GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
LETNIK VIL — Št. 12
Ljubljana, 16. marca 1951
IZVOD 4— din
Glasovali bomo za socializem doma in mir v svetu
V nedeljo bo slovenslo ljudstvo drugič po osvoboditvi dalo svoj glas za kandidate, ki nas bodo zastopali v drugi Ljudski skupščini LRS.
Predvolilna zborovanja so se vršila že skoraj po vseh okrajih in vaseh. Posamezni kandidati, ki so prihiteli med svoje volivce so našim ljudem dodobra razložili vsa notranja in zunanje politična vprašanja.	I
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da naše ljudstvo, tudi tokrat ni nasedlo različnim govoricam, češ da bo kmalu izbruhnila vojna, ki so bile preračunane zgolj na to, da bi ga odvrnile od njegovih dnevnih nalog.
Prejšnji teden je* v okraju Kranj-okolica obiskal svoje volivce minister tov. Tone F aj f a r. v Šoštanju pa je govoril tov. Janko Rudolf ki so ga povsod navdušeno pozdravili.
Na j večje predvolilno zborovanje je bilo prejšnji teden v Ljubljani, kjer je govoril kandidat za poslanca v Ljudsko skupščino in podpredsednik zvezne vlade tov. Edvard K a d e 1 j. Zborovanje, ki se ga je udeležila večtisočglava množica je bila mogočna manifestacija naše enotnosti in trdne odločnosti braniti svobodo In neodvisnost naše socialistične domovine.
Tovariš Kardelj je v začetku svojega govora poudaril važnost nalog, ki jih bo morala rešiti druga Ljudska skupščina. Medtem ko je bila osnovna naloga prve Ljudske skupščine v čimkraišem času zaceliti rane, ki nam jih je prizadejala vojna, se bo morala druga boriti predvsem za vse širšo demokratizacijo našega družbenega življenja.
V	nadaljevanju svojega govora je tov, Kardelj dejal, da smo si sicer priborili ‘ljudsko oblast, vendar tudi pri nas še obstaja precej birokratskih tendenc v državnem aparatu. Proti tem pojavom s! moramo boriti predvsem z razvijanj er.’, naše socialistične demokracije.
V	SZ gre ves razvoj družbenega življenja po poti vse večje birokracije državnega aparata. V takem položaju sc postali narodi SZ, ki so sami izvojeva! revolucijo, navadni sužnji sivo j e uradniške države. Sovjetska zveza je dane.: nedvomno najbolj centralizirana držav; kar jih pozna zgodovina. Vse gospodar sko in politično življenje države -vod skupine privilegirancev, katerim je ve-', državni aparat tudi neposredno odgovoren.
Razvoj naše države pa ne gre po te poti. Naši narodi niso prelivali svoje krvi zato. da bi naša domovina postala biro kratska država, brez svobode misli ii govora, Birokratskim težnjam v naši dr žavi smo zadali velik udarec z izvolit vi jo delavskih svetov kot organov upravljanja naših podjetij, po delovnih kolektivih, nakar je tovariš Kardelj nakazal 6 osnovnih nal-og, ki stojijo pred nami v zvezi z izpolnitvijo petletnega plana-
‘Ko je govoril o delavskih svetih je dejal, da ti predstavljajo naš največji uspeh v dosedanji borbi za izgradnjo socializma. Vendar z njihovim delom in uspehi še ne moremo biti povsem zadovoljni. To se bo občutno izboljšalo, ko bodo delavski sveti razpolagali z določenimi materialnimi sredstvi, kar predvidevajo novi finančni predipilsi, ki bodo izdani še tekom letošnjega leta.
V	delavskih svetih kakor tudi v drugih organizacijah se moramo odločno boriti proti vsem reakcionarnim elementom. Čeprav ti predstavljajo je neznatno manjšino, njihove vloge ne smemo pod-
o «v«ro.f	fi ^	-----i.r> ------- x
da predstavlja borba proti različnim reakcionarnim elementom borbo proti napadalnim silam, ki hočejo pahniti svet v novo vojno.
Kakšen pa je današnji mednarodni položaj in kakšne so perspektive za ohranitev miru v svetu ?
Na Koreji dnevno umirajo tisoči in tisoči, ki so jih pognali v vojno imperialistični interesi SŽ. Takoj po izbruhu korejske tragedije se .je začela večna d-žav choroževati v Hrv- lei nc—rcrir
sejati uicaUsecri m ui	. --
rcvinam so silno narasle. Sredstva, ki bi se morala v normalnih prilikah porabiti predvsem za dvig življenjskega standarda najširših ljudskih množic, se v ogromnih milijardah uporabljajo za nakup orožja in drugega vojaškega materiala.
Talk emu položaju je kriva politika terorja in zastraševanja v mednarodnih odnosih, ki traja že ves čas po končani vojni Največjo krivd-o za to nosi Sovjetska zveza, ki je s svojo napadalno politiko ustvarila današnje napeto ozračje v svetu, ki predstavlja veliko nevarnost za ohranitev svetovnega miru.
Seveda pa to ne pomeni da Vojne ni mogoče preprečiti. Proti vojni je ves miroljubni svet, kar .predstavlja znatno oviro vsem napadalnim silam pri reali-
..:-U — "1-
Prav zato, .ker naši narodi nočejo nove vojne, se vztrajno borimo za enakopravnost malih držav z velikimi, in proti eksploatacij.; malih držav s strani velikih, ker smatramo, da predstavlja to veliko nevarnost za izbruh nove vojne.
Sovjeti skupno s svojimi sateliti širijo veliko propagando, češ da so samo oni iskreni borci za mir in neodvisnost malih držav. Vendar s svojo politiko do Jugoslavije dokazujejo prav nasprotno-Kljub temu, da je njihova gonja proti nam vsak dan večja, so u&pehi te gonje čedalje manjši. Nedvomno se inf ormbirc j evski voditelji dobro zavedajo, da bi bil vsak morebitni napad na Jugoslavijo že vnaprej obsojen na neuspeh. Na naši strani so danes miroljubne množice vsega sveta. To so dokazale tudi uradne izjave predstavnikov angleške, francoske in ameriške vlade, v katerih so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi napadalnega pritiska informbirojevskih držav proti Jugoslaviji in izjavili, da njihove vlade skrbno proučujejo" vse posledice, ki bi lahko temu sledile. Seveda .pa morajo naši narodi poleg svojih vsakodnevnih gospodarskih nalog posvečati tudi vso skrb dvigu obrambne sposobnosti naše armade, ki predstavlja jekleno hrbtenico naše neodvisnosti.
V zvezi z gospodarsko pomočjo, ki so ram jo nudil-e nekatere zahodne države 'a premagovanje posledic lanskoletne suše, je tov. Kardelj dejal, da .je bila dana brez vsakršnih političnih koncesij.
Ta pomoč je važna predvsem zato, ker je potrdila, da je možno gospodarsko odelovanje med državami z različnimi "cspodarskiimii in političnimi sistemi. Tako gospodarsko sodelovanje pa je hkrati 'udi pomemben prispevek k ustvaritvi prijateljskih odnosov med posameznimi državami.
Na koncu svojega govora, ki je bil večkrat prekinjen z navdušenim odobra-'anjem, je tovariš Kardelj govoril še o ‘ržaškem vprašanju, ki ga zadnje dni nekateri irendentistačni in informbiroj evski prenapeteži spet oživljajo, kar je nedvomno samo v korist napadalni politiki Sovjetske zveze.
Ob zaključku II. kongresa Zveze borcev Jugoslavije
Budni smo in nihče nas ne bo presenetil
V soboto in nedeljo je bil v Beogradu v. prostorih Kolctrčeve ljudske univerze 11. kongres Zveze borcev Jugoslavije. Poleg Številnih delegatov iz vse države so se kongresa udeležili tudi delegati predstavniki osvobodilnih gibanj iz Francije, Italije, Španije, Nor-veSke, STO in Slovenske Koroške.
Poročilo o delu zveze od njene ustanovitve pa do danes je podal sekretar
t vi 'i 'ji j r t ort
I 'n'• of/i) .
Množica Ljubljančanov na predvolilnem zborovanju ljudskega poslanca Edvarda Aartiei>a
Kandidat DOLENC JOŽE
med prebivalci Dravske doline
I
Po vsej Dravski dolini, prav posebno pa v Vuhredu, dobro poznajo tovariša Dolenca Jožeta, ki kandidira na Muti, Gortini in v Pernicah. Na Muti je bil že na dveh mahjših sestankih, kjer so odobravali njegovo kandidaturo.
V njegovem dosedanjem zadržanju in delu za skupnost imamo jamstvo, da bo tudi kot poslanec zastopal težnje delovnega ljudstva. Saj sam izhaja iz družine vaškega čevljarja — eden štirinajsterih otrok.
Nadarjen — a brez možnosti do študija., se je prebijal skozi življenje in se končno dokopal do državne službe. Okupacija ga je zastala v Rogaški Slatini — pobegnil je v Ljubljano. Že v začetku
septembra je dobil zvezo z ljubljanskimi aktivisti OF Petračem, Zlatnerjem, Teka-lom in ostalimi. Pridno je zbiral material, nato je bil ekspeditor v centralni tehniki. Sovražnik je postal nanj pozoren — moral se je umakniti v strogo ilegalo. V maju leta 1942. je odšel v partizane. Pozna ga Dolenjska, Dvakrat je bil ranjen. Vsa leta borbe in vsa leta izgradnje domovine je mož na mestu — požrtvovalen, pripravljen za delo.
Z vsakim očancem s planine se rad pomeni, poznajo ga delavci in kmetje. Če vidi, da se komu godi krivica .tudi ukrepa. Po drugi strani se pa dosledno bije za disciplinirano izvajanje zakonov in ukrepov ljudske oblasti.
Delovni kolektiv »Konus« tekmuje v počastitev volitev
Delovni kolektiv tovarne usnja »KONUS« v Slov. Konjicah je imel nedavno veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govoril kandidat volilne enote za Slov. Konjice tov. Zavašnik Franc. Ob tej priliki so delavci tovarne usnja sprejeli sklep o predvolilnem tekmovanju v tovarni po turnirskem načinu. V tem tekmovanju se bo 12 proizvodnih brigad v dveh kolilp borilo za naslov zmagovalca. Ob zaključku tekmovanja, ki bo trajalo do 15. marca, bodo najboljša brigada in posamezniki nagrajeni z denarnimi in praktičnimi nagradami. Tekmovalne točke obsegajo povečanje storilnosti dela, izboljšanje kvalitete izdelkov, utrjevanje delovne discipline in preseganje planskih nalog.	L V.
der Rankovii. Velik del poročila je bil posvečen izvenarmadni vojaški vzgoji najširših množic. Zveza borcev je postala pobudnik te vzgoje, ker so člani razumeti, kako potrebna je ta vzgoja pri obrambi naše domovine in njene neodvisnosti. Zveza ima 1,214.228 članov, med njimi 297.982 žena in se je od leta 1948 dalje okrepila za 614.288 novih članov.
Kongres je sprejel posebno resolucijo o boju za ohranitev miru .ter resolucijo o bodočih nalogah Zveze. Tik pred izaključnim delom kongresa je spregovoril še maršal Tito.
Uvodoma je maršal Tito govoril o nalogah in vlogi Zveze borcev, ki predstavlja v sedanji fazi mednarodnega razvoja močan faktor v obrambi naše države. Naša armada, ki je budni čuvar mirne graditve socializma, ima svojega prvega najboljšega zaveznika v Zvezi borcev. Razen tega pa ima Zveza borcev še to nalogo, da skrbi za tiste, ki so v osvobodilni vojni največ delali in največ žrtvovali ter trpeli.
Največji problem, za katerega se danes zanima naša država, z njo vred pa ‘udi ves svet, je vprašanje miru ali vojne. Drugo najpomembnejše vprašanje, za ka-‘ero se zanimamo, pa je vprašanje zgraditve socializma v naši državi.
Čeprav nas 'iniormb iro j evski pisuni iolžijo v svoji propagandi, da smo napadalna država in da ogrožamo mir. mi vsi vemo, da to ni res, kajti mi sovražimo ojno. Ra<; bi mirno delali, radi bi gradili, ker smo dosegli, kar smo hoteli: obvarovali smo našo deželo, osvobodili smo jo okupatorja, zedinili naše narode, ustvarili bratstvo in enotnost, kakršnega še nikoli ni bilo. Z eno besedico: dosegli smo vse tisto, o čemer smo hrepeneli in za kar smo se borili. Zdaj nimamo nobenih drugih zahtev zaradi katerih bi se hoteli vojskovati, ampak želimo v miru živeti z vsemi našimi sosedi. Ljudstvo Jugoslavije je to dokazalo že v neštetih primerih, ono je prvo ponudilo roko svojim sosedom, pozabilo vse tiste žalitve in vso škodo, ki j<- bila storjena naši državi, samo da bi se utrdilo bratstvo in prijateljstvo med narodi v tem delu Evrope.
