J. A. K. MLADOST-BALKAN
ZAGREB ~ UNIVERZA
KONCERT SODOBNIH ZAGREBŠKIH SKLADATELJEV
A* &	LJUBLJANA	15.	MAJ	1956.
Jugoslavenski akademski kor ..Mladost-Balkan' je moški zbor, ki je nastal L 1930. s fuzijo dveh starih pevskih društev z zagrebške Univerze: „Mladosti“ (osnovane 1900.) in „Balkana“ (osn. 1904.). Od svojega nastanka do danes sta priredili obe društvi posamič in kasneje kot združeni „Mladost-Balkan“ okoli 1200 koncertov, od lega preko 100 izven mej Jugoslavije. L. 1904. sodeluje „Mladost“ na kronanju pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja v Beogradu, 1905. na vseslovanskom kongresu akademikov v Sofiji, 1911. odnese na festivalu praškega „Hlahola“ prvo nagrado, 1921. koncertira na Poljskem (Varšava, Poznanj, Gniezno, Bydgoscz, Torunj, Lublin, Lwow, Krakov), 1928. v Nemčiji (Dresden, Berlin, Leipzig, Düsseldorf, München); istega leta gostuje „Balkan“ v Grčiji (Solun, Atene, Krf), 1929. sodeluje „Mladost“ na kongresu akademske Male Antante v Pragi. 1931. obišče „Mladost-Balkan“ zopet Grčijo (Solun, Atene, Patras), 1932. Čehoslovaško (Praga, Karlovy Vary), 1933. koncertira v deželah za-padnega Mediterana (Korsika, Francoska, Španija, Alžir, Tunis, Malta), 1934. pa v deželah vzhodnega Mediterana (Turčija, Grčija). Vokalni koncert dne 15. maja je prvi koncert združenih „Mladosti-Balkana“ v Ljubljani.
]E*	JES.	O	<Gr	XC	ÄI
MOŠKI ZBORI SODOBNIH ZAGREBŠKIH SKLADATELJEV
K. O «la k:	n)	SE JEREJ VELIKI
b) NAŠI OČEVI
A. Dolironie:	a)	ZOR DELIJ.4
b)	KROZ SELO
B. Širola:	DE IMA VODA
I. Parat;:	PUTOVANJE SUNCA
O. Jozefovič:	ZDRAVA MARIJA
M. Tajčevič:	KOMITSKE PESME
H. M a t z:	ŽENIDBA VRAPCA	PODUNAVCA
F. L h o t k a	BANDA UDARALA
Z. Grgoševič: a) KAD IDE LITIJA
b) TEŽAČKA
c) NAŠE SNE H E I DEKLINE
J. Gotovac:	a)	PONUDA	DRAGOGA. op. 15. br. 1.
b) KOLEDA, op. 11.
Narodni obred v petih delih za moški zbor in komorni orkester.
ZBOROVODJA :
JAKOV GOTOVAC
KOMPONIST, DIRIGENT NARODNEGA GLEDALIŠČA V ZAGREBU
X	E	ILC	S	.	T	X
Krsto Odak:
SE JEREJ VELIKI
Se jeržj veliki, iže va dni svoje ugodi Bogu, Sego radi kletvoju stvori i Gospod Rasti v ljudeh svoih.
Blagoslovlenje vsjeh jezik
Dast jemu i zavšt svoj utvrdi na glavč jego. Slava Otcu i Sinu i Duhu svetomu.
Jakože be viskoni i ninč i svegda I na veki vekov'. Amen.
Krsto Odak:
NAŠI OČEVI
(Tekst Alekse šantiča)
Naši su očevi iz onijeh strana gdje motika zvoni i gdje krasna bije, gdje znoj s čela kaplje i gdje ralo rije, i tvrde se grude drobe ispod brana.
Naši su očevi iz koliba grubi, gdje se gusle čuju, pripovjesti, bajke, gdjeno djecu uče proste, uče dobre majke, kam rodeni kako brani se i ljubi.
