POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI NAŠ ROD LETNIK X. -TM XV -LJ LETO 19:*8./.m O dcct^L McoitUki ,J/la$eqU.eAal Bilo je proti koncu 1. 1396. Ljubljančani so skrbno zapirali svoja vrata, kajti strašne vesti so pričele prihajati od vseh strani. Oče Boštjan, čuvaj stolpa nad Karlovškimi vrati, je tudi skrbno zapahnil vrata in naročil straži, naj bo budna in nadvse pazna. Nato je zamišljen korakal pod mračnim obokom gor in dol, si popravljal pas s težkim mečem in vihal dolge, košate brke. Od časa do časa je zagodrnjal: »Kaj bo! Kaj bo!« Zamišljen niti opazil ni, kako so prišli pod obok trije dečki, med njimi njegov Janezek. Iz polmraka so se zlokobno svetlikale konice dolgih helebard, ki so jih stražniki prislonili na stojalo. Bleščeče jeklo jih je vabi- lo k sebi in kmalu so stali pri njih ter otipavali. Janezek si je dolnišljal, da ima posebno pravico do njih. Pokazati je hotel v dejanju, da ni zaman sin junaškega čuvaja Karlovških vrat, ki so Ljubljano varovale na jugu. Napel je vse sile in začel vleči težko, z medenimi žeblji okovano helebardo iz stojala. Toda, ko je orožje izgubilo oporo v stojalu, je v dečkovih rokah omahnilo in s švistom telebnilo na tla, da je brenknilo po mračnem prostoru. Brenket je zbudil Boštjana iz za-mišljenja in srdito se je zadrl nad dečki: »Da bi vas! še ranil se bo kdo! Ali ni že dovolj nesreče!« Toda za njegovim hrbtom se je oglasil nekdo iz teme in zaklical: »Boštjan! Boštjan! Ne jezi se! Nikar ne odganjaj fantov od orožja! Taki časi so nastopili, da bo moralo pod orožje mlado in staro, če se bomo hoteli ubraniti Turka!« »O, stric Matija!« so zaklicali dečki, ki so spoznali svojega prijatelja, strica Matijo, velikana po postavi, dobrodušnega moža, pa strašnega v boju. Možje, vrnivši se iz zadnjih bojev iz globoke Turčije, so vedeli o njem pripovedovati čudne zgodbe. »Pa se vsedi malo na klop, Matija!« ga je pozval Boštjan in prižgal le-ščerbo. »Saj se moram, ko pa še vedno ni cela rana v boku!« je zavzdihnil stric Matija in se vsedel k Boštjanu. Dečki so se takoj stisnili k možema in Janezek se je oglasil: »Stric, povejte nam še kaj o Turkih! Francka zadnjič ni bilo zraven.« »Pa bom; saj drugega ne kaže, kakor da vas pripravimo na hude čase, ki bodo nastopili.« »Kaj pa se bo zgodilo hudega, stric?« je vprašal Janezek. »Bog te varuj najhujšega!« se je oglasil oče Boštjan in trdneje stisnil meč ob boku, kakor da bi Turek že hotel odvesti njegovega fantka med janičarje; stric Matija pa je pristavil: »Turki so prišli že v naše kraje in na štajerskem so zažgali Ptuj, pobili na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi, nad šestnajst tisoč — in sicer samo najboljših — dečkov, deklic, mož in žena pa so odgnali v daljno Turčijo.« »Zakaj pa jih niso pregnali? Zakaj pa so jim dovolili, da so prišli ropat k nam?« so se dečki zaporedoma oglašali. »Kdo jim bo branil! Kdo jih bo preganjal!« je bolestno vzdihnil stric. »Sam cesar Sismund jim je šel nasproti. Iz vse Evrope smo se zbrali. Jaz sem šel pod zastavo celjskih grofov. Papež Bonifacij je klical vse junake na boj zoper Turke, a cesar je zbral le okoli 90.000 mož, drugi so obsedeli raje doma na varnih gradovih, ali pa so se med seboj prepirali.« »Kaj tako velika vojska vitezov ni bila zadosti močna?« se je oglasil drugi Janezkov tovariš, mali Jožek. »Mali modrijan, premalo nas je bilo. Turka je kot listja in trave. Imeli smo sicer doli do trdnjave Vidina srečo; ko pa smo prišli do Nikopolja ob Donavi, se je vse preobrnilo.« »Zakaj pa? Zakaj?« so se oglašali poslušalci. »Turški sultan Bajazit se je nad kristjansko vojsko, ki je udrla na Balkan, tako razljutil, da je prenehal oblegati Carigrad in je pripeljal vso svojo, skoraj še enkrat tako veliko armado pred Nikopolje. Nekateri ujetniki so zatrjevali, da se je v besnosti zaklel, da bo podjarmil vso Evropo in da bo njegov konj v kratkem času zobal krmo s samega oltarja sv. Petra v večnem Rimu!« »Ali naši vitezi niso mogli potolči Turke?« je vprašal Janezek, ki je v duhu videl pred seboj v svetle oklepe in težke čelade odete viteze. »Za turške konjenike so naši vitezi pretežki in okorni. Tudi Turki imajo konjenike, ki nosijo oklepe, pa ne tako težke. Njihovi konji pa so urnejši, njihove sablje ravno tako težke, pa ostrejše kakor naši meči, in kakor sem rekel, preveč jih je! Samo najboljši naši junaki pa so kos turškim janičarjem.« »Kdo pa so to?« so se vsi obenem zopet oglasili. »O, to je najbolj žalostno poglavje! Turški sultan Osman I. je nekoč ukazal svojim poveljnikom, da mu morajo z vojnih pohodov vedno privesti čim več takih dečkov, kakor ste vi. Od tedaj Turki vedno naropajo po tujih deželah na tisoče in tisoče takih otrok, ki v posebnih zavodih pozabijo na materin jezik in na vero, jih po-muslimanijo in vzgoje v junake, ki so slepo vdani sultanu, za katerega umreti se jim zdi velika sreča in čast. Ti janičarji, ki so po rodu vse kaj drugega, so jedro in moč turške vojske. In, joj, sedaj bodo tudi slovenski dečki hodili nazaj v domovino kot janičarji ropat in morit!« Kot en mož so se dečki oglasili: »Mi se že ne bomo dali ujeti!« Oče Boštjan pa je vprašal: »Kako pa si se vrnil, ko si bil tako ranjen?« »Pri Nikopolju so se čete celjskega grofa borile ob cesarju. Kljub temu, da smo bili po številu manjši kakor Turki, smo prezirajoč smrt začeli sovražnika potiskati nazaj. Toda Turkom je v zadnjem trenutku prišla pomoč. Padli so nam v bok in naše od silnega boja utrujene čete so končno podlegle navalu.« »Povejte no, stric, kako je bilo potem!« je silil nestrpni Jožek. »Strašno je bilo. Neštete turške čete so nas na brzih konjih obdale od vseh strani in zaprle pot proti domovini. Obroč od sovraštva besnih sovragov nas je obdal in le široka Donava nas je še varovala. Toda tudi Donava se je izpremenila v sovražnika za premnoge kristjanske junake. Težko oborožene viteze, ki so se umikali pred naskakujočimi Turki, je kar v trumah požirala v svojih kalnih valovih. Kdor pa se je obdržal na površini, tega so dosegle puščice izbornih turških lokostrelcev. Tedaj sem tudi jaz dobil svoj del.« »Kako pa? Kako?« so silili vanj dečki. »Celjski grof Herman nam je ukazal, da moramo za vsako ceno rešiti cesarja in zadrževati navalujoče sovrage. Z nekaterimi vitezi je sam obdal cesarja in ga vodil po plitvinah do galej, ki so se približale obali in reševale begunce. Mi pa smo krili umik ter treskali po bučah dušma-nov. Joj, kako sem mlatil! Toda na mali vzpetini so stali tisti vražji strelci in pošiljali so v našo besno se bo- rečo gnječo smrtonosne strelice. In tedaj me je speklo!« »Stric, ali vas niso konji pohodili, ko ste padli na tla?« je vprašal Jožek. »Glej ga modrijana! Saj vidiš, da sem še tu! če bi mi konjska kopita potipala rebra, ne bi več sedel tu med vami. Toda tudi v bridkem boju se najdejo dobri tovariši. Komaj sem dobil puščico v bok, smo slišali z obale krike: »Cesar je na ladji! Umik!« in ker so se začele tudi iz ladij vsipati puščice na pritiskajoče krvoločneže, smo se počasi braneč vsako ped zemlje umikali do obale. Naslonjen na tovariša sem prijezdil do ladijske listvice, kjer so me dvignili na krov in na varno.« »škoda, da nisem bil poleg! To bi vam pomagal klestiti Turčine!« je rekel Franček, ko je po napetem poslušanju zopet zajel sapo. »Oj! Boga hvali, da te ni bilo tam! Z ladje smo videli, kako so se potapljali tisoči beguncev, ki niso mogli do nas in mi ne do njih, kako so Turki na bregu vezali druge tisoče jetnikov in kako so zopet tisočem ranjencev sekali glave! Pa če bom sto let star, teh prizorov ne bom pozabil do smrti. Upam pa, da bom prej še marsikateremu dušmanu pomagal na drugi svet in vas bom učil braniti domovino.« »Kako pa ste se vrnili domov?