števiiica 3-4 |"«*TTf L «| »Brez splošnih volitev. brez neovirane svobode tiska in zborovanja. svobodnega boja mnenj zamre življenjc vvsaki javni instituciji, postane na\idezno življenje, v kateri ostane birokracija sama dejavni element. Javno življenje polagoma zaspi, par ducatov partijskih voditeljev z neiz-črpno energijo in brezmejnim ideali-zmom usmerja in vlada... in od časa do časa skličejo na zborovanja elito delav-stva, da bi ploskala govorom voditeljev in se enoglasno strinjala s predloženimi _ resolucijami... - diktatura vsekakor, toda ne diktatura proletariata, temveč diktatura peščice politikov, tj. diktatura v čisto meščanskem smislu.« Roža Luksemburg 2. STRAN HALO NOVO MESTO dragi tovariši (Halo, Novo mesto; KONGRESNI MLADI VAL Nekako v času kongresa in kongresnikom na-menjen, je izhajal Kongresni Mladi val, sicer gla-silo Občinske konference ZSMS Novo mesto. Lepo ime, ni kaj. Val je, kot znano, pojav na gla-dini tekočine, ki s svojim gibanjem vzbuja iluzijo progresivnega gibanja. Pa so nas v šoli lepo pouči-li, da v resnici val zgolj kroži, vedno na istem mestu. Ima pa to lepo lastnost, da ob obali nez-nansko hrumi in se togoti, če se mu obala ne uma-kne. Ta pa je trmasta in vztraja v svoji negibnosti, val pa se razblini v nič. Lepo se pa vseeno vidi! Kam je meri! Mladi val ne vem, zdi se pa da ne uhaja tem naturnim zakonom fizike. Tudi če se zgodi, da val tekom časa odkrhne nekaj zemlje, se to zgodi le zaradi njegove neumorne ponavljivo-sti. In tu najbrže stoji tisti razlog neuklonljive permuatibilnosti mladinskih kongresov. Težko pa bo valovati sedaj, ko se slišijo zahteve po odmira-nju kongresa. Še dobro, da so to zahteve po OD-MIRANJU! Tovariš Franc Zemljarič je v svojem referatu povedal tudi sledeče: »Zato je nujno potrebno, da ga (mladinca — op. pisca) družbeno politično izo-bražujemo in usposabljamo že v času usmerje-nega izobraževanja, ker je po prihodu v TOZD postavljen pred konkretno situacijo.« (podrčrtal pisec) Kakšna neverjetna sreča za vse, ki še niso prišli v TOZD: živijo lahko v abstraktni situaciji. Da ni to eden razlogov za abstraktnost ZSMS? Metka Vovk pa je spregovorila o širokem po-dročju posebnih interesov. Povedala je, da bo ZSMS postala resnična množična organizacija le, če bo bolj akcijska, odprta, organizacijsko mo-bilna. Potem na sestankih ne bo veČ treba prešte-vati izkaznice in preverjati udeležbe. Zdi se, dal>i ŽSMS-ju bilo to veliko prijetneje, saj se tako ne bi grizla zaradi svoje manjšinskosti. Enotizirajoča fronta, to bo tisto pravo! Tovarišica Metka je še dodala: »Gre za to, da se organizirajo (mladi — op. pisca), ne samo, da jih organiziramo.« Kar sami naj prepoznajo ZSMS kot tisto organizacijo, v katero se bodo najlažje in najpravilneje organizirali. Vse delegate na kongresu vprašamo: ste pojedli 11. kongres, proletarsko kladivo in kmečki srp, Ime — očeta? Vse delegate na kongresu vprašamo: ste res tako podkovani v strukturalni analizi, da veste, da prisotnost (pnTitivno) nima jjikakršne prednosti pred odsotnostjo (negativno) in vas zato ni bilo zadnji dan na spregHSa? Dovolite mi, da v imenu vseh komsomolcev, fantov in deklet Gruzinske sovjetske socialistične republike prenesem plamteči pozdrav vsem čla-nom Zveze socialistične mladine Slovenije in da zaželim kongresu plodno in uspešno delo. Za nas, predstavnike leninskega Komsomola je velika čast pozdraviti mladino Slovenije na njenem najvišjem forumu—kongre-su, ki je še enkrat pokazal to važno vlogo, ki jo igra Zveza socialistične mladine Slovenije v novih podvigih slovenskega in vseh narodov Jugoslavije. Vaša mladina usmerja svoje napore h krepitvi ekonomske moči države, večanju njene medna-rodne avtoritete in nastopa za mir, napredek in svetlo prihodnost človeštva. Veseli nas ugotovitev, da nas povezu jejo skupni cilji in naloge. Komsomolci, mladina Gruzije, se borijo za na-daljnjo fcrepitev socializma, izkoriščujoč predno-sti socialističnega družbenega reda ter vnašajo svoj prispevek h graditvi komunistične družbe v naši državi. Nemalo pozornosti naša mladina posveča vpra-šanjem miru in zmanjševanja napetosti. V seda-njem zelo zapletenem mednarodnem položaju ima zelo velik pomen stmjenost vseh borcev za mir in varnost, pri čemer napredna mladina na-šega planeta ne.igra majhne vloge. Prijateljstvo sovjetskih in jugoslovanskih na-rddov ima globoke korenine v stoletjih, toda po-sebno borbeno prekalitev je dobila v skupni borbi proti fašizmu med drugo svetovno vojno. Naši mladini so ravno tako draga itnena Lacka, Šercerja in Ocepkove in vseh 220 tisoč Sloven-cev, ki so dali svoja življenja za osvoboditev do-movine, kakor imena Matrosova, Kosmodemjan-ske in Gamcemlidza. Bližina, skupnost naših stališč v najvažnejših problemih, je določila možnost in perspektive te-snega, plodnega sodelovanja naših organizacij. Upamo, da se bodo oblike in metode tega sode-lovanja stalno izboljševale in poglabljale. Kon-kretni koraki storjeni v tej smeri zaslužijo pozor-nost. K njim je potrebno dati program sodelovanja naših organizacij za čas od 1982 do 1983 Ieta, ki je bil podpisan v juniju tega Ieta, in obsega šte-vilna področja dejavnosti Zveze socialistične mladine Slovenije in leninskega komsomola Gruzije. Program sodelovanja bo nedvomno prispeval k nadaljnjemu zbližanju naših narodov, krepitvi mednarodnega prijateljstva in vzajemnemu nave-zovanju stikov. V zadnjem obdobju so se začeli uspešno razvi-jati stiki pionirskih organizacij naših republik, kar predstavlja jamstvo za razvoj odnosov naše mla-dine v celoti. Na koncu bi hoteli zaželeti slovenski mladini veliko uspehov pri uresničevanju postavljenih na-log. Naše tesno sodelovanje, za mir na vsem svetu. Naj živi prijateljstvo med mladino ZSSR in SFRJ. " Naj živi mir! misterija neke nuje Stvari vedno »ven planejo«. Kafe je »ven pla-nil« na zboru študentov fcbruarja '82 in sicer z gromkim pritrjevanjem obpotrebi in neodtujljivi pravici do družaBno—preliranjevalnega prostora, kar je izstisnilo prva Dejanja v obliki ustanovitve komisije za—te—zadeve. Žadeve so bile skrbno pregledane, kategorizirane, katalogizirane, hie-rarhizirane in s tem je bila potrebnost komisije potrjena... Najbrž, kajti sledilo je prav tisto, kar sledi prejšnjemu delu stavka; torej... Ker zadobi razsežnost teh tropičij v lačno/žejnem dimenzio-nalu neprispodobljivo usodnost, se je zaupanje upravičeno odpovedalo samonaivi ter končno udejanilo zgodovinsko poslanstvo »sobe »6«, v smislu F.J.-jevega komentarja: »Revolucionar-nost študentov je bila vedno dobrodošla, pa če-prav za Kafe.« »Soba 16« je namreč mesto rojevanja bitja in žitja mladincev—filozofov ali morebiti - če so do-pustne pregrešne misli — koordlnativnega odbo-ra, alias njegovih vsakokratnih podobodajalcev). Ana Li fobija usmerjenega izobraževanja pred tekočim trakom Pred nekaj dnevi ali leti, kakor pač naš bralec želi, se je zgodila kaj čudna stvar. Vse skupaj se je začelo v glavi nekega človeka, ki se je čutil dolž-nčga spremeniti sistem v našem prečudovitem izobraževanju srednjega stanu. Tej genialni glavi je padlo na um, da naše vrle šolce srednjega stanu usmeri v tisto »pravo« stvar, to je, ali še bolje, tako je, nastalo usmer-jeno izobraževanje. No, do tu je vse v redu, saj imamo vsake toliko časa napade izpreminjanja ali še bolje »izboljšanja« sistema. Vendar! stvar še zdaleč ni tako rožnata, kot si nekateri zamiŠljajo. Problem je veliko bolj perec, ali nerožnat ali odtr-gan! Problem je v tem: I.) Zadeva se je zgodila pred dnevi ali pred leti kot sem že pojasnil. Namreč, stojim na Šuštar-skem mostu in pljuvam v prelepo slovensko reko Ljubljanico. Naenkrat se izza vogala prikaže re-žeča se pošast na kolesu, ki ga je polovica rdečega, polovica pa črnega (in to po dotžini, le—tega kole-sa)). Pošast se skoraj zaleti vame, kolesa zaškri-pajo (kolo je bilo Rogovo), pošast pa predme s svojim standardnim: »živio!« Dodati moram, da sem se od strahu skoraj zvmil v prelepo in prečisto slovensko reko, ponos vseh pravih in zavednih Slovencvev, opevano celo v Prešernovih pesmih, Ljubljanico. Lasje so se mi ježili, ko sem opazoval pošastine ogromne zobe, ki čakajo ves mlajši slo-venski rod, ki so se lesketali v mesečini, saj Juči tako ali tako ne gorijo. Pošast, od sedaj jo imenu-jem z velikim B., mi je padla v naročje in skoraj samo skozi nosnice, komaj slišno je dahnila, da ji ne bo treba na prakso, saj gre prihodn ji dan na Po-ljanski nasip (PHP). češ da ima fobijo pred teko-čim trakom. Stvar se sicer lepo zaključi, vendar ko sem se odpravljal proti domu, sem si nevede za-stavil vprašanja: 2.) Vprašanje a): Kaj je mislila Veliki B. S tem, ko mi je v mesečini za Ljubl janico dahnila, da ji ne bo treba na prakso? Vprašanje b): Ali so na prakso poslali Veliko B. ali usmerjeno izobraže-vanje? Vprašanje c): Ali so tudi v bolnico na Poljanski nasip poslali le Veliko B., ali morda tudi usmer-jeno izobraževanje? Vprašanje č.): Ali pa so morda poslahi samo ART ON ART usmerjeno lzoorazevanje, venaar poa KnaKO vc likeB.? fDsebno ob zadnjem vprašanju pa se poraj novo, skoraj žaljivo, vendar žal resničuo vpraša nje, ki si ga vsi že.dolgo zastavljamo: Vprašanj< Ali morda ne bi bilo bolje, če bi na zdravl jenje pc slali tisto »usijano glavo«, ki je vse skupaj zam ^ila? Vendar ne skrbimo. Tam, v tisti bolnišnic se zbirajo boln3u po posebnem vrstncm rcdi Izbirajo se bolniki, ki bi se jih sicer veliko laže hitreje ozdravilo z ambulantno terapijo. Na boljša terapija je pa seveda še vedno Go jzar—Tt rapija. Zatorej pozivamo vsc, da si čimprej nab vijo gojzarice in se podajo v slovensko gorstvo, < ne bi končali tako žalostno, kot usmer jeno izobr ževanje, ki se bo ial poznalo še na naših vnukih pravnukib, saj je menda bolezen hudo dedna! če le malo poznamo dedne lastnosti, ki smo se učili v osmem razrcdu osoovne iok, se lahko gl< boko zamislimo nad svojim potoimtvo«. Nadaljevanje o tem, kako se je Velika B. zdravffaioa Poljanskcm nasipu pa v pnhodttji ftt vilki. Franci Loknež Akcija je — kot vsaka doslej — izvala dianH tralno nasprotne si teoreme, kl pa so dokazovfl stičnost skrajnih meja stvari (in mnenj) preH svojega skupnega izhodišča, češ da gre za revH (pogled od zgoraj), oz. za o(-ne-) sveščanje (fl sivno zaudarjajočib7šubjektov (pogled od spodaH Vmes—valujoča množica je petonadstropnikoH zastirala pogled na (številčno) stanje zadeve, kH je potisnžlo kontrakcijo na nivo svarila, ki najH izleglo saiiiiamo inšpekcijo. Ocena situacije jekH fegibatorjem izzvala radostne vzklžke navdušeoH ob (žal, napačnem) prepricanju, da je Zakon osfl v območju neuresničenega BI LAHKO, zavolH Strahu. Ta usodna zmota (žalostni začetek kono katerem se pretaka kri in zahte-va: več fantazije! Več luči, bratje, vec luči, da se bomo ostreje in brezobzirneje borili proti tehno-kratski in birokratski manipulaciji! Tovrstnim manipulacijam so v samoupravnem duhu pobeg-nile prav vse vrtoglave komisije in ni jih prema-mila zvijačnost uma, ki je donedavnega tako kr-vavo strašila zgodovino razrednih bojev. Ne zi-jajte tako iromantično! Kot vedno je tudi to pot kongresna Minerva razpeftt svoje razorožene pe-ruti šele v poznera večeru, ko se je iz Krkine struge valtla prava laburistična megla. In so se kongre-soidno zenoteni pari oddaljevali v noč: v marksi-stične krožke, pohodne enote, brigade, zadružne organizacije, družbene organizacije in društva. Nikakor se ne da reči, da je resnico lahko najti. Predvsem se ne da lahko spoznati, katero resnico je treba povedati. Da je resnico treba povedati, pa je kajpak precej lahko spoznati. Na kongresu ne smemo samo opozarjati, temveč tudi obsoditi način sprejemanja kakršnihkoli ukrepov, ki v svo ji osnovi potneni jo napad na tisto, kar je najbol j revolucionamo in najbolj produktivno, to je so-cialistično samoupravljanje. Sejx>sebej velja to za izredne^ intervencijske ukrepe. Tako npr. sedaj pred očmi celega sveta tonejo velike, civilizirane države ena za drugo v barbarstvo. Jfri tem vsakdo ve, da se notranjo politični boj z najstrašnejšimi sredstvi lahko vsak trenutek razraste v medna-rodni spopad, ki bo morda def našega sveta pustil kakor kup ruševin. Pravgptovo, to je ena re^nica: naravno je, da obstajajo tudi druge. Tako na pri-mer ni resnica, da imajo stoli površine za sedenje in da dež pada od zgoraj navzdol. Mnogi govorijo resnice take vrste. Podobni so slikarjem, ki s tiho-žitji pokrivajo boke potapljajočih se ladij; Niso pogumni, vendar imajo čisto vest. Ne vznemirjajo močnilv, ne vznemirja jih položaj tlačenih. Sedjjo na stolih in vedo: tb je resnica, ki jo je treba pove-dati. - Povprašali smo delegate: Ali si opažen? — Na nas se spomnijo le pri kakšnem fizičnem delu. — Na primer pri metanju bomb? Naše vprašanje se je izgubilo med šurnenjem dežja v noči, ki je hitelo, zakrivati dialektično zavozlano bojišče. Kot je materialistično nastrojeni čitatelj zlahka opazil, se nenehno vračamo v legendo, na bojišče. Pa se nam neumorno izmika, nam beži v nepovrat. Vračajo p_a se le kongresi, ki na svojevrsten način ponavljajo prisilo anahronistične forme: in res je brezdanje ko!o zgodovine zgazilo to pie- tetno obliko shajanja vseslovenske mladeži. Kon- gres, fosili in muzej imajo torej neko nadvse prc-senetljivo zvezo: vsi pripada jo tisti žlahtnosti, ki jo je vreden le pravi in pristni antikvarjčni ujn. Fol- kiora, turizem, Ijubiteljstvo. Po drugi plati pa so kongresi vedno znova prisiljeni v ponavljanje, saj enotna, množična in najširša fronta mladih, ki živi in umira na skupni/enotni osnovi, le tako lahko pokaže starejšim in bolj izkušenim premetencem vse tisto, kar zmore. Lepo je v naši domovini biti mlad na kongresu, še posebno, Če starostna raziika med~najmlajsim m najstarejsfin delegatom znaša DVAINDVAJSET let. Z drsenjem zgodovine pa, kot je obče znano,določene formacije organiziranja izgubijo svojo udarnost, ostrino, nujnost in potrebnost. Nasprotno, postanejo celo spona in ovira za na-daljne nemoteno razvijanje produkcijskih odno-sov, zato pa se na drugi strani producirajo pogoji za zgodovinske ukinitev in odpravitev tovrstnih regresivnih verig, ki zapelju jejo telo in duha, tako da revolucijo siutijo le še tisti, ki so o njej prisil jeni govoriti že samo zaradi samega Ijubega miru in po-fclica. Zato kongresna ofimpljska torma, kliče k razpustu in tisti z najboljšim posluhom so jo že zasIisaK... In prepiičani smo, čfa 5o taiTifi vse več. Npr.: Država deklarativno odmira, nenehno trobezljamo, da država odmira, odmira in odmi-ra... in menda se je nekomu v daljni deželi, za de-vetimi gorami celb zazdelo, da drzava zares odmi-ra. Vendar — uzrimo naposled rcsnico: dižava odmira že tako dolgo, da je pozabila odmreti. Njeni zobje so čvrsti, njene prsi jedre, njen korak pa ponosen in stabilen, no, stabilizirajoč. Zato se sedaj edini pravi, proletarski in resnični ideal mladcevglasi: ODMIRANJE KONGRESA. Me-rilo za reakcionarnost oz. revolucionarnost je sedaj odvisno od mladčeve vere, oz. nevere, v ODMIRANJE KONGRESA. Prave svetle tradi-cije mlade fronte se bodo poslej filtrirale skoz odtniranje kongresa. Preti jim pa velika nevarnot, da ostanejo razklani med stvarnostjo in ideali, v skrajni konsekvenci jim pa tudi grozi razkol v samem najfinejšem jedru ZSMS, ki se je do sedaj redno videvalb vsake štiri leta in je bilb sfovo temti primerno ganljivo in bolestno. Bolestno pa je kajpak tudi produdranje na vseh teh Ijubfcih se-stankih. Bolečina pa je še grozovitejša, ko mimoi-doči zapazi, da instanca kongres pravzaprav ni mesto produkcije, pač pa