o« M TRGOVINA, MONTAŽA «vodovod I {§=;} «centralna kurjava __, T T • plinske instalacije IV | • kopalniška oprema • keramične ploščice d.o.o. k-.. OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 RADIOPTUJ saB-gs^icM^ oddajamo že 45 let Po naših občinah Markovci • Naredili bodo vse, da severne variante ne bo! O Stran 5 Po naših občinah Hajdina • Bodo preklicali soglasje za uporabo občinskih cest? O Stran 6 Po naših občinah Cirkulane • 15 let obupa, solz in jeze zaradi 250 metrov ceste O Stran 11 3 Ptuj, petek, 25. julija 2008 ° letnik LXI • št. 58 ^ odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski muk Ptujsko jezero • Po 30 letih potrebno vzdrževanje Pričeli sanacijo asfaltnih brezin Ptujsko jezero, ki je s svojimi 346 hektarji največja sladkovodna površina v Sloveniji, ima v teh dneh za slab meter nižjo gladino kot sicer, saj je skupina gradbenih vzdrževalcev Dravskih elektrarn Maribor v začetku tega tedna pričela sanacijo asfaltnih brežin na kroni akumulacijskega jezera, ki sodi v sklop objektov hidroelektrarne Srednja Drava 2 v Forminu. Kot je povedal Vladimir Krajcer, vodja tehnične podpore v DEM Maribor, gre za redna vzdrževalna dela, ki so jih pričeli na tistih delih asfaltnih brežin okrog jezera, kjer je po 30 letih asfalt zaradi zunanjih vplivov, predvsem sonca in zraka, postal nestabilen. Dela izvajajo tako, da z delovnim strojem odstranjujejo vrhnjo, okoli 10 cm debelo plast v pasu, širokem okoli meter in pol, kjer je nihanje vode najpogostejše in je tudi erozija največja. Po odstranitvi oslabljenega in dotrajanega dela bodo ta del pasu oziroma brežin ponovno asfaltirali in s tem spet zagotovili potrebno stabilnost in vodotesnost objekta. Zanimiv je podatek, da je Ptujsko jezero dolgo 5,5 km, v najširšem delu je široko okoli 1,6 km, povprečna globina jezera je 12 m, volumen pa zajema okoli 20 milijonov kubičnih metrov vode. M. Ozmec Foto: Martin Ozmec Slovenija, Avstrija • Hofer v Avstriji cenejši Zakaj Avstrijci kupujejo ceneje kot mi? V zadnjih letih se je v Sloveniji število trgovskih verig domačih, predvsem pa tujih trgovcev drastično povečalo. Trem največjim trgovcem, Sparu, Tušu in Mercatorju, so se tako pridružile trgovine Jager, Lidl, Hofer, E. Leclerc in še nekateri drugi manjši in večji trgovci. Pri tujih verigah gre v večini primerov za že uveljavljene evropske trgovce, ki velike in dobro založene prodajalne odpirajo po vsej Evropski uniji. Navkljub dejstvu, da omenjene trgovine v Sloveniji ponujajo skorajda enake artikle kot na primer v Nemčiji in Avstriji, pa se cene določenih izdelkov lahko tudi bistveno razlikujejo. Preverili smo trditve, da je Hofer v Avstriji cenejši od tistega, ki so ga nedavno odprli na Ptuju. Prodor novih trgovskih verig na slovenski trg, ki smo mu priča v zadnjih nekaj letih, je kupcem nedvomno prinesel pestrejšo ponudbo, močnejša konkurenca pa kakovostnejšo in večjo izbiro, ki trgovcem preprečuje nenadzorovane podražitve. Kakovost in nizke cene sta glavna aduta privabljanja kupcev vseh ponudnikov. Trgovska veriga Hofer, katere namen je v Sloveniji do prihodnjega leta odpreti 90 trgovin, je hčerinsko podjetje nemške skupine Aldi-Süd, ki ima okrog 3600 poslovalnic na treh kontinentih sveta oziroma v desetih državah sveta. Na slovenski trg je Hofer stopil leta 2005 z odprtjem 11 poslovalnic, do konca lanskega leta pa se je število njihovih poslovalnic v Sloveniji povzpelo na kar 35. Tudi na Ormoški cesti na Ptuju so pred približno mesecem dni odprli Hoferjevo trgovino. Čeprav je obiskanost dobra, pa se kupci nemalokrat pritožujejo nad višjimi cenami določenih izdelkov v primerjavi z avstrijskimi poslovalnicami. Izbrali smo nekaj izdelkov in jim ta teden preverili cene v poslovalnicah Hoferja na Ptuju in v avstrijskem Gradcu. O Stran 2 Slovenija • Hofer v Avstriji cenejši kot na Ptuju Zakaj Avstrijci kupujejo ceneje kot mi? V zadnjih letih se je v Sloveniji število trgovskih verig domačih, predvsem pa tujih trgovcev drastično povečalo. Trem največjim trgovcem, Sparu, Tušu in Mercatorju, so se tako pridružile trgovine Jager, Lidl, Hofer, E. Leclerc in še nekateri drugi manjši in večji trgovci. Pri tujih verigah gre v večini primerov za že uveljavljene evropske trgovce, ki velike in dobro založene prodajalne odpirajo po vsej Evropski uniji. Navkljub dejstvu, da omenjene trgovine v Sloveniji ponujajo skorajda enake artikle