« so hoteli še vedeti dečki. »To je bila dolga pot. Ladje so bile benečanske in peljali smo se doli po široki Donavi v viharno črno morje, kjer smo spustili marsikaterega umrlega ranjenca v globine. Nato smo prišli v Carigrad. Tam je vladala velika žalost. Zadnje upanje, da bi kristjan-ska Evropa premagala Turka, je izginilo in slutili so, da bo tudi njihovo prekrasno mesto kmalu prišlo na vrsto.« »Ali vas turške ladje niso ustavile v Bosporju?« je vprašal Boštjan. »Obe obali Bospora in Dardanel sta bili v oblasti polumeseca in krive turške sablje, a na morju se morajo velikim benečanskim galejam še ved- no umikati. Toda vse to se bo izpre-menilo, ko bodo vsi otoki in pa Gre-cija padli pod turško oblast. Dnevi kristjanskega Carigrada pa so že itak šteti in potem bo smel po onih morjih in ožinah križariti le tisti, ki mu bodo ošabni Turki to dovolili. Mi pa smo tedaj na naši poti potopili nekaj manjših turških bark, ki so jih vodili izkušeni mornarji iz egejskih otokov, in ki so se drznile nas napasti.« »Jaz bi šel pa na takih ladjah kar nad Turke!« je pomodroval Jožek. »Mali junak, tudi mene, ki se mi je pričela rana polagoma celiti, je srbela dlan, da bi Turkom še katero zagodel, pa se je cesarju ih grofu Hermanu Celjskemu mudilo domov, kajti v Carigradu smo zvedeli, da so zmagovite turške čete odšle dalje proti zapadu. Zato smo zajadrali v Jadransko morje, ki so ga jesenski vetrovi močno razburkali. Brr! Morska bolezen ni nič kaj prijetna; a pomorsko življenje mi je vendarle tako ugajalo, da bi najraje kar tam doli ostal.« Tedaj pa so poslušalci skočili pokonci: peket konjskih kopit in klic straže na stolpu jih je zdramil. Komaj so bili pri zapahu, so zadoneli na težka vrata močni udarci, da je odmevalo pod oboki. Stražnik pa je prihitel s stolpa in javil Boštjanu, da so pred vratmi konjeniki, ki so se vrnili iz ogledov po Hrvaški. Vrata so zaškripala in dečki so ugledali zunaj četo oborožencev na brzih konjih. Med njimi, tudi na konjih, ki pa so bili privezani k oboro-žencem, so sedeli zvezani brkati tujci divjega pogleda. Eden je imel glavo zavezano in kri je silila skozi obvezo. »Ni se nam mudilo,« je spregovoril vodja čete. »Turki se umikajo zaenkrat nazaj ob Savi in Dravi v Turčijo, in nekaj časa bomo imeli še mir. Toda za njimi ostajajo sama pogorišča in trupla pomorjenih otrok in starcev kažejo njihovo pot. Nekaj teh roparjev, ki so se od glavnega oddelka odstranili, pa smo ujeli. Nam bodo prav prišli pri utrjevanju naše Ljubljane, ki jo bomo morali braniti z pestmi!« »Bomo jo, bomo!« so klicali dečki, ki so se jim od jeze krčile pesti. četa je skozi obok odgrmela v mesto proti ječam, stric Matija z dečki pa je stopil za trenutek pred mestna vrata. Megla se je dvignila in prvi krajec je posijal pod temni obok. »Glejte mesec!« je dejal stric Matija. »Prijazna luč na nočnem nebu nekdaj; odkar pa so muslimani prevzeli polumesec za svoje znamenje, je postal posebno vsem sosedom teh ropa željnih Turkov strašno svarilo in opomin. Boštjan, zdaj pa le trdno zapahni! Prišel bo dan, ko se bo polumesec nad konjskimi repi posvetil tudi pred tvojimi vratmi! Tako dečki! Sedaj pa spat, da boste nekoč krepki junaki. Jutri pa vam bom naredil lesene helebarde in vas bom učil, kako se Turke podira in brani najdražje, kar imamo — domovino!« Veseleč se zanimivih uric pri stricu Matiji, so dečki še zaklicali: »Lahko noč!« in odhiteli v svoje domove sredi stare Ljubljane, ki se je pripravljala k počitku. @X>po& ZAKAJ SO HALOŠKI OTROCI LAČNI t^sffrVte/ič Vsakdo izmed vas je gotovo že slišal o Halozah, o vinu, ki tam raste, in o bedi, ki je tam doma. V šoli ste se učili, da leže Haloze vzhodno in južno od železniške proge Poljčane—Pragersko—Ptuj in med Maceljskim hribovjem ter Ravno goro. Učili ste se tudi, da so to nizki grički, izmed katerih sta se znatnejše vzpela le Donačka gora in Boč. Znano vam je tudi, da leži v Halozah slavna romarska cerkev Ptujska gora ali črna gora, kamor hiti vsako leto na tisoče in tisoče ljudi k Materi božji iskat tolažbe in odrešitve. Tudi veste, da so haloški grički zasajeni večinoma z vinogradi, ki dajejo glavni zaslužek tamošnjim prebivalcem. Ta zaslužek pa je tako majhen, da je v Halozah poleg rujnega vina doma tudi beda. Od kod ta beda, tega gotovo ne veste in na to vaše nemo vprašanje vam bom skušal odgovoriti. če vas bo kdaj zanesla pot v Haloze, se boste začudili, ko boste prišli na prvi grič. Najprej vas bo presenetila lepota pokrajine, posebno, če boste izbrali jesen za svoj izlet. Kamor koli se vam bo ozrlo oko, povsod boste zagledali same gričke. Brez pravega reda so razvrščeni, strmo padajo v ozke dolinice, še strmeje se vzpenjajo, vežejo z naslednjo verigo gričev, sc spet odtrgajo od nje in zavijejo v svojo smer. Daleč na zapadu se dvigata Boč in Donačka gora, na jugu pa Ravna gora, a tam je že Hrvatsko, na severu in vzhodu pa se razprostira pod grički širno Ptujsko polje do daljnega Pohorja in bližnjih Slovenskih goric. Tu vmes pa sami grički odeti v najčudovitejše barve! Sleherna ped prisojne zemlje je izrabljena za vinograd, ta je zdaj obložen z grozdjem, z vrha vinograda pa vabi klopotec, ki ob najmanjšem vetru zavrti svoje dolge roke in vabi trgače. Na osojnih pobočjih pa se širijo bukovi gozdovi, jesen jih je tako pobarvala, da so videti, kakor bi goreli. Pod vinogradi, kamor pač ne pride sonce, leži majhna njiva ali sadovnjak. Njivice so tako strme, da jih je nemogoče, ali pa zelo težko obdelovati s plugom, marveč jih je treba prekopati z motiko, čudovita pesem barv je razlita naokoli: rumeni vinogradi, rjavordeči gozdovi, zeleni sadovnjaki, rjave tu in tam že prekopane njivice in najčudovitejše: ne-številne hišice na vrhu gričkov! Koliko jih je in kako različne so! Te hiše in hišice bodo druga stvar, ki vas bo presenetila v Halozah! Čemu? Ker so tako različne kakor menda nikjer na Slovenskem. Niti najmanj si niso podobne med seboj. Na majhnem grebenu jih je deset, a niti dve si nista slični. Prva je lepa, enonadstropna, zidana, pokrita z opeko, ima velika okna in zelene vetrnice, takoj tik nje pa se sramežljivo stiska v zemljo lesena koča, sicer krita z opeko, a ima tako strašno majhna okna, da bi težko pomolcli skozi njo svojo glavico. Nekoliko dalje stoji še revnejša bajta, pokrita je s slamo in ima lesen dimnik, o hlevu in o stranišču ni niti sledu, tudi drugih stranskih poslopij bi zaman iskali, le gola hiša stoji pred vami in še ta je tako strašno majhna in revna, da vas bo zabolelo, če boste zvedeli, da stanuje v njej osemčlanska družina. Deset korakov dalje pa se spet dviga mogočna stavba, še lepša od prve, ima celo balkon, visoka antena pa vam priča, da imajo stanovalci tudi radio. še bolj se boste čudili, ko boste stikali za prebivalci raznih hiš! Pri revnih hišah vam bo gruča raztrganih, največkrat tudi lačnih otrok lahko takoj povedala, da v kočah stanujejo viničarji ali pa manjši haloški posestniki. Pred lepimi hišami boste pa zaman čakali ves dan ali tudi ves teden in še ne boste nikogar zagledali. Vprašujete, čemu v teh lepih hišah nihče ne stanuje, v nizkih in zakajenih pa se kar tre ljudi? čigave so lepe hiše in kje so njih prebivalci? Tudi na to vprašanje vam bodo odgovorili vaši haloški tovariši. Dejali vam bodo, da je ta in ta hiša last tega in tega gospoda iz Ptuja, ona drugega iz Gradca, tretja nekoga iz Maribora ali od drugod. čemu pa ima gospod iz Ptuja, Gradca ali Maribora hišo v Halozah? boste vprašali dalje. Začudeni vam bodo odgovorili, da je ta gospod lastnik vinograda. V svoj vinograd se pripelje po petkrat do desetkrat na leto, da nadzira delo, včasih pa ostane tudi po nekaj dni ali tednov poleti na letovišču, sicer pa je hiša zaklenjena in vetrnice so skrbno zaprte. Če boste še dalje spraševali, se vam bo odkrilo največje čudo Haloz: da Haloze namreč v največji meri niso last Haložanov, to je tistih ljudi, ki tu delajo, živijo in trpijo, marveč posestnikov, ki so doma -daleč nekje na Ptujskem polju in imajo tam