zgolj in le tisto fiktivno mesto, katerega edini prvi poklic je reprezentirati. Vendar tega mesta reprezentacije nič na tem ra-zvrvanem svetu ne ovira, da ne bi dajalo presež-nega vtisa samooprtosti. Kje se torej producira? Delegati, je enako reprezentanti, so drug dru-gemu skesano zatrjevali, da se prav v osnovnih or-ganizacijah nič ne dela. In tako si naša ijuba mla-dina, na kateri tako vneto čepi mrzli svet bodoč-nosti (ne pa nemara prihodnosti), sama na naj-lepši način producira zgodovinske pogoje lastne smrti, ne pa samo odmiranja, ki bi v tej nevarno težki situaciji lahko vršilo vlogo še celo zelo kvali-tetnega, dialektičnega in dobesednega alibija. Si-tuacija pa je težka, saj se njena specifična teža od-plačuje zgolj v konvertibilnih enotah. Le-te pa niso nič manj enotne, kot je enotna sama fronta najširših mladih plasti. Tn povem vam, tovariši in tovarišice, v prvem strateškem pjanu moramo za-črtati predvsem premesritev te teže na tisto od-lično ravnino, kjer enotnost tako fronte, kot va-lute ne bo več stvar ljubitejskih nagibov, ne več nakijučnega občevanja, pač pa se bo gibala po šolniško strogem nareku družbene menjave, ki pozna nekaj črk materialistične abecede. Saj ne, da bi hoteli čez noc otrebiti neko znamenito usta-novo vsega plevela in prostituiranih biciklistov, vendar pa se morarao na vse kriplje naprezati, da bomo mi, mladi in po srcu mlajši, vredni duho-slovnih prizadevanj svoje dobe in prostora. Pa ni s tem mišljena tale sobica, kjer se sklanjam nad pi-sarijo, ne, pač pa širjava naše balkanske deželice, ki je v svoji herpjski epohiponudila svetu peščico vrlih mož, da se jim je vesoljna mnozica čudi!a. In roko na srcc (brez skrbi, na levi je): kilavo instant blebetanje delegatskega jezikanja nam, bratje po stroki — vsi mi smo vendar »mladi Jjudje« — , ni in ni v čast, kaj šele, da bi jo staviii v zgled m poduk.Nenehno mešetarjenje in barantanije z vsakršnimi sklepi, ki jih neizčrpna pamet sloven-skega produktivizma plodi v ogromnih količinah, kronična okužba s trdoživirni kiicami mitografije, visoka stopnja ponarejevalske umetelnosti v ko-vanju udarno-reklamnih sloganov in besnilo te-kočega traku, ki bruha \z svoje pogoltne notranjo-sti naviako vegetalnih referaiov: to je divja in obilna žetev kombajnov funkcionarstva. Ini ilu-zionistično žongliran je z definicijami, ki so v vsej . svoji levičarski obsedenosti tukaj vselej že zato, da se lahko skliče nanje cel kup delegatov, gotovo ni samo en domišlijski obrat mladinskega dejstvo-vanja. Če prilepimo etiketo neki nadvse zapent-ljani inj>Fepognjeni zadevi, s tem nismo šeničpo-vedali, pač pa naredili dvojno škoao: etiketiin sebi. Etiketi zato, kersmo izdaJi njen skriti smoter in jo s tem odvezali njene pnročnosti, scbi pa, ker smo si s tem manevrom enkrat ~pa zato, za vselej — zaprli stezico do predpostavk tiste dotične za-devščine. Opozarjati te, dični moj bralec, kajpak ni treba,j>rekanjeno si že zaduhal sam smrad tega mrtvega trupla, ki se samo v svoji nekrofilski gna-nosti naziva za »deio po komisijah«. Oživljati tisto, kar korenine svojega življenja sproti žaga z neusmiljenim doktrinarstvom, vnaprejšnjištvom, sivino enoličnega branja, z gluhim pragmati-zmom. to je kajpada jalov posel, da bi bollj ne mogel biti. Če_pa se že nakijuči, da košček vsak-danjost vdre v hermetično tesnitev stenliziranega nastopaštva, se brž izravna in zglasi, da bi neuk ) človek moge| pomisliti. kako temu vragu res ni moč do živega priti. Kateremu vragu? Vragu de-klarativizma in blišča skrepeneiih uiopizimov, ki—kot vsi njegove baže—plavajo v plimi izjav tipa »morali bomo, zavzernali se bomo, podpira-mo«. Tedaj bi nam bilo nemara oproščemo, ako bi videlž svetlo iskrico upanja v temnih globiinah, kamor mora ponikniti hsjaško napadalna gverila in od tam pošiljati mine v zadnjico organizacijam — četudi lastni. Če krtova falanga iahko tukaj kafkoli ukrene, dobro bo«de!o usahnjenim stu-dencem inteiektualističnega podzemlja, kakor tudi nadvse cenjenemu vzgajališčnemu lesku 4ZSMS. , %,. . i } kola budno pazi, da se v nostalgičnem pridiganju o vsakršnih križih in težavah ohranja zdrava mera razsodnosti in pravšnje doze kreganja glede na okoliščine. Ce so to odlične sestavine saturnalij-skega kongresiranja in pri tem še dovolj opazne, toliko slabše za opazovalca. Da pa so budna oče-sa neprespanih delegatov lahko kotišče materiaii-stičnih doneskov tegobi svoje lastne organizaci-je, nam veselo prica nemajhna praznina, kTjtfna vsa usta zazijala drugi dan novomeške veselice: glasovala je nekako ena kvartina udeieženih raz-posajencev. Kaj to pomeni, pa bralec ugani sam! Pa saj ni, da bi si belili glave, s temi mukotrp-nimi vprašanji, ki nas tako nesramno zvabljajo v okrilje nekakšne serioznosti. Ostanimo raje v tis-sti liričnosti bombnikov, ki si ji že od vsega začetka prizadevno pogledati v obličje, pa nas s svojim bleskom slepi in v isti sapi iluminira.Žakaj Kon-gres? En sam udarec tvojega prsta po bobnu sprosti zvok in prične novo harmonijo. En sam tvoj korak je vstajenje novih ljudi in njih pohod. Tvoja lava se premakne: Darja Colarič! Tvoja glava se obrne: Bogič Bogičevič. In ni da človek, posebej če je mlad, ne bi verjel. V miadem jutru se je skupina najmlajših pohod-nikov odpravila na pot, da bi prišla na svoj svetli cilj. In ni jih ustavil sovrag in niso jih premamile pesmi siren, brenkajočih na temne harfe obsku-rantističnih ideologij. Za trenutek odložimo težke misli in si zamislimo naše pohodnike takole ob večeru: taborni ogenj plapola, čudne sence se pla-zijo po tleh, dečki in deklice pojo kristalne pesmi in v njihova srca prihaja neizrekljivo. Tedaj pa staccato: KONGRES!!! Iztemeseprebijajonear-tikulirani glasovi, ki iz črnega, anarhizirajocega sovraga preraščajo (naj mar rečemo, da gre za Aufhebung?) v ceremoniaino, da ne rečem uradno uglasbljenje kongresa. Ni zastonj olimpi-jada najširša fronta vseFT vrlih mladcev in niTa-denk. O ne,*ne! Ni ga, ki ne bi mogel sodelovati z nami, ni ga. In mi to vemo, mi smo širokih src! V našem enotujočem klicu se prepozna vsak. V iluminatoričnem ognju kongresa se je v svo-jevrstni shizi pogleda res vsakdo prepoznal, pri-poznal. Se je prepoznal ali pripoznal? Naš cenjeni čitatelj, v katerega stavtmo vse svoje, nemajhne upe, je gotovo že v drugem odstavku vpričnega spisa zaslutil. da bo treba zagrabiti olimpijskega bika za roge: znano pa je, da jih omenjena žival poseduje vsaj pai1. Treba bo torej, čeprav kislih ust, zgrabiti kar oboje: prepoznanje in pripozna-vanje. Kdo se je torej prepoznal? Je kdo koga pri-poznal? In že se shizofreni pogled mladca/mladenke in- STRAN5 vestirajoče ozre okoli sebe: kje sd bombaši, kje je Podbevšek? V svojem blodnem toku investiranja, v somnambulni noči po duhamornem naprezanju komisionarjev, zre predse in tiho šepeče: ta ni pravi, ta ni pravi, ta ni pravi.... Bogme, ni bilo Iahko, zakaj: kot poješ ti v središču zemlje, tako poje nekdo ha ro5u severa, vžhoda, zaHoda in juga! Mamljivi so njih glasovi in mladčeva investi-cija v svoji slabi neskončnosti vse bolj izgublja svoj stabilizirajoči klic. V kom naj se prepoznaTIn glej ga spaka, skoraj se je že zdanilo, ko je A. Podbevšek pepeljal svoje bombaše v zadnji napad, v boj za vsakega mladca, za vsako mladen-ko, do zadnje kaplje krvi. Shizofreni investira-joči pogled se je spldšcil, ilumnatoričnost koh-gresa je zagorela v bengaličnem ognju, mlad-cu/mladenki je odleglo: tam so naši, prepoznal(a) setn jih! Premaknem glavo: RK ZSMS! Moja glava se obrne:ZSMJ. Prepoznal(a) sem se! Najdraijemu čitateiju zdaj ni potrebno več tra-piti glave s sfingično ujganko o udeležbi razposajen-cev na drugem anevu vesehce, zakaj v razposajeni liričnosti bombnikov smo nanjo nevede odgovori-li. In ko je padla noč,. je bila olimpijada, ohsojena na odmirajočo feniksovsko prikazen že pozablje-na. Le Gorjanci so tiho šumeii: je kdo koga pripoz-nal? VPRASALI SMO BOMBAŠE kar je prav, ne izkoriščajte dobre volje Ijudi... (smeh) Dobro, ampak kaj boš rekla? O tem naj reče svoje kongres. Dali smo mož-nost, da se na komisijah o tem spregovori in opre-deli... + + + + + + Bogič Bogičevič, predsednik ZSMJ; nas zanima tista vaša izjava, kjjer pravite, da bi bilo potrebno izkoristiti Ijudsko posojilo za odpiranje novih de-lovnih mest, kamor bi potem lahko prišli mladi de-lavd. Veiidar, aii nl to femeljna subverzija mehani-zmov poUtične ekooomije, saj bi se umestao lahko zahtevalo predvsem ustenziviranje proizvodnje, ne pa razširitev delovnih mest, ki jih pravzaprav produdra produkcijski proces?Ali ne bi bilo naj-prej potrebno ssstematizirati, reorganizirati pro-dukcijski proces, ne pa v tem kontekstu zamenje-vati vzrokqv s posledtcami, kjer je odločilno nes-kladje znotraj produkdjskega procesa tisto, ki vpliva na delovna mesta? Da, tudi jaz mislim, da ni potrebno mešati vzro-kov in posledic. Če pa gre beseda o zaposlovanju, si moramo prizadevati predvsem za produktivno, ne pa za fiktivno zaposlovanje. Ne bi smeli zapo-sliti neke generacije fiktivno, ko pa je še vedno prostor za produktivno zaposlovanje in reorgani-zacijo v združenem delu, ko pa je še vedno mož-nost za racionalno izkoriščanje kapacitet, za boljše poslovanje ali za uvajanje večizmenskega dela v organizacijah združenega dela, glede na dejstvo, da predvsem veliko števiio tistih OZD, ki delajo z domačimi surovinami, funkcionira samo v eni izrneni. To pa pomeni, da stroji šestnajst ur na dan ne obratujejo. Tukaj je veliko prostora za za-poslovanje. Kaj pa je potemtakem bistveni namen tega Ijud-skega posojila? Ali gre za naknadno krpanje raz-pok v mehanizmih produkcijskih postopkov ali gre za kaj drugega...? Naše osnovno mišljenje je, da bi bilo posojilo, splošno ljudsko posojilo namenjeno reševanju sedanjih problemov. Mladinska organizacija si prizadeva za reševanje vprašanja delovnih mest, problema zaposlovanja, za odpiranje novih to-varn, ki bi poslovale predvsem na domačih surovi-nah in katefili proižvodTbrblinramenjeni izvozu. Gotovo pa bi bilo posojilo koristno tudi za reševa-nje drugih problemov, kar pa je na dnevnem redu SZDL Jugoslavije. Razprave bodo v vseh repu-blikah, v vseh družbeno—političnih organizacijah in tudi na kongresu sindikatov. nihče ne bo dal končne odločitve ojposojilu, če se predlog posojila ne spre jme v vseh okoljih, v vseh družbenih sredi-nah. Pa vendar podpiranje posojila s strani ndadin-ske organizadje ni bilo izvedeao na podlagi raz-prave, pač pa se je nenadoma pojavila vest, da se ZSMJ zavzema zanj? Mladinska organizacija ni sprejela tega posojila niti se ne zavzema zanj zgolj forumsko, z nekega določenega organa. To so samo razmišljanja nekih mladih ljudi, ki mislijo, da bi lahko na ta način rešili nekatere probleme, ki nas pestijo. So to tudi vaša razmištjanja? Da, tudi moja razmišljanja, saj v času, ko imamo 800.000 nezaposlenih mladih ljudi, lahko rešimo to težavo po poti odpiranja novih kapaci-tet. Vendar te odlocitve ne more nihče sprejeti pred koncem izpeljane razprave. Sicer pa moramo to vse šele dobro preučiti... + + + + + + Gost mladinskega spektakularnega ceremo-niala je bil tudi eminentni meščan Novega mesta, slikar Božidar Jakac, ki je zasolil v svojih odgovo-rih nekaj tako lovskih, da bi utegnile držati brez posebnega ovinka čez specifično kulturniško op-tiko, skozi katero nastopa Jakac. Kaj pravzačrav misKte o teh kongresih, ki se po-javljajo vsake štiri leta, kaj mislite o tem periodič-nem shajanju mladincev? Veste, kongres sam na sebi je lepa stvar, ampak kaj se naredi, rezultat tega kongresa, je važno, ne kaj se govori. V tem tudi danes doživljamo hude zadeve. Sicer pa, veste, jaz nisetn imel nikoli nič zraven nikoli nisem imel posia do teh zadev. Jaz sem malar, jaz sem samo v malariji ali v moji umetnosti živel, zame je bilo samo to vprašanje. MKia oprava Novega mesta nas prepriču je, da »sako bleščanje — četudi stabilizirajoče — ¦obreščanje neke svečanosti, neke nadvse ču- iorne obrednosti, ki sc kaj malo meni za »de- u zfiačaj« obreda (kot da obstaja obred, ki adelovnega zastavka). V tej lesketavi krasoti ojev, razglasnih znakov, Ijubko modrih mož lave, v tej presenet! jivo skrčeni pozornosti de- atov, ki si pasejo oči in ušesa na plenarnih ih, komisijah, referatih, v vsej tej kramarski zetosti smo poiskaii nekaj »mladih ijudi«. In { pač mislimo, da je vendarle nekaj na konceptu I lavljanja, smo banalno ponavljali ene in iste, ' Lio druge besede, ki so iskale naslovnika. Da ¦tudi mi mladinci, smo torej že izpričali, saj se leie ne bi mogli solidarizirati z upehanim klju- km kongresov ZSMS, ker pravzaprav tudi mi Irajamo v nenehni repeticiji. A drobne radosti, [naenotni fronti zija razpoka, si nismo pustili fctiin niso si jo pustili vzeti delegati. Na sklepno faarno zasedanje jih je prišla ie peščica, saj od ¦do večnosti veljajo predvsem druge stvari, ki lagnale velike količine delegatov že v jutranjih Ihna avtobuse, vlake... Tisti, ki niso pobegnili |j, preden jih je zapeljala magija mikrofona, iden so se uspeli zaplesti v vrtince črke, tisti ¦dvsi so vedeli, da smo časopis) so se pred ane- ¦jo molka reševali takole: W čem sc ti kaže preknaaost, tista odločilna ra- kalnost tega koagresa? ;Daii«CoUrič, predsedMca ZSMS do tega kon- ¦slirri, da smo o tem pravzaprav že veliko go-¦B.