija slovenska, danes pa trde, da je Idrija najbolj italijanska in se sklicujejo na narodno zavednost delavstva, ki si je s terorjem odtrgalo od ust 120.000 lir za liktofsko posojilo in jih preneslo v nenasitno žrelo italijanskega fašizma. Poglejmo nekoliko; nazaj in oglejmo si može, ki so zadnja leta vodili usodo Idrije in njeno asimilacijo. Polagoma se je pričelo potujčevanje in' potihomia so se pritepali v mesto razni poklicani in neizvoljeni elementi, katere je rodila slovanska mati, z nalogo razširjati ita-lijanstvo. Od nekje se je vzel znani Vlahovich, ki je kot pisač komandiral in vladal Idrijo in rudnik dolga leta, dokler ga ni višja sila odstranila kot nepotrebnega in nesposobnega. To je oni človek, ki je na lanskem zborovanju fašistovskih tajnikov zahteval, da ljudstvo govori tudi v gostilnah italijansko. Mož ima tudi posebno zaslugo s tem, da uči rudniške uradnike in paznike italijanščino. I:z avstrijskega kap rola odlikovanega s črnožolto hrabrost-rib svetinjo smo dobili renegata, pod katerim se je »tresla« Idrija. V dobo njegovega dela spada tudi ustanovitev laško-slovenske čitalnice, ki si je nadela namen pospeševati zbližanje obeh narodnosti. Zanimanje za to je bilo velikansko, saj se je lanski občni zbor vršil dva dni, ker prvi dan sploh ni bil sklepčen, drugi dan ob udeležbi 7 članov. Izvoljena sta bila od Slovencev Treven Karol, bivši župan* trgovec in klerikalec in Vidic Filip — bivši udani sluga dunajskih »hofratov« od naprednih. Včlanili so se vsi naši trgovci in vsi oni, ki so bili v to prisiljeni in neprisiljeni. Težke lirce gredo v tako malho za potujčevanje tistega, ki jih je dal. Čitalhlca je el-dorado gotovih elementov. Toda ni trajalo dolgo. Sklenjena fronta proti Slovencem se je skrhala in pojavil se je razkol med skraj-neži-renegati na eni in zmerneži-Italijani na drugi strani. Zvezda vodnica na obzorju idrijskega fašizma je začela bledeti, dokler ni ugasnila. Nastal je tudi spor z vojaštvom in oficirji so metali polena pod noge renegatom, češ, da so izdajalci. Idrija ni hotela v toniti in dobili smo črno posadko in z njimi tudi g. Pepeta Kalina — bivšega Sokola — kot poveljnika. Mož si je skušal z železno roko pridobiti ugled in slavo, toda zlomil si je vrat. Mož je bil na vrhuncu, ko je odločeval, kdo izmed brezposelnih bo sprejet k delu. Matere so hodile k njemu in prosile. Marsikateri je očital, da je sin — baraba — meril je po sebi — in jo odpravil. Kmalu pa so se širile govorice, da je gospod v preiskavi, če je bil res Sokol. Padel je in slovo je 'bilo žalostno. Ob vzkliku miličarjev v zahvalo za brce, ki jim jih je dajal — je padel tudi on in srečni oni, ki so ga dobili nato. Tudi njegov sodrug »Vlahovich« je padel v začetku oktobra, ko je bil odstavljen. Odšli so kakor so prišli brez uspehov. In ker renegati niso doprinesli uspehov k asimilaciji, so jih nadomestili pravi Italijani. Namesto Vlahovicha — Giannesinl in mesto Kalina neki tenente iz Bologne. AH bodo imeli tl kaj več uspeha, je seveda drugo vprašanje, ki ga mi že v naprej zanikavamo. B. Kronika. Dragi! Poslednjič si objavil globoko občuteno pismo dobrovoljca iz Semi-palatinska. Objavi torej še moj slučaj: Da sem ljubil to zemljo globoko in iskreno od prve ure, ko sem se pričel zavedati svoje pripadnosti, veš dobro. Zategadelj sem šel i v dobrovoljce. Dosedaj se mi še ni posrečilo izvojevati priznanje vojnih let, ki sem jih preživel kot dobro-voljec v srbski vojski; kar so dosegli vsi moji kolegi na gimnaziji. V »Politiki« od 11 pr. m. sem či-tal vrsto odlikovancev z redom sv. Save in med njimi našel tudi ime Tebi dobro poznanega profesorja I. K., ki je dejal moji majki, potem ko je zvedel, da sem vstopil v dobroveljski korpus: »Ako bi Srbi prekoračili Alpe in zasedli makar i Berlin, nikdar ne bom podal roke v prijateljski pozdrav kateremukoli od njih.