svojo kmetijo in zemljo, da so last trgovcev, advokatov in drugih bogatih meščanov iz Ptuja, Maribora in od drugod, kjer ima tako vsak svojo dobro službo, svojo veliko trgovino, svoj beli kruh. Mnogi med njimi niso niti Slovenci, nekaj pa je takšnih, ki niso niti naši državljani. Tako je, dragi otroci! Zdaj že menda začenjate slutiti, čemu so vaši šolski tovariši lačni. Naj vam še povem, kakšno je posestno stanje samo v eni izmed največjih haloških občin, v Gorci, ki leži Ptuju skoraj najbliže! Ta občina meri okoli 600 ha zemlje, od tega je vinogradov dobra desetina, nekaj je njivic in sadovnjakov, ostalo pa so gozdovi. Vsa ta zemlja je razdeljena na 155 posestnikov, od teh pa je Haložanov samo 54, ki imajo nekaj manj kot tretjino vse površine. Vinogradov je 91, a le 36 Haložanov ima vinograd, drugi ga nimajo! Toda površina vinogradov, ki so v haloških rokah, meri le osmino celokupne površine vseh vinogradov. Domač vinograd meri povprečno 25 arov; to je vinograd, ki je n. pr. širok dva in pol metra, dolg pa deset metrov; dočim pa je povprečna velikost vinograda, kmeta s Ptujskega polja, 38 arov, Ptujčana 183 arov in inozemcev celo 341 arov! Pet Haložanov ima celo takšen vinograd, ki ni večji od deset arov! Poleg tega pa je treba še upoštevati, da je lega velikih vinogradov mnogo lepša kakor lega manjših. To pa je odločilnega pomena za kakovost vina! Domačini torej ne morejo pridelati dobrega sortiranega vina, ki edino ima primerno ceno. Kako se jim torej naj dobro go- di? Kako naj bodo njihovi otroci siti? Tako je v občini Gorca, v drugih pa ni mnogo bolje. Zdaj vam bo postalo jasno, zakaj je v Halozah toliko viničarjev, to je takšnih družin, ki žive v kočah svojih gospodarjev in oskrbujejo in obdelujejo njihov vinograd! Koliko pa zaslužijo, se boste vprašali? To pa je različno ! Onim, ki opravljajo večje vinograde, je nekoliko bolje, ker imajo vse leto delo. Njihovo plačilo je stanovanje in dnevno pet dinarjev, brez hrane seveda, deležni pa so kakšnih drugih ugodnosti, dobe n. pr. košček zemlje, jemljejo lahko mleko gospodarjevih krav, ki jih rede. Mnogo pa je takšnih, ki so viničarji pri kmetih s Ptujskega polja, ti pa imajo majhen vinograd, ostale zemlje skoraj nič, njim ne preostaja drugega, kakor da si poiščejo dela drugod, da gredo v dolino mlatit ali opravljat druga dela! Zaradi tega boste srečali v Halozah tako malo ljudi: mlada dekleta služijo po mestih, fantje in možje pa so se razkropili po vsem Ptujskem polju in Pohorju. Le otrok boste srečali silno mnogo! Poleti bodo posedali pred kočami in žalostno zrli na zoreči vinograd, ki je zanje prav tako daleč, kakor je za vas v tem trenutku. Saj ne smejo vanj, saj ne smejo odtrgati niti ene jagode, kajti lahko bi zvedel gospodar in bi staršem ob prvi priliki odpovedal, češ tatov ne mara. Prav tisti čas, ko klopotci naj lepše pojo in ki si ga tudi vi gotovo predstavljate skoro pravljično, je za viničarja najtežji. Dva, tri dni trgajo grozdje, ga zmečkajo in stisnejo, da so sodi polni mošta, potem pa gospodarji zaklenejo kleti, ali pa nalože še tisti dan sode na vozove in jih odpeljejo v dolino. Ko zapihajo mrzli vetrovi in listje popolnoma odpade, so vinogradi pusti in prazni; iz doline jih ne hodi nihče več občudovat in računat, koliko bodo dali vina, tudi klopotcev ni več, ostanejo le skrbno zaklenjene gosposke hiše in v njihovi senci borne kočice z zagrenjenimi Haložani in njihovimi lačnimi otroki. DAR SRCA Kaj dado naj nam zastave Res, sladko ljubezen dati v te slovesno lepe dni, iz globine je srca če nam sij ljubezni prave za ljubezen, ki jo mati ne žarel bi iz oči? — domovina sinu da! ZA TRI DINARJE ELEKTRIKE ELEKTRIKA IZ »ŽABJIH KRAKOV« Pred nekaj več ko sto leti je živel slavni učenjak Galvani. Proučeval je življenje človeka in živali. Da bi spoznal, kako je žival ustvarjena in kako živi, je večkrat katero razrezal. Prav rad je proučeval ustroj žabjega telesa. Po njegovi sobi pa tudi po hodniku je večkrat viselo vse polno žabjih krakov. Nekega dne so taki kraki viseli na hodniku. Obešeni so bili na bakrene kavlje. Galvani je opazoval te krake. Pihal je veter in je zibal žabje krake sem ter tja. Včasih se je zgodilo, da se je krak tako zazibal, da se je dotaknil železne ograje. Takrat pa se je stresel, kakor da je žival še živa. Galvani je to opazil in postal pozoren. Kadar koli se je krak, ki je visel na bakrenem kavlju, dotaknil železne ograje, se je stresel. Galvani se je zamislil. čemu se strese krak, ko je žival vendar že več dni mrtva? Vzel je nož in se z njim dotaknil kraka. Spet se je stresel, če pa se ga 'je dotaknil z leseno paličico, je ostal miren. Odkod to? Galvani je mislil in mislil, a pojava si ni znal razložiti. Pa je bil mnenja, da je vzrok živalski magnetizem. Učenjak Volta, ki je zve-del za Galvanijeve poskuse, je kmalu dokazal, da to ni živalski magnetizem, ampak elektrika. Dokazal je tudi, da je žabji krak popolnoma nepotreben. Krak se je stresel zaradi elektrike, ki je nastala, ker sta se dve kovini (ba- ker in železo) dotaknili, da bi to dokazal, je vzel bakreno ploščo, na njo položil vlažen papir ter na papir položil železno ploščo. Priprava je dala elektriko. Iz poskusa je razvidno, da je Volta namesto žabjega kraka vzel vlažen papir. Ta Voltova priprava se imenuje element. Učenjak Volta je napravil več takih elementov. Vsak je bil sestavljen iz dveh kovin in vlažnega vložka. Ker pa je tak element dal kljub vsem poskusom le majhno količino elektrike, je Volta položil več parov kovinskih plošč drugega na drugega in med vsako ploščico položil še vlažen papir ali vlažno klobučevino. Znano je, da je napravil pripravo, v kateri je bilo sto cinkovih in sto srebrnih ploščic. Vmes pa je bila vlažna klobučevina. človek nikdar ne miruje. Element, ki ga je odkril Volta, so učenjaki pričeli preiskovati in napravili so pozneje mnogo različnih elementov, ki so bili cenejši in so dali več elektrike. Tak element moreš danes kupiti za dinar v vsaki trgovini. Prav za prav ne moreš kupiti enega samega, temveč tri skupaj. Pravimo jim baterije. Baterija za električne žepne svetilke bo torej tista priprava, ki jo potrebujeva pri najinih poskusih. če si take baterije ne moreš kupiti, ne bodi žalosten. Iz starih, zavrženih si moreš napraviti novo, ki bo še boljša od kupljene. KAJ V BATERIJI SVETI Kadar koli dobijo otroci v roke staro baterijo, jo razderejo, da bi v njej našli tisto, kar sveti. Ko se jim to ne posreči, vržejo vse skupaj stran in ne vedo, da-se iz stare, zavržene baterije da napraviti nova. Razderiva še midva staro baterijo in po-iščiva v njej tisto, kar je svetilo. Začniva! Papir, ki je na bateriji, odstrani. Naj se ti nič ne smili, saj je le radi lepšega. Ko je papir odstranjen, se prikažejo tri pločevinaste posodice, ki so zgoraj zalite s smolo. Posodice so iz cinka. Smolo, ki drži posodice skupaj, razbij s kladivom. Postopaj previdno, da posodic ne poškoduješ. Ko je smola odstranjena, se posodice še vedno držijo druga druge. Povezane so z bakrenimi žicami. Vidi se, da niso pritrjene kar tjavdan. Pri prvi posodici je navezana žica na črno paličico, ki gleda iz posode. Ta žica je pritrjena za drugo posodico. Druga žica je z enim koncem pritrjena za paličico naslednje posode, z drugim pa za tretjo posodico. Na prvo posodo je pritrjena dolga medeninasta pločevina, pri zadnji pa je krajša pločevina pritrjena na črno paličico. Vse to si je treba zapomniti. Pojdiva dalje! Pretrgaj sedaj omenjene žice in vzemi v roko srednjo posodico. Primi za črno paličico in jo poskušaj izdreti. Če ne gre, premečkaj posodico med prsti. Končno boš mogel izdreti. Posodico odloži. V roki ti ostane vrečica, polna nekega stlačenega črnega prahu. Prah previdno razbij, v rokah ti ostane lepa črna paličica. Ta paličica je iz oglja. Ti pa veš, da je oglje mehko. Tudi to je bilo — pa so ga močno stisnili. Taki