Čese bo na kongresu, se pravi, na komisijah Bstavila problematika družbeno—ekonom-napolcžaja mladega človeka, štipendijske po-fee,stanovanjskega vprašanja, vseh tistih stvari, Imladega človeka danes tangirajo in hkrati na Itnačin onemogočajo, če se bo vse to izpostavi-Ipotem bodo tudi rezultati te mladinske organi-pjedrugačni. Mislim, da se je to že odražalo v rferatih... Alije to sploh stvar kongresa kot privilegira-ka mesta reprezentarije, ki je pravzaprav pre-fcknjeno giede na mesto produkdje, ki je frukaj ¦ proizvodni proces, obdobje med kongreso-k če se že hoče. Kongres sam kot tak je zgolj ¦ka raziičoih doneskov, rezultatov...? Wo,saj piav zaradi tega stno nekje dali predlog kaj.da ne bi bilo več kongresov na določena ob-na,na štiri leta, pač pa bi to nalogo opravljale ¦fcrence ali pa delovne seje. pe pravi, da bo z razvojem funkrija kongresa Idla, torej se nakazuje tukaj odmiranje kongre-L tako kot odmiranje države...? INo. no. rto: zdai oa že malo oretiravate, ne. vse Kečevati krhke upe, pri tem pa prelomiti bdicijo mitologističnega humorja, ki pravi, da so kravi upi paclažni' upi, to pa bi obenem znal biti jutrudljiv proces. No, kakorkoli že, cepič teo- jse slabo prijemlje trdovratne topoglavosti, ih populizmov, narctsističnega izoiacionizma ir je še podobne krparije, ki na njej samoza- vano počiva in se, ne naza3nje, prijateljčki, jej utemeljuje obratovanje prve in vodilnefi- forumskega taktiziranja — gmota nanizanih ratov. Ni zastonj opozarjalo Tepo število raz- Ijevalskih pokojnikov, da so madeži na fasadi merom tudi napake notranj zidave. Očito pa i napotki tolčejo kot bob ob steno. Nekakšna lost lnstitucij se krčevito brani sesti na zatožno ». Prosim, prosim, saj sedam, sama se obtožu- , mi nazaj besno ugovarja užaljeno veličan- , nenehno si param oblačila in se s pepeiom pam. Kaj naj izdavimi na to? Naš damin bit je lahko tudi taie varianta: med odlociTne »gpomagaj, nujne obredne svečanosti, ki v in skoz nje živi in cvete samonanašajoča se nova, spada predvsem ritual kritike. apa bi nemara reka ne prestopil^ bregov in lozila temeljev, mora pljuskati narahlo in ne- pljivo, zgolj v tisti meri, ki jo prenese in določi fcnzivni refleks dotičnega (ali je res treba: ideo- kega) poslopja. Ceremonijalni mojster proto- 6. STRAN Ampak malarji pa niste imeli nikoli nobenih kongresov, kako pa to? Ja, smo imeli: še pred vojno. Vmes smo pa fino delali, ker je bilo v tistih časih to zelo potrebno. Tudi po vojni, ko sem bil predsednik jugoslovan-skega združenja umetnikov, smo imeli včasih zclo važne razgovore, ampak aktivne. Saj niso dolgo trajali, važno je bilo samo speljati stvari. Včasih nam je uspelo, včasih pa ne. Z denaijem je bilo takrat še težje, kot v teh sivih časih danes? Ja, z denarjem smo imeli mi vedno težave, vedno je bilo hudo. Problem je bil vedno dobiti denar za nekaj, kar ni konkretno. Itnajo pa glavno besedo vedno financarji, ali, kako se že reče, go-spodarstveniki, od njihove gnade je odvisno, ko-liko dajo. V mladosti sem imel težave, zdaj ko sem star, je pa spet tako. Zmeraj in znova samo daj, daj, daj, dobiš pa (figo). Stara pesem. Saj ne da bi človek ne dal, ampak... Na kongres vas pa le povabijo? Ja, no, saj sem star meščan, hudiča, pa še častno občanstvo sem dobil, pa vsega hudiča, pa zdajle bojo spei novo galerijo postavili, mojo namreč, pa je spet »daj—dam«, ha,lra,ha... + + + + + + V komisiji za politični sistem sodalističnega samoupravljanja smo slišali, da je podružMjanje pri nas pogosto deklarirano, ne pa dejansko. Ampak problem je mogoče še bolj zavozlati in reči, da je že sama ta izjava o podružbljanju kot dekla-radji u aek spedfičen način deklarativna, da da-nes ni aič rMtikalaosti v njej? Ireaa Krivec — Izoia:... čakaj malo... tlele od-govarjat... to moraš še malo premislit... no... A nič ne premišljas o referarih, ki jfh slišiš, o tem, kar se govori? Ne, ne vem, saj zadnje čase se pri nas vse preveč govori... ne vem... ta slika, ki sem jo jaz dobila o kongresu, ni taka, kot sem si jaz predstavljala... vse preveč je govorjenja s papirja, tisto si lahko prepišem iz Kardelja, Manca ali kajvemkoga... ni tistega, kar mladi znamo, govpriti sproščeno in tako... Morali bi spremenit, mislim, da tak.kon-gres ni potreben... Borut Guzej — Lenart: Mislim, da o deklarira-nosti v mladinski organizaciji govorimo že od vsega začetka, odkar so prispela gradiva v OO ZSMS. Tam je marsikaj deklariranega, marsikaj že skoraj v naprej postavljenega in tu se v današn ji situaciji mlad človek težko znajde. Samo gradivo mu včasih ne da možnosti kreativne vloge in ra-zmišljanja... Zakaj pa —po tvoje— ne daje dovolj možnosti? Danes je to, kar se gremo v mladinski organiza-ciji, preveč forumsko, preveč delattyo na način fo-rumskega operiranja in skušamo vse spraviti v komisije, delegacije, skupine. Menim, da je treba dati mladim več prostih rok, da uveljavijo svoj polet, svoje mladinsko delo. Zdi se mi, da je to, kar smo se danes v razpravi na plenarni seji začeli spraševati, ali je kongres dejansko potreben, zelo velik korak naprej. Mogoče bi lahko svoje delo ocenjevali skoz manj forumski način... + + + + + + V čem se ti kaže možnost, biti revoludonaren danes in v čem ieži sperifični novum dokumentov —če obstaja—, Id manevrirajo prav z določeno kategorijo »revoludonaraosti«? Vlado Gerič — Izola: Ja, toie vprašanje... od-govor bo, takole, bolj subjektivističen... lahko si revolucionar, kajvem, kot športnik ali kot šolar, delavec, ali pa a la mladinski funkcionar. Ni uni-verzalnega recepta. Novo pa je morda samo to, da so do zdaj potisnjene stvari postavljene bolj v ospredj^jn bolj odločno oblikovane, bolj jasne... Ali so kongresi glede na zgodovinski trenutek še umestljivi v svoji ustaljeni formi, ali so še vedno ustrezna oblika funkdoniranja mladinske organi-zadje in dela v njej? . Mislim, da je neka prelomnost zelo umetno vzpostavljena, mnogo novega od tega kongresa ne moremo pričakovat... ustrezni so edino, če ugotovimo, da se na tem shodu lahko kaj pamet-nega zmenimo, potem so primerni. Srečno nak-Ijučje je, da je ta kongres padel ravno v obdobje težke in zapletene svetovne in domače situacije. Nova Gorica npr. ni bila prav nič potrebna. Kon-gres bi bilo treba sklicati le, ko se pokaže potre-ba... Slišali smo — v komisiji za politični sistem so-dalističnega samoupravljanja—, da je nekaj mla-dih podleglo antisamoupravni ideologiji birokra-tizma, tehnokratizma, liberalizma itd. Ali pa ni nemara že sama ta besna gonja proti vsem deviad-jam pravzaprav gcsta bega pred grozo lastne re-snice, pred grozo dejstva, da ZSMS že sama govori z birokratskega mttštml Ja, ZSMS in ostale institucije so že v sami svoji osnovi birokratske, ker je to pač najstarejši in najbolj učinkovit sistem delovanja in organizira-nja, ki je po svoji notranji logiki birokratski. Potemtakem so po logiki institudje ZSMS sami ZSMS—jevci naši razredni sovražniki, ker pač tretirajo tehnokradjo, birokradjo, poslovodne organe, preddelavce itd. itd za razredne sovražni-ke? Problem je v tem, da je birokracija produkt de-lavskega razreda samega in smo torej priča para-doksu, da se borimo proti samemu sebi... Institu-cije, ki si jih je postavil, so bile tukaj zato, da bi ohranil lastno oblast in če ima zdaj birokracija kot ena od teh institucij svoje disfunkcije, potem je to težava delavskega razreda, ne pa birokracije... + + + + + + Zakaj je kongres potreben? Igor Kramberger—Maribor: Ja, kongres je po-t« eben, ker ga lahko izkoristimo zato, da zap^emo v programske usmeritve določene sklepe in pripo-ročiJa, kar je koristno zaradi tega, da se lahko nanje skličuješ. V toliko imajo ti dokumenti neko težo, da se lahko v političnih diskusijah na nekaj skličeš, da ne stojiš kot individuum pred nekim fo-rumom, pač pa imaš za sabo neki političen doku-ment. Organizacijska oblika takih razprav pa je že drugo področje... V čem je družbena relevanca kongresov na-tanko v njihovi repetidjski formi, kjer se reprodu-drajo skoz mehanizme rituala — v čem je njihova temeljna funkdja, poleg te, seveda, ki si jo že na-vedd? Pozitiven moment takih kongresov sem že omenil, obstaja pa še druga stran, ki jc omenja Roza Luxembrug v nekem članku o ruski revolu-ciji, da mora birokracija vsake toliko (z)brati elitne delavce, da potrdi svojo nujnost. To pa je ta druga možnost, ki je najbrž skrita v nujnosti repe-ticije, kjer je predvideno, v kakšnem ciklusu se stvar pojavlja, na kakšno določeno dobo. Vendar se institudja ZSMS v tem zastavku per-petuira prav kot institudja, dasi nenehno obraču-nava s tistimi konstitiitivnimi deviadjami, ki so — bi rekel — notranje sami produkoji institudonal-nega dfckurza, se pravi, s forumskim delom, biro-kratizmom itd. Ali se ti ne zdi, da tukr.j ZSMS go-vori z mesta svojega lastnega simptoma, z mesta svoje potlačene resnice? Ja, zdaj ne vem,mogoče sem za vas, ki ste bolj »lakanovsko» usmerjeni, tudi jaz »mlajši mark-sist« in lahko pride do nesporazumov med nami. Mislim, da je to nepotrebno... pač pa bi takole rekel: v tej institucionalizaciji je res skrit nek pro-blem, dosti pa bi bilo doseženo, če bi bila omogo-čena neka malce anarhična opozicija v diskusiji in to na ta nacin, da bi bili lahko tudi njeni miselni momenti zaobseženi v sklepih. Treba pa bi bilo omogočiti tej opoziciji izrazito enakopraven polo-žaj, kot naprimer Lenin Aleksandri Kolontajevi. Že to je neko mesto zdravega dialoga, ki potem daje neki smisel zadevi, ne? Če pa tega ni, pa je tudi sama institucija kongresa zrela, da jo odpra-vimo. Kako je mogoče biti danes revoludonaren? Za mene kot teoretskega delavca, recimo tako, da se otreseš sestankov, sprejemanja sklepov, pi-sanja programov, manifestov, samoupravnih spo-razumov in s tem rad^lno.pjejnn^ iji j-ajŠiprev^-deš ali napiŠeš eno knjigo. Ce s to knjigo dosežeš deset ljudi in jih prepričaš, to je z moje pozicije ta hip nekako nujno... Mogoče bi bila zaostrena poanta o kongresu tale, da manj hodimo na kon-grese in več delajmo. X X X X X X V čem je zajeta dnižbena vloga kongresa in kako si kongres danes pravzaprav še išče svoj alibi, Irie išče utemeljitev svoje potrebnosti za mlade? Lidija Kosi — OK ZSMS Ljotomen Kongres mogoče res ni potreben vsake štiri leta,. potreben pa le je, da se mladi najdejo, zbirajo, povejo, kaj jih muči, mogoče kaj spremenijo, zboljšajo. No, res pa je, da se tukaj zbirajo bolj nekako formal-no, na prisiljen način.. ne vem.. Tatjana Pinoza — medobčinski svet Ijubljanske regije: Mislim, da mora eno obdobje človek imet, da potem pregleda določeno delo, a razumeš? Kongres bi moral biti res deloven, ali smo naredili, kar smo si začrtali in tako. Sicer pa, nikoli nisem razmišljala o kongresih kot takih. To vsekakor ne sme biti manifestacija... Janez Arhar — OK ZSMS Logatec: Oh, no... Jaz mislim, da je kongres le kongres, vprašanje je, če je res umestno, da se dogaja vsake štiri leta, vprašanje je, če se vsake štiri leta zgrne toliko problemov, da jih je potrebno obravnavati... kakšnih revolucionarnih zadev kongres ne bo ugotovil, to gotovo ne!... tudi če gremo pogledat usmeritve in statut, saj ni posebnih novosti.., Kako je mogoča enotna fronta mladine, kako se vzpostavlja frontna enotnost, če pa se nenehno prezentira ravno spedfična, nezvedljiva različnost mladinskih interesov, ki sc jih ne daiitopiti v enem samem momentu gradnje na eni fronti? Katera je tista ključna zasnova te frontne stnikture? Janez Arhar: Delo. Avto mora imet motor. V vsaki sredini, na vseh področjih mora biti nekdo, ki bo fural zadevo. Če eden stvari ne bo forsira!, bo propadla. Tatjana Pinoza: Mi dolgo nismo^edeli, kdo je pravzaprav ZSMS, zdaj pa smo prišli do tega,"da je član ZSMS tudi tisti, ki naprimer hodi v letalski kr^eH* p^ ga zato^nj^a^anke OO ZSMS. In v tem vidim jaz to frontnost, v tej aktivn6sti... ne smemo delat nekih selekcij ... enotna je -i-1 lahko rečem tako — metodologija, ali karkfl skoz katero se oblikujejo različni interesi mladl ki pa jih ne smemo zvajati na en imenovalel Lidija Kosi: ja, ne vem, kako je zdaj to.. če m damo fronto mlade organizacije, ja, moramol nekje poiskati, to je nujno... čeprav ne vem, čm mogoče najt to enotnost fronte... j Kako je danes mogoče biti revoludonaren?! Lidija Kosi: Tako, da nekaj narediš, da neli spremeniš — z dejanji. Mi pa smo vsi še prevl samo v besedah, ostajamo samo pri sklepiih...| Tatjana Pinoza: To, revolucionarno, to je Tl buna, a ni tako? (--------) To je danes jebenfl včasih je bilo to lažje, imel si puško, pa konea Tukaj pa se gre za izmenjavo stališč in ti moraš m trmast in vztrajen... To je revolucionamo, M vztrajen brez puske... ~ . ' j Janez Arhan Hja, za nekatere je to, da daa samo govoriš... Zame pa je dejavnost na špcfl nem, na kulturnem polju... Kaj bi rekel, sto ijiM sto čudi, mal je treba biti neumen, pa gre... prew je profesionalnih revolucionarjev.... I Zakaj mlad človek ne zaupa več ustaljenl oblikam delovanja ZSMS, kol srao slišali na eniJ komisij? Zakaj ima odpcr do sestankov, forunJ itd.? 1 Janez Arhan Vodstvo ima vpliv na mlade, če 1 vodstvo pravilno zastavilo, lahko pritegne ljuJ bo ŠIo. Recimo v mojem primeru: jaz organiziral sestanek za prostovoJjno delo v različnih gosfl nah, takole neformalno, pa je kar nekaj mlafl navdušenih zanj. Če bi sezbirali v neki za to dol čeni sobi, bi bilo pa obratno — v to sem prepl čan... 1 Lidija Kosi: Ja, sestanki so še vedno nekafl preveč prisiljeni, niso sproščeni tako, da bi mlal pritegnili, preveč je samo govorjenja in mlad čfl vek izgublja voljo do takega dela...,ne vem, kafl še rekla, no... * x x y x x x 1 Na komisiji za kulturo je Maijan Ogrinc neki liko razburil prisotne s svojim nastopom, kjer o ločno uveljavlja mesto rock godbe v polju preži ljanja prostega časa. Videli smo, da ?te reagir dokaj averzivno? Bora Markovič — JLA: Prizadelo me je stali če, da ZSMS od socialistične revolucije niraa v kaj pričakovat, da je to stvar tistih, ki so jo izboj vali — prosim, tako sem jaz razumel... Drug tnene je prizadelo, da se mladinska organizaci ukvarja s šolanjem političnih kadrov... to vsek kor ni res... Ne strinjam se s tem, da je ZSMS ok< stenela v svojem funkcioniranju, saj ima metcn za delo v samoupravnem sistemu... Saj mladinl lahko delujejo na vsakem področju, kjeT hočejol Irena Rejec — Koper. Zdelo se mi je, da Mal jan, ali kaj je že tale Ogrinc, ni imel ravno vsefl prav. Obsojal je neke napake, mislim pa, da ¦ tudi sam preveč govoril, ni pa nakazal enih rešitel Prav gotovo je napad na mehanizme ZSMS di neke mercupravičen, ne morem pa se strinjatl vsem, ker cfopušča le dve možnosti: »zai« s »proti«. Vedno pa obstaja enicompromis... Eliti kultura in množična kultura... v tem je pretir val... iskat je treba neko srednjo pot, vmea pot... Franc Kržan — svet zveze pioniijev: ZS\ mora imeti več posiuha za ustvarjanje mladih, katerim se do sedaj ni preveč srečevala... Ogrii je skušal ponuditi širino, ni pa dal alternativ Moralbi seveda napeijati na to, da bi tudi v O ZSMS več razmišljali o tej zvrstni obliki glasbefl Čisto vse, kar se dogaja na področju punka, res 1 slabo. Tukaj je prilika za ZSMS, da se izreče o tJ zadevi. Vključiti pa mora vse mladince... i Urška Čop — Maribo: Marjan je hotel bitt zeH udaren in za nekatere je tudi bil. Očitno je dosM gel, kar je hotel. Punk je sicer nakazal dolo>čeil| akutne in aktualne probleme, to je pozitivno.. Na padel je oddajo, ki jo vodi Radio Ljubljaina ¦ tednik Mladina (od 1—5), moti pa mc, da I apriorno proti »klasični kulturi« — zdaj, kaj je m »klasična kultura«? Dopuščati jc treB več glasbenih zvrsti in ne smemo obstat pri efl sami.. Tudi RŠ končno ne pristaja le na eno glal beno zvrst. V vsaki je nekaj dobrega, lahko jpa 1 tudi solata, potrebne so razlike... 