In kdo je potem prišel in vse to podrl, izpremenil v nič? Sovjetska zveza je prišla — ne Zveza, ampak voditelji Sovjetske zveze s Stalinom na čelu. Prišli so sejat sovraštvo med narode. Danes sejejo šovinizem na Balkanu, kalijo vodo v Bolgariji, Albaniji, Romuniji in na Madžarskem- In vse to delajo samo zato, ker to ustreza njihovim imperialističnim ciljem. Kaj naj mi storimo v takem položaju?
Doslej smo se stalno borili za resnico in bomo to še nadaljevali. Ničesar ne bomo skrivali, o čemer mislimo, da je škodljivo in pogubno za mir na Balkanu. Ne bo nas strah povedati iz oči v oči resnico, da so oni tisti, ki grozijo z napadom, v prvi vrsti naši državi. Zato se moramo boriti zoper laž iz dneva v dan in se ne smemo naveličati pobijati te laži, kajti vsak dan se lahko svet z dejstvi prepriča, da nismo takšni, kakor nas oni rišejo, ampak da smo miroljubno ljudstvo, ki želi mirnega sodelovanja med vsemi narodi sveta. Naše ljudstvo se je danes že privadilo tej vojnohujskaški propagandi informbirojev-skih držav in mirno koraka svoji prihodnosti nasproti, mirno gleda v oči resničnosti in opravlja svoje delo.
Če bomo ne glede na njihove grožnje vztrajno opravljali svoje naloge: gradili nove tovarne, odpirali nove rudnike gradili nova stanovanja, in kolikor je to pri sedanjem položaju mogoče, izboljševali življenjsko raven našega delovnega ljudstva, krepili našo obrambno moč, varovali enotnost naših narodov kot najpomembnejši činitelj pri obrambi države, si tudi ne bodo drznili napasti naše'države; v tem bodo videli, kako naši narodi monolitno stojijo proti vsakemu napadu.
Proti koncu svojega govora se je maršal Tito dotaknil še vprašanja široke in resnične socialistične demokracije, kakršno ustvarjamo v Jugoslaviji ob pritegovanju vedno širših množic do upravljanja države oziroma gospodarstva in jo primerjal z »demokracijo« v Sovjetski zvezi in informbirojevskih državah, nato pa prešel še na gonjo, ki se je prav te dni začela v italijanskem fašističnem ip Itomin-formovskem tisku v zvezi s Trstom. Smoter te gonje je jasen. Radi bi iz Trsta napravili še eno žarišče vojne nevarnosti, čeprav^ to vprašanje ni nikak velik problem, če se vanj ne bi vmešavali vsi in vsakdo cd zunaj, ker ga bo znalo rešiti jugoslovansko in italijansko ljudstvo, ko bo čas, ne pa sedaj, ko je ozračje na svetu tako zelo skaljeno, da je vedno dana nevarnost, da zopet na katerem drugem mestu izbruhne vojni požar.
Gb zaključku je maršal Tito dejal: Taka je naša smer — vztrajno varovanja naše eno/nosti, vztrajanje na braniku naših velikih pridobitev osvobodilne volne, vztrajna borba za mir med narodi in za mednarodno sodelovanje — to je naša glavna naloga in to moramo delati ne glede na to, kaj se zunaj dogaja. Mi smo budni fn nobena stvar nas ne sme presenetiti. pa tudi nihče nas ne bo presenetil, Mi smo vedno pripravljeni, ce bo treba, braniti tisto, kar smo izbojevali
NAGRAJENI IN POHAVLJENI
so najbolši kolektivi LR Slovenije
g
Na predlog Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in resornih ministrov je podelila vlada LRS za dosežene uspehe v izvrševanju planskih nalog v II. polletju 1650 prehodne tekmovalne zastave in denarne nagrade naslednjim delovnim kolektivom:
Rudnik Laško 130.000 din; Mariborska livarna - Maribor 110.000 din; Tovarna umetnih brusov »Swaty« v Mariboru
25.000	din; Lesno industrijsko podjetje -Konjice 140,000 din; Kopitarna - Sevnica
58.000	din; Gozdno avtopodjetje . Maribor 30.000 din; Tekstilna tovarna »In-teks« - Kranj 200.000 din; Tovarna gumijastih izdelkov »Sava« - Kranj 115.000 dinarjev; Tovarna športnih čevljev . Žiri
125.000	din; Drž. vinogradniško posestvo - Radgona-Kapela 100.000 din; Gozdno’
iarstvo - Postojna 25.000 din; Oljarna - Ljubljana, 36,000 din; Hotel Union -Ljubljana 35.000 din; Republiško trgovsko podjetje (na debelo) »Železnina« -Ljubljana 12.000 din; Okrajno trgovsko podjetje »Prehrana« - Kranj-okolica 25 tisoč dinarjev; Avtokaroserija - Ljubljana
30.000	din; Triglavska tiskarna - Ljubljana 26.000 din; Poliklinika zavoda za socialno zavarovanje v Celju 20,000 din; Gradbeno podjetje »Projekt« - Kranj 170 tisoč dinarjev; Ljutomerske opekarne -Ljutomer 80.000 din; Republ. montažno podjetje »Toplovod« - Ljubljana 65,000 dinarjev.
Dokler obdržijo kolektivi prehodno tekmovalno zastavo, nosijo časten naslov: »Najboljši delovni kolektiv (svoje stroke) L R S«.
Delovna kolektiva. RepubL trgovsko podjetja (na debelo) »Železnina« - Ljub. liana in Ljutomerske opekarne - Ljutomer sta prehodno zastavo prejela že tretjič in jo obdržita v trajno last.
Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije in resorni ministri so podelili prehodne zastave in denarne nagrade na. slednjim delovnim kolektivom:
Rudnik Senovo 200.000 din; Tovarna kos in srpov 1 Tržič 20.000 din; Papirnica Vevče 150.000 din; Lesno industrijsko podjetje - Bled 160.000 din; Tovarna igrač v Novem mestu 25.000 din; Gozdno avtopodjetje - Celje 10,000 din; Tekstilna tovarna »Tiskanina« - Kranj 280.000 din; Usnjarna »Runo« - Tržič 20,000 din; Tovarna čevljev »Triglav« - Tržič 75.000 di-
narjev; Drž. posestvo Pekre pri Mari. boru 25.000 din; Gozdno gospodarstvo -Sv. Lucija ob Soči 10.000 din; Mlinsko podjetje - Škofja Loka 10.000 din; Mestno gostinsko podjetje - Maribor 56,000 dinarjev; Republiško trgov, podjetje (na debelo) »Živila« - Ljubljana 6000 dinarjev; Okrajna zveza kmetijskih zadrug - Celje okolica 50.000 din; »Slovenija« avtopro-met - Maribor 28.000 din; Blasnikova tiskarna - Ljubljana 18.000 din; Bolnica -Slovenj Gradec 12.000 din; Gradbeno podjetje »Pionir« - Novo mesto 120.000 dinarjev; Industrija naravnega in umetnega kamna - Ljubljana 36,000 din; Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis IMM« C O Škofja Loka 80.000 din.
Dokler obdrži kolektiv prehodno tekmovalno zastavo Glavnega odbora ZSS in resornega ministra, nosi naslov: »Z a -s lužni delovni kolektiv (svoje stroke) LRS«.
POHVALNE DIPLOME GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLO. VENIJE PREJMEJO NASLEDNJI DELOVNI KOLEKTIVI:
Rudnik Črna - Kaolin; Tovarna emajlirane posode - Celje; Tovarna verig -Lesce; Tovarna kemičnih izdelkov. Celje; Lesno industrijsko podjetje - Postojna; Tovarna meril - Slovenj Gradec; Gozdno avtopodjetje - Postojna; Predilnica - Litija; Tovarna hlačevine - Celje; Tovarna usnja - Vrhnika; Industrija obutve - Ljubljana; Tovarna usnjene galanterije »Toko« Domžale; Državno posestvo - Rakičani; Državno posestvo . Sv. Jurij pri Celju; Državno posestvo - Medlog pri Celju; Gozdno gospodarstvo - Ljubljana; Pivovarna Union - Ljubljana; Mlinsko podjetje - Celje; Zdraviliško' gostinsko podjetje - Rogaška Slatina; Okrajni magazin, Ptuj; Okrajno odkupno podjetje »Živino-odkup« - Maribor; Izvozno podjetje »Slovenija vino« - Ljubljana; Industrijski ser-vis - Maribor; Slovenija avtopromet -Ljubljana: Avtoobnova - Ljubljana; Zdravilišče TBC . Novo Celje; Splošno gradbeno podjetje^ »Primorje« - Aidovščina; Gradbeno cod;etje »Gradih IMM« - Jesenice; Gradbeno podjetje - Moste-Žirov-nica; Ljubljanske opekarne - Ljubljana; Republiško tesarsko podjetje »Tesar« -Ljubljana.
Delavski sveti višjih gospodarskih združenj
se pripravljajo na nove naloge
Pretekli teden je bito več zasedanj delavskih svetov višjih gospodarskih združenj, med njimi tudi rudarjev, kovinarjev, kmetijcev in gradbincev.
Rudarji so se sestali v Ljubljani 8. marca in razpravljali predvsem o iz
ki bo uveden že v letošnjem poletju in vlogo svobodne trgovine v kmetijstvu, so izvolili upravni odbor in predsednika delavskega sveta tov. Janeza Mikoliča,
1	1	1	it* v on C4 w V V- IA l \_z Ve J CIXX C c ČX X. X X IWli
boljšanju kakovosti proizvodov, znižanju kmetijskega delavca iz Stare cerkve pri cen in pa o izboljšanju sortimenta. Da Kočevju.
bo borba za dosledno izpolnjevanje planskih nalog v letošnjem-letu še večja, je videti iz tega, da že sedaj primanjkuje v rudarstvu okoli 500 mož, kar se bo verjetno v drugem polletju še povečalo, ker so letošnje investicije za rudarske obrate za 9% večje od izrabljenih v letu 1950.
Generalni direktor in minister Franc Popit je v zvezi s tem nakazal nekaj važnih in osnovnih nalog za bodoče delo višjega gospodarskega združenja. Dejal je, da bo treba povečati dotok delavcev v rudarstvu in pa veliko bolj zaostriti delovno disciplino. Lani so zaradi neupravičenih izostankov nakopali skorai 51.000 ton premoga manj, kar ie dvignilo ceno pri eni toni za 1.44% din. Ker proizvodne stroške zvišuje tudi nedeljsko delo, ga bo treba postopoma ukiniti.
Upravni odbor, ki je prevzel vodstvo generalne direkcije, je sprejel s tem v zvezi več važnih sklepov, med njimi tudi sklep, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo proučila uresničenje investicijskih del v rudniku v Zagorju.
Že naslednji dan so se sestali tudi delegati državnih kmetijskih posestev Slovenije. Po govoru tov. Sergeja Kraigherja, ki jim ie tolmačil vlogo delavskega sveta, novega finančnega sistema,
Nato se ie razvila živahna razprava, v kateri so razpravljali o nekaterih važnih problemih državnih posestev. Ing. Ponovič iz Beltincev je med drugim nazorno nakazal možnost organizacije socialističnega akorda v kmetijstvu. Dejal je, da bi morale biti brigade gospodarsko bolj samostojne enote.
Prav tako, kakor na vseh zasedanjih so tudi kovinarji že na prvi seji višjega gospodarskega združenja, kljub temu, da so se precej zadržali z izvolitvijo upravnega odbora, razpravljali o marsikateri važni nalogi, ki jo bo moralo v kratkem času rešiti novo vodstvo kovinske direkcije.
Delavski svet Glavne direkcije gradbenih podjetij LRS si je izvolil za svojega predsednika tov. Jožeta Hrovata, ki je tudi predsednik upravnega odbora podjetja »Pionir« v Novem mestu, udarnik in odlikovanec ter viden delavec v političnih organizacijah.