« Danes je odlikovan z redom sv. Save in vzgaja našo omladino v duhu narodnega in državnega edin-stva. Ti se pa še po vseh teh težkih dejstvih čudiš, da ste izvolili deveto leto po osvobojenjii kandelaberske-ga govornika predsednikom skupščine. Saj je vendar to v duhu časa dragi prijatelj, ki ga ti ne maraš razumeti, ker se še nisi zavil kot Črtomir v zemljo s tvojo jugoslove-sko sramoto. Zamorec! Izvršil si svojo dolžnost in sedaj izgini, da ne boš motil prebavljanjti onim, ki si jim ti pogrnil dobro naloženo mizo. Tvoj Božo. Komesar Sokolovič je bil dosedaj obtožen 18-krat zaradi pretepanja. Pred štirimi meseci je naravnost divjaško premlatil pet beograjskih rezervnih oficirjev, zavoljo česar ga je obtožilo i v Narodrti skupščini dvajset troje narodnih poslancev. Zgodilo pa se mu ni prav nič žalega. Pred nekaj leti je strašno pretepel tudi šoferja princa Jurija, ki pa mu je vrnil milo za drago in ga pretepel na mrtvo ime. Sedaj je dosegel višek svoje pretepaške karijere z golim človekom Jovanom Rističem, ki pa menda krogom, kateri ga »drže« še, ne zadostujejo, da bi ga poslali pred neodvisni sud. Na cesto postavlja junaški škofov list list sfovensko inteligerteo, ki ima v teh nejunaških in umazanih časih pogum povedati v obarz celemu slovenskemu ljudstvu, da ne stoji na višku politične zrelosti in da je vse preje, kakor vredno neodvisne in samostojne države. Ta milo izrečena sodba je »Slovencu« nezaslišano dejanje, potem, ko je predstavnik tega slovenskega ljudstva postal mož, ki ga je leta 1914. pozival v boj za ohranitev trona najpodlejše dinastije, ki je prelivala slovensko kri s sadistično naslado v potokih. Lepa je fraza o narodnih pravicah in lastnem narodnem spoznanju. V obrambi naroda, ki pa je poveril deveto leto po osvobojenju svoje zaupanje ljudem, ki so pred desetimi leti pošiljali najboljše njegove sinove v kazemate in pod avstrijske vislice, zaslužijo vse drugačno obsodbo, kakor blago pripombo le vse premehkih naprednjakov, katerim se sploh čudimo, da zamorejo mirno poslušati ukore moža, katerega izvolitev predsednikom oblastne skupščine v resnici pomenja za vse one, ki niso mešetarili s propadajočo dunajsko mrhovino, pljunek v obraz. In če smo zato zaničevalci slovenskega naroda, ker si ne damo pljuvati z žegnanimi pljunki nfa vso naše trpljenja prepolno preteklost, katero nismo uživali pri agitiranju za vojna posojila in vzdrževanju „ patriotizma najčrnožoltejše vrste, pa bomo po odpadnikih sprejeli s ponosom še ta epiteton, ki ga bomo pritaknili k onim izdajalcem, s katerim nas je blaga gospoda psovala v urah molitve za zmago cesarskega orožja, ko smo mi uhajali v dobrovoljce. Če spoštuje in ljubi kdo svojo zemljo, potem jo mi Orjunaši, ki smo za to zemljo žrtvovali vso našo mladost in ki smo še zanjo pripravljeni vsak hip položiti svoja življenje. Nikdar pa ne bomo spoštovali onega naroda, ki poljublja roko, ki ga je gnala v bratomorni boj. Znani kanonik br. Vicko Šcarpa je preminul 1. marca v Šibeniku v osemdesetem letu starosti. Pokojnik je slovel kot književnik in oditšev-. ljeni nacionalist. Perfekten knjigovodja in kore-spondent išče službe kjerkoli. Pojasnila daje br. Drejče Verbič. Sokolovima je baje .upokojila vlada na zahtevo naših vrlih tigrov,' kakor trdi »Slovenec«. Mi pa vemo,; da so zahtevali upokojitev tega moža vse druge sile, ki so zelo daleč in visoko nad slovenoborci okoli 'Jugoslovenskega kluba. Sicer pa se znajo s pavovim perjčtn še srake