1 Kongresi so dklusni in že samo to drobno del stvo nas navdaja z veseljem, da so v sebi sklenjej in da tihotapijo v svojo strukturo zaprto (ino stuozno) ekonomijo, kar bi pač pomeniio, < vedno znova vstajajo od mrtvih in se pokopa^vaj da lahko oživljajo. Circulus vitiosus mašineri kungresoidnega ceremoniala lahko zadolži svo mladce tako silovito, da je vsak preboj preptov dano dejanje in zato neman tadi w nogoče: s te pa najlepše pokaže otopizen radikahiega pod zema znotraj spedfične ekonomije, Id obvladu kongresiranje ZSMS. To pa vc tudi znani Ijubliai ski novinar Tomaž Gorenc: Govori se, nenehno se govori o politiki zaposk vanja, odpiranja novih delovnih mest itd. V r« snici pa bi mladinska organizacija storila mnog več, če bi razrešila vozel okrog brezposelnosti i podpore. Po današnji zakonodaji je namreč ttak< da mlad človek dobi posel oz. podporo za bre:zp< selne šele, ko je bil enkrat devet mesecev v služfa Če pa tega ni zmožen dokazati, pade spet del s< cialnega bremena na njegove starše. Preveč jje n nek način iluzorno zahtevati »dajmo, zaposilira mlade Ijudi«, če pa ne poskrbimo za ta mome| brezposelnosti, za to doseganje pravice za podpJ ro... Drugo, v programskih dokumentih je beseJ o podstrešnih stanovanjih, ki da so primernia J bivanje (adaptirana, seveda). Gradbene zakon? tosti pa so neizprosne in včasih stanejirenovapod strešnega stanovanja več koi bi si mislil, satj je treba renovirati vso mstalacijo, kar pa ni ma jhm reč... Jasno pa je, da je utopizem pričakovati, d; bomo pa zdaj vsi mladi stanovali na podstrešjjih.. Štipendijska politika: štipendije so absoliutm prenizke in tudi valorizacija ne prinese dviga šti pendij za več kot petdeset jurjev, zato o terai m moremo govoriti na tak pavšalen način. Tribunina prez FUJ SUDIJA!!! Tovariši in tovarišice, v našem socialističnem samoupravnem sistemu sodstva, katerega prva, najvišja in edina skrb je varstvo pravic družbe (torej delavcev in delovnih ljiidi), se pač ne more zgoditi da ne bi bili krivi pravično kaznovano in ne-krivi pravično nagrajem. Storjeno je bilo kaznivo dejanje. To sproži za-htevo po tistem formalnem postopku, ki naj raz-deli državljane na krive in nekrive, na tiste vredne lcaznovanja in bne vredne pohvale. Vvna-njosti te dieretične geste pravni diskurz hrope o svoji avtonomnosti, toda v njeni notrini se sliši glas sodnika: senat je dolgo razpravijal o sodbi... storjeno je bilo kaznivo dejanje... vendar... poleg tega... sicer pa... po tnnenju senata... čeprav... senat je še menil.... bla... bla...bla... Sodnikom je v njihovi segregativni poti navzdol uspela gesta diereze: razločitev množice nogo-metnih delavcev na nogometaše in funkcionarje. Prvim gre zahtevek kazni, drugim zahtevek opro-stitve. Toda cinizmu senatorjev to še ni dovolj: funkcionarjem je potrebno podeliti še pohvalo. (Če se že nisouvrstili na stran grešnikov, marveč pravičmn, jim to seveda konšekventno pripada.) Sedaj smo tore j v nulti točki sodnega postopka, ki se nadaljuje, to pot v obratni smeri: SEEIT rUTKJIOniHJI sc blli boij urrsvičeni 3o rlaiil«, kot r-o- ' x pohv3l9 goinetaSl -• JAVTC05T rinTICMIJI so iili 1osl«,1, remesto rUJtls, aohvila deleini le kritike Ljubljana, 26. oktobra 1982 (TRIBUNINA PREZA) V prejšnji, se pravi, v številki 1—2 časopisa Tri-buna je bil objavljen članek z naslovom »Svetle tradicije«, ki ga je spisal premalo znani slovenski žurnalist Boštjan A. Pirc. Vsem zainteresiranim Boštjanom Pircem sporočamo, da nimajo nika-kršne zveze z dotičnim člancičem. Kolikor pa po vsej sili skušajo vanj uvoziti instanco svojega imena, pač priznavajo, da nimajo osnovnih razre-dov materialistične analize za sabo. S tem zgolj priznavajo, da so njihove pozicije druge pozicije in je torej vsako distanciranje/identificiranje zgolj stvar n jihovega lastnega stojišča, Le-to pa nikakor ni stojišče prispevka, zato direktorji in predde-lavci agro-press instituci>.gotovo niso karkoli že zavozlani v prispevek. Tukaj se konča, ker nas to pač ne tangira več. V giban ju navzgor imamo opravka le s tremi in-stancami, namesto s petimi. Izpade ravno trud z izmečkom: z nogometaši. Funkcionarjem pripada pohvala, da so kljub kritizerstvu, delom pod priti-skom itd., vendarle pridno delali in to ob najmanj-šem razsipanju družbenega premoženja. Blodni krog je sklenjen, vsak je dobil svoje. Če nogome-taši niso bili kaznovani, je to pač prednost izmeč-ka: v svoji precizni formalnosti jih sodni postopek ne more, v isti gesti, izvreči in obravnavati. V spoju političnega pragmatizma avtomata in avto-nomnosti prava, pa vedno pride do kratkega stika: javni tožilec »je že najavil, da se bo na izrečeno sodbo pritožil.« Obe instanci sta vmeščeni v krog. ki se čudno spodvija v Moebiusov trak. Toda obema.je nejasen tisti prehod iz ene v drugo: kdaj bo avtonomnost prava zahtevala poseg v pragma-tiko sodnega avtomata (primer NK Rudar), ozi-roma, kdaj bo sodni avtomat zadel ob avtono-mnost prava, ki bo prestrašena zahtevala ustavitev njegovega teka (primer KK Olimpija). V to nevralgično točko pa se vmešča naša raož-nost branja njune, sicer tako trdne, tako celostne, celovite, cele sprege. Ker sem učenec šestega razreda, se dobro zave-dam, da sploh ni več tako daleč tisti trenutek, ko bom tudi jaz stopil v vrste socialistične mladine in se s tem pridružil boju za boljši jutri. Verjamem, da je mogoče aktivno spremeniti vse tiste nepra-vilnosti, ki se pojavljajo v naši samoupravni druž-bi. Dobro vem, da pot do tistega »jutri« gotovo ne bo lahka, vendar se zavedam, da sloni ta težka na-loga tudi na naših — mladih — hrbtih. Res je, da sicer še nismo prav nič navajeni borbe, ampak vsega se je mogoče naučiti, če si le iskreno želiš in tudi delaš za to. Sledil sem delu kongresa.pravza-prav poročilom na prvem zasedanju (mišljeRa je gotovo prva plenarna seja — op. ur.), čeprav so bili zame govori nekpliko pretežki, KJ jub zaplete-nemu jeziku in misJlm, ki so jih pripovedovali na govomiškem odru, pa vseeno opazujem le majhno zanimanje delegatov za izrečene besede in se temu čudim. Zakaj? Mladina iz vse Sloveni-je, ki se je zbrala na tem kongresu, je po mojem mnenju dolžna pazljivo poslušati in spremljati potek dela na svojcm shodu, ker drugače pač ne more dosledno sodelovati — en način sodelovan ja je tudi že samo zbrano poslušanje. Drugače pa me je motilo, da so bili nekateri delegati kot odsotni, ker so dvigovali roke nekako avtomatično in s tem po moje niso vedno izrazili vsega, kar so v resnici čutili. Zdi se mi, da sploh ni bilo vprašanje, ali se kaj, kar so predlagali predsedujoči in predsedstvo, potrdi z dvigom rok ali ne. Imel sem tak vtis, kot da je vse naprej določeno — sicer pa, če sem odkrit, to je prisotno tudi pri naši pionirski organizaciji, posebej pri kakšnih proslavah, ko je že določeno, kdo bo kaj recitiral ¦— in to dolgo vnaprej, da se imajo čas naučiti. Ampak to je, če dobro premislim, najbrž nujno, drugače bi kongres ali proslava ali karkoli že ne moglo potekati po zamišljenem načrtu. Ne morem sicer reči, kaj so moji starejši kolegi (če me imajo za mlajšega kolega, seveda) sklenili, ker nisem pnsostvovaF tistim komisijam, saj jih je bilo pre-več, pa tudi nisem bil zadolžen za kaj takega, lahko pa rečem, da je kongres tekel v mirnem in prijateljskem vzdušju. Spoznal sem tudi veliko novih prijateljev in mogoče je bistveni cilj tega kongresa tudi v tem spoznavanju.Dnigače osebno nimam kaj posebno dosti prilik za taka srečanja, ker se starejši nekako nočejo družiti z nami — vsaj na naši šoli je tako. Zdaj bi sicer lahko končal, moram pa še napisati, da se takih kongresov še večkrat želim udeležiti. Ko bom starejši in bom lahko tudi sam dal svoj prispevek kongresu, pa bom lahko tudi bolj aktivno sodeloval pri poteku kongresa. Darko Pahor, 6.c. . Osnovna šola »Bratov Blanč« Preddvor Oprostto sodba za hmkcionarje NK Rudar JP&Ht9mm HNflH •" IVBHC N BO fnraHll . mm^d^ rmpn^š oiodM. SntejaB m ae ttgffloem, datovNK i HmV MHBBHMH S ctaBDCoMM SMnMVI Mj JB Vt&t&M ad V 1Y*bš* M^pjau uiHiiliilft nif»iwrl|id>Semy 1i —¦!»!> ^iwiji< Af, d>W WwwktY« ky6gWpotato vOtaiMi tateJoHril ioM^MariikMi«odBJMrie,^«MterietMtt M. * te Hl *ke> L*Bt*mp tnmo, di bi jh bfio treb« j»o«ti. Mm tMi m M ilnral m ntateo Jdo# lnA td Boguntetri^ U so ¦8B pnlB VMMIBlBMMt U ¦> W OfeOtaHHl BS (MHB ^'fffVUUtf/t M<(wi^ftdbo«wJBVYiiniiMMinlhl1iMh.Sicerp>iotwaci«om&->* ihiHjnil i [htffkIMA ii m mm |iilT1Y Itiiilin) li m nilii......II m —11» ^mjmtikt^aM fa *> ****> «wrtentto.!W- fMBVp p&fO Mi QB0Kbf BR^O0w pttCB flNBnt 16 (BFVMtt EfiUKC (¦obb «¦ aumK^ mbv m aej—o aam poa pnamn nnHi OBapim ot wm anH n m* ¦ovenv ob Tnrajm uuhuuvdih M mkmtBm ¦Wnp^|n t «Jwg< ^. . - BHMI JB/MBI ¦¦BBt fl^ )• <• SMPVS IMjBHI V |HVBCf)vn S tHUUlH MpRMMNM V ¦H0M ¦OftMMfeBL. NMI ^HffcC pM JC fe BBfRVH, fflkffr . ~ ^S^--*--i --v.j; : :'.¦;'.; SRECKOSROT KONGRES [Vsoboto in nedeljo je bil v lepem Novem mestu igres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki ose ga kot predstavnica pionirske organizacije ipaj s svojimi tovariši iz šole udeležila tudi jaz. jmi je zelo všeč, še posebej koncert modernih amblov rock glasbe, ki se je odvijal popoldne Idodatek resnemu delu kongresa. Moram po-lati, da so tudi člani teh muzikantskih skupin ¦o vzeli svojo nalogo, saj so dovol j dobro zaba-¦občinstvo, ki se je v velikem številu nabralo Id odrom. Gotovo bi mi kak zagret organizator tko zdaj očital, da nisem dovolj prizadevna pri ravljanju svojih delegatskih poslov in dela, fepak zdi se mi, da je tudi rock koncert dovoljšna lika izkdzovanja zavesti. Še posebej, ker je bil koogresu ZSMS! ploh pa mislim, da pri teh organizaci jah — mi-|tudi pri naši, pionirski — premalo giedajo na tželje, na želje nas članov. Sestanki, ki jih ijo na šoli v okviru pionirskega odreda, so reč precej dolgočasni in tudi brat, ki hodi v dnjo elektro šolo, pravi, da ni pri n jih nič bolje. igoče bi morali mladinci najprej spremeniti kaj tem delu njihove organizacije, še posebej, ker lanes že dosti mladih zanima za rock. Zatosem dno zadovoljna, da so sc organizatorji potru-5in priredili tak dogodek. E^ugače pa, kar se b samega kongresa, ne morem pravzaprav po-idati nič posebnega in se bojim, da ne bom pre-tizvirna. Kajti spremljala sem samo začetni del ngresa, k jer so delegati potrjevali neka stališča, jih je predlagalo predsedstvo za rdečo mizo. tn pa — od tistega, kar sem uspela slišati v meni jmmljivem jeziku — sem dobiia občutek, da teče jtgladko in tako je najbrž tudi za vse najbolje. slim, da ni prišlo do nobenih nasprotovanj, ker se delegati dokaj enoglasno strin jali pri predlo-Zanima pa me, kako to, da pridejo na kongres b vojaki? k odgovorila sem si kar sama, ko sem vso stvar imislila. Saj so vojaki tudi mladinci, ki tako bro zastopajo svoje vrstnike v vojaških enotah jim prenesejo vse, kar se tukaj dogaja. Na videz sicer zmeraj lahko tudi drugače, da namreč de-ati ne povejo svojim kolegom, kaj pomemb-|a sc jc sklenilo, vendar so po mojem to posa-zni primeri. Najhujša napaka kongresaj>a je ipo moje prav trajanje, saj je )e redkokateri tr-pratnež z enako zbranostjo sledil vsem mogo-i komisijam in delu v njih. To in pa sestanko-(ska oblika kongresa me najbolj motita, ker me i odbijata. K sreči pa nam pionirjem ni bilo pa sodelovati na vseh komisijah, le pri uvod-n delu. Smilijo se mi le ostali, ki pa so to morali emljati, zato pa so se toliko bolj razživeli ka-tje, na prireditvah ob kongresu. Zdi se mi, in to pno bolj, da to ni najprimernejši način, je pa tgoče res slavnosten. f Karmen Vogrič, 6.a razred Hi Osnovna šola »Bratov Blanč« H^^ " Preddvor FUJ SUDIJA 8. STRAN Slovenci ne dovoljujejo razlaščanja Gradnja stanovanjskih in drugih objektov na ob-delovalnih površinah je naša starodavna šega. O Jakih stvareh se je vedno veliko pisalo in polemizi-ralo, vendar to praviloma ni preprečilo gradnje na njivah in travnikih, čeprav smo se že neštetokrat formalno izjasnili za dosledno zaščito le—teh. Trenutno je aktualen primer gradnja blokov za delavce Rudnika urana Žirovski vrh v Gorenji vasi, sredi, večinoma, melioriranih travnikov na Blatih. O tem je bilo že veliko napisanega, predv-sem vj Sobotni prilogi Dela se je o tej gradn ji dolgo polemiziralo v Poštnem predalu 29. V Gorenji vasi, na obisku pri tovariših Francu Pintarju in Francu Stanoniku (na njuni zemlji se je gradnja začela), pa sao ogotovfli, da zadeva Se zdaleč ni bila predrtavtfem, kot ji gre. Najprej, ptizadeti kSM#c abo fatel aoiaorti, * bi pmbtaviH vse jirofe m—le. Tako je, recimo, Dclo zavrnilo j)ismo tov pntarjaz dne 12 10. 1982~ker na[bi ~se »oddaljilo od lzhocBščnega vprašanja S se zo-žilo na osebne očitke.« Tudi tov. Pintar je pove-dal, da ga je iskala ckipa TV—Sarajeva, vendar so jim na občini pojasnUi, da je nedosegljiv. Most, čez katerega bi morali iti, da bi prišli do Pintarjeve in Stanonikove kraetije ter spornega zemljišča, pa je menda blokirala marica ljudske milice. Obstaja še ena stvar, ki §e ni bila objavl jena. To-vanšaTintar ih Stanonik sta prepnčana", da je za gradnjo blokov sredi travnikov v veliki meri od-govoren tov. Zdravko Krvina, sekretar Zveze šlndikatov Slovenije, ki živi v GorenjTvasi, in ki je pri izbiri lokaci je skulal nvcJJaviti svoje osebne m-terese (kar sta poskušala argumentirati v pogovo-ru, ki ga objavljamo v nadaljevanju). Preden pa preidem na pogovor, bom zaradi boljšega razu-mevanja delno.pojasnil zgodovino sporne grad-nje. Pintar: »Ozidavi se jezačelogovoriti... Povedal bom tako kot je bilo. Najprej je tovariš Krvina povzel misel, da bodo sredi Blat bloki stal. To je bilo približno sredi aprila ali maja 78.« Tov. Pintar se je potem v imenu Zadružnega kmetijskega odbora pozanimal pri Občinskem urbanističnem uradu Skofja Loka, ali ta izjava drži. Tam je izvedel, da predlog gradnje predvideva pozidavo Vršanja, pobočja zahodno od centra vasi. Kmetje, ki bi pri tem izgubili zemljo, bi dobili nadomestno na Gorenjskem polju, torej na ravni-nr, ki je primernejša za obdelavo. Seveda so bili s tako solucijo kmetovalci zadovoljni. Jutija lstega leta je bfla javna razprava o novela-ciji urbanističnega programa za obdobje 1980/85. Kmetje se zaradi obilice dela v tem času sestanka niso udeležili, prepričani, da bo obveljal prvotni predlo&urbanistov. Na sestanku je bilo torej sku-paj z urbanisti le 16"ljudi. Na predlog članov sveta KS Gorenja vas je bila ustanovl jena posebna komi-sija, ki naj bi za gradnjo stanovanja našia boljšo lo-kacijo od predlagane in našli so jo na Blatih. V Gorenji vasi so zoper to rešitev nastopili kmet|k in tudi predstavnik Zeml jiške skupnosti se je zavzemal za jradnjo na, za kmetHstvomanj primenii, zemlji, torej ne prej predlagamh po-bočjih. O pozidavi Blat je potem razpravljal Kmetijski odbor na sestanku, ki so se ga poleg domačinov udeležili tudi kmetje iz širše okolice; vsi so bili mnenja, da je treba obdelovalne površine ohrani-Ji. Nekateri (npr. tov. Pintar) so bili celojmprav-ljeni za gradnjo brezplačno odstopiti manj kvali-tetno zemljo. Napisali so vlogo na Zemljiško skupnost, zadrugo in občino, ter zahtevali sesta-nek z urbanisti. Do tega sestanka jeprišlo oktobra 1978,vendar sta predstavnika sveta KS in urbanistov dala kmetom vedeti, da ne bodo ničesar dosegli. Samo delegat zemljiške skupnosti je menil, da še ni vse izgubljeno... TRIBUNA: V časopisih, predvsem v Delu in v Knečken glasu piše o proMematiki... PINTAR. Ja, tam je bilo narobe napisano. T:Narobe? STANOVNIK: Ja, ni resnično. Tam pišejo, da so bili bloki planirani že prej. P: Pišejo, da so bili planirani že pred letom 78. Jaz sem bil član sveta KS in o gradnji blokov ni bilo nobenega govora. Res je, da so nekateri že tedaj predvidevali, naj bi Gorenja vas postala velik kraj, mesto, in da bi bilo potrebnp v ta namen zgraditi najmanj 370 stanovanj zaradi rudnika. ____ T.: Kaj ste o tea »bfifi vi? P: Jaz sem bil že tedaj proti. Bil sem mnenja, da to ni potrebno. T: Je bil na sestaaku prisoten kdo iz rudaika? P: Ja, pogovarjali smo se s tedanjitn direktor-jem rudnika, ki tudi ni bil za gradnjo blokov, češ da so predragi. Poleg tega je menil, da je dovolj delovne sile na področju Pol janske doline in Žirov ter da bi bila za rudnik veliko bolj sprejemljiva in-dividualna gradnja, za katero naj bi rudnik nudil posojila svojim delavcem s stanovanjskimi pro-blemi. Na ta način naj bi se gradnja raztegnila po celi dolini, kar bi bilo za kraj dosti manj boleče, kot je to sedaj. Pa tudi delovna sila bi bila dosti bolj vezana na rudnik. T: Ia kako da so se potem interesi rudnika tako spremenili? P: Potem je prišel novi direktor, takrat je bil še namestnik, pa mu je šlo najbrž za funkcijo. Vse-kakor je forsiral, da je edino blokovna gradnja primerna in si je na občini zagotovil podporo. T: Obstajalo je več predlogov... P: Bili so trije predlogi, ampak ne, gotovi so se odločili, da moramo najprej uničiti ravnino, ravno tisto, čemur smo se kmetje najbolj upirali. Veste, obiskali smo prav vse: bili smo na komiteju za kmetijstvo, bili smo na Ustavnem sodišču, na IS, pa nas niso hoteli nikjer upoštevati. Od zunaj se to vidi drugače. Ampak, to so domačije ki so najbolj »gor plačale«. Ze v vojni; oba (s Stanonikom, op.p.) sva bila aktivna borca. Po vojni je hflko tu najman j delovne sile, tako da smo moratires gara-ti, pa smo tudi na zemljo bolj prirasii. Sicer pa smo po vojni z davki, obvezno oddajo to zemljo najmanj že trikrat odkupUi. Zdaj, ko je le nekoli-ko laže, ko smo se mehanizirali, ko smo mislili, da bomo začeli na jescn življenja normalno živeti, pa zaradi nekaj bedakov takole! T: Ves čas oamajate mtbt posamezmike. P: Vam bom čisto naravnost povedal: tov. Kr-vina si je zadal nalogo, da se tam (na pobočju op.p.) ne bo gradilo, ampak se mora na tej strani. T: Je bilo to samo njegovo mnenje? S: Samo njegovo. P.: Trije so si to zamislili: predsednik sveta KS Kosmač, Krvina in pa Brence. In Novak. S: Pa Klemenčič. P: Klemenčič je potem samo ploskal, ker mu je pasalo. Glavni so bili ti štirje. T: Kaklae koristi pa imajo od tega? P: Da bo tam mir. Saj je bilo tože prej. Npr., ko je hotel zraven Krvine njegov sosed graditi, je rekel (Krvina, op.p.): »Men se ne bo noben za vrat usral«. In sosed je moral kupiti drugo parcelo in drugod graditi, tisto hišo, ki jo je mislil adaptirati, je pa prodal. Njegovo parcelo, je pa Krvina kupil. Jaz sem to na skupščini povedal, ravno tako kot zdaj vam: »Meni se ne bo nihče za vrat usral!