Tov. glavni direktor je v daljšem referatu prikazal članom delavskega sveta organizacijo, dosedanje delovanje in vso problematiko podjetij te direkcije. Izrecno je opozarjal na dosedanje napake in pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odstranjevati. Upravnemu odboru pa je ob prevzemu podal tudi gospodar-
Prwe Belne sftupStlne BO sindikatov
OBLETNICA SMRT J KARLA MARKA ustanovitelja znanstvenega socializma
Od Komunističnega manifesta, ki je znanstveni program revolucij delavskega trazreda, je preteklo nekaj več kot 100 let. Človek, ki je da! borbi proletariata vsega sveta vsebino, smer in cilj — Kar! Marx, je umrl 14. marca 1883. Prav v teh časih, ko preživljajo narodi Jugoslavije najbolj nečloveške napade od strani tiste države, ki bi morala zastavo marksizma najvišje dvigati nad vsemi tistimi narodi, ki se še bore za svojo svobodo in neodvisnost, se z globokim spoštovanjem spominjamo moža, ki je vse svoje življenje posvetil osvoboditvi modernega proletariata. Ko je Lenin na osnovi njegovih znanstvenih odkritij nadalje razvil teorijo marksi-zma-leninizma na vsa področja socialistične preobrazbe sveta, so vsi majhni narodi na svetu veseleje gledali v bodočnost, ki jim po tej revolucionarni strategiji prinaša pravico do samoodločbe in neodvisnosti. Toda kaj se je zgodilo? Sedanji voditelji držav, ki je prva zdrobila izkoriščevalce svojega delovnega ljudstva, pozabljajo na oba velika učitelja. V imenu Marxa in Lenina so stopili na pot zavojevanja majhnih in šibkih in proglasili so prinašanje svobode na bajonetih kot revolucionarno
osvoboditev narodov. Toda znanost se ne da utajiti: resnice ni mogoče preslepiti. Dela velikega revolucionarja in znanstvenika, čigar obletnice se spominjamo mi, jugoslovanski graditelji socializma, nam jamčijo o pravilni poti naše Partije in o njeni pravični borbi proti izdajstvu niegovih velikih, vse človeštvo zajemajočih revolucionarnih idej.
Po izvršenih letnih skupščinah sindikalnih podružnic sta kot prva imela letni skupščini Republiški odbor sindikata kemičnih in usnjarskih delavcev Slovenije.
Delovni kolektivi kemične industrije so kljub težkočam. ki jih je povzročila suša v lanskem poletju in kljub pomanjkanju surovin dosegli velike uspehe pri izvrševanju proizvodnih nalog. 11 kolektivov je pred rokom izvršilo planske naloge, celotni plan kemične industrije pa je izvršen s 94.7%, v industriji papirja 100%, v silikatni kemiji pa 100.3%. Kolektivi kemične industrije so ponosni na veliko število udarnikov, saj ie prejelo ta častni naslov 3403 delavcev.
Finančni efekt izvedenih racionaliza-forskih in novatorskih predlogov znaša okoli 17 milijonov din.
Za svoje izredne uspehe in požrtvovalnost pri izvrševanju planskih nalog so v I. polletju prejeli prehodne zastave in denarne nagrade kolektivi: steklarna v Rogaški Slatini, tovarna dušika v Rušah, tovarna celuloze v Videm-Krško itd., kot najboljši kolektiv ministrstva narodne obrambe pa je kolektiv podjetja »Kamnik*, ki ie prav tako prejel prehod-
Delegati za II. kongres ZB se zbirajo pred Kolarčevo univerzo
Herbert Morrison — novi angleški zunanji minister
Ernest Bevin je prejšnji potek podal ostavko na položaj zunanjega ministra, Znano je, da zaradi bolezni že dalj časa ni opravljal svojih poslov.
Na njegovo mesto je bil imenovan Herbert Morrison, dosedanji podpredsednik vlade In predsednik Spodnjega doma. Nekateri ga smatrajo za enega najvplivnejših ----------------voditeljev laburistične stranke. Kakor pišejo nekateri angleški listi, je imel Morrison kot predsednik Spodnjega doma največ zaslug za to, da je laburistična vlada doslej zmagala pri vseh pomembnejših vprašanjih. V zvezi s tem izražajo nekateri krogi bojazen, i da se je po imenovanju Morrisona za zunanjega ministra znatno okrepila konservativ-opozicija v Spodnji zbornici.
*
1 Herbert Morrison je bil rojen leta 1882 v južnem londonskem predmestju Brixton. Po nekaj letih šolanja je postal’ ulični kurir v Pimlicu. revnem predmestu Chelseja- Kmalu nato je stopil v službo kot prodajalec časopisov. končno pa je postal telefonist v neki pivovarni. Med svojim delom je bral in se poglabljal v dela Bernarda Shawa, Wellsa m družine Webb, ki veljajo za fabijanske prednike današnje laburistične stranke.
Po prvi svetovni vojni je postal tajnik Centralnega odbora laburistične stranke v Londonu, kjer si je kmalu pridobil velik ugled in spoštovanje. Leta 1940 je postal v Churchillovi vlad; nacionalne enotnosti najprej minister za preskrbo, nato pa minister za notranje zadeve. V političnih krogih smatrajo Morrisona za mirnega, toda energičnega diplomata.
no zastavo zvezne Vlade.
Kakor so imele sindikalne podružnice kemičnega sindikata velike uspehe pri proizvodnih nalogah, tako je bjlo veliko pomanjkljivosti pri izvrševanju sklepov XII. in XIII. plenuma, posebno pa pri ideološko-politični vzgoji članstva. To se je odražalo tudi v diskusiji delegatov na skupščini. Delegati so razpravljali predvsem o kulturnoprosvetnem delu (o delu kulturnih društev, prireditev), vse premalo so razpravljali o politični vzgoji članstva v pogojih izredno važnih dogajanj v času,' ki ima za vse sindikalno članstvo, kakor tudi za ves mednarodni proletariat zgodovinski pomen. Premalo so razpravljali o sodelovanju podružnic z delavskimi sveti, o razvoju delavskih svetov in o nalogah, ki jih, imajo sindikalne organizacije kot politični in razredni predstavniki kolektivov.	•
Letna skupščina RO sindikata usnjarjev Slovenije je podrobno prikazala uspehe in pomanjkljivosti pri delu v preteklem letu.
Po sklepih XII. in XIII. plenuma so se izvršile v sindikatu usnjarjev velike organizacijske spremembe, kar je zahtevalo nove oblike dela, katerega so nekatere podružnice pravilno opravile, mnoge pa so ta vprašanja reševale enostransko in drobnjakarsko ter tako obšle osnovne ’ in najvažnejše naloge.
Skupščina je ugotovila, da je v nekaterih kolektivih še mnogo neorganiziranih delavcev, za kar nosijo krivdo predvsem upravni odbori podružnic, ki • se ne zanimajo za posameznike.
Poročilo o delu RO usnjarjev je obravnavalo predvsem organizacijska vprašanja ter potek letnih skupščin sindikalnih podružnic, ki so pokazale, da še večina- ne razume vloge sindikalnih organizacii v današnjem času. Obravnavale so predvsem uspehe pri proizvodnih nalogah, zelo malo pa se je govorilo o pomanjkljivem ideološkovzgoinem delu med članstvom, sodelovaju z delavskimi sveti in politični vzgoji članov delavskega sveta.
Redna letna skupščina Teritorialnega odbora sindikata železničarjev v Ljubljani bo 1. aprila 1951 ob 8, uri v dvorani sindikalne podružnice železniške delavnice v Mariboru, Tvorniška ufica. — Skupščina bo začela z delom točno^ ob 8. uri. Delegati naj si pri svojih službenih edinicah zasigurajo za tan dan prosto, da bodo lahko prisostvovali skupščini.
sko in finančno 6 talij e glavne direkcije in podjetij.
Po referatu glavnega direktorja in poročilu tov. predsednika upravnega odbora se je razvila živahna razprava. Člani delavskega sveta so iznašali pereče probleme v gradbeništvu, 'kot pomanjkanje delovne sile, kritično stanje mehanizacije, kvaliteta delfin materiala, razpravljali so o akordu v gradbeništvu, o finančnih vprašanjih v podjetjih in drugo. V razpravi, ki je trajala poldrugo uro in so se je udeležili predvsem delavci, so pokazali dobro poznavanje vseh težkoč v gradbeništvu, kar bo pripomoglo tudi k uspešnemu reševanju. Delavski svet je na osnovi tega sprejel ustrezne sklepe.
Vladna kriza ki je nastala v Fran ciji zaradi pripravljajoče se reforme volilnega zakona ln je trajala več kot teden dni, je bila rešena v soboto zvečer. ko je Henry CJueille kot radikal-socialist sestavil novo francosko vla-do. To je v Franclji že 17. vlada po letn 1944*
*
Češkoslovaški minister vojske je na nedavnem sestanku članov Partije če škoslovaškega generalštaba obtožil svojega pomočnika generala Bedriha Raiclna in generala Popolda. da sta pripravljala zaroto zoper sedanjo vlado v CSR ln ju proglasil kot pristaša bivšega zunanjega ministra Cle-mentisa.
• .
Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je prejšnji teden odpotovala na 7 dnevni obisk v Anglijo je te dni obiskala predsednika angleške vlade Attleeja ln položila venec na grob Karla Maria.
*
Kašmlrsbo vprašanje, ki Je bilo te dni predpiet razpravljanja na seji Varnostnega sveta, je bilo odloženo do 1». marca.
*
V	Kantonu je bilo nstreljenlh 45 oseb. ki so bile obtožene »ameriške ln Cangkajškove špionaže«.
*
Skupne Izgube Mac Arthurjevih čet od začetka vojne na Koreji pa do konca februarja letos so značale nekaj nad 220.111111 ljudi, medtem ko so ki tajske ln severnokorejske čete Izgubile v Istem času okrog 600.0IM1 svojih vojakov.
*
Ob koncu lanskega leta je bilo v Avstriji 198.972 brezposelnih.
*
Kancler Adenauer je poslal zavezniški komisiji noto. s katero nemška vlada Izjavlja, da ne more priti do ureditve nemškega vprašanja brez odobritve nemškega ljudstva. Nemško enotnost bl bilo mogoče doseči s svo- . hodnimi volitvami po vsej Nemčiji. Volitve naj bi bile tajne, splošne In svobodne In na n.llh naj M Izvolili nemški parlament, ki bl Imel vse pravice, vključno tudi pravico razglasiti demokratično ustavo.
*
V	prihodnjih nekaj tednih h,o prispela Iz Kanade r Zahodno Evropo te tretja nnčlljka vojaškenra materiala. Ta noSH.Ika je namenjena Belsri.ii. ter vaehnlp popolno opremo za **no pehotno divizijo. Decembra je p-odob no pošiljko Iz Kanade prejela tudi Nizozemska.
*
Poljska ho v prihodnjih petih mesecih dobavila Avstriji 350.0011 ton premosra.
*
Ameriški senat je z 78 glasovi proti 5 trlasovom sprejel vladni osnutek zakona o snlošnl vojaški obveznosti, ki bo trajala dve leti. O osnutku zakona bo razpravljal še Predstavniški dom. kjer se pričakuje, da bo razprava znatno ostrejša.
*
Prejšnji petek so se v Beocrradu začeli jujroslovanskn-crrški razcrovorl za sklenitev trgovinske pocrodbe.
Po Izjavi amrleškenra volneca ministra hndn rnnšnll v proračunskem letu 1951-52 izdatki za oborožitev Amrlt-je <29 milijonov fnntnv šterHnerov. Prihodnje leto bo Imela AnarHia te več kot pol milijona ljudi pod orožjem.
*
Kakor je Izjavi! pomočnik japonskega zunanjetra ministra Knsaha. je v Sovjetski zvezi še vodno 324.9011 japonskih vojnih njetnikov.
*
V ljudski renuhllkl Kitajski se le začelo veliko čiščenje »sumljivih elementov« Tako so nred kratkim za-menlalt 75 najuglednejših članov pokrajinskih vlaij. Nadaljnja' sčlščenja^ so še v ppoarramu.
V ZAČARANEM KROGU PARIŠKE KONFERENCE
Ko se je pred desetimi dnevi začelo v »Palači rožnatega marmorja« v Parizu zasedanje namestnikov štirih zunanjih ministrov z namenom, da bl določili dnevni red konference, na kateri bi zunanji ministri kasneje podrobno razpravljali o vzrokih ln o načinu kako ubtaždti sedanjo mednarodno napetost v svetu, so bile oči vsega sveta obrnjene v Pariz. Ves svet je nestrpno prisluhnil tej konferenci, kajti že samo dejstvo, da je sploh prišlo do te konference, je kazalo, da bo na obeh straneh vendarle prevladal zdrav razum, ki bo privedel do medsebojnega zbllžanja ln s tem do utrditve miru v svetu. Zaradi trdovratnega stališča Sovjetske zveze, ki spet Išče novih koristi, se dosedanji razgovori še niso premaknili z mrtve točke In vsaka nova seja je za las podobna prejšnji, kakor da se vrtijo v začaranem krogu, lz katerega ne najdejo Izhoda.