paličici pravimo retortno oglje. Črni prah, ki ga je bila polna vrečica, je zmes rjavega manganovca, grafita in oglja. Grafit in oglje poznaš, manganovec pa je neki črn kamen. Če omeniva, da je bila vrečica namazana z neko mastjo, sva povedala vse. Še kaj ? Ničesar več. Kaj pa je svetilo? Razderi še ostali posodici! Našel boš isto. Kaj je torej gorelo? Morda pa v najini bateriji, ki je stara, tega ni več? Pa razderiva novo! Mar bova v njej našla kaj več? Prav ničesar več! Razderi jih kolikor hočeš, vse so enake. V vsaki boš našel cinkovo posodico, vrečico s črnim prahom in paličico ter neko čudno mast. Le v nečem bi bila razlika. V novi bateriji bi cinkova posodica bila cela, nepoškodovana. Tudi masti bi bilo nekaj več. Vse ostalo pa bi bilo ravno tako, kot sva našla v stari bateriji. Kaj je torej delalo elektriko? Delalo jo je tisto, kar se je obrabilo. Obrabila se je cinkova pločevina, najbrž radi one masti. Če bova torej hotela napraviti novo baterijo, bova od stare porabila vse, kar sva našla, le cinkovo pločevino vzameva drugo in pa mast. Ne misli, da je to svinjska mast. Podobna ji pa je. Preden pričneva izdelovati nove baterije, razderi pet ali deset starih, da nama ne zmanjka potrebnega materiala. IZ STARIH BATERIJ — NOVE Če hočeva sestaviti uporabno baterijo, morava imeti vse tisto, kar sva videla v bateriji, ki sva jo pravkar razdrla. To pa je: 1. Cinkova pločevina. Pločevina, ki sva jo dobila iz starih baterij, bo najbrž že izrabljena, pa si morava nabaviti novo. Če pride k hiši pisko-vez, ga naprosi, naj ti da košček take pločevine. Mora pa biti cinkova, ne samo pocinkana. Pri kleparju boš zastonj (ali pa za mal denar) dobil ostanke take pločevine. V bateriji sva videla, da je iz cinkove pločevine bila napravljena posodica. Tega midva ne moreva napraviti. Nič za to. Posodica je bila radi tega, da ona mast ni uhajala iz baterije. Midva napraviva tako, da vzameva steklen kozarec in v njem zgradiva element. Če pa nama bodo kozarec branili, se iz stare steklenice napraviva svojega. 2. Črn prah vzameva tisti, ki sva ga dobila od razdrtih starih baterij. Ta se namreč ni prav nič izrabil. Ravno tako se ni izrabila črna paličica, ki sva jo našla v stari bateriji. 3. Namesto one masti, ki jo midva ne moreva napraviti, vzameva raztopino salmiaka. Salmiak je bela sol, podobna oni, ki jo rabimo v kuhinji. Dobi se v vsaki večji trgovini. Za tri elemente, kolikor bo imela najina baterija, jo potrebujeva 10 dkg. Pri nas pravijo salmiak tudi neki tekočini, ki se tudi dobi v trgovini. Ima silno oster duh in jo uporabljajo za čiščenje oblek. Ta tekočina za naju ne pride v poštev. Imenovati bi se morala: salmiakovca. 4. Potrebne steklene posode si napraviva iz starih ste-,^C . klenic. Najboljše so one od zdravil, na katerih je napisa-no, da držijo 150 kubičnih cm. To je napisano na dnu. Če hočeš od steklenice napraviti kozarec, postopaj takole: Steklenico najprej dobro operi in nato posuši. Ko je suha, ovij krog nje na mestu, na katerem jo hočeš odrezati, bombaževo nit. Nit naj bo ovita tri- ali štirikrat, pa ne zavezana. Na nit vlij nekaj špirita. Delaj zunaj! Špirit prižgi. Pri tem drži steklenico poševno in jo neprestano vrti. Ko dogori, vtakni steklenico do niti v hladno vodo. Steklo bo počilo in v roki ti ostane kozarec. Da se ne porežeš na ostrih robovih, jih obrusi s staro pilo. Pri delu miži, da ti drobci stekla ne pridejo v oči. 5. Poleg že omenjenega potrebujeva še košček platna, da napraviva vrečico, staro tuljavo (špulo) od sukanca, par korald ali jagod od starega rožnega venca in nekaj bakrene žice. Ko imava zbrano in pripravljeno vse zgoraj omenjeno, se lotiva dela. Napravila bova, če na hitro povem, tole: Majhno vrečico priveževa na podstavek, ki ga bova napravila od stare tuljave. V vrečico natlačiva črnega prahu in v sredino vtakneva re-tortno oglje (tako se imenuje črna paličica, ki sva jo našla v stari bateriji). Krog vrečice priveževa dva niza steklenih jagod, da se vrečica ne bo dotikala cinka. Tako pripravljeno vrečico postaviva v kozarec. Krog nje namestiva še kos upognjene cinkove pločevine. Na pločevino in na retortno oglje pritrdiva košček bakrene žice in vse skupaj zali jeva s salmiakovo raztopino. Priprava — element — bo takšna, kakor jo vidiš na sliki. To je bilo na hitro povedano. Napravljeno seve ne bo tako hitro, vendar med delom ne bo nobenih težav. Pametno je, če delaš več elementov hkrati. Začniva! 1. Iz kosa platna sešij močno vrečico, ki naj bo tako debela kot tvoj palec in en prst daljša od tvojega retortnega oglja. Preden jo uporabiš, jo obrni, da bo šiv znotraj. 2. Iz tuljave za sukanec izreži podstavek, kakor ga vidiš na sliki. Luknjo v podstavku zamaši z lesom. Na ta podstavek priveži pripravljeno vrečico. Če bo treba, vrečico na spodnjem koncu malo naberi. Tako navezana vrečica sama stoji pokonci. m *£ 1 rl m I § 1 J 3. V vrečico nasuj črnega prahu, ki si ga dobil iz starih baterij. Prah dobro stlači. V ta prah zabodi re-tortno oglje. Oglje malo ošpiči in ga porini do dna vrečice. Nato prah ponovno potlači in vrečico dobro zaveži. Kakor vidiš na sliki, gleda nekaj retortnega oglja iz vrečice. Na ta del naveži kakih 20 cm dolgo bakreno žico. Dobro je, če žico zavariš (prilotaš) na medeno kapico, ki jo ima vsako oglje. 4. Na vrečico naveži dva niza steklenih ali porcelanastih jagod, ki si jih dobil od korald ali od potrganega rožnega venca. 5. Kos cinkove pločevine upogni na metlinem držaju tako, da boš v njo mogel postaviti vrečico. Pločevinast valj naj bo malo nižji od vrečice. Tudi na pločevino pritrdi kos bakrene žice. 6. V primeren kozarec postavi pločevino in v njo vrečico. Nato vlij v kozarec vode, v kateri si raztopil salmiaka. Na tri dele vode pride en del salmiaka. Ko nalivaš salmiak, pazi, da z njim ne zmočiš žic. Salmiak bi jih namreč hitro razgrizel. Ko je vse napravljeno, počakaj malo, da se tekočina vleže v vrečico. Delo je končano. Pred nama stoji umotvor, ki sva si ga želela. Zgradila sva si pripravo, ki nama bo dala elektriko za najine poskuse. Namesto ene kovine ima oglje. Namesto žabjega kraka pa sal-miakovo raztopino. Element, kakršnega sva napravila, je prvi napravil učenjak Leclanche (Lcklanše). Preden element preizkusiva, se domeniva, kako ga bova risala v naslednjih poskusih. Na sliki so narisani trije elementi. Debela črta na sliki pomeni vedno vrečico z ogljem, tanka pa cink. Tekočine ne rišemo. V tretjem primeru ni narisana niti posodica. Čemu nam bo služil ta element, o tem pa prihodnjič. (SE NADALJUJE) M KO FANTEK VSTANE »Frkolinček, mirno stoj in očke zapri!« se milo zapeni. »Joj, fantek, potrpi, koj ti pene izmijem!« zasumi voda. »Roke in vrat in eno uho je že suho, še drugo posušim!« zaplapola brisača. »Zdaj pa k meni in usta odpri!« zarentači zobna krtača. »Le kje si se tako razkuštral?« se repenči glavnik. »Le dvigni noge, zaspane/« se napihujejo nogavice. »Šele, ko mene obleče, bo fant od fare!« se baha obleka. »Kako bo fant od fare, če pa mu svečka iz nosa visi?« se smeje žepni robec. »Kam pa naj gre brez nas?« vprašajo čevlji. »No, zdaj pa je že vse prav, zdaj!« zakličejo vsi. »Ne, še ni!« reče dobra mamica. »Na ličku je še solzica. Prav majcena in drobcena. Nihče je drugi ne vidi kot jaz. Pa jo bom poljubila, s poljubom posušila. Tako, moj fant, zdaj pojdiva — bova očku dobro jutro voščila!