kot na primer v Nemčiji in Avstriji, pa se cene določenih izdelkov lahko tudi bistveno razlikujejo. Preverili smo trditve, da je Hofer v Avstriji cenejši od tistega, ki so ga nedavno odprli na Ptuju. Prodor novih trgovskih verig na slovenski trg, ki smo mu priča v zadnjih nekaj letih, je kupcem nedvomno prinesel pestrejšo ponudbo, močnejša konkurenca pa kakovostnejšo in večjo izbiro, ki trgovcem preprečuje nenadzorovane podražitve. Kakovost in nizke cene sta glavna aduta privabljanja kupcev vseh ponudnikov. Trgovska veriga Hofer, katere namen naj bi bil v Sloveniji do prihodnjega leta odpreti 90 trgovin, je hčerinsko podjetje nemške skupine Aldi-Süd, ki ima okrog 3600 poslovalnic na treh kontinentih sveta oziroma v desetih državah sveta. Na slovenski trg je Hofer stopil leta 2005 z odprtjem 11 poslovalnic, do konca lanskega leta pa se je število njihovih poslo- valnic v Sloveniji povzpelo na kar 35. Tudi na Ormoški cesti na Ptuju so pred približno mesecem dni odprli Hoferjevo trgovino. Čeprav je obiskanost dobra, pa se kupci nemalokrat pritožujejo nad višjimi cenami določenih izdelkov v primerjavi z avstrijskimi poslovalnicami. Izbrali smo nekaj izdelkov in jim ta teden preverili cene v poslovalnicah Hoferja na Ptuju in v avstrijskem Gradcu. Za deset žemljic boste tako v Hoferju na Ptuju odšteli 0,89 evra, medtem ko jih bodo kupci v Gradcu kupili za 0,65 evra. Za kilogram banan bo slovenski kupec plačal 1,19 evra, avstrijski pa 20 centov manj. Tudi vložene kumarice so cenejše v Avstriji, tam jih boste dobili za 0,50 evra, na Ptuju pa za 15 Pretekli teden je zaznamoval Janez Janša, predsednik Slo- (SDS) in predsednik vlade. Janša je bil povsod; v parlamentu, na radiu in televiziji, v časopisih, na seji vlade, na najbolj prizadetem kraju nedeljske vremenske ujme, sestal se je z voditelji vladajoče koalicije in "zgodovinsko" sporočil, da se končuje mandat vlade štirih strank (SDS, Slovenske ljudske stranke - SLS, Nove Slovenije - N.Si in Demokratične stranke upokojencev - DeSUS), ki jim je prvič v novi slovenski državi uspelo ostali skupaj od začetka do konca, in to naj bi bilo "zgodovinsko". Janez Janša tudi sicer ni skoparil s pohvalami na svoj račun in račun vlade, ministrska ekipa, ki jo vodi, naj bi v zadnjih štirih letih opravila kar 80 odstotkov nalog in zavez iz koalicijske pogodbe. Slovenija naj bi se v tem času izognila različnim "političnim turbulencam" in vlada naj bi se tako ukvarjala predvsem s "pravimi", zlasti razvojnimi in socialnimi vprašanji s potrebami državljanov. Janša nam kot nekakšnim šolarčkom razlaga, s kakšnimi ocenami je vlada opravila posamezna dela doma in v tujini, zlasti pohvale tujih poznavalcev, ki se spoznajo na funkcioniranje Evropske unije naj bi mu še dodatno pritrjevale pri njegovem pozitivnem predstavljanju vloge slovenske vlade pri nedavnem predsedovanju Evropski uniji. Pravzaprav bi vladajoči doma opravili še več, če ne bi bili (objektivno) kar pol leta peokupirani predvsem z evropskimi in svetovni posli, se glasi eno izmed sporočil Janeza Janše. Seveda je Janša govoril tudi o "nerealiziranih nalogah", med katerimi je še posebej omenil neizpolnjeno vzpostavljanje pokrajin, nedokončano privatizacijo "državnih podjetij" nesprejetje vojnih zakonov ... Mediji so zlasti poudarili, da je premier Janša med "uspehi" še posebej omenil visoko gospodarsko rast, 45 tisoč novih delovnih mest in znižano javno porabo, ne da bi pri tem trpela socialna država, proračunski presežek, sprejetje evra, odpravo notranjih evropskih meja. "V tem mandatu so plače in pokojnine realno višje," je dejal Janša po sestanku s svojimi koalicijskimi partnerji. "Upokojencem smo vrnili dve pokojnini in pol, kar jim je bilo odvzeto v preteklosti" je še posebej opozoril Janša. Zdi se, kot da je opozicija vladno preštevanje "uspehov" pričakala nepripravljena in ne-zainteresirana. V vladni (samo) hvali je namreč kar vrsta kazalcev, ocen in trditev, ki zahtevajo tudi veliko bolj razvidno opredeljevanje in ocenjevanje s strani opozicije. "Ugotavljanje" prvaka socialnih demokratov Boruta Pahorja, da se vlada "lahko pohvali z nekaterimi uspehi, a mora priznati tudi nekaj neuspehov", zagotovo ni dovolj in dovolj prepričljivo za dokazovanje pomanjkljivosti vladajočih in lastnih prednosti. Ko Janša govori o "višjih plačah in vrnjenih pokojninah", mu je pred velikim delom javnosti težko