Konferenca se je pravzaprav začela v zadovoljivem vzdušju ln vsaka od obeh strank:	Sovjetska zveza na eni In ZDA,
Anglija ln Franclja na drugi strani sta predložili svoj osnutek dnevnega reda. Medtem ko je osnutek zapadnih velesil na prvo mesto postavil proučevanje vzrokov sedanje mednarodne napetosti v Evropi, v drugo vrsto pa vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo ln končno kot tretjo točko še vprašanje Nemčije ln njene mirovne pogodbe, je Gromlko predložil svoj osnutek, ki obsega prav tako tri točke, le da se ta od zapad-nega razlikuje v tem. da je v glavnem vrstni red teh točk obrnjen In da ta osnutek ne predvideva razpravljanja o mirovni pogodbi z Avstrijo.	,	,
Sovjetski predlog dnevnega reda je nam reč postavil na prvo mesto razpravo o razorožitvi Nemčije In prepovedi o njeni oho rožltvl. Kot posebno točko je predvidel skic nitev mirovne pogodbe z Nemčijo in umik
okupacijskih čet, medtem ko na zadnje mesto postavlja vprašanje mednarodne napetosti ln razorožitev oboroženih sil vseh štirih velesil.	,
Neznatne razlike, ki torej obstajajo, so dale slutiti, da ne bo težko najti osnovo za določitev dnevnega reda. Toda že drugi dan razprave Je pokazal, da hoče Gromlko izkoristiti tudi to konferenco za navaden propagandni manever. V svojih govorih se je začel spuščati v podrobnosti, o katerih bl pravzaprav naj razpravljali čele štirje zunanji ministri na svojih sejah, hkrati pa za čel napadati politiko ZDA v pogledu Japonske, čeprav vprašanje Daljnega Vzhoda ni bilo postavljeno niti v sovjetskem ln tudi ne v predlogu zapadnih velesil.
Po zaslugi Gromlka je zato konferenca zašla v obtoževanje, namesto da bl konstruktivno razpravljala o tem, zaradi česar je bila sklicana. Vse seje so potekale le v prizadevanju. kako dokazati drug drugemu osnovanost svojega osnutka. Sovjetski predlog Je na prvo mesto postavljal vprašanje Nemčije, predlog zapadnih pa je smatral, da je kot prvo treba proučiti kompleks vprašanj, ki povzročajo sedanjo napetost v svetu, kajti Nemčija ni edini vzrok sedanje napetosti, ampak je prav sedanji položaj v Nemčiji posledica ln odraz splošnega napetega stanja v svetu. Zato je treba zdraviti vzroke ne pa posledice.
En dokaz več, kako malo je Sovjetski zvezi do miru, pa je pokazal primer z Avstrijo. Ko so znpadne velesile predlagale, da ' naj konferenca štirih zunanjih ministrov obravnava vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo v posebni točki, je po daljši razpravi Gromlko sicer pristal na ta predlog, vendar je zahteval, da se skupno s tem vprašanjem razpravlja tudi o Trstu. Kakšen je bil cilj tega Groinlkovega pridržka, je jasno. Gromlko je hotel s tem ubiti dve muhi z enim udarcem: Z ožlvljenjem tega vprašanja je hotel skaliti dobre sosedske odnose med Jugoslavijo ln Italijo, ker so Sovjetski zvezi tl odnosi trn v peti, hkrati pa je oh očitku češ da so zapadne sile spremenile Trst v angloamerlško vojaško pomorsko oporišče hotel prestreči udarec namenjen nanj, namreč da Sovjetska zveza še v večji meri
krči določbe lz mirovnih pogodb z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, ker podpira njihovo oboroževanje, s tem sama poaredno Izvaja pritisk na Jugoslavijo ter neti požar na Balkanu.
Vprašanje mirovne pogodbe * Avstrijo pa je hkrati za kremeljske Imperialiste nezaželena zadeva tudi zate, ker bl v tem trenutku usahnili bogati viri, katere prinaša Sovjetski zvezi vojaška zasedba v Avstriji ob izkoriščanju naftonosnlb polj pri Zlsters-dorfu ln ker bl s podpisom te pogodbe morala tudi Sovjetska zveza umakniti svoje čete lz Avstrije. Iz le teh razlogov je razumljivo, zakaj je bilo treba sklenitev te pogodbe zavleči člmdlje ln napraviti to vprašanje čimbolj zamotano.
Čeprav pariški razgovor! po 10 dneh niso prinesli nobenih jasnih obrisov, upanje na njihov uspeh vendarle ni propadlo. Francoski politični krogi so kljub temu optimistični, pa tudi angleški delegat Davies, ko je prišel v nedeljo poročat v London, kako potekajo razgovori, je Izrekel podobno misel, ko je dejal: »Kljub težkočam. ki obstajajo v različnosti predlogov, ne mislim spremeniti stališča, da je med štirimi prizadetimi vladami mogoč sporazum o vprašanju dnevnega reda.« Ce je tako, o tem pa bo pokazal nadaljnji razvoj razgovorov.
Gromlko ln voditelji Sovjetske zveze ne zamudijo nobene prilike, da ne bl poudarjali svoje mlreljubne politike, drugim pa očitali hujskaštva na vojno ln jih zmerjali za Izdajalce socializma, kakor je to primer z Jugoslavijo, ker jim je odrekla pokorščino. Zato je v ta čas, km namestniki zunanjih ministrov pripravljajo dnevni red bodoče konference štirih zunanjih ministrov in ko voditelji Sovjetske zveze spet hitijo dokazovati svojo miroljubnost na jeziku, prav posebno pomemben prispevek tudi »Bela knjiga« vlade FLRJ, v kateri so zbrani uradni ln drugi dokumenti o napadalnih ukrepih Sovjetske zveze ln lnformbirojev-sklh držav proti Jugoslaviji. V tej knjigi objavljeni dokumenti omogočajo spoznati prave vzroke In blstvm sedanjih odnosov vlad Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav do FLRJ, kakor tudi namene njihove politike, naperjene proti neodvisnosti naše
države. Objavljeni dokumenti pa tudi kažejo, da sl Je jugoslovanska vlada že od začetka vztrajno prizadevala najti lz nastalega položaja Izhod na časten ln miroljuben način v korist mirn ln mednarodnega sodelovanja.
Knjiga obsega 490 strani ln Ima objavljenih 291 različnih dokumentov ln 24 prilog ter je razdeljena na pet poglavij. Zlasti v četrtem poglavju »Uporaba vojaške sile na, jugoslovanskih mejah, kot sredstvo politike' napadalnega pritiska« je poudarjeno, da se totalna »hladna vojna«, ki jo uprizarjajo vlade ZSSR In držav Vzhodne Evrope, zrcali zlasti v njihovem vojaškem pritisku v najrazličnejših oblikah na naših mejah.
Države Vzhodne Evrope ne uveljavljajo vojaškega pritiska na FLRJ samo s povzrnče-vanjem obmejnih Incidentov, ampak se kaže ta pritisk tudi v vrsti obsežnih ln resnih vojaških ukrepov, ki v mirnem času niso običajni na mejah držav. Dalje. Romunija, Bolgarija ln Madžarska ne Izpolnjujejo *o-ločb mirovnih pogodb glede moči svojih oboroženih sil, niti ne glede vrste oborožitve. Tako n. pr. so dosegle ohorož.ene sile Romunije že 270"/«. Bolgarije 39(1" •. Madžarske pa 235'/i v mirovnih pogodbah dovoljenega števila.
Zato narodi ln vlada FLRJ vprašujejo:
Prvič: Ali hočejo te vlade opustiti- nadaljnje napadalne grožnje proti Jugoslaviji?
Drugič: Ali se hočejo vlada ZSSR lil vlade vzhodnoevropskih držav odpovedati vmešavanju v notranje zadeve Jugoslavije?
Tretjič: Ali hočejo opustiti gospodarsko blokado Jugoslavije?
Četrtič:	Ali hočejo opustiti nadalinjo
ostrltev svojih odnosov do Jugsolav!.'«?
Petič: Ali hočejo te vlade sploh Imeti miroljubne ln korektne odnose z .Jugoslavijo?
Jugoslovanski narodi bl radi slišali odgovor na vprašanja Iz ust tistih, ki take pogosto poudarjajo miroljubni značaj svoje zunanje politike?
Največje koristi svobode in rbšrii neodvisne države, največje koristi miru In varnosti na Balkanu in v vsem svetu terjaiž, da vlade ZSSR. Poljske. CSR. Madžarski, Romunije, Bolgarije in Albanije opnste napadalne akcije proti FLRJ ter da upoštevajo mednarodni mir In varnost v tem delu sveta.
V tem pa je tudi prilika, da svojo miroljubnost dokažejo v dejanjih.
Uspeli predvolilni sestanki na podeželju
Bližajoče »e volitve v Ljudsko skupščino LRS so razgibale tudi najmanjše in odročne kraje. Frontne organizacije prirejajo predvolilne sestanke in na njih poročajo kandidati, njihovi namestniki ali drugi politični aktivisti. Na vseh sestankih razpravljajo o problemih z domačih torišč. pa seveda tudi o vprašanjih naše notranje in zunanje politike. Tako gre številnim predvolilnim sestankom pripisati zahvalo, da je tudi sleherni hribovski človek točno poučen o vseh perečih današnjih vprašanjih.
Predvolilni sestanki pa niso samo pomembna politična šola. na sestankih načnejo volivci vprašanja, ki jih najbolj tarejo. Na dnevnem redu so težave v zvezi z obvezno oddajo, z davki in drugimi vprašanji našega domačega gospodarstva.
Velika zasluga predvolilnih sestankov je tudi ta, da načno volivci vprašanja, ki jih bodo skušali s pomočjo svojih novoizvoljenih poslancev izvesti v bljžnji bodočnosti.
Tako je prav v vseh okrajih naše LRS. V Besnici pri Ljubljani so načali vprašanie zidave lastnega šolskega poslopja. Doslej posečajo otroci iz Besnice šolo v Javoru, do tam imajo poldrugo uro hoda. Ob navzočnosti svojega kandidata tov. Mihe Berčiča, predsednika IO OLO Liubljana-okolica so izvolili na tem predvolilnem sestanku sedemčlanski gradbeni odbor za novo šolo. ki je spreiel naročilo zbora vaščanov, naj začne čimprei s pripravami za gradnjo šote. Vsi ostali vaščani na so članom odbora obljubili tudi svoio pomoč. Seveda jim bo šla na roko tudi liudska oblast.
Prav tako so v času predvolilnih se- . Stankov razpravljali o gradnji novih šolskih stavb tudi v vasi Polsnih nad Litijo in na Vačah. Obe šoli sta bili uničeni med narodnoosvobodilno vojno.
Delavci, ki stanujejo na levem bregu Save in sicer v Verneku in Ribčali pri Kresnicah, pa v Senožetih pri Jevnici in drugih okoliških vaseh so na zboru volivcev načeli vprašani« zgraditve prepotrebnega mostu čez Savo. Saj ni v razdalji 30 km vse od Sv. Jakoba ob Savi pa do Litije nobenega mostu.
Vsi številni delavci, ki so zaposleni v kresniški apnenici, pri železnici vzdolž od Ljubljane do Kresnic, mnogi pa tudi v
različnih tovarnah v ljubljanski okolici in Ljubljani, imajo prometne težave, kadar je visoka Sava. Ob ugodni vodi s« prevažajo čez reko na čolnih ali z brodom v Jevnici. Kadar pa je Sava narasla, čolnarji nočejo voziti in takrat morajo potniki domov po dolgem ovinku. To vprašanje težavnega prehoda čez reko je staro že desetletja. Na dan so ga spravili zdaj volivci na več predvolilnih sestankih. Delavci upajo, da se bo to vprašanje zdaj gotovo uspešno rešilo, saj so sami pripravljeni pomagati, v akciii pa bodo sodelovali vsi KLO vzdolž Zasavja in vse množične organizacije. Ljudje zaupajo v svojo voljo in pomoč in mislijo, da bo akcija uspela.