« Potem pa na treh sejah nismo mogli izglasovati, ker so ljudje vedeli, da je zadaj osebni interes. Torej: »Kmetijstva ni škoda, jaz hočem živet v miru!« T: Torej interes nekega fimkdonaija P: Ja. Saj se je pokazalo. Mi smo šli potem na zvezo za varstvo okolja in oni so se žrtvovali, da so šli pred četrto sejo skupščine na občino, da bi se pogovorili o tej zidavi. Prosili so, naj občina pred-log o razlastitvi umakne in se vrne na stari predlog (gradnja na pobočjih). Tudi Krvina je bil tam, po uro in pol dolgem prerekanju mu je tov. Jelka Kraigherjeva rekla: »Zakaj pa ravno Blata pozi-dat?« Pa je rekel: »A mislite da bom jaz jesen živ-Ijenja in zasluženi pokoj v kakšnem šundru preži-vel?« Je rekla: »Zdaj si pa pokazal!« Stanonikova žena: Pa saj niti ni bilo mišljeno pozidat tisto področje, P: Ne, saj tudi kmetje nismo za to, da bi se pozi-dalo tam, če je prav pobočje, zato ker so tam kme-tije in okolico ktnetij pozidat ni gospodarno: Mi smo za to, da se pozida Vršanj, kjer ni kmetijskih objektov, pa tudi površine niso primerne za strojno obdelavo. T.: Predlog je bil zavrnjen, češ, da je teren pre-majhen? P: Pa ni, meri 6 ha! T: Zazidujejo 2,5 ha? P: Ja, za toliko so zdaj zrihtali. S: To je samo začetek. P: Drugo leto bomo pa spet na sodišču, smo si-gurni! T: Zakaj niste v članldh v časopisih omenili tov. Krvine? P: Mi smo se temu malo izogibali, bili smo si-gurni da ga ne bodo omenili. T: Tov. Šlambeiger, novinar Dela, v svojem članku omenja »posameznike in neforastee sku-pine« ter »privatne interese«, s čimer misti vas. P: Ja, tov. Slamberger me jc tam notri tudi malo »požajfal«, da se borim za osebne koristi. Zaradi je zemlie bom vseeno živel, znam skrooanoJiveti, ni pa prav; če so naše gpneracije čuvale ravnino, zakaj bi morali mi delati drugaČe? Ce bi šlo za sina ali hčerico, bi jima tudi ne pustil graditi! Pa saj sem jim ponudil, brezplačno, tri ha moje zetnlje, samo da bi pustili ravnino, da bodo lahko tudi prihodnje generacije kmetovale. T: In kaj so odgovorili na ponudbo? P: Rekli so, da ne, da ni časa za načrte. Pa sem prepričan, da bi se dalo rešiti tudi ta problem, če bi le bila vol ja. Prepričan sem da bi delavci raje ostali še nekaj časa v barakah, pa se potem vselili v sončna stanovanja, kot pa šli takoj, pa v meglo in mraz. Saj vemo, kako je danes, koliko bo stalo ogrevanje! T: Glavni argmnent za gradnjo na Blatih je cenejša gradnja? P: Ja, pa sploh ni cenejša. Ravno včeraj seij čunal, najmanj 1600 1 nafte gre na dan. S: Pa še nič ni narejenega! P: Ja, ne morejo še začeti zidati. Če bi g< gmajni, ki sem jim jo ponudil (so še druge zra najmanj 10 ha je take površine), če bi šla zji dva kmeta z motorko gor, pet kmetov pa za n s traktorji, po desetih urah buldožer lahko zj delati. In gotovo je v dveh dneh terasa za pet kov narejena. Tukaj na Blatih pa se od 21.! dovaža pesek, zaposlena sta dva bagra, fergu trije ali štirje težki tovornjaki in dva buldoži Samo humusa, tistega, ki so rekli, da ga ni ni okrog 2500 m3. Tri metre in pol v globino koj jo, odvažajo in drugo navažajo (pesek). P tega pa je podlaga na pobočjih trda in bi lal imela vsaka stavba klet, tukaj pa nobena nM imela kleti, tudi zdravstveni dom ne. 4000 m31 teriala so za eno stavbo odpeljali, pa prav to peska so navozili, potem so to zvibrirali, nar 60 cm armobetonsko ploščo, potem so začeli dlti in ni ne garaže v zdravstvenem domu in 1 ker so morali nad površino delat, pa so ga pot< zemljo obsuli. Če je to stabilizacija! S: To je navadna sabotaža! T: Bi nam povedali še o tistih grožnjah deleg in pa o barikadah? P: Da so delegatki grozfll z disdplinsko, to ji To je bila delegatka z osnovne šole. Poklicai bila v zbornico in ji je bilo povedano, da, če b enkrat gtasovala proti razlastitvi, bo dana v d plinski postopek. T: Kdo ji je govoril o tem? P: Ravnatelj. Pa saj se je po tovarnah isto g< lo. T: Hočete reO, da je te Q«dl aekdo pvipra P: Seveda, Krvina je občino zrihtal po politi liniji; takrat je bil še medobčinski sekretar ZB je on dal vedeti, kako naj se... ponavadi predn nik veliko odloČi, jelte. T: On naj bi si torej ostvaril neko zaledjei P: Pa jasno! Samo njegovega imena ni nik Ga vsi ščitijo. Tukaj je kot mentor dajal navcM drugi pa so se predstavili... S: Zelo kot diktatorji.. P:... zdaj pa, ko vidijo, da smo se uprli, zda se vsak proč vleče, da nihče ni kriv. Rudnik pi »Mi nismo nikdar rekli, da morajo tam zidati smo samo rekli, da rabimo stanovanja. Občin tudi umika. T: Bi lahko... P: Sestanke pa so imeli v Gorenji vasi pri B cetovih. Mene je že na odgovor klical zaradi t lani januarja, ker sem na skupščini preveč na mislil. Jaz sem mu rekel, da dokler imam čisto in se bom boril bolj za družbo kot zase, me n kaj za jezik »šlatat«. T: Kaj pa je bilo z barikadami? P: Mi nistno mislili, da so to barikade, mi pač tam traktorje postavili. T: To misKte na gradbišča, ne? P: Ja, vedeli smo, da hočejo udarit noter, v< pa smo tudl, da dokumentov nimajo. Malo sm posvetovali, kaj narediti, veliko smo upali na p tike; mislili smo, ko smo v Ljubljano prišli, da! zaščitnike zakonodaje dobili, pa je bilo ra obratno. Namesto, da bi oni vztrajali na tem smo zakon sprejeli, dajmo se ga držati, so_papi lagali kompromis: »Zemlj«: je res škoda, dr naj ostane, sarno 2,5 ha jo bomo uničili« T: In kaj ste vi menili o tem predfogu? P: To bi bilo že v redu, če bi oni zidali kj< robu, ne pa na sredi polja, tako, da je zdaj < polje uničeno. Mi smo bili trdno prepričani, dal bo Ljubljana podprla, da se bomo držali zakon občina pa naj razpolaga s tistimi zemljišči, ki s9 kmetovanje manj primerna. Enkrat biti takofl nižan kot smo bili mL. Družbi želimo čim nižjel čune, čim več hrane; tudi od ust smo odtego« da smo tole obdržali, potem pa bodo iz nas tako norca brili. Človeku vsa morala pade. T: Do sedaj ste našteti kar nekaj argumentov, proti gradnji na Blatah (kntetijsko prvovrstno zem-Ijišče, agrundirano, meliozirano, bližina gospo-darskih objektov in mehanizacije) In za gradnjo na pobočjih (sončna lega, možnost kletenja... trda podlaga, cenejša gradnja, kmetijsko zanimiva zemJia...) FFFa fiiidi na vamost moramo gledati. Za.kmete primerjavi z delavci zelo slabo poskrbljeno. _. iovne sfle je malo, mudi sein pesreca na strniini I je kaj hitro tu. Pa še en vidik moramo upoštevati. niki so pesniki zato, ker so svobodni in baš pra-/ico do tega, da se črka še naprej nemoteno veseli svoje naključnosti, imenujemo ustvarjalna svo-ooda. Okrog sodobnosti se dolga leta osredinja in za-snavlja etablirana in kanonizirana topografija vse-slovenske literature. Sedaj pa nenadoma pred njenim selektivnim, a zato nič manj arbitrarnim, ekranom brezdanje, breztemeljno in breztalno stoji razpašna fronta, nam vseh dragih naraščajni-kov, mladcev skripturalnih, ki Varuha/Urednika literarne nevroze prosijo naklonjenosti in Ijubez-ni. Milost more priti prav v meri, v kateri naši ado-lescenti skesano priznavajo svojo mladostno šib-kost, slabostnost., nezrelost, neizrazitost, tako da se v srce hropeče zasadi dvom o tem, ali bo njih poezija uslišana, pripuščena v tisk. Nadvse histerični so njihovi jjibi, saj svoje pesmi pošiljajoprav zato, da jih urednik ne bi objavil. Po-šiljajo jih pod pogojem, da jih nihče ne bi upora- bil. Poglejrao sedaj lateralno v to nenavadno, a nam vsem prav dobro znano logiko. Neki deklič ske- sario zatrjuje: »do zdaj sem napisala eno dobro pesem__« Ta deklarativna izjava pa dobi svoj paradigmatski korelativ v izjavi, ko neki fantič strategično zagotavlja: » Vem, da je nekje pesem, ki jo ne bom nikoli napisal. In prav zato pišem, da bi prišel čim bliže tej pesmi, ki je ne bom nikoli napisal.« Obe izjavi lahko družno preberemo kot šaii (prav kmalu v njihovem diskurzu zadanemo ob neki specifični nesmisel: saj vendar ne pišem za Urednika), ali pa kot marginalni fantazmt (za-stira se prav vdinjanje instituciji, oz. ideologemu Urednika). Kaj se pa zgodi, če izjavi preberemo dobesedno: preberemo to, kar rečeta s tem, kar rečeta, zavreči moramo le pesniški presežek. Deklič zatrjuje: Napisala sem le eno samo dobro pesem, vse ostalo pa ni dobro, celo slabo je, zato kar v koš z njimi; želim pa, da natisnete tisto eno dobro pesem: vam pa prepuščam, da se sami zanjo odlocite in ugotovite katera je prava in dobra, saj ste vendar urednik. (S tem je začrtana zgornja meja!) Fantič zagotavlja: moje pesmi tako in tako nič ne veljajo, želim pa napisati pesem, ki bi vam uga-jala, a pišem zgolj zato, da te čudežne pestni ne bi nikoli napisal: sam priznavam, da je kakršnakoli objava povsem nesmiselna, saj vam ta moj simp-tom ponujam le zato, da ga ne bi natisnili. (S tem je začrtana spodnja meja!) Od zgornje do spodnje meje pa se pretaka vi-soko oplemenitena travma, ki se turobno izkazuje v nenehnem javkanju in hlipanju: ne tiskajo, ne be- rejo me, komaj tu in tam mi kak provincialni list na-tisne morda ducat verzov. Nihče izmed naših mla-dostnikov pa se ne vpraša, kako to, da mi sploh kaj natisnejo? Nekdo celo razdiralno ugotavlja, da več mlade poezije in proze lahko najdeš v Sodobno-sti kot v Tribuni: in res, to vprašanje odtehta vso Tribunino nostalgijo. Prav zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se mlade sile prodajajo stari Sodobno-sti — in le zakaj Tribuna ne tiska »te« mlade poe-zi je in proze? To se zdi našim pesnikom pač skriv-nost Tribune same — in sploh se na tej verzifika-torski ravnini vse prikazuje kot zdetje, mne-nje.....seveda zelo osebno. To otožno bratovščino pa druži velika averzija do filozofije, ideologije, teorije, zato tovrstni monstrumi na njih niti najmanj ne vplivajo (...»najbolje je nanje pozabiti«...), saj se jim izmaknejo v čisto, varno, odstrupljeno, svobodno pesniško pozo, kjer je vsaka teori ja, filozofija le še stvar okusa, avantgardnih vakantnosti in moder-nističnih nepesniških ekstremizmov. (Kastracijski strah prebode enega izmed njih^ko mora pristav-ljatik svojim pesmim tudi »razmišljanje«.) Prav bebasta je zato investicija nekega mladca v izjavo^»literaturaje odsev časa«, kopa mora že v naslednji potezi, zaradi averzivnega odnosa do zlo-hotnega ' »modernizma« in »avantgardizma«, svojo pooetiko rokohitrsko prekucniti in kulina- rično izjaviti: »Postmodernizem__ je rezultat zbeganoti, katere je kriv čuden čas današnji... Taka bedarija je dopuščena le pesniku. (Nekaj silnih naraščajniko pa »poklicno« pri-pada tudi stolici za »Primerjalno književnost in li-terarno teorijo« in njihovo geslo dneva je: »Naša generacija nima karizmatičnih mentorjev.«) Prav gotovo ta stolica ne poučuje prakse pesnikovanja, pač pa kot priviligirano in aletično mesto literarne teorizaci je poučuje teorijo, prav literarno teori jo, zato pa so ti naši pesniki na nek način že vselej mentorirani, modernizirani: sevedapatistookari-zmatičnosti na tej stolici drži kot pribito! S tem seveda nikakor nočemo niti približno reči, da vsa ta mladež pripada kakemu plodi^ču minorne, marginalne, prezrte vdolbine kulturnja-karskega gospostva, pač pa so voda na mlin tistim, »ki sramežljivo namigujejo na svoje venalno sta-nje.« Oglejmo si sedaj nekaj najbolj bolestnih poeti-ških premtslekov. (Kot pri vsakem izbom smo imeli tudi mi nepogrešljive in neopisljive težave, a kaj bi to, ko pa gre za pesnike.) ».. .naj poletijo drzne ptice sanj ali plašne ptice nemoči...« » ... podoba človeka izgubljenega v neskončnih Iabirintih bivanja__« »... približati se nečemu zunaj sveta človeškega obvladovan ja...« »... Pišem in pustim pisati!« ... Seveda pa imam dostikrat občutek, da za-htevam (od bralca — op.p.) preveč...« »Pripadam lahko vsa in scela topli prsti, kaleči zertilji, obdelovanju te žive sile, območju, ki je razžarjeno s svetlobo najvišje svobode in mu pra-vimo poezija; prostoru, ki so ga razmejevali počez in na vse strani časi, oblasti in ideologije, a ki je zvest in zavezan le sam sebi, svobodi in resnici... Literatura, poezija, pisava je lahko le ena, obljub-ljena sama sebj, svojim višavam čistega zraka, od-prtosti, svobodi in širini...« »Biti pesnik pomeni spoznati samega sebe kot pesnika. To je biti pe-snik po duši. Pisati kot pesnik pa je nekaj več: to pomeni besedo zapetipopolnoma iz sebe, živo be-sedo, pravo besedo. Treba se je s pisanjem dvigniti do višjega spoznavanja, do nevidne izkušnje, ki je zaznavna le občutljivi, odprti duši. Kajti pesem je zmeraj večja globina kot se zdi... Vendar tudi pe-snikijK) duši ne piše jo zmera j popolnoma iz sebe. ker je to.težko, ker je pesnika strah! Strah ga je, da ne bo pisal iz SEBE, ampak da bo pel mimo sebe. Zato se lahko precej zmede in postane zgubl jen in jejdaječ od utnetnosti. In v takih časih je treba ča-kati,da se stvari uredijo, da pnde potreba po pisa-nju: takrat je pesnik božanski v nebožanskem sve-tu. Ko se izgubi, mora molčati, da ne bi oskrunjal z lažjo, praznoto in odvisnostjo od zunanjosti.« A.P. STRANll fragment pisma /14.3.i982.i;iš/ Dušan Mandič Ali ee da trenutek realnosti, raoment ujetosti v "sliki", takšni, kot se nam kaže na tem papirju, kot tudi drugačni, toda v jedru identični le-tej, interpr.etirati, čeravno gre za "subjekt", ki to realnost pravkar doživlja. Je možen prenos iz doživljanja v doživeto. ne da bi nas^topila bistvena sprememba sporočila ? V trenutku izjavljanja je sprememba že tu, JE PRISOTNA, JE DEL SLIKE V KATERO JE SUBJEKT UJET, VEČNO UJET Z VSO SVOJO NEZMOŽNOSTJO IZSTOPA. IN ČE SE IZ SVOJE NEZMOŽiJOSTI POIZKUČAM PRES --ILITI V NEZMOŽNOST "ŽEN3KE" S FOTOGRAEIJE,,ČE SE PREPOZNAVAM V NJEjf, ČERAVNO TU NA POTOGRAPIJI, IN SAMO TA ME ZANIMA, VSELEJ ŽE DRUGAČNI POZICIJI, MESTO IDENTIFIKACIJE JE TOČKOLIKI OBJEKT; FRABMENT PO FRAGMENT^POGLED DRSI iJ0 POVRČINI IN BE i^ASLAJA, ŽELJA JE ZIJNAJ, OKO SE PREMIKA PO VNAPRBJ ZAGRTANI TIRNICI IN SE VEDBO VRvGA NA ZAČETNO.TOČKO IZ KATERE JE IZŠLO. MEDNOŽJE, V NEiMVADNEM, ZA FOTOGRAFIJO REDKEM POLOŽAJU NOG IN CELEGA TELESA* Prsti, ki se končujejo z ostrimi konicami nohtov, črn obroč, objem medveda, ki tako poudarja obliko žanskih prsi. KAJ KBpI BIL RAD NA I1ESTU ZVERI, KI JE V T i ;M ¦.TRiSNUTKU ZARILA SVOJE PARKLJE GLOBOKO V MESO ŽEiiSKIH PRSI, II-* OBLACILO ZAKRIVA KRI, KI BO ŽE V NASLEDNJEM TRENUTKU POTEMNjLA SVETLO OBLEKO. Mednožje, napetost sukn(je, ki ne dovoljuje nogara, da bi se oprle ob tla, mednožje, nanete mišice nog, ki kažejo na del telesa "ženske", ki me najbolj vznemirj-a, rit, objeto v suknjo. NE, MOM.hITT GROZJL1 ME ZAWIMAfKOLIKOR MI :-iUDI I^ITEK, Iiv LE-TEGA MI LAHKO rlUDI LR V T-L^-UTKU I »^iiTJ FIKAJJJE, KE7{ GEHAVNO SiDM V "SLIKI", SE SLIKA•GLOBOKO ZARISUJE, REŽE V MOJK OKO. /3[a umišljene"huraaniste": užitek je možen kolikor gre za oznacevalec- fotografijo, in ne za subjekt fotogmfije, fotogrefa "li ob,jekt fotografije, ženske v ob,jemu medveda./ — v novi projekti v galeriji SKUC Hitro menjajoči se umetniški stili znotraj me-hanizmov galerijskega sistema razvite kapitali-stične družbe vedno bolj spominjajo na ciklično izmenjavanje stilov modne industrije. Umetniška mašinerija je tako v glavnem ista kot katerakoli druga industrija množične kulture. V bolj zaprtih družbenih sistemih pa se ob pomanjkanju infor-macij in nerazvitem umetniškem tržišču, iz te množice stilov izloči samo nekatere, in to tiste, ki so najbolj primerni za reprodukcijo obstoječega sistema. Tako se v našem kulturnem prostoru. podpira produkcija z nazivom »Nova podoba«. Glede na diferenciacijo znotraj samega polja po-'stmodernizma drvgod po svetu, pa predstavlja zgolj tisto možnost, ki siedi naivni in arhetipski obliki izražanja polnih umetnostno—zgodovin-^^w skih klišejev primitivizma, ki pa ni nič drugega kot > novi tradicionalizem, ki se skriva za krinko/reto-riko direktnosti in neposrednosti, in si prizadeva najti »vedno bolj oddaljena področja kulturno neomadeževane nedolžnosti/čistosti.