Naši su očevi buntovnici sveti gdje gnijezdo svoje krstaš oro vije i sa vihorima bije se i tuče.
Naši su očevi buntovnici sveti, sa dušom oluja što hrli i leti, i sa krilima zlatne raspaljuje luče.
Antun Dobronič:
Z O R - D E LIJ A
Poljem se njija delija, zor-delija, Po polju ravnu,
Na konju vranu.
Oj gledala ga Ajka sa čardaka.
Antun Dobronič:
KROZ SELO
Ide momak kroz selo,
Srce mu je veselo.
Ide cura ulicom,
Za njom momak s frulicom.
B o ž i dar S i r o 1 a:
DE I M A VOD \ . . .
De ima voda duboka, Radole,
Da idem da se udavim.
De ima vino crveno, Radole,
Da idem da se napijem.
Ivo Pa rac:
PUTOVANJE SUNCA
Jarko sunee na put polazaše.
Za njim mila majka pristajale:
„Jarko sunce kud češ na konake?
Ko če tebi večericu dati?
Ko če tebi ložnicu sterati ?
Ko če tebe rano probuditi Da ogriješ zemlju i gradove,
A i onu mnogu sirotinju.
Golu, bosu i neopasanu?“
„Ne brini se moja mila majko!
U Boga ču biti na konaku,
Božja mati večericu dati.
Božja mati ložnicu sterati.
Božja mati rano probuditi,
Da ogrijem zemlju i gradove,
A i onu mnogu sirotinju,
Golu, bosu i neopasanu.“
Oskar Jozefovič:
ZDRAVA MAKIJA
(Tekst Dragutina Domjaniča)
Vozi za vozom se voz.
Cesta polako zavija.
Stari zazvonel je zvon:
Zdrava Marija!
Svileno seno diši,
Prešli su črni oblaki,
Lepo smo spravili vse.
Doma smo taki.
Dugi taj dan je bil vruč,
Veter sad tih se zdigava,
Ziblje nagiblje se voz.
Kak da se plava.
žarki je zgasil se dan.
Cesta vu kmicu zavija, čas je počinut se, spat,
Zdrava Marija!
Marko T a j č e v i č:
KOMITSKE PESME
I.
Ajde puška pukna vo gora zelena.
Ajde mi go udri najdobrija junak, Vojvodo Stojane.
II.
Mori se sobrale sejmenite,
Se sobrale nasred selo,
Nasred selo mori na Galičnik.
Mori im go svirit Karadule,
Im go svirit so zurlite, mori s’tapanite. Mori fatiše si edno oro golemoto,
Mori em komitsko!
III.
Do tri mi puški puknaja.
Do tri junači padnaja.
Sivo mi sokle doleta.
Eno mi pismo ispušti,
Edna go majka četeše,
Drobni si s’lzi roneše,
Crna si riza zemaše,
Voštana sveča paleše.
Rudolf M a t z:
ŽENIDBA VRAPCA PODUNAVCA
(Tekst iz Vukove zbirke)
Kad se ženi vrabac Podunavac, zaprosio sjenicu djevojku, tri dni hoda preko polja ravna, a četiri preko gore čarne.
Zaprosio i isprosio je, pa on kupi gospodu svatove: kuma svraku dugačkoga repa. a prikumka tiču ševrljugu, starog svata iz osoja žunu, a djevera tiču lastavicu.
Zdravo svati došli do djevojke i zdravo se natrag povratili.
Kad su bili na Kosovu ravnom progovara sjenica djevojka:
„Tiho jaš'te, gospodo svatovi, tiho jaš’te, tiho besjedite, doletit če kobac avanica, odvesti če sjenicu djevojku.“
Još su oni u riječi bili, žaleče se kobac avanica i odvede sjenicu djevojku.
Svi svatovi u trn pobjegoše, duvegija u prosenu slamu, a kum svraka na vrh trna čuči.
Fran Lhotka:
BANDA UDARALA
Banda udarala,
Draga zaplakala.
Ne plač mila draga,
Ne daj srcu jada.