Razen teh večjih akcij, ki so jih sprožili zbori volivcev, so v posameznih krajih
pričeli z deli na cestah in poteh krajev-, nega značaja. Vaščani Hotiča in Zgornjega Loga pri Litiji so si zadali za nalogo, da bodo popravili hribovsko pot, ki vodi iz Litije pod vasjo Konj. To pot uporabljajo ob visoki Savi, ko je prevoz po dolinski cesti od Zgornjega Loga pa do Hotiča zaradi narasle Save v Krnici in Kreveljci onemogočen. Popravilo bodo izvedli Hotičani in Zgornjeložani, KLO Litija pa bo dal na razpolago potrebna denarna sfedstva.
Na predvolilnem sestanku v Lesah pod Sv. goro so volivci KLO Sava sklenili. da bodo popravili pot, ki vodi iz doline proti njihovi vasi, mimo Drage. Vsa dela bodo opravili vaščani s prostovoljnim delom, lastniki vprežne živine pa bodo pomagali z vožnjami.
kandidata in namestnika n železarni Štore
Okrajni zbor OF Cclje-okolica je dal posebno priznanje štorovskim kovinarjem, ki so 21. II. t. 1. v valjarni izpolnili petletni plan. 26. II je kolektivu minister za delo tov. Greif predal prehodno zastavo 10 OF Slovenije in predlagal štiri člane tega kolektiva za kandidate oziroma namestnike pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS. Volivci so jih prav radi potrdili. V dvaindvajseti enoti kan-
Direktor TAM tov. Reberšak Karl
kand idir a
Volivci 161 volilne enote v Mariboru so izbrali za svojega kandidata tovariša Karla Reberška.
Izhaja iz družine progovnega delavca, v kateri je bilo 13 otrok. Mladi Karel je
moral že v zgodnjih letih oditi v svet, da si poišče svoj vsakdanji kruh. ki mu ga borna domačija ni mogla dati.
Za ključavničarja se je izučil v Mari-
v Maribor u
borski železniški delavnici Že takrat se ie pridružil delavskemu gibanju v borbi za boljše življenje. Revolucionarni Karel je kmalu postal podpredsednik ekspoziture jugoslovanske strokovne zveze vMa-ribo/u. hkrati pa je bil obratni delavski zaupnik.
Osvobodilni fronti se je priključil že v prvih dneh narodno-osvobodilne borbe. Maia 1941 je postal član IOOF in GOOF. Med okupacijo je vršil važne funkcije na terenu.
Do prvih volitev v ljudske odbore, ko ie OF vršila še oblastvene funkcije, je v Mariboru odgovarjal za gospodarstvo in obnovo mesta. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika MLO-Maribor.
Od leta 1946 do konca 1948 je vršil odgovorne dolžnosti v OLO-Maribor. ter je v tem času organiziral tudi goriško oblast.
Januarja 1949 je postal pomočnik ministra za komunalne zadeve. Maja 1950 pa je bil imenovan za direktorja Tovarne avtomobilov v Mariboru.
Med delavci je zelo priljubljen. Vedno je med njimi, jim pomaga in svetuje. Nedvomno ima tov. Reberšak Karel mnogo zaslug za to. da je bila TAM že drugič pohvaljena m nagrajena od zvezne vlade kot najboljši kolektiv zvezne industrije motorjev.
didira kot namcstnih direktor tovarne, tov. Svetek Andrej, v enaindvajseti enoti pa kot. kandidat strojnik K a 1 -čič Matija, za njegovega namestnika strojni ključavničar Renčel Franc. Na področju KLO Dramlje, Ponikva in Sv. Vid pri Grobelnem pa Rehar Albin.
Kandidat Rehar Albin je rojen 1918 v Petrovčah, po poklicu je železostrugar. Bil je v nemškem ujetništvu do leta 1942, nato je delal v cinkarni Celje, leta 1944 pa je. šel v partizane. Po osvoboditvi je bil najprej zaposlen na okrožnem odboru Celje, pozneje, kot Šofer pri zdravilišču Novo Celje, kjer je bil tudi predsednik sindikalne podružnice. Nato je bil postavljen za upravnika okrajnega kovinskega podjetja v Žalcu, volivci v Petrovčah pa so ga izbrali za predsednika KLO. Nekaj časa je bil tudi sekretar pri gozdnem gospodarstvu Celje. Zdaj vrši posle sekretarja tovarniškega komiteja. Je odlikovan z medaljo za hrabrost in z medaljo zasluge za narod.
----*------
Kandidat Bobovnik Kristijan
Volirvci Šmartnega, Višnje vasi, Socke in Nove cerkve v okraju Celje-okoLica so potrdili kandidaturo predsednika okrajnega ljudskega odbora, tov. Bobovnika Kristijana-Mišo, rojenega 1. 1922 v Vuhredu v Dravski dolini. Kot sin lesnega delavca je kmalu občutil vso trdoto življenja, zlasti še, ko mu je v zgodnji mladosti umrl oče in je tako mati ostala s štirimi otroki brez vsakega dohodka in zaslužka. Osem 'let star je šel služit kruh najprej kot pastir, pozneje pa kot delavec na' žagi. Po končani ljudski šoli ga je gospodar na njegove stalne prošnje le dal v vinarsko šolo v Maribor, toda pod pogojem, da po končani šoli ostane pri njemu v službi. p0 končani šoli je bil upravnik posestva v Vuhredu.
Leta 1943 je šel v partizane. Bil je najprej v Zidanškovi brigadi kot komandir čete; po končanem oficirsko-a-rtilerij-skem tečaju pa je bil komandant bataljona v Šlandrovi brigadi. V partizanih je bil trikrat ranjen. Po osvoboditvi je bil najprej pomočnik okrožnega načelnika za trgovino in preskrbo, nato tajnik OLO Šmarje, poverjenik za državne nabave pri oblastnem LO Ljubljana,1' potem pa- direktor odkupnih podjetij pri Min. za drž. nabave LRS. Pri zadnjih volitvah je bil zopet izvoljen v OLO Ce-Ije-okolica,- kjer z uspehom vrši posle predsednika Izvršnega odbora.
GRADBENO PO D J E T I E „P I O N I R"
je obdržalo prehodno zastavo še v drugem polletju
Gradbeno podjetje »Pionir« v Novem mestu že dalje časa slovi kot eden najboljših kolektivov te vrste v Sloveniji. Veliko so storili predvsem za organizacijo in dobro kakovost dela, uspešno tekmovali skozi vse lansko leto in racionalno izkoriščali material na. vseh svojih gradbiščih.
(Turnirski način dela v brigadah so lansko leto močno izpopolnili in so s stalnimi strokovnimi posveti brigade prinesle niz novih predlogov ter v proizvodnji izboljšale, vrsto organizacijskih oblik. Podjetje ima brigade, ki so sestavljene iz delavcev ene same stroke, in brigade, ki zajemajo vse stroke. Prve so se posebno izkazale na velikih gradbiščih in tam, kjer imajo uveden verižni način dela, druge pa so bolj uspešne na manjših gradbiščih. Z lastnimi strogimi ukrepi glede delovne discipline so znatno utrdili in povečali intenzivnost dela, kar dokazuje že to, da so kljub zmanjšanemu številu delovne sile v drugem polletju izvedli več nalog, kakor v prvem polletju. Posebno uspešen je bil način verižnega brigadnega dela, ki so ga uvedli na sektorju Črnomelj, Pri razmeroma minimalni delovni sili so na tem sektorju poleg ostalega dela vsak mesec dovršili kmetijski objekt v vrednosti en in pol milijona dinarjev.
Doslej so ee najbolje izkazale brigade Stjepana, Lužarja. Knapa, Tomšeta, Ocvirka, Hrastarja, Goderja, Strazber-gerja, Murgelja in še mnogo drugih,
Delovni kolektiv je samo v preteklem letu dovršil vrsto objektov: rudarjem v Senovem so poleg ostalega oddali kompletno urejen 12-stanovanjskl blok, Elektrarni v Rajhenburgu dve stanovanjski hiši. Oficirjem JA so v Novem mestu predelali 30 stanovanj in.lepo urejen dom v Brežicah, stanovanjsko hišo kmetijcem v Vincmerju itd. Industrijskih stavb so oddali v eksploatacijo tovarnam m obratom skupno 8463 kvadr. metrov poleg in-
dustrijskih tirov, cest, vodovodov in daljnovodov, Kmetijska posestva pa so od njih prejela 29 raznih hlevov in kmetijskih objektov, da tu ne prištevamo še skladišča žita v Rosalnicah, Gradacu, Straži in še drugod.
Varčevanje, ki se je pri vseh delavcih utrdilo posebno v drugem polletju, jim je prineslo bogate prihranke. Tako so na primer uporabljali preostanek gramoza na skih za nasipni prodec za posipanje cestišč in podobno. Gradbišča so pri po-stavljanu odrov in opažev do skrajnosti izrabljala zaloge starih hlodov, poleg tega pa eo jih prevažali z enega gradbišča na drugega, tako da žage skoraj niso dobavljale nobenega lesa te vrste. Tudi uporaba doma izdelanih dveh premičnih dvigal po zanesli tov. Franca Zorca s pridom uporabljajo na večjih gradbiščih in so pri tem v zadnjih mesecih prihranili že nad 60.000 din.
Pri delu so se posebno izkazali večkratni udarniki: Ceres, Stjepan, Baškovič, Tomše, Lesjak .Rudman, Štuhec, Ko-šeljak in Vidmar; vsi ti so si pridobili časten naslov udarnika skozi vse štiri mesece. Za udarnike pa so bili že tretjič proglašeni naslednji tovariši: Bele, Kos, Jože in Alojz Fink, Knafeljc, Dvornik] Knap, Trima, Kopina, Vrabelj, Žmavec, Zorko, Plazar, Mirt in Bučar. V tem razdobju so najbolj marljivi člani delovnega kolektiva dobili nagrade v skupnem znesku 227.000 din.
Kljub temu, da je znašala vrednost njihove letne planske naloge okoli 95 milijonov dinarjev, so jo. izpolnili s 107,7%. Premagati so morali številne težave." Eno najtežjih je bilo vprašanje prevoznih sredstev, kajti zaradi pomanjkanja kamionov je .bila ogrožena izpolnitev plana v Senovem, Brežicah in v Čremošnjicah. S požrtvovalnim delom lastnega šoferskega kadra in s sodelovanjem številnih privatnih vozil pa so tudi te težave prebrodili. Težkoče so podjetju povzročali
tudi investitorji, ki so neprestano spreminjali svoje načrte. Tako so na pnmer dela na državnih pitališčih zahtevala1 toliko stroškov, da bi podjetje za potrošeni denar lahko dogradilo še najmanf dva objekta.
Da so dosegli gradbinci v lanskem letu tako velike uspehe, je pripisati tudi dobri sindikalni organizaciji in v zadnjem času tudi delavskemu svetu. Če-Prav je gibanje delovne sile prav v tej stroki zelo veliko, so uspelj vključiti v članstvo 93% vseh zaposlenih delavcev. Razgibano je pri njih tudi politično-vzgo-jno delo. Uvedli so tedenski študij na sedežu podjetja in na sektorjih. Uspeh študija in stalnega prepričevanja je bila zavestna borba za izpolnitev planske naloge, katero so tudi častno izpolnili. Posebno zavest pa so pokazali delavci pri premeščanju v razne kraje, na gradnjo silosov in pa v zadnjem mesecu, ko so šli delavci v pomoč, kjer koli je bila izpolnitev plana Ogrožena, in tam delali brez izostankov tudi vse nedelje.
Kulturno delo pa niso omejili samo na politično-vzgojno stran, osnovali- so tudi precej strokovnih tečajev, kakor na primer tečaj za skladiščnike, normirce itd. ter seminarje za pripravo strokovnih izpitov. Imeli so veliko število kulturnih prireditev, skupnih izletov in zabavnih večerov. Knjižnica je zelo čitana in dostikrat romajo knjige v nahrbtnikih z gradbišča na gradbišče.