šopiriti, čemu bi se potem celo naši-klerikalci ne z deli do katerih so prišli ravno tako, kakor Poncij Pilat v vero. »Če ne bo mogodle Izglasovati proračuna, bo sedanja vlada šla na volitve«, javlja verni list SLS, kot podkrepitev ugotovitve napisane vi prvih medenih urah konkubinata UK. V politiki je sicer laž oprost-Ijivo zlo, treba pa ga je uporabljati v neki primerni meri, ker sicer prične pošteno škodovati tistemu, kr jo uporabjja. Poklicni advokati suverenega slovenskega ljudstva * dobro vedo, da so danes dalje od volilnega mandata, kakor so bili: še kdaj doslej. Do volitev bo prišlo, vodil pa jih bo vse kdo drugi, kakor kak režim kleroradikalov, katerih 'razpad je dantes državna potreba. Dedščina pokojnega patri-jarha radikalije je nadvse bogata, a vendar v njej ni nikjer kake listine o dednem pravu radikalije do volilnih mandatov, Ako so stavili vrli klerikalci na slabe karte, potem ne bo zavoljo njih država po vseh dosedanjih bridkih izkušnjah se še za štiri leta predala na milost in nemit lost v roke avtoriziranim pljačka-šem in korupcionistom, ki so jo že itak pritirali na rob propada. Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tlskarnlška dela od najprlpro-atejiega do najmodemejtega. • Tiska iolske, mladinske, leposlovne ia znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali yečbarvnera tiskn. — Broinre v nalita in tudi največjita nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. Risanke, dnevniki in beležnice, To vedo dobri slovenski tigri sami prav dobro in je potem vsem le še večji greh to, da navzlic temu 'tako grdo lažejo. Dopolnilo k »depolitizaciji urad-ništva«. V predzadnji številki smo dpisali drastični slučaj postavitve nove učne moči na nekem zavodu v Ljubljani. K temu dostavljamo še na podlagi novih informacij, da so bili potem, ko je bilo moralo troje nacionalistov »napraviti mesto« no-vodošli učiteljski moči, uvedena na zavodu, kjer je preje učil, cela vrsta nadur. Tako so bili srečno oškodovani nacionalisti s pomočjo radi-Čevcev, ki so preskrbeli v znamenju štednje nadure pristašem SLS. Potem ni prav nič čudnega, da je po tako vodeni uradniški in prosvetni politiki mogoč slučaj, da se je prepiral strokovni profesor z dijaki in jim dokazoval, da Anglija ni bila nikdar republika in da Cromjwel ni bil nikdar predsednik angleške republike. Sicer pa če so laihko sreski poglavarji bivši robiaši, čemu bi ne bili potem profesorji ljudje, ki jih lahko dijaki kličejo rta red in poučujejo v zgodovini. Dotični Orjunaš, ki je sprejel lansko leto na oblastnem odboru nosilke »gurte« za strojnico, naj se takoj javi pri br. Verbiču. »Nemško trpljenje v Sloveniji«. 28. februarja se je vršila tretja seja oblastne skupščine, kjer se je kočevski poslanec g. župnik Epplch pritoževal, da ne sme rabiti pri sejah materinščine. Ugotovil je, da se mu godi največja »krivica«. Ta njegov skrajno neumestni nastop je jasrio dokumentiral, kako daleč gredo Nemci in nemčurji v svoji nesramnosti. Našim ljudem so odvzeli na Koroškem šole in vse najprimi-tlvnejše pravice, ki pritičejo vsakemu svobodnemu človeku. Izpostavljeni so najhujšim preganjanjem. V tretji jugoslovenski prestolici pa pride na dan zastopnik priseljencev š pritožbo, da ne sme nastopati v vi ne bodo izpremenile in se bo nadaljeval circulus vitiosus ad infini-tum, če ne pojde preje vse k vragu! Državni SHS robot. Napad na Orjunaše v Logatcu. S kleroradikalno vlado je zrastcl znatno pogum nekaterih podeželskih petelinov, ki mislijo, da so napočili sedaj zanje zlati časi. Osobito visoko pa nosijo glave ti nebogljenčki v Logatcu, kjer se je voditelj teh junakov izrazil, da v Logatcu ni