parirati zgolj z obljubljanjem nekakšnih "konceptualnih sprememb" in z opozarjanjem na "razlike pri oceni ovir na poti do ciljev" (Borut Pahor, Delo - 19. julija 2008). Hočem reči, da se o konkretnih zadevah (in trditvah) ne da pogovarjati zgolj s floskulami. V takšnih razmerah je Janez Janša nemudoma ugotovil, da uspehe vlade priznava tudi opozicija, tisti njen del, ki se upa opredeljevati ... Seveda ne mislim, da bi bilo treba v predvidenem času s strani opozicije negirati vse, kar je storila Janševa ekipa. Posamezne rešitve in pojavi pa bi prav zdaj zahtevali jasnejše zaznavanje in bolj nadvoumno opredeljevanje, oziroma diferenciacijo. Predvsem z vidika iskanja močnih alternativ in pomoči volivcem, da bi se lažje odločili. Sicer se bomo znašli v vrtincu najrazličnejših (namišljenih) di- centov več. Za deset kornetov bo kupec na Ptuju odštel 1,79 evra, v Hoferu v Gradcu pa 1,49 evra. Tudi jogurti (Milfina) so cenejši v Avstriji: za navadnega boste pri nas odšteli 0,29 evra, v Avstriji pa 0,27 evra, sadnega, za katerega je pri nas treba plačati 0,39 evra pa boste pri naših sosedih kupili za 6 centov ceneje. Le dva izmed izdelkov, katerim smo preverjali cene, sta bila v slovenski poslovalnici cenejša, in sicer kava, ki bi jo pri nas dobili 10 centov ceneje kot v Avstriji in sladkor, za katerega bi pri nas plačali 11 centov manj. Nekaj izdelkov, ki smo jih naključno izbrali za preverjanje, je imelo povsem enako ceno. Tako bodo kupci slovenskega in avstrijskega Hoferja enako odšteli za mineralno vodo, kekse Soft cake in Capuccino 250 g. Zanimivo je tudi dejstvo, da je marsikateri kupec prepričan, da je Hofer v Nemčiji (oziroma hčerinsko podjetje Aldi) še cenejši kot tisti v Avstriji. Dženana Bečirovič lem in bitk, ko v glavnem ne bo jasno, kdo je kdo in kaj v resnici (kratkoročno in dolgoročno) ponuja. To pa tudi pomeni, da si bo lahko vsak (bolj ali manj) po mili volji prisvajal tudi tisto, kar ni njegovo. Nekaj takega se dogaja že zdaj, ko recimo vlada med svoje "zasluge" in "uspehe" kar tako (brez kakršnegakoli pojasnila in utemeljitve) uvršča tudi povečano število rojstev na Slovenskem. Zna pa se tudi zgoditi, da bo kmalu kdo vlado obtožil za dež, ki pada v nepravem času ... P. S. Z malo pretiravanja bi lahko rekli - Janša dela, ko (politična) Slovenija počiva. Janša, ki je v preteklosti svojim političnim nasprotnikom kar nekajkrat očital, da se gredo (predčasno) volilno kampanjo, medtem ko on "skrbi in dela za državo", očitno ničesar ne prepušča naključju. Vsem tekmecem ponuja čedalje več izzivov. Včasih se zdi kot velik profesionalec v boju z nezainteresiranimi "amaterji", ki se v merjenju z njim preprosto ne znajdejo. V Sloveniji sta očitno nastala dva politična sloga vladanja. Kar nekajkrat se je že pokazalo, da v takšnih razmerah vsakršno preveliko taktiziranje in toleriranje posameznih pojavov, ki imajo lahko odločilen vpliv na položaj in razvoj države, za takšne oportuniste prinaša samo škodo, če ne kratkoročno, pa dolgoročno. Jak Koprive Uvodnik Smrad po gumah in okoljskem kriminalu Čeprav so v domači javnosti tačas v ospredju neke druge poletne in nepoletne teme, mi v nos najbolj dreza tečen vonj po zažgani gumi, ki nam bo po katastrofalnem požaru v Lovrencu še dolgo drezal po možganih in razgaljal nove in nove smrdeče resnice. To, da smrdi tudi po okoljskem kriminalu, so sedaj jasno povedali najodgovornejši na okoljskem ministrstvu, med domačini pa seje o tem govorilo že veliko prej. Dejstvo je, da je bil drugi velik požar na istem odlagališču nekajkrat večji in hujši od prvega, saj je tokrat pogorela nekajkrat večja količina gum, zato so tudi negativne posledice v okolju nekajkrat hujše. Predvsem zato, ker so se pri gorenju sproščali tudi rakotvorni plini butadien, pentadien in toulen, da o ksilenu, žveplovih in dušikovih oksidih, pepelu in gmotni škodi ne govorimo. Vse to se je v ogromnem, nekaj sto metrov visokem temnem oblaku skoraj cel dan dvigovalo v nebo in se potem spuščalo na bližnjo in daljno okolico. O tem, kakšno škodo je utrpela favna in flora, bodo pričale skorajšnje analize odvzetih vzorcev, posledice pa bomo še dolgo čutili vsi okoliški prebivalci, ki smo bili prisiljeni vse to vdihovati in še vedno ne vemo, kolikšna in na kako velikem območju je konta-miniranost vrtnin sadja in poljščin. Bistvene zahteve civilne iniciative in ogorčenih krajanov naj bi