« Nasprotna tencenca, ki se zoperstavlja temu ozadju—neposredno govorečega ekspresionizma, (ki se ponavadi imenuje »Bad painting«) s kate-rim jo pogosto zamenjujejo, pa je poudarila po-sredovane, odtujene in vedno znova se vračajo-če/ponavljajoče vidike izražanja v podobah. Umetniki, ki nočejo funkcionirati kot krma primi-tivizma, ki reproducira umetniško mašinerijo izven katere ni možno funkcionirati, se zavedajo svoje brezizhodne pozicije, ki jo ravno izpostav-ljajcVpoudarjajo. Gre za delo na najdenih, že izde-lanih podobah, ki v nasprotju sjem kar »novo« predstavlja glede na *o, da se tudi ob teh primerih govori o »Novi podobi«), ne nudijo nobene mož-nosti pobega ali transcendence, temveč samo pou-darjajo neizbežen tržni mehanizem menjavanja podob, ki pa se v resnici zgolj p ponavljanje. Nov pristop pa je ravno v tem, da nima nekega sijaja no-vosti. Odraža pogled gledalca, ki je videl te podobe že prej. Umetnost brez transcendence-brez upa-nja? Kot dagre za samozavedajočo se realizacijo totalitarizma — tovame potrošniške kulture, ki jp reproducira/obnavlja umetnost. Iz tega vidika lahko opredelimo dela Dušana Mandiča, ki smo jih lahko videli od 18.-22. okto-bra v Galeriji ŠKUC. Realnost, ki je pogojevala produkcijo razstavljenih del, je enoletno bivanje avtorja v JNA. Ta specifična situacija je povzroči-la, da je avtor kot material uporabil razglednice serijske proizvodnje s specifično ikonografijo. In-tervencija na, lahko bi rekli, drugorazrednih končnih produktih/podobah proizvede uči-nek/razkrije lažnivost ikonografske vsebinc_teH razglednic in s tem predstav, ki so ti vsiljene. Lahko bi rekli, da so ta dela odraz represije in kontrole. Ta razstava se vključuje v projekt, ki zajema še izid '9. številke" publikacije GALERIJA ŠKUC—IZDAJA avtorjev B. Razkolnikova in D.M in prve neodvisne kasete na Slovenskem skupine OTROCI SOCIALIZMA (1. stran), B.B. in A.Š. (2. stran). Ta projekt se navezuje na obsežno produkcijo Galerije^KUC, ki zajema odpiranje novih možnosti funkcioniranja znotraj kulturelot poizkus boljcelovitega zaobjetja real-nosti, in obenem pomeni razveljavitev ločitve na aktivnosti, ki »sodijo« v galerije in tiste, ki sodijo na cesto ali v klube, ki pa jo pogojuje ozkost in omejenos kulturnih institucij. Če pa bi se lotili analize tega projekta, tako da bi govorili o stičnih točkah med umetnostjo in množično kulturo, in na ta način presegli, lahkobi rekli tehnidstično oznako »muTtim«fiaIni pro-jekt«, češ da gre zgolj za povezovanje različnih medijev, bi morali v njej zaobseči tudi naslednje projekte: razstavo Marca Davorina in koncert skupine VHODNO IZHODNA ENOTA, raz-stavo Emila Memona in koncert skupine BLAUE REITER, razstavo in koncert skupine LAI-BACH, projekt A. Šmid, B. Borčič in M. Gržinič, kot tudi publikacije GALERIJE ŠKUC—IZDA-JA. To bi zahtevalo posebno podrobno analizo, tokrat pa laho nakažemo na vprašljivost same uporabe termina »množična kultura,« kot se kaže v slovenskenvjugoslovanskem kultumem prosto-ru. In sicer glede na to, da glavnino množič-ne kulture pri nas tvori popevkarstvo, narodnoza-bavna glasba, ljubiteljski in amaterski pristop k umetnosti kot obliki konzumiranja v prostem času. Gre za popolno nerazvitost tega področ ja v tehno-loškem smislu, ko niti osrednje institucije, ki_pro-ducirajo množično kulturo, nima-jo na razpolago vseh potrebnih, in zdaj^v svetu že razširjcnih aparatur, če pa jih imajo jih uporabljajo na način, ki za deset let zaostaja za uporabo drugod po svetu (gre za po- ^ polno konzervativnost v formalnem in vsebin-skem smislu pri uporabi možnosti s katerimi raz-polagajo), ali pa jih sploh ne znajo uporabljati; zato tovrstna tehnična oprema (video, diaprojek-torji, filmski projektorji) deluje kot ekskluziv-nost, ki zato leži mrtva v razJičnih skladiščih in se rie izposoja. Če upoštevamo to dejstvo, kot tudi konzervativnost in togost teh osrednjih institucij, ki se na primer kaže v zapletenih in dolgotrajnih procedurah ob izdajanju plošč, kaset in knjig, in v trdovratnem odklanjanju vključitve projektov, ki bi povzročili kvalitativen premik znotraj množičJ ne/potrošniSke kulture, je jasno, da večino pro-jektov SKUCv i Foruma, Radia Student ni možno tretiratiitondcptualizirati kot enakopravnih zaw traj takine obstoječe množične kulture in zato j4 potrebno o večini teh projektov govoriti — jih raje umestiti v področje subkulture. B. Borčič M.Gt±iaič 26. oktober 1982' 12. STRAN vizuelna podoba politične manifestacije ali grožnja sestopa iz tradicionalističnih kalupov deseti kongres zveze sindikatov Slovenije Pogovor z Janezom Koželjem, oblikovalcem plakata (poleg M.Licula in R. Novaka) za 10. ^ongres sindikatov Slovenije Opomba: Pričujoči tekst je bil prvotno mišljen kot in-tervju z J. Koželjem, ta namen pa sem pozneje opustil, ker ne daje na podlagi vprašalnika dovolj jasnih in v celoto zbranih podatkov za razumeva-nje Širokega sklopa miselnih struktur, ki defini-ajo polje oblikovalskih kreativnih sposobnosti v čahtevani sintagmi z vsebino in formo. V uvodu je potrebno na kratko analizirati dolo-5en aspekt oblikovanja skozi takoimenovanp uve-Ijavljeno ali, če hočemo, tradicionalno oblikova-nje v smislu priznanosti in uveljavljenosti določe-nega ideološkega modela in na drugem polu aspekt žive ustvarjalnosti, ki raste iz avtentičnih zastavkov, hoče uveljavljati spreminjanje in se bori za svoj lastni in svobodni konceptni nastavek, upirajoč se dirigiranosti, oziroma pokroviteljskim težnjam nad ujo. Dovolj za osnovni napotek branja miselnih konstrukcij, ki se bodo vlekle skozi pričujoči tekst, je logično dejstvo, da so zgodovinsko gle-dano vrata vselej predstavljala edini vhod v hišo. Res je sicer, da se je dalo v hišo prilesti tudi skozi okna ali priplaziti se skozi dimnik in nemara celo razrušiti steno in zavzeti hišo, toda vse to so mož-nosti, ki bi jih zaenkrat izključi! ali hote zanemaril. Pozabljati na osnovo ravno zaradi njene osnovno-sti, je dokaj pristno in poscbno v času razvite teh-nologije. Etablirani red zahteva nadzor. Globoka esnica izrečenega nas niti ne zbega toliko, kot po-tavlja pred praktično izkustvo, kjer subjektivne ale samoosvobajanja znajo sprejeti značaj takoi-nenovanih sil samouničevanja. Skaotizirano x>lje obvladovanja protislovnih družbenih proce-« jov gre v smeri, ko se sičer družbeno priznani no- silci ekonomske politike vedno znova odkrivajo kot predmeti le—te. Na tak način razkriti bazščni problemi produkcije nas postavljajo v etatistično mecenski odnos in v sfero akademske vloge kultu-fe. Špontano se oblflcuje posebna moč druzberiiB etit. Ce na tej osnovi spregovorimo proti razsvet-ljenski kultumi politiki, smo sicer.bruhnili udarno frazo, nismo pa zadeli korenin problema in se to na drevcsu čuti precej kontradiktorno in in vpliva, če sploh vpliva le na to, da se listi obrnejo okoli pri tem pa njihova funkcija ostane nespremenjena. Zakonitosti nekega reda oblikujejo specifične re-snice. Način, ko je človek postavljen v položaj, ko ga morajo določene skupinsko lastninske kul-turne elite dobesedno pomiriti v njeni kulturi je še vedno prisoten. Presenečenje in zgražanje nad pojavi radikalnejših in korenitejših kultur-no—umetniških posegov govori v prid pripombi. Značilni vitalizem, dinamizem in nepotešena zve-davost mlade generacije v prikazovanju družbe-nih probietnov skozi glasbene, literame, gledališke in nenazaanje oblikovalske aspekte ž:ve ustvar-jalnosti zadobiva hude udarce iz vsebine politične usmeritve, ko ta v svoji zgodovinsko—varovalni vlogi interpretira bazične družbene probleme kot politične probleme. Pri tem se mnogokrat znaša nad površinsko pojavnostjo in samimi metodami javljanja, redkokdaj pa se spušča v teoretične, to-likokrat opevane, vode demokratične, brezkom-promisne in kritične diskusije o esencialnih vse-binskih problemih aktivnega odnosa do stvarno-sti. Tale uvod, bi lahko nadaljeval v nedogled in bi . se preprosto postavil v pozo teoretiziranja, ki po-zablja na osnovno vpetost v prakso samega ustvarjanja. Kot že v naslovu nakazujem gre za kratko ana-lizo plakata 10. kongresa zveze sindikatov Slove-nije. Plakat ozirom serija sedmih plakatov z ja-snim vsebinskim skupnim imenovalcem ne osvaja nivoja nerazumljive ali le elitno razumljive ab- * straktije in na drugi strani ne ostaja na nivoju tra-dicionalnijh ideoloških vzorcev, ki se manifestirajo v obliki uveljavljenega znaka ali iiderske super-podobe. V procesu nastajanja preko svobodnega koncepta vgrajuje vse postavljene komponente političnega ozadja ali ospredja dogodka in jih spleta s čim širšim spektrom problemov vseh Ijudi. Z rahlim tveganjem bi lahko idejni začetek pro-jekta soočil z mislijo, da se v svoji konceptualni smelosti dotika kreativno neodvisnega poezisa, ki ga sicer v naslednjih fazah, zaradi natečajnega značaja vsebine same, nujno in počaši izgublja. Plakat noČe pridigati in vsiljevati voditeljskega duha in vladajoče kulture, namerno zapostavlja igro moči in duhovno gospostvo nad Ijudstvom, svoje specifične vsebine postavlja kot vzpodbuje-valne za branje, razmišljanje in v skrajni sekvenci dopušča možnost čustvovanja. Ne deluje v smislu dusenja dialoga. Obratno. Išče v mimoidočem od- govor, odziv, ga ravno zaradi svoje, za to vrsto plakatov, neobičajne sposobnosti za dialog prese-neti in ga vodi v izziv tolmačenja povedanega. Oblika stripa ni presenetljiva ali celo nespodobni nesporazum, prav skozi očitni komunikacijski koncept zastavljenega posega. Osebe na plakatih so zanimivo običajne. Ne polepšane govorijo svoj, sebi in drugim, razumljivi jezik, ga podajajo v svo-jih delovnih okoljih. Ne izrekajo dokončnih sodb, ne operirajo z ustaljenimi frazami, tetnveč so av-tentično problematične in predvsem neizumetni-čene. Znak zveze sindikatov je skoncentriran na minimum — nože vcč nasilno opozarjati in posta-jati smrten. To s pretiranim poveličevanjem dolo-čenih simbolov raznih političnih usmeritev vse prevečkrat uspejo. Uspejo namreč realizirati sim-bol kot preživet, skrajno dolgočasen in v vlogo na-rodne noše postavljen znak, čigar funkcija postaja skrajni stereotip. Na plaktu stopi v prvi plan člo-vek, ne samo znak in ideološka strategija politične usmeritve. Opisani vsebinski nastavek je na pla-katih dokaj uspešen in postavi opazovalca plaka-tov v kaj »čudno« pozicijo. Nekako nezaupljivo zre v plakate in celo v svoji mnogokrat sklerotični navajenosti nanje, do sedaj večinokrat odtujena rau sporočila preko politično podobarskega medi-ja, kar ne verjame v resnost in resničnost dogod-ka. Vsiljujejo se mu vse mogoče predpostavke, ki jih pači v luci formalizmov, s čimer se sam postav-lja v vlogo zapiralca Širšega družbenega vpliva, se posmehuje in dobesedno ohranja uradniški odnos do oblikovalskega posega in nenazadnje do umet-niškega dela nasploh. Takšen odnos opazovalca lahko postane pro-biematičen, ker to ni več tvoma kntika, temveč branjenje pred tistim za čemer stremimo. To sled-nje ugotavljam ravno zaradi prenagljene in aprioroe pozicije mnogihjnladih, ki sb plakat za-jeli zgolj površinsko in naredili isto formalistično napako, kot jo dela takoimenovani dominantni svet do subkulture. Plakat vsekakor spada v ob-močje žive ustvar jalnosti in skuša tvoriti dialog, ki ni zanemarljive vrednosti za razvoj organizirane in samoupravne zasnovanosti in je usmerjen v kri-tiko komerciaJizirane in uradniško sterilne mno-žične kulture in je kritičen do družbenih protislo-vij sploh. Iz določene navajenosti formalnega po-litičnega pojavljanja preko vizuelnih komunikacij ali linearnosti tolmačenja samega ocenjevanja plakata določene politične manifestacije kot apriori gnusnega in zgrešenega v svoji demagogiji je nepremišljeno in nas sili v dejstvo, da začnemo tudi na tem polju grafičnega oblikovanja misliti s, svojo glavo. Plakat je v svojem sporoftlu vpet v zgodovinski tok ker na premišljen način selteva prostorske, časovne in družbene danosti. Kot iztočnico kratkega teksta bi podal še sku-pek misli, da je na kratko odpraviti opisano obliko plakata z dvema ali tremi besedami izraz strahu pred akcijo, pred vsem kar meče iz vaniega spanca in kar jemlje tisti tako želeni, toda skrajno per-verzni mir. Osebni mir je sTadka prevara Iizati ga in se slepiti, da gre naprej, Pomeni izstopiti iz zgo-dovine v varno zavetje minljivosti. Lenobno se prekladati v perpetuainem miru in se igrati otroke je preprosto in ne terja nikakršne energije. Vse to nas permanentno osvaja, na višku zasvojitve pa zna celo goditi in vodi v pozo onanije, katere izliv si upamo sprejeti le še v sanjah. Spopasti se z re-sničnimi probfemi vsak trenutek pomeni živeti, pomeni prevzeti utrudljivo delo. In že spet omam-lja strastna želja perpetuiranja. Spopadati se z or-ganizacijo, strategijo ali pisanjem političnih pro-gramov je premalo brez žive vklenjenosti in vko-reninjenosti v avtentične probleme, ki so prisotni ta trenutek, ki žrejo pogoltno in hlastajo za odzi-vom v ljudeh. Večina še vedno varno dremlje v nedrjih preživelih organizacij in sesa postano mleko ideoloških stremljenj. Naloga vsakogar bi morala postati, da se trdno postavi pred izziv, da se kritično in demokratično opredeii, skratka, da skuša, biti pertinenten času, prostoru in družbi. Ni odveč, če na koncu še enkrat opozorimo, da serija plakatov za 10. kongres zveze sindikatov Slove-nije ni nikakršen brezhiben projekt, ki bi hotel! biti lep v silnosti, demagoškosti ali dogmatičnosti do-ločene ideologjje, ravno obratno, pred nas po-stavlja izziv, ki se tnu moramo kritično pribiižati, ne pa po stari navadi brezgiavo khtizirati vse pov-prek, se braniti in bežati v svoje varne brloge in čakati, da se nekaj zares zgodi, pri tem pa eno-stavno gniti dalje. Kolenc Aljoša mmt w MaHcelšte^ ***** in požene novim členitvam nasproti. Znanstveni diskurz tako razloči besedo in pomen. Označeva-lec pa hiti razločiti besedo od pomena. Nadarjen delegat je že ugotovil, da do kakšne semantične homeostaze ne more in ne more priti, dirka se po-slej lahko zaustavi le še pri kakšni naČelni ideali-zaciji. S tem pade škodljiva in nadležna iluzija o tem, da ko nekaj govonmo, to nekaj tudi pomeni, da je v tem označenec. Ta pobočna, zato pa toliko boli usodna, subvenzija itna svojo barirano podlago in obliko v točki, v kateri zatrjujemo, da to kar sli-šimo (v slušnem smislu izraza), nima nobene prave in pravilne zveze s tem, kar to pomeni. Ta lična, dična in