mesta za Orjuno. V smislu te izjave so za volitev napadli nekateri nahuj-skanci skupino naših bratov. Ker pa so naleteli na odločen odpor, so jo naglo pobrisali pred trdimi orju-naškimi pestmi. Kot zaplotntjaki so nato čez nekaj dni napadli v temi izza ogla begunca brata Hrovatina in ga ranili na glavi med grožnjami, da ga ubijejo ob prvi priliki. Ni še dobro zaceljena rana br. Hrovatina, že prihaja iz Logatca poročilo, da so klerokomunisti napadli Orjunaša br. Bajca, delovodjo pri neki logaški lesni firmi in ga težje ranili. Napadalci so dobro poznani in njih imena izročena sodišču, da jih primerno nagradi za njihovo divjanje nad lastnimi brati oib meji. Brat Bajec, ki je oče šestih otrok, leži sedaj v postelji in se bo moral še dalje časa lečiti. Toliko suhi popis dogodkov. Klerikalci neprestano pisarijo o bivšem orjunaškem terorju in očitajo Orjuni celo akcije, ki jih ni nik- dar izvršila. Sedaj, ko so na vlasti pa izvajajo sami najhujši teror in dejansko napadajo svoje politične nasprotnike. V Hercegovini so celo ubiji njihovi verni pretorijanci Hr-vatskega Sokola. Prepričani pa naj bodo, da nam bo izzivanja kmalu dovolj. Ako smo se poslednje čase Orjunaši abstinirali od notranjepolitičnih akcij, je temu vzrok samo naša skrb za zunanje politične zadeve, za katere ima kot izgleda kle-roradikalna vlada prav malo zmisla. Kdor izrogava danes Orjunaše na ta način, igra zelo opasno igro, pri ka* teri si bo pošteno opekel prste. Naše potrpljenje in samozatajevanje je silno, a ima tudi svoje meje. Potem bo zopet pisarjenje o bombah, apeli na državno pravdništvo in interpe-Jacije v parlamentu. Uboga davčna administracija si še vedno ni mogla nabaviti v devetem letu po osvobojenju novih tiskovin, tako, da je še 12. februarja 1927 razposlala c. kr. formularje 1. Lager, Nr. 192, Papier Nr. 2. Auflage 1918. Ubogi slovenski davkoplačevalci plačamo že toliko davkov, da bi si gospodje lahko nabavili formularje brez c. kr. ostankov, katerih je še itak preveč, ko jih res ni po zatrdilih nekaterih uglednih faktorjev v Beogradu nadomestiti. N AC1JON ALISTI, IN SERI R Ah TE V »ORJUNI«! IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tovarn. Dtirkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj. V vsaki HIŠI le BRAZAY Tovarna vseh vrst tehtnic in UJn-čavničarsklh del ter konceaijonirana instalacija vodovodov. Prejema tndl vaa v to stroko spadajoča popravila. V PRAGO prodaja ki se vrši od 20. do 27. marca 1227 odpotujejo posetniki lahko že 10. marca. 50°/o.i popust pri osebnih in brzovlakih na jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah. InzplafM pojaaila in legitimacije se debije pri MIElit i to. teMtval LjuBUANA konzulat v Plani Kongresni trg 3. Breg 8. PREMOG Pri notranjih slabostih, glavobolu, zo-* bobolu je treba samo nekoliko kapljic. Vzeti nBReZAY" FRANCOSKO ŽGANJE in takoj se bolečine olajšajo; posebno pa proti reumi in trganju. Po masiranju se počutite kakor poživljeni. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah Frankopanska ulica Štev. 5. Točila bodeVa pristna štajerska in dalmatinska vina ^ ter skrbel* za domafco kuhinjo po zmernih cenah- Se priporočava Rudolf in Marija Batič. SINOVA splošno kleparstvo, vodovodna instalacija in centralne kurjave se ie preselila iz Danajske c. in Puharjeve ul. v Slomškovo ul. St. 4 in prosi svoje p. n., naročnike, da tvrdko blagohotno podpirajo v novih prostorih. LJUBLJANA Bohorlteva ulica it. 24 GRADBENO PODJETJE Odgovorni urednik: Jože Tisk Učiteljske tiskarne; zanlo odgovarja France Štrukelj, Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Drejče Verbič. Stran 4. »0 R J U N A« Stev. 10. m=tr' " '