ministrstvo sicer realiziralo, saj zaradi ugotovljenih nepravilnosti že tečeta postopka za odvzem okolje-varstvenega in uporabnega dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. Vsi po vrsti, tudi najodgovornejši na ministrstvu, ugotavljamo, da je bil sicer sam namen dober, saj je šlo za trganje odpadne gume in sanacijo opuščene gramoznice, v kateri je bilo že pred tem odloženih veliko okolju neprijaznih reči. In nič ne bi bilo narobe, če bi se koncesi-onar držal dovoljenega. Pa se očitno ni, saj na deponiji ne bi smelo biti ogromnih količin, nekateri govorijo tudi o več kot treh milijonih obrabljenih pnevmatik. Indici govorijo tudi o tem, da je požar nekdo podtaknil, saj so gasilci povedali, da se je ogenj širil z nerazumno hitrostjo in da so plameni sunkovito švigali nekaj deset metrov visoko, kar kaže na to, da so bile gume polite z vnetljivo tekočino. Čeprav vsi želimo, da bi storilcu prišli na sled, ga bo težko odkriti in mu krivdo dokazati. Tudi trditve, da je požigalec dobil največjo dozo strupenih plinov, ne dajejo zadoščenja. To bo doseženo, ko bo krivec odkrit, kaznovan in onemogočen, predvsem pa, ko bo tam, kjer je sedaj še gramoznica, spet rasla zelena trava. Kaj bo z našim zdravjem, pa bomo še videli, pardon, čutili! Martin Ozmee Cene artiklov v Hoferju niso povsod enake. Sedem (ne)pomembnih dni Vonj po volitvah Foto: DB Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Slovenija • Sum kartelnega dogovarjanja med trgovci Kdo je kriv za višje cene? V začetku julija letos so uslužbenci Urada za varstvo konkurence v spremstvu policije nenapovedano obiskali sedeže treh največjih trgovcev: Mercatorja, Spara in Engrotuša. Iskali so dokaze o morebitnem dogovarjanju o cenah, kot je znano, pa je Urad že decembra lani zoper omenjena podjetja uvedel postopek presoje domnevnega usklajenega omejevanja dobaviteljev pri prodaji izdelkov drugim trgovcem in domnevnega usklajenega odločanja o tem, kdaj smejo dobavitelji povišati svoje cene. Ali je sum dogovarjanja utemeljen ali ne, bodo presodile pristojne institucije, dejstvo pa je, da so podražitve v zadnjih dveh letih Slovence krepko udarile po žepu. Primerjali smo cene 13 naključno izbranih artiklov v Mercatorju, Intersparu in Engrotušu, in sicer iz oktobra 2006 z 8. julijem 2008. Na naši nakupovalni košarici se je jasno pokazalo, da so se cene precej povišale ter da so v večini primerov postale precej bolj primerljive kot leta 2006. Nakupovalna košarica Cene artiklov, za katere smo izračunali vrednost nakupovalne košarice, smo preverjali trikrat, 2. oktobra 2006, 15. oktobra 2007 ter 8. julija 2008, in sicer v trgovinah na Ptuju: Interspar, Tuš in Mercator. Izračun se je nanašal na 13 naključno izbranih prehrambenih artiklov: coca-cola 1,5 l, vegeta (Podravka) 250g navadna milka 100 g, paradižnik 1 kg paprika rumena 1 kg, banane 1 kg, Bar kava 100 g, sončnično olje (Zvezda) 1 l, alpsko mleko 3,5 % m. m. 1 l, pivo Zlatorog 0,51, rama harmonia 250 g argeta 100 g in svinjsko pleče 1 kg. V spodnji tabeli je v tolarjih prikazano, koliko je bilo potrebno za posamezni artikel odšteti oktobra 2006, končna vrednost nakupovalne košarice pa je zaradi lažje primerjave preračunana tudi v evre. Izbrani artikli ne odražajo nujno stanja v trgovinah, za naključno izbrano nakupovalno košarico pa smo ugotovili naslednje stanje: kot najcenejša trgovina za nakup izdelkov, ki smo jih izbrali, se je oktobra 2006 izkazala trgovina Inter-spar. Za 13 naključno izbranih izdelkov bi v Intersparu odšteli 14,58 evra. Na drugem mestu je bila trgovina Tuš, v kateri bi za enake izdelke plačali 15,33 evra. Nekoliko dražja od ostalih dveh izbranih trgovin, v katerih smo primerjali cene, pa je bila trgovina Mercator, v kateri bi za našo nakupovalno košarico odšteli 15,57 evra. Razlika med najcenejšo in najdražjo izbrano nakupovalno košarico, med Intersparom in Mercatorjem, je tako leta 2006 znašala 0,99 evra. Podražitve primerljive Primerjava cen naključno izbrane nakupovalne košarice je pokazala, da niti ena izmed treh trgovin, v katerih smo preverjali cene, kupcem ni prizanesla s podražitvami. Če primerjamo najprej cene med trgovinami, ugotovimo, da bi za našo nakupovalno košarico, še vedno najmanj odšteli v trgovini Interspar, in sicer 17,94 evra, kar je 3,36 evra več kot oktobra 2006, ko Izdelek Interspar Mercator Tuš coca-cola 1,5 l 279 219 229 vegeta (Podravka) 250 g 386 335 429,9 milka - navadna 164 179 164,9 paradižnik 1 kg 229 299 239 paprika rumena 1 kg 349 299 199,9 banane 1 kg 129 199 199,9 Bar kava 100 g 166 165 179,9 sončnično olje (Zvezda) 1 l 329 371 385,9 alpsko mleko 3,5 % m. m. 1 l 155 159 159 svinjsko pleče 1 kg 829 950 899 pivo Zlatorog 0,5 l 165 165 165 rama harmonia 250 g 129 169 199,9 argeta (pašteta) 100 g 185 223 199,9 Skupaj v tolarjih 3494 (14,58 evra) 3732 (15,57 evra) 3651 (15,33 evra) Naša nakupovalna košarica se je v primerjavi z letom 2006 podražila za približno tri evre. Podražitve so udarile na vseh področjih. bi za enake izdelke skupaj odšteli 14,58 evra. Podražila se je tudi trgovina Tuš, ki je cenovno med tremi trgovinami, v katerih smo preverjali cene, še vedno na sredini. Medtem ko je bilo treba oktobra 2006 v Tušu za naših 13 izdelkov odšteti 15,33 evra, je letos ta znesek 18,06 evra. Še vedno je največ za izbrane izdelke treba odšteti v Merca-torju. Medtem ko je bilo treba oktobra 2006 za našo košarico 13 izdelkov odšteti 15,57 evra, se je ta znesek letos zvišal na 18,65 evra. Podražitvi v vseh trgovinah, v katerih smo preverjali cene, Tuš, Interspar in Mercator, so primerljive in se gibljejo okrog treh evrov. Naša nakupovalna košarica ne odraža nujno dejanskega stanja v treh primerjanih trgo- vinah. Povsem možno je, da bi se pri primerjavi kakšnih drugih izdelkih vrednost košarice spremenila. Tako kot je pokazala lanskoletna primerjava cen z oktobrom 2006, se tudi letos situacija ni bistveno spremenila. Primerjava nakupovalne košarice je pokazala, da so se cene v vseh treh trgovinah, In-tersparu, Tušu in Mercatorju, v primerjavi z letom 2006 precej zvišale, medtem ko v primerjavi z lanskim letom na podlagi naše nakupovalne košarice bistvenih podražitev nismo zabeležili. Največje zvišanje cene v primerjavi z letom 2006 smo zabeležili pri olju in mleku. Medtem ko je bilo treba oktobra 2006 za liter sončničnega olja Zvezda odšteti okrog 350 tolarjev, kar znaša 1,46 evra, znaša danes cena za liter enakega olja približno 2,30 evra. Za liter alpskega mleka je bilo treba oktobra 2006 odšteti okrog 155 tolarjev, kar je 0,64 evra, julija 2008 pa okrog 20 centov več. Stopnja zvišanja cen je sodeč po primerjavi naših artiklov v vseh treh trgovinah precej usklajena. Podražitev naše nakupovalne košarice je tako v Mercatorju, Tušu in Intersparu primerljiva. Nekatere cene so bile na dan preverjanja cen -na primer Bar kava 100 g in navadna Milka 100 g - v vseh treh trgovinah popolnoma enake. Dogovarjanje ali ne, iz tabele, v kateri smo preverjali trenutne cene, je razvidno, da je cena velike večine izdelkov iz naše nakupovalne košarice podobna v vseh treh trgovinah. Dženana Bečirovič Izdelek Interspar Mercator Tuš coca-cola 1,5 l 1,14 1,29 1,19 vegeta (Podravka) 250 g 1,93 1,74 1,93 milka - navadna 0,77 0,77 0,77 paradižnik 1 kg 1,09 0,99 0,99 paprika rumena 1 kg 1,99 1,99 1,59 banane 1 kg 1,09 0,99 0,99 bar kava 100 g 0,75 0,75 0,75 sončnično olje (Zvezda) 1 l 2,35 2,39 2,14 alpsko mleko 3,5 % m. m. 1 l 0,86 0,89 0,88 svinjsko pleče 1 kg 3,49 4,25 3,99 pivo Zlatorog 0,5 l 0,82 0,82 0,84 rama harmonia 250 g 0,77 1,13 1,08 argeta (pašteta) 100 g 0,89 0,74 0,92 Skupaj v evrih 17,94 18,65 18,06 Vse izdelke, za katere smo cene preverili oktobra 2006, smo pod drobnogled postavili skoraj dve leti pozneje, julija 2008. Kot je razvidno iz preglednice, v kateri je zapisana cena posameznega artikla, je nesporno dejstvo, da se na večini izbranih izdelkov odražajo podražitve, ki smo jim bili priča v zadnjih dveh letih. Foto: DB Vir: DB Vir: DB Destrnik • Peta izredna seja občinskega sveta Gradnja zdravstvenega doma prestavljena za eno leto V ponedeljek je bila sklicana 5. izredna seja občinskega sveta občine Destrnik. Svetniki in svetnice so med drugim obravnavali ekonomske cene vrtca, potrdili so cene storitev javnega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., podali pa so tudi mnenje o predlaganem zemljevidu in imenu regije. V proračunu za leto 2008 so sprejeli razvojni program občine in s tem načrt investicij. Med njimi je bil tudi projekt rekonstrukcije in dozidave Zdravstvenega doma Destrnik: podružnica lekarne, zobna ambulanta in fizi-oterapija. S strani Ministrstva za zdravje kljub veliko truda in vložene energije niso dobili sredstev za sofinanciranje, zato bi bilo po besedah župana Franca Pukšiča