Za preskrbo članov kolektiva so podružnice vložile precej truda, saj so imeli skozi vse leto po gradbiščih dobro urejene in higienske menze. Prehrana je dosegala od 4200 do 4400 kalorij, k čemur je pripomogla stalna komisija, ki je kontrolirala gospodarstvo v menzah.
ti uspehi, ki jih je dosegel kolektiv »Pionirja« v Novem mestu, nam zgovorno dokazujejo, da so upravičeno zv drugič izšli iz tekmovanja kot zmago valci,
SMKUD metalurške industrijske šole
ŽELEZARN
Kakor vsa kulturno-umetniška društva železarskih Jesenic, se je v šestmesečno tekmovanje v počastitev desete obletnice ustanovitve OF Slovenije vključilo tudi sindikalno mladinsko kulturno-umetniško društvo Metalurške industrijske šole železarne Jesenice. Društvo, ki je bilo ustanovljeno šele v začetku leta, je že tekmovalo z gledališko sekcijo, v tem mesecu pa bo tekmovalo tudi s svojim pevskim zborom. Ob ustanovitvi društva in gledališke družine se je sekcija od-ločila, da bo tekmovala z Linkartovo komedijo »Vseli dan ali Matiček se'ženi«. Naprosili so znanega jeseniškega režiserja tov. Tiča, da je prevzel strokovno vodstvo in režiranje težke komedije. Kot učitelj Metalurške industrijske šole se je tov. Tič vabilu rade volje odzval in pričel z resnim in načrtnim študijem. Imel je izredno srečo pri izbiri učencev in razdelitvi vlog. Nič manjše sreče ni imel s Scenskimi zamislimi. Mnogo se je delalo; vsa šola je govorila le o »Matičku« in prišel je dan premiere, ki je bila pred tednom dni.
Gledališka družina SMKUD-a Metalurške industrijske šole Železarne Jesenice je dosegla z uprizoritvijo A. T. Linhartove enodejanke »Veseli dan ali Matiček se ženi« izreden uspeh. Nabito polna dvorana Titovega doma z zastopniki Ljudske prosvete Slovenije, ljubljanske Drame in jeseniškega mestnega gledališča skoraj ni mogla verjeti, da nastopajo v vlogah zgolj učenci Metalurške industrijske šole, ki so stari do največ ,17 let. Vse vloge so bile izredno dobro
E JESENICE
naštudirane in odlično podane, tako da mnenja nekaterih, da so prekašali s podajanjem celo jeseniške odrasle igralce, skoraj drže. Vendar je treba poleg igranja omeniti tudi scenarijo, ki je bila po zamisli režiserja Tiča izdelana v šolskih delavnicah. Izdelali so jo učenci sami. Reči moramo, da je bila uprizoritev A. T. Linhartove komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi« vsestransko dovršeno podana predstava in zaslužijo igralci-učenci z režiserjem Tičem na čelu vse priznanje. Priznanje jim je vsekakor dosega potrebnega števila točk za plasiranje v republiško tekmovanje, kakor jih je ocenila ocenjevalna komisija LP za mesto Jesenice.
Ker je uprizoritev Linhartovega Matička za ves kolektiv Metalurške industrijske šole Železarne Jesenice velikega pomena, je prav, če vemo, da obiskuje šolo blizu pet sto učencev. Le-ti so iz raznih krajev Slovenije, pa tudi iz ostalih republik naše države, in se učijo na šoli raznih metalurških, kovinarskih in drugih sorodnih poklicev. Vsako leto zapusti šolo okrog sto kvalificiranih, t. j. izučenih učencev, ki dobijo zaposlitev v raznih podjetjih Generalne direkcije za črno metalurgijo.
Prav bi bilo, da bi Metalurško^ industrijsko šolo Železarne Jesenice posnemale tudi ostale sorodne šole in vzgajale učence ne le v dobre delavce-stro-kovnjake, temveč tudi v kultumo-pro-svetne pionirje in s tem v dobre državljane.
NOVE KNJIGE
ECKERMAN:
POGOVORI Z GOETHEJEM — IZBOR
V	Mali knjižnici pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani je kot 35. zvezek izšla 129 strani obsegajoča prikupna knjižica, ki nas sezianja z osebnostjo največjega nemške;, i pesnika Goetheja in njegovimi napori o različnih umetniških vprašanjih, o lastnem ustvarjanju in ustvarjanju drugih velikih umetnikov, zlasti takih, kakor sta Shakespeare in Moliere. Knjižico je prevedel Božidar Borko.
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA V ITALIJANŠČINI
V	italijanskem prevodu je izdal italijanski slavist Luigi Salitni izbor slovenskega pesništva z naslovom Sempre verde e rosmarino (Zimzelen in rožmarin). Knjiga je izšla v Rimu: obsega skoraj 70 strani obsegajočo razpravo o slovenstvu in kratke beležke o življenju m delu slovenskih pesnikov. Luiigi Salirni je predstavil Italijanom slovenske pesnike: Prešerna, Levstika, Stritarja, Jenka, Gregorčiča, Aškerca, Ketteja, Murna, Župančiča, Gradnika, Sardenka, Golarja,
Moleta, Golic, Majcna, Frana Albrehta, Lovrenčiča, Grudna, Seliškarja, Jarca, Antona Vodnika, Tauferjevo, Kosovela, Klopčiča, Voduška, Faturja, Bora, Kajuha in Franceta Kosmača.	—sjž—
KNJIŽNICA »TOVARNE DELAVCEM«
Založba »Rad« v Beogradu organizira knjižnico »Tovarne delavcem«, ki Ima namen članom delavskih svetov In upravnih odborov, kakor tudi vsem ostalim delovnim ljudem nuditi osnovna gospodarska znanja, da bi se usposobili za člmboljše upravljanje s gospodarskimi podjetji.
V okviru knjižnice »Tovarne delavcem« bo Izšlo 21 brošur, od katerih vsaka na lahek In pristopen način obdeluje eno osnovnih gospodarskih vprašanj. Avtorji teh brošur so naši poznani gospodarski strokovnjaki. Knjižnica »Tovarne delavcem« bo obdelala poleg ostalih še naslednja vprašanja: Upravljanje s socialističnimi podjetji v našem gospodarstvu, vskiajevanje blagovnih in denarnih fondov, sredstev podjetij, gospodarski račun, pomen planiranja v gospodarstvu in reševanje sporov, gospodarska evidenca Itd.
Cena posamezne brošure znaša 10 dinarjev.
Izdaja knjižnice »Tovarne delavcem« ne bo v knjižni prodaji, temveč se bo poslala Izključno podjetjem po predplačilnem sistemu. Pošiljali bomo najmanj po 5 primerov od vsake številke. Ker je naklada omejena, prosimo Interesente, da pravočasno izvršijo plačilo.
Dve umetniški' razstavi v Ljubljani
Z marcem sta bili odprti v Modemi galeriji v Ljubljani dve razstavi: razstava jugoslovanske grafike, ki jo je priredila Moderna galerija sama, in razstava jugoslovanskega kiparstva, katero je organizirala Zveza upodabljajočih umetnikov Jugoslavije. Obe razstavi hočeta prikazati sliko današnjega stanja upodabljajoče umetnosti v Jugoslaviji. Razstavi sta bili odprti na pobudo Sveta za umetnost in kulturo FLRJ in sta pripravili tista dosegljiva dela, ki najbolj karakte-rizirajo naše posamezne slikarje in kiparje in njih hotenje. S tem bosta poizkušali še bolj jasno oceniti kvaliteto vseh del naših pomembnih slikarjev in kiparjev in jih primerjati z deli ostalih umetnikov sveta, posebno, ker bosta obe razstavi odšli iz naš edomovine v druge države, kjer bosta postavljeni pred svetovno kritiko. Obe razstavi sta v Moderni galeriji.
Razstava sodobne Jugoslovanske grafike je v*spodnjih prostorih in obsega 136 del, od katerih je 114 del slovenskih avtorjev, kar je gotovo največje priznanje slovenskim umetnikom, ki bodo prav gotovo predstavljali v tujini skoraj vso našo grafično umetnost. Mojstri: Jakac, Mihelič, pokojni Pirnat, Sedej, Spacal in drugi so že zdavnaj dokazali bodisi svojo globoko umetniško ustvarjalnost bodisi dognano tehniko v lesorezu, linorezu, suhi igli, jedkanju itd.
»Hlapec« Miheliča, barvni lesorezi Spacala, mrka zagrenjenost Pirnata, motiv; »Predmestja« Sedeja, globoka razočaranost in zagrenjenost čustvovanja Pilona, skopost črte in bogastvo izraza Maleša, dehteča monotonost Debenjaka, preciznost Jakca itd. itd. — to so dokazi samoniklosti posameznika, četudi dostikrat moti hoti iskana tematika. Prav tako pa je silno močan Križman Tomislav, ki kaže velikega umetnika izpove-dovalca, in ostali srbski in hrvatski umet-
niki: Detoni Marijan, Ivanovič Ljubo, Kinert Albert s svojimi »Begunci« in Vujovič Savo.
*
Razstava sodobnega jugoslovanskega kiparstva pa nas seznanja z vodilnimi jugoslovanskimi kiparji. Med razstavljenimi je n. pr. razstavljen čudovito dognan Avgustinčičev portret Moše Pijade, Tineta Kosa živa plastika »Zaljubljenca«, Krsniča Franja umirjeni »Počitek«, Ra-dauša Vanje pretresljivi »Jetnik« in še mnoge druge plastike, ki potrjujejo rast naših kiparjev. Izbor pa, se zdi, ni bil do dna dognan. Tako bi mirno lahko odpadel diletantski »Brigadir«, dočim manjkajo dela Frančiška Smerduja (»Žanjice«, »Prešeren« itd.). Premalo pozornosti je bilo položene na miniaturno plastiko itd., toda, kakor je dejal Božidar Jakac, ki je razstavo odprl, ta izbor še ni dokončen, kajti vanj bo še n. pr. stopil Ivan Me-štrovič s svojimi plastikami itd., tako da bo v tujini naša kiparska razstava res popolna.
Obe razstavi, od katerih je kiparska važna zato, ker naši kiparji prvič nastopajo samostojno in tako omogočajo doživljanje. svojih umetnin v polni meri, bosta odprti dalj časa, tako da se bodo mogli naši delovni ljudje na lastne oči prepričati, kakšna pota hodijo naši umetniki " in kakšne cilje imajo pred seboj.
Begunci (jedkanica)
Kinert Albert:
NAJCENEJSA MNOŽIČNA ZBIRKA je Prešernova knjižnica, ki se je v petih letih svojega obstoja razmahnila po vsej slovenski zemlji. Letošnja serija — pet knji- -prinaša na 1400 straneh zanimivo leposlovno in poučno vsebino, o kateri lahko trdimo da bo zadovoljila vsakega bralca. Serija obsega naslednje knjige: Koledar Prešernove knjižnice za leto 19ol - Miško Kranjec: Pod zvezdo - Lev Tolstoj: Poiikuška in druge povesti: Anton Melik: .Nji* JfUk« dela - Iljln Segal: Kako je človek postal velikan II. del. Serija stane samo 130 dinarjev in jo dobite odlašajte z nakupom, ker gre naklada.h koncu.
vseh knjigarnah Slovenije. Ne
e£cuhl2a e+udu&hf-
16. marca 1951 ★ STRAN
'■y
KOLEKTiV »CELULOZE« VIDEM Zanimivosti se |e zopet uvrstil med nalbolpe
ZANIMIVA NOVOST
Številni kolektivi so za svoje napore ki so s svojimi izumi doprinesli ogromno in prizadevanje v borbi za izpolnitev k dvigu produkcije, kakor tudi k zniža-svojih planskih nalog prejeli priznanja v nju proizvodnih stroškov. Tekmovanje, obliki prehodne zastave in nagrad,	kii je zajelo ves kolektiv, je prineslo nad
Med te kolektive se je uvrstila tudi vse zadovoljive uspehe. Sindikalna orga-»Celuloza« Videm ob Savi. Če pogleda- nizacija je bila pobudnik tekmovalnega mo eno ali dve leti nazaj, bomo videli, ( gibanja, ki je tudi znala organizacijske kakšne težave in napore je moral ta de- prijeme pravilno usmeriti. Poleg najvai-
lovni kolektiv obvladati zaradi tedanjih, predvsem tehničnih ovir. Nešteto prostovoljnih ur je bilo žrtvovanih za dograditev vodnjakov za pridobival.je čiste fa-brikacijske vode, ki je bila ena glavnih ovir in težav v dvigu proizvodnje.
Takšnih in podobnih problemov je bilo nešteto, kar je zahtevalo vsestran-
nejših nalog pri izvrševanju plana je sindikalna organizacija polagala znatno skrb svojemu članstvu. Posebno skrb so posvetili novodošlim delavcem v podjetje, kar dokazuje tudi to, da je v organizaciji zajeto delavstvo stoodstotno.
Z doseženimi uspehi ni bil v polni -meri zadovoljen le kolektiv celuloze.