« KJER SE PREPIRATA DVA KRALJEVSKI OTROCI zemljanih — spoznajo trdoto življenja. Še vedno jih ljudje vriskajoč pozdravljajo, ko se v kočijah ali avtomobilih peljejo na sprehod, a za njimi že stoje učitelji, ki jih prijazno, a vendar trdo neprestano spominjajo BELGIJSKI PRINC SE TRUDI S PISANJEM na dolžnost. Naučiti se morajo čim-prej pisanja in čitanja, spoznati morajo zgodovino svoje dežele, sveta, svoje rodbine in svojega naroda. Do podrobnosti morajo vedeti, kako je država nastala, učiti se morajo spoznati čase, ko je bila dežela v nevarnosti kakor tudi čase zmag in ponosa. Vedeti morajo, kdo je prijatelj in kdo sovražnik države in naroda. Spoznati morajo vse važnejše kraje svoje in tujih držav. Poizkušati morajo govoriti mnogo jezikov, dokler jih gladko ne obvladajo. Tudi domačo umetnost, književnost in glasbo ne smejo zanemarjati. Posebno pa se morajo učiti obvladanja in vedeti morajo, kaj se spodobi in kaj ne. ANGLEŠKA PRINCESA LJUBI KONJE KRALJ PETER II. RAD VODI SVOJ MALI AVTO Kadar se rodi v kraljevinah prestolonaslednik, oznanijo topovski streli ta dogodek, zvonovi zvone, darujejo se maše za njihovo zdravje, zastave plapolajo in vse je veselo. A tudi kadar se rode v kraljevskih rodbinah drugi otroci — princi ali princesin j e, vlada splošno veselje, četudi jih usoda ni določila za to, da bodo nosili krono. V zgodnji mladosti rasto ti otroci brezskrbno in obdani od bogastva in skrbne nege. Ne poznajo skrbi ne pomanjkanja. A nenadoma — in še bolj zgodaj kot pri drugih JAPONSKI PRESTOLONASLEDNIK ŽE GLEDA Z ZANIČEVA-* NJEM NA VES SVET, INDIJSKI PRINC PA SE RAD GUGA NA GUGALNICI Kmalu, prekmalu niso ti otroci več otroci. Posebno ne prestolonasledniki, ki jih pripravljajo za prevzem krone. Brezskrbne mladosti skoro da ne poznajo. Drugi otroci poznajo urnik le v šoli — oni ga imajo ves dan. še igrati se smejo le v določenem času. Neusmiljeno jim usoda vzame mater in očeta. Kakor sirote postanejo. Od leta do leta strožje postaja življenje, v katerem žive, dokler se ne nauče poznati le dolžnosti do sebe in do svojega ljudstva, še so otroci z vsemi otroškimi željami do igranja in veselosti, kmalu pa jim mora smeh na obrazu zamreti, kajti milijon oči je uprtih vanje, milijoni ljudi čakajo na uro, ko si bodo ti otroci posadili krono na glavo. Milijoni ljudi žele, da bi se ti mladi princi vzgojili v modrosti duha in veličini srca. tZ^unoiČ METKA ZIBLJE Ziblje Metka punčko svojo, ziblje in ji poje: „Nina, nana, sladko spančkaj, Sl dete zlato moje!“ L3 Punčka je iz cunj, a Metka n \\\. \ pravi, da je živa. v In se srdi in jo krega: ra „Frklja nagajiva, če ne boš pri priči trdno kakor polh zaspala, bom poklicala iz luknje črnega bavbava!" Ziblj e Metka punčko svojo, punčka noče spati. Kdo namesto nje zadremlje? — Metka, njena mati! NOETOVA BARKA Q%ud/Uiaf\0/on O^ad^iait JE TEDAJ , PRINESITE DEBELA TRARA '' '7 : „POJDITE V , ZGRADILI BOMO NAJPREJ Takoj so ZA NASO TEKLI V GLODATI ' Tam so začeli PRI TLEH. d V IN $ PA SO SPLEZALE NA IN PREGLODALE IN VRHOVE. BuM, BUM, SO 2 PADALA NA TLA. ODSKAKOVALE, DA JIH NE BI ENA r SO VPILE IN OPLAZILA. Le je prepozno . Debelo ji je odsekalo sr . Strašno je mšŽL in POVEDAT . Zdaj je bilo v lij] 71 ŽE DO- VOLJ Prišli so Najdebelejša SO VZDIGNILI Z (/J x a MŠŽSSk IN REKLE: „Hl-HOT!“ V DOLINO K /SST”—75 1 Krajša so JIM SKOČILE SO UBOGALI IN ODNESLI OČETU PA JE NAJSTA- REJSl VZEL NA POSEBEN Namesto NAMESTO ST- STA BILI DVE. pa je bila . Strašno ^ JE W. Ko JE ZAGLEDAL IN SVOJEGA PRIDNEGA , SE JE ZADOVOLJNO MALI ZIMSKI PEDIC V prvi polovici oktobra je po večini že vse sadje shranjeno v shrambah. V tem času pa ima vesten in umen sadjar v svojem sadovnjaku še vedno polne roke dela. Obiščimo zato našega strica Matijca in poglejmo, kako on oskrbuje zdaj svoj sadovnjak. »Dober dan, strici« ga pozdravimo. »Kaj pripravljate novega?« »Limanice,« nam odgovori. »Limanice? Tiste nesrečne limanice, na katere love hudobni ljudje ptičke?« ga začudeno vprašamo. »O ne! Ptički so naši dobrotniki, ker nam pomagajo uničevati škodljivi mrčes na sadnem drevju« pojasni stric in še dostavi: »Na te limanice, ki jih pripravljam, bom lovil naj-liujše škodljivce na sadnem drevju.« »Aha, zdaj pa že vemo, jabolčne zavijače, kajne?« pristavimo. »Ej, za te bi bilo zdaj že prepozno. Hujši škodljivec kot zavijač je pa mali zimski pedic ali z m r z-likar in prav temu bom danes prekrižal račune, da mi ne bo spomladi ogolil sadnega drevja. Je prav majhen metuljček, ki se pojavi šele na jesen ali zimo, ko začne zemlja zmrzovati, to je v oktobru in novembru, včasih celo v decembru.« »Gotovo mu zato pravimo zmrzli-kar,« modrujemo. »Da, prav zato,« pritrdi stric. »Metuljček sam ne dela sicer nobene škode na drevju, pač pa njegove ličinke — gosenice. Kadar se pojavi v večji množini, uničijo požrešne gosenice spomladi na drevesu v kratkem času vse zelenje in cvetje. Zlasti rade napadajo jablane in češnje, če pa teh ni, tudi drugo sadno drevo. Kakšno leto stoje drevesa v maju gola kot pozimi.« »Stric, prej ste pa rekli, da se pojavlja zmrzlikar šele na zimo. Torej prezimi ta škodljivec na drevesu, da more njegova ličinka spomladi objedati cvetno brstje in listje.« »Tako je. Samica polaga jeseni jajčeca na drevesno brstje in med razpoke drevesne skorje, in sicer posamezno ali pa v kupčkih po 20 in še več jajčec skupaj. Vsaka samica položi do 300 kot makovo zrno drobnih jajčec, ki jih tudi najhujši zimski mraz ne uniči. Ko pa začne spomladi drevo odganjati, se izležejo iz jajčec gosenice, ki imajo le pet parov nog, spredaj tri, a zadaj dva para. Vse druge gosenice imajo navadno po 16 parov nog. Prav zanimivo je, kako se pedičeve goscnice naprej pomikajo. S sprednjimi nogami se trdno primejo, zadnje nato pritegnejo k sprednjim, pri tem ukrivijo truplo navzgor in že prestavijo sprednje noge dalje, da se truplo zravna. Pravimo, da merijo ,pedi‘. Zdaj že menda razumete, zakaj pravimo temu škodljivcu pedic.« »Seveda razumemo, zato ker se premika kot bi meril pedi,« odgovorimo in kažemo, kako se merijo pedi. »Zimski pa gotovo zato, ker se pojavlja na zimo,« dostavi modro Jakec. »Tako je,« pritrdi striček in nadaljuje: »Mali pa zato, ker imamo tudi velikega. Ta pa pri nas ne dela posebne škode, ker se nikoli ne pojavlja v tako velikih množinah kot mali zimski pedic. Le poslušajte dalje! Ko zlezejo spomladi gosenice iz jajčec, zapredejo cvetno brstje in mlade lističe v tenko pajčevino ter ga obje- dajo in včasih ogolijo popolnoma vse drevo. Dorasle gosenice se nato spuste po pajčevinasti nitki na tla in se zarijejo 5 do 15 cm globoko v zemljo, kjer se zabubijo. V oktobru ali novembru, včasih tudi šele v decembru, izlezejo iz bub metuljčki, samci in samice, ki pa si niso kaj posebno podobni. Samec ima nežna, zaokrožena krila rdečkastosive barve s povprečnimi temnimi črtami, ki mu služijo za letanje. Siva samica pa ne more letati, ker ima prav kratka, krnasta krila in ni kar nič podobna metulju.« »Kako pa pridejo samice na drevo?« »Po deblu, peš,« odgovori stric. »Samci zlete na drevo, kjer podnevi nepremično žde v kakem skrivališču in čakajo samic, ki jo ubirajo peš po deblu navzgor, ker letati ne morejo, kot sem vam že povedal. Ako preprečimo samicam dohod na drevo, ne morejo tam odlagati jajčec in drevo je obvarovano pred škodljivcem.« »Stric, kako pa to naredimo?« »To pa naredimo na ta način, da pritrdimo okrog debla 10 cm široke lepljive pasove, ki si jih lahko napravimo sami iz pergamentnega papirja, tanjše nepremočljive lepenke ali pa iz navadne lepenke, ki jo pa moramo pred uporabo namočiti v olju. Preden ovijemo pas okoli debla, moramo raskavo deblo osnažiti, da se papir tesno prime debla. Nato ga spodaj in zgoraj privežemo s tanjšo mehko žico ali pa z vrvico, ki smo jo prej namočili v olju. Ko smo to opravili, namažemo z leseno lopatico ali s čopičem pas okrog in okrog 3 do 4 prste na široko in 1, kvečjemu 2 mm na debelo z lepilom, ki ga dobimo v Kmetijski družbi, v zalogi Chemotechna v Ljubljani ter v trgovinah s semeni. Ako ima drevo kol, ga moramo seveda tudi namazati z lepilom, ker bi samice po kolu zlezle na drevo. Na deblo pa ne smemo mazati lepila, ker bi poškodovali lubad. Kdor opaše sadno drevje z lepilnimi pasovi, se mu ni treba bati teh škodljivcev. Pasove je tudi treba večkrat pregledati in lepilo preizkusiti, če je še lepljivo. Dobro lepivo ostane lepljivo tudi po več mesecev. Včasih pa nanese veter na pasove odpadlo listje in lepilo tako pokrije, da morejo samice zimskega pedica neovirano mimo pasu na drevo. Tudi je treba pasove po potrebi ponovno namazati z lepilom. Ko lezejo samice po deblu navzgor, se ulove na lepljivem pasu. Včasih najdemo na pasovih sto in sto samic. Prav pogosto obletavajo te pasove drobne siničke, ki pridno obirajo te metuljčke.