bolje, da se te investicije ne lotijo sami letos. Rešitev tega problema je ponovna prijava na razpis Ministrstva za zdravje, rok namreč poteče konec tedna, vendar to pomeni zamik investicije za leto dni, saj bi tovrstna sredstva dobili šele drugo leto. Odgovor bodo dobili v roku meseca dni, tako da bodo potem imeli dovolj časa za načrte in pripravo. V času do začetka gradnje oziroma do odprtja novih prostorov pa morajo zagotoviti program za fizioterapijo De-strnik. Pri tem jim je že ponudilo pomoč domače gasilsko društvo, ki je pripravljeno odstopiti svoje prostore za te namene. O ugodno rešeni vlogi na razpis ne dvomijo, ker trenutno v zdravstvu nimajo pogojev za delo in ker občina nima od kod drugod pridobiti sredstev. Vrtec Destrnik Svetniki občinskega sveta občine Destrnik so sicer že vajeni sprejemanja in potrjevanja cen, vendar je tokrat poleg cen šlo tudi za oblikovanje dodatne skupine otrok in za zagotovitev sredstev zanjo. Do sedaj so imeli v vrtcu dve skupini otrok, eno za stare od 1-3 leta, drugo za 3-6 let. Ker je ravnatelj ugotovil, da v šoli obstaja na razpolago še ena učilnica, poskuša oblikovati novo skupino otrok, ki bi bila kombinirana, kar pomeni, da bi bili v njej otroci različnih starosti. S tem bi se izognili problemu, da morajo številni starši svoje otroke voziti v vrtec v Trnovsko vas in na Ptuj. Druga zadeva pa je, kako prirediti ceno vrtca, oziroma te skupine, glede na novi zakon, da ima drugi otrok vrtec brezplačno. Pri njih je namreč praksa, da energetski del stroškov vrtca pokriva občina, to so elektrika, voda plin, sedaj pa Foto: M. Ozmec Foto: Patricija Babosek Svetniki občinskega sveta Destrnik so med drugim potrdili tudi cene storitev javnega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o. bodo na Ministrstvo za šolstvo in šport izdali račun, ki bo vseboval tudi te elemente, ne samo tiste, ki jih starši sedaj plačujejo, glede na to, da zakon predvideva v celoti brezplačni vrtec za drugega otroka. V Destrniku obstajajo tudi želje in težnje po gradnji novega vrtca s štirimi enotami, vendar se vse zapleta okoli Benedikt • Podpis pogodbe in novinarska konferenca Vrednost modernizacije ceste več kot 1,9 milijona evrov Minuli petek je v Benediktu potekala tiskovna konferenca in podpis pogodbe za modernizacijo lokalne ceste Osek-Benedikt-Sveta Ana s pločnikom, ki zajema pretežno rekonstrukcijo obstoječe povezovalne ceste na območju občine Benedikt in občine Sveta Ana in izgradnjo novega odseka ceste s pločnikom v občini Sveta Ana v dolžini 1.160 metrov. parcele, ki je trenutno še nimajo, kombinacija vrtec-dom starejših pa tudi ne pride v poštev. Podatki kažejo, da potrebe po vrtcu obstajajo, ker vsako leto kar nekaj otrok ostane brez mesta v vrtcu, vendar vedno poskušajo usklajevati z vrtcem v Trnovski vasi, tako da nihče ne ostane praznih rok. O tem bodo odločali konec leta, ko bodo sprejemali rebalans proračuna, in tudi o tem, ali se bodo prijavili na razpis za morebitno sofinanciranje s strani države. Kot vsako leto so svetniki tudi letos pred začetkom šolskega leta obravnavali financiranje nadstandardnih storitev za otroke. Predlog, ki je bil soglasno sprejet, je bila en dodatna ura nemščine, angleščine in računalništva. Gre za zadeve, ki jih v večini krijejo šole, čez tri leta pa bo drugi tuji jezik obvezen, torej bodo na ta način začeli nekakšno poskusno izvajanje. Potrditev cenika Javnega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno februarja letos, se še vedno ukvarja z birokracijo, tokrat so svetniki sprejemali cenik storitev. Sprva so bili nekateri mnenja, da so cene morda nekoliko previsoke, vendar so po preračunavi stroškov ugotovili, da gre za primerljive in konkurenčne cene. Podjetje ima sicer ambicije prevzeti tudi dela v sosednjih občinah, kjer še nimajo tovrstnih podjetij, vendar je trenutno njihova prva skrb zagotoviti, da bo delo postor-jeno v njihovi občini. Razmišljajo že o zimi, ko bo treba plužiti ceste, sedaj bodo šele začeli prevzemati dela, kjer so imeli do sedaj sami težave z izvajalci. Mnenje o pokrajinah Zakon predvideva 14 pokrajin in se ne razlikuje bistveno od tistega, ki je bil temelj posvetovalnega referenduma 22. junija, na katerega je prišlo 11 odstotkov volilnih upravičencev, ti pa so v večini podprli predlagane pokrajine. Razen na Primorskem, ki naj bi bila kljub temu razdeljena na severno in južno