mična subverzija pa je utemeljena edioole v znanstvenem diskurzu; le tod ima svojo RAJ PREDHODI BESEDI o nedavnih »inddentih« okrog »Solidarnosti« in o nekatetih njihovih razsežnostih ZAKAJ DOKUMENTIRATI Incidenti se vedno dogaiajo. Včasih se dogajajo tudi ,,sumljivr incidenti. Za enega takih presentljivo misterioznih tujkov v tkivu naše skupnosti je šlo tudi poleti, v petek, 9. julija 1982 v prestolnem mestu. Čas kajpak pri tem ni prav nič kriv, zato smo mnenja, da objava neposred-no udeleženega subjekta ne zgreši tako zelo, da bi lahko pozabiii na angažma mladine v pasjih poletnih dneh, ko je »izkazala solidarnost z bojem palestinskega in libanonskega ljudstva". .. Ne kaže odriva- ti teh značilnih artikulacij politične______ solidarnosti pod naplavine ,,tekočih" zadev, še posebej, ker je bilo to pismo/ tlanek avtorja Pavluška Imširoviča zavrnjeno v redakciji beograjskega STUDENTA, se pravi, da jebilobolj tckoče, kot so bili to pri dotičnem časniku pripravljeni priznati. Ta »zarota molka"delujetudi na slovenskih tleh, saj je kolikor nam je znano, objavila odmev in ponatis nekega članka le Mladina, 24/25. Tudi eter je bilkajpak medij prebijanja ,,zarote molka", s tem dokumentiranjem pa bo vsaj to pismo podleglo instanci črke. Stvari s specifično ideološko težo gotovo niso passe, še posebej, ker se ti ,,sumljvivi' pripetljaji nenehno zakrinkujoče pojavljajo v naši vpričnosti. Permanentna diskusija o doloeenih diskunkcijah mehanizmov birokracije se torej lahko koncipira kot simptomalno branje družbene situacije, ki producira kot simptomalno branje te ,,suraijvie" zadevščine... Kot taka je edino lahkodemokratična in torej nikakor ne utajuje ,,suma" — le naslavlja ga na druga mesta... brez pomislekov zaupala vlagateljem prijave in spremenila sodni postopek v nedostojno burko. Proti koncu prestajanja kazni je bila sedmerica po lažni prijavi uslužbenca zapora nezakonito dis-ciplinsko kaznovana s samico, kar jo je prisililo, da je svoj protest izrazila s sedemdnevno gladovno stavko. V samici so bili tri dni brez blazine in po-steljnine na golih deskah le z dvema umazanima in oguljenima odejama. Disciplinska kazen je bila prekinjena dan pred rokom in 28. avgusta je zad-njih šest zapornikov zapustilo ječo. O teh dogodkih je biia dotnača javnost vse pre-malo obveščena. Del časopisja je objavil infor-madje, do katerih je sploh lahko prišel, kot tudi sporočilo organizatorjev junijskega mitinga. Ti so protestirali zaradi nasilne aretacije in kaznovanja Ijudi, katerih edini »greh« je bil ta, da so na ome-njeni manifestaciji razvili transparente Solidarno-sti. V obsodbi aretacije in kaznovanja manifestan-tov so organizatorii mitinga njihovo početje opredelili kot politično nepremišljeno in nepri-memo namenu mitinga, brez širše obrazložitve te svoje ocene. Ob tem si je umestno zastaviti nekaj vprašanj. S kakšnim namenom naj bi se osvobodilni boji delavskega gibanja in malih narodov ločevali do te mere, da se protest proti zločinom svetovne reak-cije v nekem delu sveta zoperstavlja vsakršnemu razširjanju na analogne zločine v drugih delih sveta? Ali nismo tudi na mitingu v govoru narod-nega heroja Dušana Korača slišali, da je svoboda »ena sama in nedeljiva«? Zakaj bi podpora pa-lestinskemu ljudstvu izključevala podporo polj-skim Selavcem, Ijudstvu Salvadorja, Afganistana, Nikaragve, Koreje itd.? Na ta vprašanja so dolžni odgovoriti tisti, ki misiijo, da je razvijanje transpa-rentov Solidarnosti na manifestaciji sohdarnosti s palestinskim ljudstvom znak politične nezrelosti, nepremišljenosti, mladostmške zagnanosti itn. To so vprašanja za dialog na ravni politično—taktič-nih ocen v okviru istih ali podobnih splošnih opre-delitev in vrednot. Razen Tanjugovega dezinformativnega sporo-čila in čez noč spremenjenega Politikinega ko-mentarja ni nobeno drugo javno glasilo podprlo aVetacij in kazni. Nasprotno! Upravičeno lahko trdimo, da je postopek uslužbencev UJV in mest-nih oblasti, navkljub prizadevnim poskusom, da se prikrije, izzval vznemirjenje v jugoslovanski javnosti. Številni jugosiovanski intelektualci so večkraf izrazili svoj protest zaradi poŠastne areta-cije in kaznovanja šestnajstih Ijudi. Zaenkrat je edini odgovor na te proteste nastop Radoja Stefa-noviča, predsednika Izvršnega sveta Mestne skupščine na seji CK ZKS, ki je zahteval politično odgovornost novinarjev in uredništev, ki so povz-dignila svoj glas v obrambo resnice in zakonitosti. Krivd teh »tricidentov«, uslužbenci UJV, so prav isti 1 judje, ki so koncem decembra 1981 izko-ristili svoj družbeni položaj in poskušali preprečiti izražanje podpore poljskim delavcem po voja-škem udaru generala Jaruzelskega. Že takrat so preiskovcrii stanovanja in odvzemali peticije v ka-terih so jugoslovanski občani izražali svojo pod-poro poljskemu delavskemu gibanju in svoje pro-teste zoper vojaški udar. Ugled generala Jaruzel-skega so skušali ohranjati z aretacijami in pre-dhodnimi preiskovatnimi opravili tistih, ki scf zbi-rali podpise za peticije. Del peticij s podpisi (50 od skupno 1000 podpisov) so uspelij>dvzeti, troje ljudi pa so v času novoletnih praznikov obdržali v zaporu (Dragomirja Olujiča in Gordana Jovano-viča za 3 dni, Veselinka Zastavnikoviča pa kar za 13 dni). Postopek je bil takrat zaustavljen, toda na pritožbe tistih, ki so jim takrat grozili in jim prei-skovali stanovanja ter tistih, ki so bili aretirani, še do danes ni odgovora. Zdaj vemo, da so to Ijudje, ki se v spopadu med poljskim Ijudstvom in skupino, kijo vodi Jaruzel-ski, opredeljujejo za te zadnje. Cc bi bili to na-vadni občani, ki bi svoja stališča javno in demo-kratično zastopali, bi lahko le skomignili z rameni in rekji: »Pa kaj, nekdo ima rad narod, kdo drug generale.« Vendar to niso navadni občani! Po teh »incidentih« (decembrskih in julijskih) lahko z veliko verjetnostjo zaključimo, da je v aparatu ; obiasti vplivna in medsebojno tesno povezana skupina ljudi, ki si dovoljuje delovati mimo in proti stališčem državnih in partijskih organov. Nikakor se ne smemo sprijazniti s tem, da številčno nepo-membna in anonimna skupina uporablja svojo moč na ta način, da svoja stališca izraža in vsiljuje tako, da zapira in kaznuje tiste, ki so solidarni s poljskim delavskim gibanjem. Prisotnost takih ljudi v vrstah ZK jr stvar ZK in njenega članstva. Toda zaščita za.conitosti in osnovnih državljanskih pravic ter ja^na kontroia organov državne oblasti so zadeve slt hernega ob-čana. Možnost pojavljanja takih »ir cidentov« je stalna grožnja demokratičnemu iazvoju nale družbe in je zato o njih potrebna diskusija in naj- širše javno informiranje. Se posebej zato, ker ra-zvoj dogodkov kaže na to, da ta skupina kontro-lira upravne oblasti našega glavnega mesta in ima zašČitnike tudi na višjih položajih aparata oblasti. Samd informiranje in javna diskusija lahko pre-prečita ponavljanje nekaterih izkušenj iz obdobja naše zgovodine, ki se pogosto imenuje »pred-brionsko«. Neverjetni dejstvi, da se v Beogradu za razvitje transparenta Solidarnosti kaznuje ostreje kot v Varšavi alFBudimpešti in da je blta Solidarnost pri nas razglašena za prepovedani sindikat prej, kot si je upal to sam Jaruzelski, sta več kot resno opozo-rilo. Pavluško Imširovič (prevedla K.P.) BEGIN REGAN Shaker Shaker, 34 let, Palestinec iz Jordanije, oče štirih slovenskih Palestincev. Zaposlen pri Službi za sodeiovanje s tujimi deželami pri Klinič-nem centru, kot tolmač. Med študijem je bil pred-sednik Generalne unije^ palestinskih študentov (GUPS), za Slovenijo. — GUPS v Sloveni ji že več let ne deluje, zaka j? S.S. Vsako leto je manj palestinskih študentov, ki prihajajo na študij v Slovenijo. Sredi sedemde-setih let nas je bilo tukaj šestdeset, sedaj nas je le še okoli trideset. Večinoma smo zaposleni. Ustva-rili smo si družine, tako da nimamo časa za aktiv-nost. — Na kakšen način palestinski študentje priha-jajo na študij v Jugoslavijo? S.S.: Nekateri študentje so dobili jugoslovanske štipendije in se šolajo bodisi za potrebe PLO, ali pa za potrebe držav, v katereih živijo. No, z njimi smo prišli tudi nekateri, ki so nam študij plačali starši. — Kakšna je bila dejavnost GUPS? S.S.: Prva stvar je biio samo združevanje Paie-stincev v Sloventji, vsako let smo organrarali prire-ditev, na kateri smo predstaviii palestinsko kulturo, imeli smo folklorne nastope, recitacije. Druga stvar je bilo organiziranje pomoči palestinskemu narodu v obliki zdravil, krvodajaiskih akcij itd. Naša glavna naloga pa je bilo obveščanje javnosti o palestmskem problemu. Razdeljevali smo tudi palestinske časopise, ki so bili tiskani v Bejrutu in bilten GIJPS Jugoslavije FELESTIN (Palestina), ki je izhajal v Beogradu. Ta tisk smo dobili s po-močjo Informativnega centra PLO, saj je GUPS le dei Palestinske osvobodilne organizacije. — Ali imaš morda kakšen izvoz palestinskih ča-sopisov ali Felestine, da bi ga lahko videli? S.S.: Bojim se da ne! — Ali se ti ne zdi potrebno, da bi se sedaj, ko je palestinsko vprašan je spet v središču svetovne po-zornosti, Palestinci v Sloveniji znova organizirali? S.S.: Seveda bi bilo potrebno, vendar pa pogo-jev za to, kot sem že rekel, skorajda ni. — Hm, da , toda če bi nedavne demonstraeije proti izraelski agresiji v Libanonu pomagaia orga-nizirati tudi palestinska organizacija, bi bila spon-tanost in iskrenost le teh verjetno večja. S.S.: To je že res, vendar pa sem bil sam zelo ga-njen, da so Siovenci solidarni z narodom, ki je pravzaprav tako daleč. — Ali veš da so se demonstracij udeležili predv-sem srednješolci, za katere je bila udeležba ob-vezna? S.S.: Mogoče, vendar pa je bila to samo ena od oblik pomoči. —Kje pa vidiš svojo vlogo v konkretni situaciji? S.S.: Edino, kar lahko naredim, je na področju obveščanja jaynosti. — Ali lahko poveš kakšen konkreten primer? S.S.: Ja, v zadnjem času bolj malo. — V Zagrebu so palestinski študentje aktivno sodelovali pri pripravi demonstracij. S.S.: Da, seveda, tam je okoli tristo palestin-skih študentov. — Menda je nekaj palestincev iz Jugoslavije odšlo pomagat k obrambi Bejrufa? S.S.: Da, jaz sem tudi nekaj bral o tem. — Kako bi komentiral nedavne teroristične na-pade na pripadnike židovske skupnosti v Rimu, Parizu in drugje. S. S.: To je delo izraelske obveščevalne službe, ki hoče v očeh svetovne javnosti očraiti Palestince in njihov boj. Taki primeri so bili tudi v preteklosti pogosti. Znano je na primer, da je Menaheir Begin, ko je bil še vodja židevske teroristične or-ganizacije IRGUN, podtaknil eksploziv v hotel »Kralj David« v Jeruzalemu, kjer je bil sedež arf-gleških in tudi sionističnih organizacij. Begin je bil in je terorist, terorist z Nobelovo nagrado za mir. — Torej si mnenja, da so izključni krivci 3a omenjene teroristične akcije IzTaelci? S.S.: Tega ne bom trdil. Po tolikih letih krivič, boja in trpljenja nekateri res več ne izbirajo sred-stev. — Ali je bil tudi kdo izmed Palestincev, ki so študirali pri nas, in ki si ga ti poznal, bolj ekstremi-stično nastrojen? S.S.- Vsi smo bili mnenja, da si palestinski narcd mora priboriti svoje pravice, seveda pa si nismo bili popolnoma edini glede načina, s kater rim bi to dosegli. Če je imel kdo ekstremistična nagnjenja, jih je seveda skrival. — Kje pa ti vidiš rešitev palestinskega vpraša-nja? S.S.: Palestinci moramo dobiti svojo državo na ozemlju zahodnega dela reke Jordan in na ob-močju Gaze. To je edina sprejemljiva rešitev. — Ali misliš, da bi to s padcem Begina in begini-zma postaio uresničljivo? S.S.: Ne! Cilj izraelske imperialistične politike je »Veliki Izrael« od Evfrata do Nila. Morebitna zmemejša vlada bi skušaia doseči isti cilj, samo na nekoliko manj radikalen način. Generalna unija palestinskih študentov je v Sloveniji bila, sedaj je ni več. Shaker je navedel tudi nekaj razlogov za to. Družina, služba, pre-majhnc število. Ampak če o vsem malo premi-slim, dobim občutek, da Paiestinci sami ne čutijo potrebe po takšni organizaciji. Kajti maloštevil-nost bi morala biti tista, ki bi jih vzpodbudila k de-lovanju, ker bo v nasprotnem primeru neizogibno sledila asimilacija. Če sc to morda še ne pozna pr-vemu rodu Palestincev, ki nameravajo ostati tukaj, se bo zagotovo poznalo njihovim otrokom, saj skoraj ne bodo imeli pravih stikov z matičnim narodom. Tem je predvsem treba omogočiti, da spoznajo kulturo naroda svojih očetov. Najbnž je v njihovem interesu, da vsaj s palestinskimi časo-pisi in literaturo vzdržujejo stike z domovino. Zgodi se lahko da že drugi rod Palestincev v Slo-veniji ne bo poznal arabskega jezika, potem pa se bo sled za kakršnimi koli predstavniki palestinske narodnosti pri nas popolnoma porazgubija. To ni le stvar njihove dobre volje, ampak je njihova dolžnost, da ponovno vzpostavijo most z domovi-no! Čudi me le, da tega niso začutili sami. MATJAŽ GRUDEN TOMI GRACANIN Devetega julija t.l. je sedmerica mladih Ijudi (Dragomir Olujič, Veselinka Zastavnikovič, Jo- vica Mihajlovič, Radmila Karajovič, Gordan Jo- vanovič, Branislava Katič in Pavluško Imširovič, avtor tega prispevka) na manifestaciji solidamosti spalestinskiin narodom razvila štiri transparente z emblemom »Solidarnošč«. Po dvajsetih minutah jib je skupina neidentificiranib. oseb v civilu bru- talno napadia m jih odvedla z manifestadje. Na- padeni so doživeli nepričakovani napad in nasilno odstranitev iz množice kot ugrabitev. Kasneje se je ivkazalo, da so bili napadald uslužbenti UJV. Zrtye napada so to noč v zgradbi Sekretariata za jootranje zadeve (SNZ) grobo zasliševali in žalili, Ujihovo -i^janje pa je bilo označeno kot »so- jvražno m. dajalsko« (!?). Skupaj znjimi so prijeli jtudi dva i 'ada fotoreporterja, ki sta fotografirala jdogajanje aa nianifestadji (Slobodana Poznano- mča in Igerja Pufata). Potem, ko so jima odvzeli Bme s po&netki z manifestaci je, so ju še isto noč ppustili, Ostaiim je mestni sodnik za prekrške na- fslednji dan izrekel zaporne kazni po 40 dni za tro- eklet in štirim fantom po 50 c* i, ker so nosili parente z napisom »Solidamošč«, »s čimer vali negodovanje občanov in mladincev ter podcenjevali njihova sodalistično—domo- ¦ in nadonalna čustva« (dtat iz sklepa mest- nvf,a sodnika za prekrške). Neodvisno so od njih prijeli tudi Bojana Vižintina, študenta elektro- tehmke, ki je na nutingu nosil poijsko zastavo skupaj z emblemom Solidamosti, in ga kaznovali s 25 dnevi zapora. Obtožend sploh niso imeli no- bene možnosti, da bi se branili pred absurdno ob- tožbo. Sodnik je upošteval le prijavo SNZ in od- klonil vse njihove dokaze in priče. Takoj po izreku kazni so bhi odvedeni v centralni zapor, k jer so jih brez najosnovnejših big?enskih potrebščin zaprli .po samicah in jim onemogočili vsak stik s svojci in z advokati. Svojcem so štiri dni prikrivali podatke , kje se nahajajo in jim celo dajali lažne podatke. Skoraj pri vseh so opravili preiskavo stanovanja in jim pri tem odvzeli precej gradiva, ki nikakor ne | more biti predmet pravnega pregona. Šele po šti- rih dneh so jih premestili v okrožni zapor v Padin- sko Skelo, kjer so v zelo težkih okoliščinah (pri- silno delo, malo »prostega časa«, brez mize na ka- teri bi lahko pisali) uspeli pravočasno vložiti pri- tožbo zoper sklep mestnega sodnika za prekrške. Scveda zaman. Mestni svet za prekrške je, tako kot sodnik za prekrške, stal na strani prijaviteljev in je potrdil kazni, pri čemei je dekietom zmanjšal kazni na 30 dni zapora. V času presta janja kazni je i bila osmerica neprestano izpostavljena poskusom poniževanja in žaljenja s strani uslužbencev za- pora, proti katerim