« »Kdaj pa odstranimo pasove?« »Zgodaj spomladi,« pojasni stric.. Odstranjene pasove moramo nato seveda sežgati. Kdor je na ta način polovil samice zimskega pedica, bo imel mir pred tem škodljivcem. Kdor pa ni opasal drevja z lepilnimi pasovi, bo mogoče prihodnjo spomlad še bridko obžaloval, ko bo videl, kako mu gosenice zmrzlikarja uničujejo cvetno brstje in mlado zelenje.« Stric je nato pobral papirnate pasove, lepilo in potrebno orodje ter nas povabil v sadovnjak, kjer je opasal posamezna drevesa z lepilnimi pasovi proti malemu zimskemu pedicu. Pozno popoldne smo se otroci vrnili domov, srečni in zadovoljni, ker smo se zopet toliko koristnega naučili. TRI ZGODBE BREZ KONCA IN KRAJA Otroci so se veselili počitnic in se hodili kopat. A že je odšlo tudi poletje in rodovitna jesen je prihajala v goste. Na drevesih so visela rdeča ja, ampak hribe in doline. Tedaj pa je postajalo vedno bolj mraz. Vodni hlap je zmrznil. Sedaj mu ni bilo več ime kapljica, niti vodni hlap. Sedaj se je imenoval snežinka. Snežinka je zdrknila z oblaka in se s sestricami spustila na zemljo. Tako so pokrile zemljo z belo odejo. Tam je snežinka toliko časa ležala, dokler ji ni sonce omehčalo premrle ude. Zopet je bila kapljica, zopet se je lahko svobodno premikala. Našla je studenček in skočila vanj. Prepustila se je njegovim valovom in potovala z njimi. Vedno več kapljic, njenih sestric, je prihajalo v studenec. Studenec je rasel, postal jabolka in rumene hruške. Toda jesen tudi ne bo dolgo pri nas. Poslovila se bo in nastopila bo zima. Začelo bo snežiti . .. Sneg bo pokril zemljo, hiše in drevesa. Otroci bodo napravili sneženega moža. Ko pa bo sonce močneje sijalo, se bo začel sneženi mož jokati. Toliko časa bo jokal, da se bo stopil v solzah. Izginil bo sneg in v deželo bo prišla pomlad. Tedaj bodo začeli peti ptički. Zvonček bo cingljal in trobentica trobentala. Ko pa bo pomlad odšla, bo prišlo vroče poletje in otroci bodo spet veseli počitnic. Mala kapljica je živela v morju. Vroče sonce je sijalo na veliko površino morja. Tudi na našo kapljico je sijalo. Lažja in lažja je postajala. Izgubila je skoraj vso svojo težo in nevidna je postala. Sedaj ji ni več ime kapljica, ampak vodni hlap. Vodni hlap se je dvignil iz morja v zrak. Na belem oblaku je obstal. Tu je srečal veliko svojih bratcev. Tedaj je zapihal veter in oblak se je začel pomikati daleč, daleč proč od morja. Vodni hlap ni več videl modre površine mor- potok in se izlil v reko. Z reko je naša kapljica zopet prišla v morje. Zopet je živela v morju. Vroče sonce je sijalo na veliko površino morja. Grahka je znesla jajček. Iz belega jajčka se je izvalil rumen piščanček. Piščanček je čivkal čiv-čiv in iskal po dvorišču hrane. Ko pa je zrasel, ni več čivkal, ampak kokodakal: »Ko, ko, ko!« Tako je iz piščančka postala kokoš grahka. Grahka je znesla jajček. Iz belega jajčka se je izvalil rumen piščanček. O o DROBNE ZANIMIVOSTI ZAKLAD V SADOVNJAKU. — ŽE nekaj rodov imajo Hlevarjevi v De-bečem prekrasen sadovnjak. Drevesa negujejo z vso ljubeznijo. Celoleten trud je skoro vsako jesen obilo poplačan. Takrat zvozijo Hlevarjevi sadje, ki ga določijo za prodajo, v bližnji trg. Hlevarjevo sadje kupi rad vsakdo, saj imajo le prvovrstne sorte. Kako je danes pri Hlevarjevih v De-bečem? Prebeljena in z opeko krita hiša ter lepo urejena gospodarska poslopja mežikajo številnim posetnikom v pozdrav. Nihče ne gre lačen in žejen od hiše. Pa ni bilo vedno tako čedno in prijetno pri Hlevarjevih. Sedanji gospodar Matija rad pove zgodbo, ki mu jo je pravil njegov oče. Poprej je bilo na Debečem pusto in dolgočasno in pri Hlevarjevih je bila lakota večkrat na obiskih. Tisti čas je prišel skozi vas izkušen mož. Tarnajočemu Hlevarju je omenil v tolažbo: »Ne jadikuj. Tam, kjer stojiš, je zakopan velik zaklad!« Od veselja se gospodarju Hlevarju razleze obraz. »Zdaj sem rešen!« se odloči in počaka večera. Pod noč prinese s seboj kramp, motiko in lopato ter začne kopati jamo. Koplje in koplje, prevrže veliko zemlje, a zaklada ni nikjer. Ko se je pričel svitati dan, je Hlevar ves jezen nehal stikati za zakladom. Čez dva, tri dni se vrača oni mož spet mimo Hlevarjeve domačije. Ugleda jamo in se spomni razgovora nedavnega dne. Nasmejanega obraza poišče gospodarja in mu veli: »Kakor vidim, si me napak razumel. Takrat nisem mislil na zaklad srebrnikov ali cekinov. Gledal sem le tvojo neobdelano zemljo. Ker si že izkopal jamo, pojdi z menoj in ti bom dal drevesc. Posadi jih po hribu in dobival boš zaklade, ki ti jih bo dajala zemlja. Hlevar je stopil z učenim možem v dolino in je prinesel domov mlada drevesca. Posadil jih je po svojem posestvu. Pri saditvi mu je z nasveti pomagal tudi dobri mož. Vsako leto ga je obiskal, svetoval mu je to in ono in Hlevar se je razvijal v spretnega sadjarja. Hlevar je odtlej vabil v sadovnjak tudi svoje otroke, že v zgodnji pomladi, ko so še suhe veje štrlele v zrak, so Hlevarjevi fantje privlekli lestev, splezali na drevo ter s škarjami in žagicami trebili drevje. Danes je pri Hlevarjevih še prav tako. Dedova drevesa stoje košato in vnuki hite pridnih rok obrezovat drevesa. Zadovoljno pogleduje gospodar pridno dečad in mrmra: »Vsako sadno drevo je zaklad, ki raste iz zemlje!« ŠTEVILKE IZ VSEMIRJA. — OD-daljenost zvezd se meri po »svetlobnih letih«. Eno svetlobno leto je približno 5 bilijonov km. V vsemirju žari n. pr. zvezda »Kapela«, ki je oddaljena od naše zemlje 55 svetlobnih let ali okrog 500 bilijonov km! (1 bilijon je milijon milijonov!) Znan- stveniki so izračunali, da znaša vročina v tej goreči zvezdi v središču 7 milijonov stopinj. Zaradi tako strašne vročine je sestavina te zvezde plinasta in ne gostejša od našega zraku. Če bi mogel človek vzdržati tako vročino, bi to sestavino lahko vdihaval. Zaradi izžarevanja izgublja ta zvezda stalno na svoji teži. Vsako sekundo izgubi okrog 500 milijonov ton svoje snovi. Mislili bi, da bo ta zvezda zaradi tako ogromne izgube morala kmalu izginiti. A ni tako! Ugotovili so, da je štirikrat večja od našega sonca in da lahko živi še 500.000 milijonov let, preden bo izgubila vso svojo snov. Mirnost zvezd je le dozdevna. V resnici so zvezde nekaki vsemirski zrakoplovi, ki drve z neznansko br-zino po vsemirju. Nikjer v vsemirju ni trdne točke, nikjer mirujočega telesa. Vse beži, se premika in dirja na vse strani. A vendar se nam zemljanom zdi, da se na nebu nič ne iz-premeni v teku let, čeravno so naši zvezdoslovci izračunali, da drve nekatere zvezde z brzino do 500 km na sekundo! Izprememb ne opazimo, ker so zvezde tako oddaljene od naše zemlje, šele po tisočletjih bi opazili, da so se nekatere zvezde premaknile za malenkost na eno ali drugo stran, v primerjavi z luno za približno njeno širino. V vsemirju torej vse beži, dirja, izginja, se prikazuje. A ne tjavdan, temveč po nekem strogem zakonu okrog središča »rimske ceste«. Ta red v vsemirju je podoben premikanju morskih tokov, ki se tudi gibljejo po strogem redu in zakonu. »MARLJIV KO ČEBELA«. — ČE-bela je človeku vzor pridnosti. Ne pozna počitka, pozna le delo in žrtev za svoj rod. Izračunali so, da je pri čebelah potrebnih 12.000 delovnih ur, da na-bero in izdelajo pol kilograma medu. Ako bi morala to delo opraviti ena sama čebela, ki bi delala 8 ur na dan, bi potrebovala za to 5 let in 2 meseca. Po naši cenitvi dela bi bilo to delo vredno komaj 6 do 8 din. A življenje čebele je prekratko, da bi mogla to delo