pokrajino, prav tako pa je vlada upoštevala negativno mnenje volivcev v predlagani Osrednjeslovenski pokrajini in jo razdelila na Kamniško-Zasavsko, ki bi zajemala območje severno od Ljubljane, in južno z imenom Notranj-sko-Dolenjska. »Če bi bile pokrajinske volitve skupaj z državnozborskimi, bi v naslednjem letu na tem območju dobili dodatnih 45 milijonov evrov, zdaj pa jih zagotovo ne bo,« je povedal destrniški župan Franc Pukšič. Občinski svet je potrdil obstoječe mnenje koalicije, zemljevid in ime naše pokrajine. Patricija Babosek Investicija zajema 9.195 metrov obnovljene ceste, 1.160 metrov novo zgrajene ceste, izgradnjo krožišča pri bodočih Termah Benedikt in na določenih odsekih izgradnjo pločnika. Skupna dolžina modernizirane in na novo zgrajene ceste je 10.335 metrov. Od tega se 7000 me- Izvajalsko pogodbo sta podpisala župan občine Benedikt Milan Gumzar in direktorica CPM, d. d., Mojca Zapušek ob prisotnosti župana občine Sveta Ana Silva Slačka. trov ceste rekonstruira na območju občine Benedikt in 3 355 metrov na območju občine Sveta Ana, od tega 2.195 metrov rekonstrukcije in 1.160 metrov na novo zgrajene ceste. Modernizacija se je pričela letos julija, investicija pa naj bi bila zaključena avgusta 2010. Izvaja jo Cestno podjetje Maribor, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, d. d. Vrednost celotne investicije znaša skupaj 1.947.923 evrov z DDV. Kot je na tiskovni konferenci poudaril župan občine Benedikt Milan Gum-zar, gre za obsežno in finančno zahtevno investicijo, kar dokazuje sama vrednost investicije. Dodal je, da investicije občina Benedikt in občina Sveta Ana ne bi zmogli sami financirati brez pomoči EU za kohezijsko politiko. Tako so uspeli s prijavo na tretji javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij in tako dobili odobrena sredstva v višini 85 odstotkov investicije, kar znaša 1.474.248 evrov. Torej si celotni delež investicije delita občina Benedikt v višini 1.378.000 evrov in občina Sveta Ana 568.937 evrov. Ob koncu tiskovne konference sta župan občine Benedikt Milan Gumzar in direktorica CPM, d. d., Mojca Zapušek ob prisotnosti župana občine Sveta Ana Silva Slačka podpisala izvajalsko pogodbo v višini 1.895.303,85 evra. Zmago Šalamun Foto: SM Za zagotovitev programa fizioterapije še pred željeno rekonstrukcijo zdravstvene postaje je svoje prostore ponudilo domače gasilsko društvo. Foto: ZS Markovci • Polemika o trasi avtoceste se stopnjuje Markovčani bodo naredili vse, da severne variante ne bo! Trasa za odsek glavne, dvopasovne ceste od Ptuja proti Markovcem še vedno ni določena, saj občina Markovci skupaj z občinami Ormož, Gorišnica, Videm in MO Ptuj vztraja pri južni, obkanalski varianti, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa pri severni; predvsem zaradi zaščitenega območja Nature 2000 v odseku, ki naj bi po južni varianti vodil skozi Šturmovce. Foto: M. Ozmec Pogled na Šturmovce, ki so po mnenju domačinov danes zelo drugačni in bolj okrnjeni kot pred 30 leti, predvsem zaradi številnih posegov v naravo. Po več vročih razpravah in okrogli mizi, na katerih so decembra lani premlevali najugodnejšo varianto, je letos aprila in nato še enkrat v začetku maja Občina Markovci je v imenu omenjenih petih občin na MOP naslovila noto, v kateri so ponovno zahtevali, da ministrstvo prisluhne volji občanov iz omenjenih občin, ki želijo, da bi trasa hitre ceste potekala po varianti jug 1; ta naj bi vodila ob jezeru skozi Šturmovce, zanjo pa se je opredelila tudi velika večina udeležencev decembrske okrogle mize v Markovcih. Odgovor ministrstva, ki so ga na občino Markovci prejeli junija, je na moč podoben prejšnjemu, saj v njem občino ponovno seznanjajo, da je bilo v okviru študije variant v dveh koridorjih, severno in južno od Ptujskega jezera, enakovredno ovrednoteno in medsebojno primerjano s prostorskega, funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika izdelanih že 7 variant poteka trase nove dvopasovne ceste na odseku Ptuj-Markovci. Kot osnova za to so bile izdelane strokovne podlage, in sicer razvojno-ur-banistični elaborat, gradbe-no-tehnični elaborat ter pro-metno-ekonomski elaborat. Ministrstvo tudi ugotavlja, da je bilo v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje izdelano okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, ki so ga izdelali strokovnjaki za posamezne segmente, oziroma za