so se pritožili Upravi zapora in Republiškemu sekretariatu za pravosodje. Odgo- ^vora niso dobili.. ~ Pc dvajsetih dneh se jim je pridružilo še osem beograjskih intelektualcev (dr. Ivan Jankovič, dr. Vesna Pešič, dr. Nebojša Popov, Žaneta Sironič, i Milan Nikolič, Ddšan Gamser, Boris Tadič in Dragan Blagojevič). Nekateri od njih so spon- tano izražali svoj profest zaradi že zaprte skupi- ne, drugi pa so bili le priče tega njihovega prote- sta. Iz te skupine so bili trije kaznovani z zaporom ' dni, trije s 25 dnevi in dva s 30 dnevi zapora. n je bila obrazložena s tem, da so menda Jii neprijavljen javni shod in s tem »kalili i jvaH|fl članicami mednarodne skupnosti, ki bi slonekfl na pravi&MMti §n enakopraTDO«ti« (podčrta M.B.). Implicite: dekJaracijski politični šann neokapitalizma, ki svoj diskurz zavija v pitij ske abstraktnosti. kot sta besedi »pravičnost«: ,,enakopravnost". Eksplicitete: nova abstrak-cija »za vse narode« nepove, da jepotreben zi narode, ki so depriviligirani v .danji konst ela ciji mednarodne delitve dela 'privflcginui po ložaj nasproti priviligiranim narodom. Tore j j< razvoj lahko le neenakoprsTen nurroj, j< lahko le hitrejši razvoj nerazvitih od razviitih Juga od Severa. V nasprotnern pnmeru se no voplanetarna ekonomska ureditev odmik a i »nikoli«. . Kriminalko nadaljujemo v naslednji šteevillkl Milan Balažii (8) Stajner, Kriza 2, CZ, Ljabljana 1982 (9) ibidem, stran 132 (10) ibidem, stran 133 W (11) ibidem, stran 138 1 (12) ibidem, strani 158—164 1 važne so utehe PROLOG: Film Razseljena oseba se nekako izmika kritičnemu pristopu, ki bi izhajal iz polja obrobnega, na samem platnu ne—vidnega prika-za, oz.se izmika vpogledu za—platno in v tiste mehanizme, ki pogojujejo sam nastanek določe-nega filmskega projekta. Avtorju tega zapisa je tako ostala le možnost, da bulji na—platno, kar je zvesto tudi počel. Ob tem je odkril presenetljivo novo pozicijo možnega vpogleda — pogled ob—platno. Vendar sc je čez nekaj časa izkazalo da mu to ne bo prineslo kakega večjcga razsvet-Ijenstva, saj je tudi tu zeval nekakšen vakuum in praznina. Po dveh razočaranjih si tako rii mogel privoščiti še nadaljnjih, ker bi bil v takem primeru pač prisiljen oditi na povsem drugačen kraj — to pa ne bi bilo v skiadu z zadano nalogo — »videti« film. Zato sc je avtor zleknil v standardno pozici jo nenevarnega konzumenta filmske kulture. Da pa mu ta položaj ni ustrezal se je dalo opazifi, oz. sli-šati po občasnih živžgih, ki pa so bili razen prvega vse bolj in bolj pridušeni, saj okolica ni pokazala razumevanja zanje, oziroma za moj kritični polo-iaj. Po takih reakcijah sem sklepal, da je bilo ostaloj)risotno občinstvo zelo očarano s seden jem na nti m le posebej z dogajanjem na platnu (iz-jeme so seveda bile). Če je bilo sedenje v stolih Srednje dvorane Cankarjevega hrama še kar za-dovoljivo, bi veljala za 93 minutno, oziroma 2550 m ali 15.534.450 ND dolgo dogajanje na—platnu diametralno nasprotna ocena—nezadovoljivo (uporabili bi lahko še mnoštvo drugih besed, ki pa bi bile vse izpeljanke iz korena »slab«). FILM: Scenaristično/dramaturški lok, ki teče skozi celotno naracijo filma je konstatiran v samem naslovu tj. v pečatu »Razseljena oseba«. Prav ta pečat pa istočasno proizvaja fantazmo filma, ki je historičnega značaja, oz. reflektira te momente v sedan jost. Ta točka pa je berljiva le, če posežemo v zadnje kadre na izteku filma. Scena »domoljubne« proslave, katero uprizore politični emigranti, oam plastično prikaže mehanizme, ki vzpostavlj^jp fctiiizacijo Slovenstva in s tem analogjio nekakSen iraaginarni ! jubezenski akt med njuni (sinovi) iifDomovuio (materjo). Ta ri-tual sc v tcm kontekstu umesti kot kompenzacija izgube predmeta meščanskega oboževan ja domo-vine (matere), kar je posledica njihovega pristopa do njega v času kritičnih historičnih momentov; ti pa so jasno izdiferencirali pojem dobrega/na-prednega skozi ideoioški diskurz. Rezultacija celotnega sklopa, je pač element ki je iz tega izpadel in se tako pojavi kot diskurz Lju-bezni tj. imaginarni ljubezenski akt, ki v danem nrimeru funkcionira kot fantazma. Po teh uvodnih predpostavkah (ki pa so izpi-sane na koncu filma) se film pravzaprav šele prične in na žalost traja prav malo časa. Glavni protagonist Peter Dolenc pride v Do-movino razreševat dileme »izvirnega političnega greha,« obenem pa prihaja kot delegat Ljubezni. Odloči se za linijo konfrontacije; mladim razi-skovalcem so očitna samo zadostnost, narcisoid-nost, oz. ideološki diskurz. Sam pa niti na višku konfrontacije, v sceni na Urhu, ne uvidi dejstva, da se prav za krinko njegove Ljubezni skriva tisti, zanj nemožen, ideološki diskurz, tj. prav tisti po-dedovani, ki ga želi zbrisati s sebe. Prav tu pa se film že konča oz. je težiščepreneseno v polje melodra-matskega. Ideologija v tem primeni ni nekaj več kot samo materijal za vzpostavljanje fabule; čeprav je v osnovi bit filma oz. vpis v—film, ki pa je tukaj obrnjen vase in ne navzven, kar ima za posledico izključitev kulminacije »estetskega« dometa sa-mega vpisa, kot tudi razrešitev same fabule. Tako v nadaljevanju zgodbe spremljamo že v začetku načeto fantazmo, tokrat na osebnem psi-homelodramatskem nivoju, ki pa kot receno v tem kontekstu filma nima nikakršne sprejemljive reši-tve. Peter še iiaprej išče alternativo za realizacijo svoje finalne preokupacije: ljubezenskega akta med njim, Slovencem(sinoift) in Domovino (ma-terjo). Razmerje z Vido (ki pooseblja Domovino) ne razrešuje fantazme, in ko se mu to razmerje tudi poruši, se šele zaveda paradoksa; akt med materjo in sinom je incest —je v območju prepovedanega, torej možnem le v imaginaraem. Edini pristop do razrešitve fantazme, je v demistifikaciji pečata » Displaced person«, ta pa je v polju ideološkega... KIjuč vrat tega polja, pa je skrit nekje v megli filma, ali bolje, v scenaristovi in režiserjevi ne-preciznostl in nedoslednosti, da ne rečem Ttorifuz-nosti. EPILOG: Film Razseljena oseba pod režijskim vodstvom Marjana Cigliča in ob scenariju Draga Jančarja, je potrdiJ napovedi skeptikov, saj nam, Icljub novi temi v slbvenskem in širsem jugosfo-vanskem prostoru, ki bi jo lahko pogojno imeno-vali — »tema emigracije«, ni prinesel res kakšnih bistvenih novosti, oziroma s svojo kvaliteto ne presega povprečja jugofilma. UTEHA: Resnici na ljubo, je treba povedati, da je dotični izdelek še vedno za stopnjo kvalitet-nejši od ostalih letošnjih slovenskih filmov (De-seti brat, Pustota). UTEHA: En velik špricar po predstavi! Hermej Gobec zakaj ravno biotehnologija Znanstveno raziskovanje procesov v živih or-pizmih je eno od področij, ki vsrkava vedno tčje količine finančnih sredstev. Ta porast vlaga-ja sredstev je rezultat spoznanja o omejenosti uiovinskih in energetskih virov, ki jih človeštvo otrebuje pri nadaljnjem razvijanju proizvodnje. laslonitev na procese v živih organizmih namreč ihko stalno obnavlja surovine in z njimi tudi nergijo potrebno za proizvodnjo. To pa hkrati otneni, da se mora spremeniti tudi njihova kvali-sta in torej struktura celotnega svetovnega go-»darstva. V povzetku raziskave »Energija v etu omejenih možnosti«, ki je bila objavljena v nskem letniku Tribune, predvidevajo, da člo-cštvo prej kot v sto letih nikakor ne bo sposobno iriti na konstanten in obnovljiv vir energije. Kot MŽnosti so navajali dve: jedrsko fuzijo in pa na-Irtovanje procesov v naravi (na osnovi reciklira-ija ogljikovih atomor) Uvajan je biotehnoloških procesov v gospodar-tvojedanes bolj ali manj še v zametkih. Koreni-eje bodo posegli v mednarodno delitev dela šele v »ihodnjem desetletju. Industrijsko najbolj upo-ibnih rezultatov raziskav s iega področja sploh imogoče kupiti, ker predstavljajo za tiste, ki jih najo, neprecenljiv vir možnosti zaslužka in ohra-itve cirkulacije kapitala v prihodnje. Za vpelje-lanje biotehnoloških procesov v industrijo je de-jansko potrebna »lastna znanost, vendar se ta jjhko razvija in izhaja samo iz osnovnih raziskav. jtezultati teh pa zaradi potrebe po mednarodnem jjdelovanju znanstvenikov niso in očitno tudi ne 6do zaprti v omejene kroge. Klasična industrija sloni na mehanskem zaje-panju surovin in na mehanski pretvorbi oblik nergije iz ene v drugo, uporabi visokih tempera-urin izrablja kot svoj surovinski in energetski vir iroizvode preteklega življenja. Ta industrija ni ezana na obnovljive, temveč na najdene mergetske in surovinske vire in temu ustrezno je ijeno gospodarstvo predvsem roparsko. Indu-jrijska proizvodnja je uspela vtisniti ta pečat do leke mere tudi proizvodnji hrane, čeprav ta izhaja avno iz biosfere, v kateri je zgodovinsko pogo-jcna tudi eksistenca človeka. Znanje, s katerim si |ečlovek pomagal razvijati svoje roparsko gospo-itvo, ni vezano zgolj na obdobje, v katerem se je vzpenjai kapitalistični proizvodni način, le da je v tem obdobju roparstvo narave zavzelo takšen obseg, da si je pričelo izpodkopavati svoje lastne temelje. Tudi uvajanje biokemičnih postopkov v proi-zvodnjo ni nekaj novega, saj ima korentne že daleč v starem veku. (glej predzadnjo lansko šte-vilko Tribune). Pri teh procesih sodelujejo živi or-ganizmi in njihovi proizvodi. Od klasičnih proi-zvodnih postopkov se ločijo predvsem po tem, da je informacija proizvodnega procesa vsebovana v njem samem, to je v živem organizmu, ki ta proi-zvodni proces opravlja, in ni posredovana vanj mehanično, na primer preko stroja ali pa delavca. Poseganje v notranje mehanizme živih organi-zmov je zaradi neraziskanosti biokemičnih proce-sov danes šele bolj ali manj samo v zametkih. Dia-log še ni vspostavljen, tako da danes še ni mogoče govoriti o načrtnem vnašanju informacij v bioteh-nološke proizvodne procese in njihovo oblikova-nje po »mili« volji. Izhajajoč iz starega dialektič-nega pravila, da iz malega lahko zraste veliko, utegne vse večji obseg uveljavljanja biokemičnih postopkov v industriji poseči v temelje družbenih odnosov. Pndč taka usmerjena proizvodnja ne more po-tekati mimo procesov v biosferi na katerih sloni življenje. Bkspanzija proizvodnje na tej osnovi v obstoječih razmerjih proizvodnje lahko posega v biosfero le tako, da jo nadgrajuje in torej ne uni-čuje, kajti s tem onemogoča tudi svojo nadaljnjo rast. S tem lahko odpravi človekov roparski odnos do narave. Narava v družbeno proizvodnjo ne vstopa več kot cenen vir energije in surovin, tem-več v vsej svoji raznolikosti. Uporabna je ravno zaradi svoje raznolikosti in svoje medsebojne od-visnosti. Drugič utegne taka proizvodnja zaradi »em-brionalne« rasti proizvoda zarnajati obstoječo in-dustrijsko rast, kjer produkt nastaja po kosih, in s tem tudi družbeno nadgradnjo, saj se zasnova proizvodnje in odnosov, ki se v njej porajajo, in družbena nadstavba medsebojno pogojujeta. Se obeta konec hierarhiji? ODGOVOR NA »PISMO UREDNIŠTVU«, TRIBUNA, ŠT. 1—2 SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Šelinger Ljubica si je preveč upala, ko je napi-sala nekaj misli, ki niso samo njene! Kolikor poz-nam te »komuniste«, vem, da so izredno brezob-zirni, kar dokazuje med drugim tudi Ljubičin »slu-čaj« in pripravljeni so, v zaščito svojih postopkov, uporabiti vse vrste blata, etiket, insinuacij in »po-litičnih grehov« samo, da diskvalificirajo nasprot-nika, ki si toliko drzne in pove (le) delček morale v obravnavanju tako pomembnih, za mladega člo-veka, življenjsko važnih stvari pri vstopu v življe-nje (šolanje). V večini primerov so to »majski borci«, odnosno »kruhoborci,« ki so-celo svojo delovno dobo delali le škodo tej naši družbi in gradili ?boljšo prihodnost« zanamcem z 19.-imi milijardami dolarjev! Prstov pa se jim drži »smola«, ki jim je pomagala do štandarda, ki ga drugje socialisti ne poznajo! Sedaj pa so si mar-sikje »priborili« tudi visoke pokojnine in zopet ne čutijo »diha stabilizacije«, ki so ga spretno naložili le delavcu—proletarcu in upokojencu na hrbet, ki nima nič skupnega z neekonomičnim zapravlja-njem mednarodnega posojila! Ravno tako so de-lavci—proletarci in upokojenci—proletarci brez »smole« na rokah, imajo pa zato večje žulje! Ure-dili so tudi vse dobro za sebe in svojce, tako da ima žena nekega »nenadomestljivega« s štirimi leti delovne (neuspešne) dobe čez 10.000 ND pokoj-nine! Sam sem imel čez 33 let uspešnega dela, (če bi se mi priznale nadure, ki sem jih morai delati za miloščino, bi imel čez 40 let delovne dobe) pa mi znaša beradja (pokojnina) 9.700 ND bruto, če-prav imam srednjo izobrazbo! Ko sem ta slučaj v pritožbi naslovil rra višji forum, me je obiskal sicer zičnim obračunom! Mar mi v družbi nimamo za-konov?! Veš, spoštovana Ljubica Š., ti ljudje nik-dar niso videli drugih, razen sebe! Ves svet se vrti le zaradi njih in okoii njih! Marsikdo od teh še polne osnovne šole nima, zato in še zaradi česa drugega mu manjka veliko tega, kar naj bi (tudi v potrošniški družbi) sicer krasilo človeka, ki pozna tudi druge vrednote, ne le pohlepni in maščevalni egoizem! Čestitam ti za »korajžo«! Kako boš pa dobila po študiju delo, to je drugo vprašanje!? Samo, koli-kor poznam mlade izobražencve, se bojim, da po vstopu v delovno razmerje ne boš izgubila svoje revolucionarnosti, ko ti bodo ponudili visoke osebne dohodke in privlačen položaj! To se do-gaja in zato, namestp da bi bili mladi izobraženi ljudje v svoji delovni enoti imuni na egoizem, to je pravični, vidijo tudi navadnega delavca in njegove težave. Torej človeka, kar »kruhoborci« stalno kot papagaji omenjajo in pri tem, razumljivo, tudi ostane!!! Mi imamo sicer v ustavi vse dobre ome-njene vrline zapisane, a kdo se še meni za to!? Zato bi vi vsi mladi izobraženci morali, tudi za ceno visokih osebnih dohodkov (če lahko živi tvoj oče z 8000 ND, boš tudi ti z 20.000). razkrinkavati birokrate in birokratizem na vsakem koraku! Treba je napovedati boj podkraljem in kraljem na Betajnovi, pa bo tudi zaživelo naše samoupravlja-njc, kar smo zapisali v ustavi in ZZD! V nasprot-* nem boste tudi vi vodili družbo na rob propada, bogateli, blamirali na mednarodnem torišču naš samoupravni sociafizem! Toliko! Dol s paraziti naše družbe! MIHAEL SLIVAR Titovo Velenje, 26.10.1982 16. STRAN »Poezija je ena sama velika misel__« »V meni je pesem. (Ne vem večod kdaj in od kod.) Samo, da]e. (Ta, ki je v meni,)~ta,ltfjo lju-bim, (ta, ki me ruši.) V meni je pesem (in jaz sem "pesem.)nTa, ki se ruši«. »Iščem uglašenost sveta...« » .. .iskanje absolutnega, nesmrtnega...« Bodi dovolj tega nadebudnega izlivanja in pre-seganja. Čitateljje že zagotovo sam pri sebi vzkli-knil iste znatnenite besede, kot jih je zapisal Pla-ton v svoji DR2AVI: »Čutimo, da te poezije ne smemo jemati resno. čeprav se izdaja za pravo in resnično umetnost.« Cas res morda ni najbofj spo-doben za klicanje Platona, vendar specifična gesta zahteva njegovo bliziho: S Platonom nad njih!! Exodus pesnikov je v tem trenutku najdra-gocenejša investicija. Zopet Platon: »Zavoljo tega mu (pesni-ku—op.p.) tudi zaprt vstop v našo državo prihod-nosti... smo pesništvo dokler je takšno, izgnali iz svoje države.« In res bo: takšne pesnike je treba izgnati iz naše države. ZDENE HRIBAR orocilo iz Pretorie Tobe wor not tobe? Pretoria (Tribuna Press Agency) Južnoafriška vlada je z namenom, da bo uveljavila rasno čistost na vseh področjih, ukazala, da belci smejo v bo-doče uporabljati samo bele telefone, čmci pa črne. Južnoafriški revolucionarji v sosednjem Mozam-biku so zato sklenili, da bodo v svojih pisamah v prihodnje uporabljali samo telefone »Iskra Con-tinental«, ki so črni, pokrov pa imajo srebrnobele barve. Mladen Švarc