opraviti, živi komaj 35 dni — torej komaj mesec dni v delu in trudu za obstanek svojega rodu in v dobro človeku, ki se rad okoristi s pridnostjo te male, marljive živalce. Čebela, ki leta od cvetice do cvetice, ne obiskuje le trat okrog panja, temveč je dokazano, da se oddalji do 3 km od doma. Ako računamo le polovico te poti, torej 3 km za tja in nazaj, tedaj je potrebnih 37.500 takih izletov za 40 miligramov cvetnega prahu in 1500 gramov cvetličnega soka, kar skupaj da pol kilograma medu. Iz vsake cvetne čaše pobere čebela 2/io miligrama nektarja (soka). V eni minuti obišče 10 cvetic. Ker traja njen izlet vsakokrat 10 minut, preišče tedaj vsakokrat približno 100 cvetnih čaš. Ker opravi vsaka čebela do 40 izletov, obišče dnevno 4000 cvetov. Dnevni donos vsake čebele je po tem računu 800 miligramov nektarja. Za 1500 gramov nektarja, ki je potreben za pol kilograma medu, bi morala čebela preleteti 112.500 km. To je pot, ki bi nas pripeljala trikrat okrog naše zemeljske oble. Za pol-drug kilogram medu bi ena čebela morala preleteti pot, ki je enaka oddaljenosti lune od naše zemlje. Ako si na ta način predstavljamo delo čebel, tedaj jo bomo gledali s povsem drugačnimi očmi, ko leta od cveta do cveta. V vsakem panju je okrog 10.000 čebel, ki nabirajo najbolj zdravo in najokusnejšo hrano zase in za človeka. ČIŠČENJE ČEVLJEV. — RJAVI čevlji prav kmalu izgube zaradi mnogokratnega čiščenja in zaradi blata in prahu svojo prvotno rjavo barvo. To barvo si pridobimo zopet s preprostim sredstvom: Najprej očistimo čevlje blata in prahu s posebno ščetko, ki jo uporabljamo le v ta namen. Ko je vse blato odstranjeno, zdrgnemo čevlje s svežo čebulo, nato pa povrhu še z mastjo za rjave čevlje, čevlji bodo izgledali kot novi. MLADINA PIŠE PISMO IZ AVSTRALIJE. — V NE-deljo, 6. septembra, smo se po zdravniškem pregledu vkrcali na lepo, veliko 20.000 tonsko ladjo »Oronsay«, last družbe Orient Line, ki je ob 15. uri zarezala v Sredozemske vode. Žalostno smo gledali suho zemljo, ki nam je vedno bolj ginila izpred oči. Odkazali so nam dve kabini. V eni sta se namestili mama in Mimica, v sosednji pa jaz z Darinko. Vreme smo imeli krasno, hrano izvrstno. Vseh dobrot ne bom naštevala, ker jim ne znam imena, a vam bi se preveč cedile sline. Pripomnim le, da je bilo sladoleda na preostajanje. Z nami se je vrnilo tudi mnogo Dalmatincev, nekaj Me-djimurcev in Celioslovakov. Zastopane :;o bile razne narodnosti: Nemci, Angleži, Italijani, Španci, Francozi in drugi. Vsi smo bili med seboj najboljši prijatelji — kot stari znanci in domačini. Zjutraj, 9. septembra, smo pristali v Port Saidu pred vhodom v Sueški kanal. Dobili smo nove potnike, po večini Grke. Tu sem prvič videla črnce in množine Arabcev, ki so okrog parobroda na malih čolnih ponujali raznovrstne pisane tkanine v najrazličnejših kričečih barvah. S parobroda so spustili na obrežje most. Ko smo stopili na obalo, nas je obdala tropa živahnih trgovcev, ki so vsiljivo ponujali svoje blago. Še dolgo pot po cesti so nam delali družbo. V mestu so krasne izložbe, prostrani nasadi palm, najrazličnejše cvetice, še trava je drugačna kot pri nas v Jugoslaviji. Opolnoči je zavozila ladja v Sueški kanal. Na eni strani se razprostira kamenita puščava, iz katere štrle ogromne granitne skale, na drugi strani se pa vidijo zelene gore. Ob kanalu pelje lepa, široka cesta, po kateri pridrči vsak čas avtomobil. Na cesti smo videli tudi Arabce s kamelami, ki je tu postala že bolj redka žival, ker jo v njenem poslu izpodriva avtomobil. Z zanimanjem smo opazovali domačina, ki je zapeljal kamelo v zaveten kotiček malo od ceste in pričel postavljati šotor. Najbrž je tam prenočil. Nad cesto se vije železniška proga. Ladja je mirno plula po sredini prekopa. Vsi potniki smo bili na krovu ter opazovali zanimivo okolico in njeno življenje. Kanal je dolg okrog 160 km in je približno trikrat širji kot Kolpa pri Podzemlju. Ob izstopu Sueškega kanala leži mestu Suez, kjer smo 11. septembra le mimogrede oddali pošto. Dopoldne, dne 13. sept., smo zavozili v pristanišče mesta Aden, ki leži na hribčku. Na obali je bilo mnogo angleških vojakov. Izstopili nismo. S krova smo opazovali lepe palače, široke ceste, živahen promet in pusto, kamenito okolico. Ladjo je obkroževala velika množina majhnih jadrnic s trgovci. V raznih jezikih so nam ponujali pisane preproge, kopalne plašče, jutranje obleke, razno sadje in ne vem kaj še vse. 20. septembra nas je prebudilo jutro v luki mesta Colombo na otoku CeyIonu. Tu sem doživela največ zanimivosti med vso vožnjo v Avstralijo. V pristanišču smo najeli avtomobil za 3 ure in vzeli s seboj vodnika, ki nam je razkazoval zanimivosti velemesta. Moje pero je preslabo in moje zmožnosti mi ne dopuščajo, opisati vam vseh čudes tega indskega mesta. V muzeju smo videli mumijo kralja in kraljice, čudili se okostju morskih velikanov in velikanskim kačam, občudovali indsko orodje in orožje. V nekem vrtu smo videli drevo, na katerem raste kava, in grmovje, katerega liste kuhamo za čaj. Ob poteh vrta so zasajene velike palme, obložene s kokosovimi orehi. Vodnik nam je pokazal drevo, ki so iz njegove smole naše radirke, pnevmatika za kolesa in avtomobile ter Batini škornji. Zanimal nas je sladkorni trs, drevo, katerega lubju pravimo cimet, in rastlina, ki daje sadeže za proizvodnjo čokolade. Vstopili smo v budistični tempelj. Bog Budha je velik in ima ogromno glavo. Na oltarju je imel pripravljeno v več skodelicah hrano, ker tudi on je. Obiskali smo indski del mesta. Skromne, z ilovico ometane koče so postavljene na kolih. Kolibe premožnejših so lepše od drugih, kot so to tudi pri nas. Vsi možje so bosi in oblečeni v dolge, do tal segajoče halje. Vedno nekaj žvečijo in pljujejo po tleh. Izstopili smo iz avtomobila ter se podali peš v stranske ulice, a smo svojo neprevidnost kmalu obžalovali. Obsula nas je množica beračev z ropotuljicami v rokah, ki se jih nismo mogli znebiti. V tem predmestju je vladal neznosen smrad. Predvsem so vzbujali našo pozornost zelo čudni izvoščki. Ljudje so vpreženi kot živina v male vozičke na dveh kolesih z dvema vzporednima ojesoma. Vozila so podobna našim samokolnicam. Videla sem, kako so se ljudje peljali na takih kočijah, in konj ali osel na dveh nogah je izvrstno tekel v lahnem diru. Nam so se ti sužnji smilili in Mimica je pričela kar jokati. Kupili smo še nekaj razglednic, pomaranč in grozdja, ki je bilo zelo drago, in se vrnili na ladjo. Spomnila sem se pripovedk o zlati Indiji Koromandiji in verjemite mi, da je skoraj vse tako kot se v njih pripoveduje, le pečenih golobov nisem videla v zraku. — Piše Danica Plut, bivša učenka šole v Podzemlju. Ilustrira Tomaž Kvas iz Ljubljane. — (Se nadaljuje.) IZ LJUBLJANE PREKO SARAJEVA, vzdolž Jadrana do Plitvic. Kakor vsako leto, tako je tudi letos napravila Jadranska straža svoj izlet v notranjost države. Temu izletu sem se pridružil tudi jaz. Lepega večera smo se odpeljali iz Ljubljane proti naši prvi postaji Sarajevu. Noč smo prespali po kupejih in ko smo se zbudili, smo bili že v bosanski deželi. Mali ozkotirni vlak je sopihal po mnogih serpentinah in vzpetinah proti Sarajevu. Čas je hitel in že smo stali na sarajevskem kolodvoru, od tod pa smo jo mahnili v to pestro mesto. Ko so bile vse malenkosti zaradi hrane in prenočišč urejene, smo se napotili ogledovat mesto, ki smo že toliko slišali o njem. Mesto samo leži med precej visokimi griči, skozenj pa teče reka Miljacka. Krasen je bil pogled z neke višine na to slikovito mesto, ki je videti popolnoma orientalsko: ima preko sto minaretov, čudne bosanske hiše, muslimanske grobove in prav tako se ti vtisnejo v spomin resni možaki, ki pohajkujejo po ozkih ulicah. Največje zanimanje pa smo imeli za čar-šijo s tisočerimi novostmi in čudeži. Silno zanimiv je tudi sarajevski muzej, ki ga mora vsakdo obiskati, saj je poln zgodovinskih