Lesočistilnica, kjer se smrekov celulozni les tisti za kvalitetno celulozo h
V	Angliji se čedalje bolj uveljavlja zelo zanimiva novost. Gre namreč za majhno magnetofonsko aparaturo z mikrofonom za snemanje plošč. Brž ko se aparat priklopi na hišno električno mrežo, se lahko s pomočjo mikrofona diktirajo pisma, katera diktafon-
______ska igla zariše na tan-
ko lahko preglbljive . j	liste. Po končanem
l'S^5&efl'7 \ j govoru se plošča zvije kakor papir, spravi v kuverto in pošlje naslovniku ne da bi kdor koli med potjo lahko pismo preči tal. Naslovnik mora imeti enak aparat s pomočjo katerega sliši potem, kaj mu je znanec »napisal«. Zato zadostuje tudi navaden gramofon.
MILIJON NOVIH STANOVANJSKIH ZGRADB
V	Angliji je bilo od konca vojne doslej zgrajenih 991.814 stanovanjskih zgradb. V njih je dobilo prostora skoraj 1,390.009 družin. Več kot 800.008 hiš je zgrajenih na najmodernejši način lz močnega materiala, vtem ko so ostale hiše montažne. Poleg tega so bile popravljene številne zgradbe, ki so bile med vojno poškodovane.
LETALO
DVAKRAT HITREJŠE OD ZVOKA
Ameriški znanstveniki, ki delajo v laboratorijih nacionalnega posvetovalnega komiteja za aeronantlko, so izjavili, da preizkušajo izdelavo letal, ki bi bila sposobna razviti brzlno dvakrat hitrejšo od zvoka.
Hkrati preizkušajo vse pogoje, pod katerimi bi letala letela v višini 20 do 26 km. kjer dejansko tudi ni več kisika in kjer je temperatura nižja od 100 stop. pod ničlo. P.o trditvi teh učenjakov bi takšna letala na reaktivni pogon lahko v tej višini razvila brzlno od 1.900 do 2.400 km na uro, letela a bi s pomočjo avtomatičnega upravljanja, rez pilota.
V soboto 17. marca bo v Ljubljani zanimivo tekmovanje med mladinskima reprezentancama Italije in Slovenije v vajah na orodju. Mladinci in mladinke Slovenije se že daljšo dobo pripravljajo na to tekmovanje, saj je to njihov prvi mednarodni nastop. O italijanskih telovadcih vemo, da so med najboljšimi na svetu, o sposobnostih njihovih mladinskih predstavnikov pa ne vemo mnogo. Vsekakor pa lahko zaključimo iz njihovih resnih priprav na to tekmo, da imajo resne reprezentante, ki bodo trd oreh tudi naši mladini. Slovenska mladina, ki je vzgojena v tej panogi šele po osvoboditvi, je svojo nalogo vzela zelo resno. Vsa dosedanja pregledna tekmovanja so nam potrdila, da lahko z veseljem ugotovimo viden kvalitetni napredek pri mladini, tako da se nam ni treba bati, da ne bi dostojno zastopali slovensko telovadbo.
Mladinci in mladinke bodo na tej tekmi presenetili marsikoga, ki zadnja
bo 17 .marca vTj juhi jani
leta ni stalno zasledoval napredek v športni panogi vaj na orodju. Mladina želi, da si gledalci ustvarijo drugačno mnenje, kot so bile ugotovitve v zadnjih letih, da ta šport pri nas nazaduje in da nima več perspektiv razvoja. Kdor pozna to panogo, ki je težka, naporna in zahteva večletno vztrajno vadbo, bo gotovo z veseljem ugotovil, da temu ni tako. Mladina želi prav letos ob desetletnici OF dokazati, da po osvoboditvi ni držala križem rok in da bo prav na tej prireditvi dokazala plod svojega večletnega dela s svojimi vodniki in tako z delom in uspehi počastila to našo spominsko obletnico.
Prireditev bo v soboto 17. marca v Ljubljani ob 16. uri na Taboru, in sicer
I.	del tekme, zvečer ob 20. uri v Unionu
II.	del tekme, akademske sestave in raz-
glasitev zmagovalcev na svečani tekmovalni akademiji.	V. J.
Rudi Finžgar pripoveduje
skega proučevanja na vsakem delovnem mestu, posebno pa tam, kjer se je pojavljalo ozko grlo proizvodnje.
V ta namen so organizirali dnevne proizvodne sestanke, kjer so reševali vsa pereča vprašanja.
Velike zasluge za dosežene uspehe je nedvomno pripisati udarnikom, katerih je bilo proglašenih že 94. Ne smemo pozabiti tudi novatorjev in racionalizatorjev,
temveč tudi vsi kolektivi naših papirnih tovarn, ki so bili v glavnem odvisni od celuloze, katera je za njih glavni dobavitelj surovin.
Za vse dosežene uspehe v izpolnjevanju planskih nalog je delovni kolektiv ponovno prejel 'prehodno zastavo Zvezne vlade, zastavo ČO ZSJ in resornega ministrstva ter denarno nagrado v znesku 56.000 din.
NAJVEČJA VOJNA LADJA NA SVETU
Med pomorskimi silami Združenih narodov. ki operirajo zdolž korejske obale, je tudi ameriška vojna ladja »Mlssourl«. »Mls-souri« ima 45.000 ton in je največja vojna ladja na svetu. Ladja je dolga 787 čevljev, oborožena je z 9 topovi P« 16 palcev, z 20

Kmalu bo naša mladina zasadila krampe v traso nove mladinske proge
Za četrto mladinsko progo Doboj—Banja luka vlada med ndšo mladino veliko zanimanje. Bliža se 1. april, dan ko bodo delovne roke naših mladincev zasadile prve krampe in lopate v bosansko zemljo.
Začetna pripravljalna dela na progi so začele mladinske brigade iz Bosne in Hercegovine že 1. marca. Poleg stanovanjskih barak, prog za dovoz gradbenega materiala in živil, gradijo na progi tudi 150 do 200 kw radijsko postajo, ki bo na kratkih valovih oddajala program. Prve oddaje bodo od 1. aprila dalje.
Vodstvo mladinskih organizacij naše republike, ki je pravočasno začelo s poli-ličnim in organizacijskim delom med mladino, prejema vedno več prijav mladincev in mladink, ki se hočejo udeležiti dela na progi.
Na konferencah in sestankih so se kot prvi prijavili delegati mladinskih komitejev, ki bodo komandirji čet in člani štabov brigad. Celotni mladinski komiteji pa so prevzeli vso odgovornost za pravilno in pravočasno izvedbo vseh organizacijskih in političnih priprav ter odgovornost za mladino v času bivanja na progi.
Številne mladinske organizacije med seboj tekmujejo, katera bo dala več mladine. Na okrajni konferenci v Mariboru-okolici je mladinska organizacija napovedala tekmovanje mladinski organizaciji v poljčanskem okraju, iz Šoštanja so napovedali tekmovanje organizaciji Celje-oko-lica itd. Tako se brigade stalno večajo in dopolnjujejo.
Tudi mnogi drugi mladinski aktivi iz vseh krajev Slovenije so v svoje tekmovalne obveznosti v počastitev 10. obletnice OF in v počastitev volitev v Ljudsko skup-
ščino sprejeli obveznosti za čimvečjo udeležbo mladine pri graditvi nove mladinske proge.
Iz Slovenije bo odšlo na novo mladinsko progo 4000 mladincev in mladink. 1. aprila bodo odpotovale prve brigade, in sicer dve brigadi iz krškega in ptujskega okraja, ki bosta sestavljeni iz 300 kmečkih mladincev in mladink. Od i. junija dalje t. j. po zaključku šolskega leta, pa bodo odhajale na progo šolske brigade.
Mobilizacija šolske mladine za delci na novi progi dobro uspeva v Mariboru, Celju in Tolminu. Do 3. marca se je prijavilo 491 mladincev iz Maribora, iz Celja pa do tega časa 110. Tudi iz 'šol v drugih krajih Slovenije prihaja mnogo prijav. Najmanj prijav je dozdaj poslala Ljubljana.
Veličino in pomen te akcije je 'prav dobro razumela delavska mladina, ki se bo v velikem številu odzvala delu na novi mladinski progi. Iz tovarn bodo odšli na progo predvsem tisti mladinci, ki jih bo toparna v času dela na progi najlaže pogrešala.
Da bodo minerska dela na progi kar najbolje in hitro opravljena, so mladinci rudnika živega srebra v Idriji sklenili, da bo iz rudnika odšla na progo mladinska minerska brigada, ki bo štela 20 članov samih kvalificiranih delavcev.
Letna skupščina Republiškega odbora sindikata živilske in tobačne h) du stri je bo v nedeljo 25. marca 1951 ob 9. uri zjutraj v Domu sindikatov, Miklošičeva cesta 22.
topovi po 5 palcev ln 80 protiletalskimi topovi. V minuli vojn! je ladja »Mlssourl« uspešno sodelovala pri operacijah na Pacifiku. Na njej so Japonci leta 1945 podpisali kapitulacijo.
Kakor znano, so zgradili v Oberstdorfn na Bavarskem velikansko smučarsko skakalnico, katere višina znaša približno tri ljubljanske nebotičnike. Na letošnje skakalne tekme v Oberstdorfu so povabili 33 najdrznejših evropskih skakalcev, med njimi tudi Radija Finžgarja, popularnega športnika iz Krope. Za njegove uspehe v Oberstdorfu je vladalo pri nas veliko zanimanje.
Ko se je preteklo soboto zvečer pojavil Rudi Finžgar med prijatelji ln znanci v Planici, so mu prisrčno čestitali k uspehn in ga vsekrlžem spraševali o vtisih in Izkušnjah lz Oberstdorfa. Na suknjiču je_ Imel edinstven znak: srebrn lovorjev venček s številko 117. Znamenje, da je dosegel najdaljši skok 117 m, kar pomeni nov jugoslovanski rekord v skakanju na smučeh. Doslej sta sl najboljši uspeh glede dolžine (114 m) delila z Janezom Poldo iz Mojstrane.
Našemu i rudniku je Rudi Finžgar ob tej priliki povedal naslednje:
»Skakalnica v Oberstdorfu je dobro urejena ln je nekoliko večja od naše planiške, saj znaša višinska razlika od vznožja (izteka) do starta 161 m. Takoj pa moram dodati, da je planiška skakalnica lepša, ker se lepše prilega edinstveni pokrajini v dolini Planice.
Pripravljalni odbor nas je lepo sprejel ln je v vsem skrbel za prijetno ln udobno bivanje. Zelo so se potrudili za varnost skakalcev. Naj večjo nevarnost za skakalca, ki leti čez 100 m, pomeni veter. Da bi dobili najtočnejše podatke o moči vetra, so opremili skakalnico z najrazličnejšimi pripravami za merjenje vetra: z baloni, s posebnimi
TKANINA IZ DVNELA
Ameriška družba »Carbid Corporation« dokončuje poskuse z novim proizvodom dynel. To je a kritična nit, ki se dobiva iz vinylohlorida ln akrylo-nitrila. in ki bo zamenjala volneno nit. Ta proizvod je odporen v ognju in vodi. tkanina sama izdelana Iz dyne]a ima vse odlike volnene tkanine. Cene za tkanine iz dynela bodo za 60% nižje od volnene tkanine ter za 25% nižje od neylona.
ZLOGOVNIOA 3	4	5	6	7
8
Sestavi iz zlogov:
bij-4e-4ri-ko-ko-la-la-le«li-me-ne-ne-no-po-ga-ra-ran-ro-ta-te- te-ti-ve-ve-zis -zože.
9 besed naslednjega pomena:
1. vrsta vrbe — 2. staroegiptovskJ bog — 3. francoski arhitektični slog — 4. važna surovina — 5. vrsta tkanine — 6. slovenski pisatelj, tudi krma — 7. grški zgodovinar — 8. zaslužen delavec, starosta — 9. povest o leposlovju.
Ob pravilni rešitvi bereš v prvi vrsti vodoravno znan slovenski pregoyor.
električnimi napravami, pa tudi s trioglati-mi zastavicami v višini leta.
Vsak tekmovalec je moral najprej preizkusiti hitrost vožnje po strmem doskočišču skakalnice. Prvega dne je znašala največja hitrost 106 km na uro, merili pa so jo s pomočjo svetlobnih naprav. Da bi bili skakalci kar najbolj nemoteni, so nas nastanili v odmaknjeni restavraciji, kjer smo živeli kakor v samostanu. Ob srhu skakalnice je slikovito jezerce, nad njim pa se vzpenja visoka lesena gradnja zaletišča. Pod st»Črtom je lična lesena hišica, kjer smo tekm*' valci na toplem čakali na nastop. Skrbmi smo mazali smuči, sicer pa smo bili molčeči; očitno je bilo, da se je vsakdo skušal koncentrirati na resno nalogo, ki ga čaka. Izrazil sem željo, da mi oskrbijo skodelico mleka z medom, kar vpliva pomirjevalno na živce. Prijazna deklica nam je postregle tudi s pomarančami In keksi.