Imat češ šta plakat Kad na vojsku podem,
Na vojsku kad podem,
Sa vojske ne dodem.
Zlatko Grgoševič:
KAD IDE LITIJA
Kit:ti norim. Rona molim:
Gospod i. Gospod i pom i lu j !
Mi idemo preko polja, a oblači preko neba.
Gospodi, Gospodi pomiluj!
Mi se Bogu pomolismo da udari letnja rosa.
Gospodi, Gospodi pomiluj!
Da porosi polja naša. od dva klasa — šinik žita. od dve gidže — čabar vina, .
Gospodi. Gospodi pomiluj!
Zlatko Grgoševič:
TEŽAČKA
Došli so orači pred zorjo.
Zorali so rožu, rožmarin.
Lepa nam je roža, rožmarin.
Lepši nam je jošče Marijin sin!
Zlatko Grgoševič:
NAŠE SNEHE I DEKLINE (Tekst Stjepana Novosela) Dozrele su ruške i kupine,
Vesele su snehe i dekline!
Tancale su snehe i dekline,
Pojele su ruške i kupine. črne zube imele jesu od kupine,
Celu noč su tancale, doma nisu bile! špotali su mamica snehe i dekline,
Tukli su ih japica s trnem od kupine.
Vse su bile pisane, od trneka šare;
Kaj su vsu noč tancale, za to niš ne mare. Zabile su i več se ne plaču,
Kaj su bile pisane još i denes skaču!
Jakov Gotovac:
PONUDA DRAGOGA
A što mi se bunar voda muti.
Na mene se moje drago ljuti.
Drago moje ne ljuti se na me, šlo uradih s ve uradih za te.
Ja ogradih kuču čeramidnu,
I sobicu samo za dvojicu.
Jakov Gotovac:
KOLKI) A
Koleda je prastar slovanski običaj, ki se vrši pri južnih Slovanih kot narodni obred za Božič, Novo leto in Sv. Tri Kralje.
Mladeniči, ki jih vodi njih „vojvoda“ in v spremstvu godcev, hodijo od hiše do hiše, kjer pojejo. Ko jih „domačin“ sprejme mu koledniki (koledari) s pesmijo želijo vse najboljše. Nato prejmejo od „domačina“ darove, zaigrajo in gredo dalje do druge hiše.
I. KOLEDNIKI PRIHAJAJO
Bj, bubanj bije u potoku, koledo!
Ej, bubanj nije u potoku Več snašica soli tuče, koledo!
Da posoli silno stado.
Slava i čast, da je na čast miloj snaji, koledo!
II.	KOLEDNIKI PRED HIŠO
Otvorite nam vrata, vrata su vam zlatna, šikom šikosana, perjem iskičena, perjem i koviljem, smiljem i bosiljem!
Domačine gospodine, koledo! Zastasmo se za trpezom, koledo! Na trpezi zlatna čaša, koledo! Zlatna čaša i pogača, koledo! Okroj nama kraj ibrišim, da šibamo vrane konje.
Nam su puti na daleko, daljni puti kaloviti —
Mi dodosmo, glas donesmo: Trmke ti se izrojile,
Sve rojaci ko oblači.
Mi dodosmo, glas donesmo: Krave ti se istelile,
Sve volovi vitorozi.
Mi dodosmo, glas donesmo:
Ovce ti se izjagnjile,
Sve ovčice, kalušice,
Koledo!
Koledani kolo grade, koledo, koledo! šta čemo im darovati, veselo, veselo! Toraljicu, bokaricu i dva ovna vitoroga, jednu kravu trečakinju, jednu kozu ležakinju.
I djevojku uhodnicu veselo, veselo! —
III.	KOLEDNIKI V HIŠI
IV.	KOLEDNIKI V KOLU
V.	KOLEDNIKI ODHAJAJO
Ej, bubanj bije, koledo!
Ej, ustaj gore, koledo!
Ustaj gore, naš vojvodo, koledo! Naši puti kaloviti,
Kaloviti, praoviti, ej. koledo!
M. LIPOVŠKA