vrednosti, za katere se poteguje ves svet. Dalje je v Sarajevu še ogromna tovarna tobaka, katere pa žal nismo obiskali. Ogledali pa smo si tkalnico preprog in občinsko hišo, ki je zgrajena v starem maverskem slogu. Potem smo obiskali še Begovo džamijo, ki je največja in najlepša v vsej Jugoslaviji. V njej je tudi grob Gazi-Husref bega, znanega turškega poveljnika. Po tem ogledu smo se odpravili tudi v krasno židovsko sinagogo in pozneje na mesto znanega sarajevskega atentata. Precej utrujeni smo odšli na kratko spanje, drugo jutro pa zopet dalje mimo Mostarja proti Jadranu. Prispeli smo v Metkovič, se prekrcali ter nadaljevali pot s parnikom po široki in globoki Neretvi do Splita, tam pa smo se odpravili v Jadranski dom. Drugi dan smo si ogledali mesto in ga fotografirali. EDEN IZMED PUTVIČKIH SLAPOV Prijetno je bilo sprehajanje mimo veličastnega Meštrovičevega Grgurja Minskega ter ob obali, a prav tako tudi kopanje na krasnih Bačvacah. Največji užitek sta bila sprehod na divni Marjan in ogled živalskega vrta. Naslednji dan pa nas je čakal pohod v eno uro oddaljeno ladjedelnico. Tam nam je neki inženir razložil osnovne pojme ladjedelništva in druge pomembne stvari. Nato pa smo si še ogledali razne doke in stroje. Po ogledu pa smo se vrnili v mesto. Po večerji smo odšli na sprehod pod južnim nebom in pahljačami palmovih listov. Toda kmalu smo se morali od Splita posloviti; odpravili smo se zopet na parnik in z njim nadaljevali pot proti Šibeniku. Krasna je bila nočna vožnja po morski gladini in še lepši pogled na vzhajajoče sonce. Parnik pa je kmalu po sončnem vzhodu zavil v ozka vrata, plul skozi kanal in pristal v naravnem pristanišču, ki je obenem tudi vojno pristanišče v Šibeniku. Tam smo ogledovali čuvarje morja, naše vojne ladje, novo zgrajeno gimnazijo in slavno šibeniško katedralo. Popoldne pa smo napravili izlet k slapovom Krke. To so pač poleg plitvičkih najlepši slapovi v Jugoslaviji. Čaroben je bil pogled na igro narave, obenem pa smo občudovali sile, ki so za zdaj žal še neizrabljene. Najlepši izmed teh slapov je Skradinski Buk, ki1 je okoli 450 m dolg, ni pa visok. Ko Krka napravi vse te slapove, se izliva po mnogih serpentinah v morje. Zadovoljni smo odšli nazaj, nato pa smo se odpeljali z vlakom do Plitvic. Še pred nekaj urami smo občudovali Krkine, slapove, sedaj pa smo stali pod slapovi še lepših Plitvic. Krasna je bila vožnja mimo šestnajstih jezer, ki so obdani s krasnimi in bujnimi gozdovi. Jezera padajo eno v drugo in s tem tvorijo krasne slapove. Največji so slapovi rek Plitvice in Košane. Ko smo si ogledali vse te neštete slapove, smo se napotili v dve podzemeljski jami, ki sta tudi polni čudovitih kapnikov in majhnih podzemeljskih jezer. Po ogledu pa smo se odpeljali s čolnom po tej lepi zeleni gladini. Žal pa je bilo to veselje kratko in že smo se odpeljali proti Ljubljani, polni nepozabnih vtisov in želja, da si vse to v poznejših letih zopet ogledamo. Vsem pa, ki tega še niso videli, priporočam, da si čimprej ogledajo in spoznajo lepoto naše kraljevine. — Dušan Grum, dijak — Ljubljana. SLEPA DUŠA Na klopici pred kočo mlada deklica sedi, oči ima zaprte in tiho govori: »Ne vem, kaj dan je, kaj lepe so noči? ker slepe moje so oči. Kako rada videla bi zvezde v bajnih no-a luči v mojih ni očeh. [čeli, Povej mi ljubi slavček, ki v gaju gostoliš, li zdaj je dan? Zakaj molčiš?« »Smiliš se mi dete,« slavček odgovarja, »ugasnil dan je, izginila škrlatna zarja. V meglo sta gozd in polje že zavita, prišla je noč — vsa z zvezdami pokrita!« »Hvala lepa, mili slavček. Zapoj zdaj luni pesmico v pozdravček/« Zapel je slavec o ljubezni, sreči, pel o deklici na klopi koprneči po soncu, luni in bajnih nočeh, po luči jasni, svetli v očeh. Pel vso noč je. Tja do jasne zore, prihajala je pesem, med samotne bore. Ko pa je prvi žarek šinil preko gore, pesem o borih je utihnila. »Zdaj pride dan, ljubo dete moje!« reče slavček in odleti v svetle bore. Zdaj deklica strmi, saj to je sonce, ki to, studenček, ki žubori ... [žari, zdaj vidi narave vso krasoto, slavčeva pesem ji je izbrisala dušno sle- [poto. Vida Pezdir, 3. razred meščanske šole na Viču pri Ljubljani. TETA JULKA IZ AMEBIKE. — IMAM teto, ki živi v Ameriki. Ime ji je Julka. Ko je bila zadnjikrat tu, me še ni bilo na svetu. Mnogo so mi pravili o njej. Zadnjič pa smo dobili brzojav, da pride domov. Čakali smo jo na kolodvoru. Zagledal sem jo pri oknu. V rokah je držala velikega pajaca. Imel je frak, na glavi pa cilinder, usta je odpiral, v njih pa držal cigareto. Pajac je bil zame. Sedaj sedi v obednici in kadi. — Gašper Prosenc, III. r., Ljubljana — vadnica. IšlEBi Jim KRIŽANKA „SLON“ VLADIMIR PlIC Vodoravno: 1. gozd, kjer živi slon, 7. naše ozemlje znano po podzemnih jamah, 8. del puške, 9. zarod, 10. del noge, 11. primeren, 12. kratica za zemljiško mero, 13. kazalni zaimek. Navpično: 1. tir, 2. moško ime, 3. igralna karta, 4. red, 5. sorodnik, 6. štev-nik, 7. vsakdanja hrana, 10. števnik. CICIBANOVA KRIŽANKA Navpično: 10. 11 .L Vodoravno: 3. 4. I 5. 6. 7. bu 8 5. 9 NAPAČNA VEJICA Imam deset prstov na vsaki roki, pet in dvajset na rokah in nogah. (Kje bi morala biti vejica, da bi se stavek pravilno glasil?) Razpis nagrad! Za izžrebane rešilce križank »Slon«, »Številčne križanke« in »Napačna vejica« se razpisujejo tri nagrade za deco od 4. razreda dalje. Za učence in učenke nižjih razredov, ki bodo rešili Cicibanovo križanko in bodo izžrebani, so tudi določene tri lepe nagrade. 9 5 17 1 13 1 22 2 17 2 13 1 19 4 20 15 1 23 17 1 18 4 15 3 1 17 14 1 19 1 16 1 9 19 3 9 9 1 16 1 20 14 1 19 16 1 23 1 19 17 1 17 7 26 2 19 10 5 19 22 20 4 10 3 13 1 17 3 21 1 14 16 2 8 2 22 21 3 6 2 17 3 14 23 1 19 21 1 23 1 20 14 4 18 15 13 2 1 9 1 17 1 14 19 1 14 4 23 9 5 6 19 4 23 17 3 14 1 5 11 20 6 5 19 11 17 4 23 4 19 4 20 3 13 13 1 20 20 26 3 9 19 3 13 1 14 19 1 17 13 19 3 16 5 15 16 12 2 15 20 3 17 20 14 3 Glavno mesto Avstrije Glavno mesto Grčije Mesto v Rusiji Mesto v Italiji Glavno mesto Turčije Glavno mesto Španije Glavno mesto Sirije Mesto v Rusiji (sev. Kavkazija) Mesto v Franciji Mesto v Nemčiji Glavno mesto Bolgarije Mesto v Jugoslaviji (Morav. ban.) Mesto na Krimu (Rusija) Mesto v Jugoslaviji (Primor, ban.) Glavno mesto Poljske Mesto v Jugoslaviji (Vardar, ban.) Mesto v Turčiji Mesto na Poljskem Mesto v Jugoslaviji (Primor, ban.) Mesto v Nemčiji (južna) Mesto v Rusiji (sev. Kavkazija) Mesto v Romuniji (Besarabija) Mesto v Italiji (zased, ozemlje) Mesto v Jugoslaviji (Drav. ban.) Glavno mesto Italije Mesto v Nemčiji Mesto na Finskem Začetne črke tvorijo del naše vsakdanje molitve. LJUDSKA SAI0P0M0C reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova 47 v lastni palači Podružnica: Ljubljana, Tyrševa cesta 34 sprejema vse zdrave osebe od 17. do 70 leta v zavarovanje za pogrebnino za zneske od din 1000 - do 10.000 — ; za doto od 1.do 16. leta starosti za zneske od din1000'- do 25.000’-. — Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo in informacije! — Do sedaj izplačali na podporah preko 30 milijonov dinarjev. Ustanovljena leta 1927. Zaupniki se sprejemajo za vsak kraj dravske banovine Otroci, hranite in varčujte, pomnite: Iz malega raste veliko! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izdaja na dom domače hranilnike, najboljše učence obdaruje z zlatimi darilnimi knjižicami. Stopite tudi Vi v krog njenih vlagateljev in varovancev! Kar potrebuje mladina v šoli in doma, dobi po nizkih cenah v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in v podružnici v Maribora Posebno priporočamo bogato izbiro lepih mladinskih knjig po znižanih cenah. Izberite knjige po cenikih, ki jih imajo šolski upravitelji, in naročite skupaj, da bo nižja poštnina Klišeje eno- ali večbarvne, za časopise, knjige, razglednice itd., izdeluje k 11 š a r n a »Jugografika« Ljubljana, Sv. Peira nasip 23