NI ga bilo skakalca, s katerim se ne bi poznal že prej. Na dan pred prvim nastopom smo se okopali, na razpolago je bil maser. Od doma do skakalnice so nam smuči peljali, na start pa so jih prostovoljno nosili navdušeni fantiči. Pri prvem skoku sem bil previden. potegnil sem samo na 93 m. Občutek v zraku je bil nenavaden: zračni odpor sem občutil šele nekje pri 60 m leta. Ker v Oberstdorfu ni vzpenjače, kakršna je v Planici smo morali na start hoditi po poti r serpentinah. Seveda je bilo razmeroma naporno vzpeti se po štiri do petkrat na dan 161 m visoko, kar pomeni približno vzpon na Kum. Zato smo bili po skakanju vselej utrujeni.
Ob tej priliki sem tudi preizkusil usnjeno skakalno uniformo, ki ml jo je oskrbela tovarna flzkulturnega orodja »Elan« v Zgo-šl. Pri drugem skoku sera dobro ujel odriv, neslo me je nekam daleč nad rdečo črto. zaznamovano v snegu, škoda, da sem proti koncu leta preveč »zapikiral«; pri tem sem Se preveč vzravnal ln zato me je pri doskoka tako močno potisnilo nazaj, da sem prijel za sneg. Ko so po zvočniku objavili, da sem dosegel dolžino 126 m, mi je bilo močno žal. da je bil skok neveljaven. Tega dne sem tudi postavil svoj najdaljši skok brez dotika 117 m.
Organizacija prireditve je bila v vsakem oziru prav dobra, tudi ljudje prijazni, zlasti tekmovalci. Ob večerih smo gledali aga-kalne filme z lanske prireditve. Moram reci. da so dobro posneti. Kd smo se po končanih tekmah peljali z avtobusom v mesto, smo že
poslušali po radiu reportažo našega skakanja ki jo je dajala monakovska radijska postaja. Tudi to moram povedati, da so bili filmski operaterji zelo hitri in so nam že za časa našfcga bivanja v Oberstdorfu pokazali na platnu naše skoke.«
Vprašali smo Rudija Finžgarja tudi, kako je z njegovo poškodbo, čitali smo namreč, da se je pri padcu na veliki skakalnici poškodoval. Zvedeli smo pa, da ne gre za kaj hujšega, le v ramenu si je roko pretegnil in zaradi tega ni mogel nastopiti na letošnjem mednarodnem Planiškem tednu tako kakor prpjšnja leta. Upamo, da bo v teku leta inž. Bloudek tudi našo veliko planiško skakalnico preuredil in tako bomo že v prihodnjem planiškem tednu lahko gledali tudi pri nas polete na smučeh, saj se je prav od nas razširila ta panoga smučanja v svet.	D
Uspešno je znalo znižali proizvodne stroške
trgovsko podjetje „Prehrana'
Okrajno trgovsko podjetje »Prehrana« v Kranju je najboljše te vrste v Sloveniji. Uspehi, katere omenjeno podjetje dosega, so plod neumornega dela vsega delovnega kolektiva, ki skrbno izpolnjuje pod okriljem svoje sindikalne podružnice in partijske celice vse sklepe upravnega odbora in delavskega sveta.
se je tako razmerje zagotovljene in proste prodaje znatno dvignilo v korist proste prodaje.
Delavski svet in upravni odbor podjetja sta se zelo pogosto sestajala in re. sevala vse pereče probleme. Podjetje je Kolektiv si je že na lanskoletni sin- imelo uspeh, kar je razvidno iz tega, da je dikalni skupščini zadal potrebne sklepe bil letni plan na drobno v podjetju iz-
v tekmovanju za znižanje stroškov, izpolnitev finančnega in blagovnega plana in podobno.
Zakon o upravljanju z gospodarskimi podjetji je kolektiv sprejel z velikim navdušenjem. Izvolili so 21 članov i delav. skega sveta s predsednikom tov. Polšakom Marjanom na čelu. Delavski svet si je zadal dobre sklepe za nadaljnje delo. Uspehi so vidno rastli, saj je bil plan tretjega četrtletja lanskega leta dosežen 119-odstotno. Podjetje »Prehrana« je v
polnjen že 18. novembra, to je za 11 dni pred rokom, katerega je postavil delavski svet ob prevzemu podjetja, namreč, da bodo izpolnili plan do 29. novembra. Do konca leta so dosegli plan na drobno s 122 odstotki in plan na debelo s 101,5 odstotka.
Podjetje se je močno borilo za znižanje stroškov, katere so zmanjšali pri planu na debelo od 2,56 na 1,88 odstotka. To so dosegli s poenostavljenim poslo-zmanjšanjem potnih stroškov,
vanjem, zmanjšanjem potnih
septembru kot prvo trgovsko podjetje v pravilnim iztovarjanjem in izkoriščanjem kranjskem okraju uvedlo plačevanje po transportnih sredstev ter pravilno razme-delovnem učinku. Uslužbenci podjetja so stitvijo kadra.
2 nezaupanjem gledali na ta sklep delav- V tekmovanju za počastitev 10. oblet-skega sveta, toda z uspehom in veseljem niče OF je ves kolektiv še bolj pospešil so nato ugotovili, da se jim plače niso svoje delo in bil pri ocenjevanju Glav-zmanjšale, temveč nasprotno, celo dvig- nega odbora OF Slovenije oktobra na nile. Ker je vladalo pomanjkanje blaga drugem, novembra na prvem mestu, v zagotovljene preskrbe se je bilo bati, da decembru pa je prejel pohvalo. Prejeli so 0lana ne bodo dosegali, zato so nabavili tudi prehodno diplomo mestnega odbora večje količine blaga proste prodaje in OF kot priznanje v tekmovanju.
'STRAN ★ 16 marca 1951

V podjetju imajo vpeljano tekmovanje med posameznimi poslovalnicami, ki se mesečno ocenjujejo na konferencah celotnega kolektiva in na katerih se pomenijo o vseh bodočih nalogah in nepravilnostih, ki se dogajajo.	Ž. A.
Ali ne pogrešate »Sindikatov«?
Z letošnjo ukinitvijo »Rada«, ki je bil centralno sindikalno glasilo, se je vloga časopisa »Sindikati« še posebno povečalo, časopis »Sindikati« obravnava sedaj poleg raznih organizacijskih vprašanj sindikalnih organizacij tudi važnejša področja gospodarske Izgradnje, probleme delavskih svetov, zgodovino našega sindikalnega gibanja ter prinaša članke In informacije iz mednarodnega delavskega gibanja ter navodila Centralnega odbora ZSJ. Poleg tega »Sindikati« v posebni rubriki prinašajo v obliki analiz tudi kritične poglede na posamezne neposredne naloge, katere rešujejo sindikalne organizacije. V letošnjih številkah je bila odprta še posebna rubrika »Vprašanja in odgovori«. v kateri so na praktičnih primerih pojasnjena organizacijska vprašanja sindikatov, s področja, delovnega prava, socialnega zavarovanja, itd.
Z-aradl te svoje bogate vsebine so »Sindikati« nepogrešljiv pripomoček sindikalnim funkcionarjem in aktivistom pri njihovem delu. Kljub temu, se marsikatera sindikalna podružnica pa tudi sindikalni funkcionarji še niso naročili na »Sindikate«, da lil lz njih črpali nadvse koristen material, prinašali Izkušnje v svoje delo ln tako krepili svoje sindikalne organizacije.
še je čas, da dobite vse doslej Izšle številke, zato pohitite z naročilom! Letna naročnina znaša 209, poletna 100 in četrtletna 50 dinarjev. »Sindikati« se naročajo na naslov: Administracija »Sindikati«, Beograd, Stalingradska 81.
Sodelujte na moštvenem prvenstvu Slovenije
V počastitev 10 obletnice Osvobodilne fronte razpisuje GOZSS v dogovoru s Šahovsko zvezo Slovenije sindikalno moštveno prvenstvo LRS za prehodni pokal Zveze sindikatov Slovenije.
Da bo tekmovanje uspelo, je potrebno, da sodelujejo vse sindikalne podružnice, torej tudi tiste, ki v dosedanjih tekmovanjih niso sodelovale.
Tekmovanje naj se odigra na sledeči način: Vsaka podružnica lahko nastopi s eno ali več ekipami ln sicer šteje moška ekipa 6 igralcev, ženska pa 4. V okviru enega kraja naj se Igra za prvaka dotlč-nega kraja, nakar naj vsi prvaki med seboj igrajo po Izločilnem sistemu za prvaka okraja. Prvaki okrajev bodo Igrali na Isti način za prvenstvo območij okrožnih šahovskih odborov. Iz tega tekmovanja Imata prvo in drugo moštvo pravico vstopa v finalni
Za uspešno izvedbo navedenih tekmovanj naf se formirajo v okviru kraja in okrajnih sindikalnih svetov posebni veččlanski odbori, ki delujejo obenem kot razsodišča. Slični odbori bodo prt okrožnih šahovskih odborih Ljubljana, Celje. Maribor in Postojna.
Za člmboljšo izvedbo tekmovanja naj se sestavljeni tekmovalni .odbori povežejo z obstoječimi šahovskimi enotami v okolišu zaradi posvetovanja ln prejemanja pomoči pri organiziranju tekmovanj.
Tekmovalni odbori naj se v vseh morebitnih nejasnostih obračajo za pojasnila * odboru za sindikalni šah pri Šahovski zvezi Slovenije. Ljubljana, Miklošičeva e. 1. kamor naj tudi pošiljajo redna 14 dnevna krajša poročila o poteku tekmovanj.
Tekmovanja za prvenstvo okrajev naj se zaključijo do 1. maja. Čas za pričete« ostalih tekmovanj bo določen naknadno.
Igra se po Igralnih pravili_ Šahovske zveze Jugoslavije kar najdejo
odbori v šahovskem ---------- ---- .
rega lahko naročijo pri Šahovski zvezi Slo-
7u eno ekipo smejo nastopati le člani iste sindikalne podružnice. Igra se štiri ure, nato se nedokončane partije ocenijo. Uspehi ekip se ocenjujejo po doseženih točltab.	,
V krajevnem merilu nosijo stroske podružnice same, v ohranjenem merilu prav tako, v okrožnem pa bodo veljala naknadna
Posebna navodila sindikalnim organizacijam ne bodo poslana.
Glede na pomembnost tega tekmovanja In veliko priljubljenost šahovske igre med našim ljudstvom, pričakujemo kar najlepše sodelovanje podružnle.
V končnicah je važna opozicija
v neki partiji pozicije:
je prišlo do naslednje
f'rnl na potezi dobi!
Je to mogoče? Nasprofhllui "taki
rlalno enaka, toda črni
sta mate-skatač je ujet.
avlje ln Bergerjevih tabelah, kapetani ekip in tekmovalni bovškem kodeksu FNRJ. kate-
Vcndar Izkoristi črni svojo terensko prednost (vse figure so na polovici belega) ter dejstvo, da igra v končnicah z reduciranim materialom (če sta na deski samo kralja in kmeti) opozocija (ko sl kralja stojita nasproti ln ju loči samo eno polje, na primer če bi bi! beli Kdl. črni pa Kfl, Kbl ali Kd3) veliko, najvažnejšo vlogo.
Najdite pravilno pot k zmagi za črnega; v prihodnji številki vam bomo sporočili ali je pravilna!
V partiji, objavljeni v prejšnji številki, je črni remiziral takole:
1. Dfl+ Kb4 (na Kh2 — Df2+, na Kg3 — Del-I- z remijem) 2. Dbl+ Th3 (na Kg 3 — Del-r z remijem) 3. Delt- Kh5 4. Dfl. (»tiha« poteza. Take poteze J e najteže najti!) ln sedaj „ . ,
a) 4____ Kh4 5. Delt- z remijem;
h) 4... . T poljubno po tretji vrsti, 5. Dhl+, remi;
e) 4____ Th 2 a. Dgl, remi;
d) 4... . Th4 5. Dbl!! ter na umik trdnjave — drugače mat — zopet 6. Dfl ali gl z remijem
drejo je uredniški odbor - Glavni .urednik Tone Seliškar Uredništvo telefon 45 38 ln oprava telefon 49 7« Masarykova 14 II v Ljubljani - Iznaja »sak petek Mesečna naročnina din 15 četrtletna din 45 —, polletna din 96 —. celoletna din 180	—
Štev ček položnice 604 90321 4	- Tiska ti-
•karoa »Ljudske pravice« » Ljubljani