podzemne in površinske vode, zrak, hrup, rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe, za varovana območja narave Natura 2000 ter zavarovana območja, za naravne vrednote in ekološko pomembna področja. V zaključku okolj-skega poročila pa je ministrstvo ugotovilo, da je plan ob izvedbi omilitvenih ukrepov sprejemljiv v poteku variant v severnem koridorju, medtem ko izvedba plana v variantah južnega koridorja ni sprejemljiva, predvsem zaradi nesprejemljive izvedbe plana v naravi. Glede na to, da so v občini Markovci in ostalih vpletenih obdravskih občinah izrazili dvom o verodostojnosti vseh uporabljenih podatkov o omenjenih obremenitvah, je DARS pripravil dodatna pojasnila v zvezi s prometnimi obremenitvami ter prometno učinkovitostjo posameznih variant s ponovno preučitvi- jo možnosti izvedbe južnih variant na območju Nature 2000 v predoru ali pokritem vkopu. Obrazložitev so skupaj s študijami variant, okolj-skim poročilom, posredovali že 7. februarja letos. Ministrstvo za okolje in prostor, oziroma direktorat za prostor, je pripravil pojasnila z informacijo v zvezi s sodno prakso EU ter s posledicami, če bi načrtovali varianto po južni strani Ptujskega jezera, s čimer bi posegli v posebno varovano območje. Poleg tega je ministrstvo dodatno zaprosilo Zavod za varstvo narave, območno enoto Maribor, da vsebinsko pregleda okoljsko poročilo z dodatkom o varovanih območjih ter da ugotovi, ali so zajeti vsi relevantni podatki, saj so bili tudi v tem primeru pomisleki glede verodostojnosti podatkov. Omenjeni zavod je sredi aprila posredoval strokovno mnenje, v katerem ugotavlja, da so vsi uporabljeni podatki točni in relevantni ter da je tudi okoljsko poročilo izdelano v skladu z zakonodajo. Glede na vsa navedena dejstva je MOP dodalo končno ugotovitev, da se postopek priprave državnega lokacijskega načrta lahko nadaljuje samo na podlagi strokovno pridobljenih rezultatov in zaključkov, oziroma za predlog najustreznejše variante Sever 1. V občini Markovci pa po besedah župana Franca Ke-kca kljub vsemu niso vrgli puške v koruzo, saj še naprej trdno vztrajajo in s pomočjo strokovnih argumentov dokazujejo, da je za krajane petih občin ob Dravi še vedno najbolj ustrezna varianta Jug 1, saj zanje Natura 2000 ob dejstvu, da se ob izdelavi projekta upoštevajo vse naravovarstvene smernice, dejansko ne pomeni nikakršne ovire. In to so v zadnjem odgovoru Ministrstvu v juniju tudi napisali ter podrobneje obrazložili. Župan Franc Kekec pa ob tem poudarja: »Ogorčeni smo, kajti vse študije do sedaj so bile usmerjene s strani naročnika, torej Ministrstva za okolje in prostor, zato so takšne, kakršne so, predvsem pa enostranske, saj opravičujejo le mnenja ozkega kroga politikov, ki o stroki in naturi, o Šturmovcih zagotovo vedo manj kot domačini in ljubitelji narave. Žal tudi uradna stroka naseda neenakopravnemu obravnavanju trase za odsek glavne ceste Ptu-ju-Markovci. Odgovorne na ministrstvu javno sprašujem, kdaj bo konec učenja na napakah, kot je bilo to v primeru prekmurske avtoceste in nekaterih drugih primerih, zato še enkrat opozarjamo na najpomembnejše elemente umeščanja te ceste, ki jih ne sme nihče zanemariti.« Kakšni pa so vaši trdni argumenti? »Dejstvo je, da so Šturmov-ci v območju južne variante zaradi različnih posegov vanj že močno degradiran prostor. Kmetijstvo, komasacija in uvedba monokultur so storili svoje, saj so mnoge vrste rastlin in živali že izumrle ali pa so se zaradi jezera preselile na nove lokacije. Dejstvo je, da Šturmovci v tem delu ne bodo nikoli več takšni, kakršni so bili pred 30 leti. Tudi tokrat so politiki delali napake, ki se danes spet ponavljajo. Jezero je zagotovo vplivalo na spremembo ptičjih vrst, zaradi onesnaženosti in vodnega režima odmirajo živalske in rastlinske vrste in nastajajo nove. Trdno smo prepričani, da se bo naravni park Štur-movci lahko obnavljal samo s košnjo in pašništvom, zato je za ohranjanje nujna povezava prek Drave. Vprašanje je, kje in kako bo ta povezava potekala ob zapori jezu za promet. Vsekakor bo potreben tudi novi most, zakaj ne tudi za tranzitni promet.« Torej ne verjamete niti naravovarstve-nikom? »Naravovarstveniki v službi vladne politike naj že enkrat le verjamejo svojemu znanju in domačinom, ki zelo dobro poznajo Šturmovce, spremljajo propadanje življenja in vedno večje spremembe - žal na slabše. Kdove kaj vse se bo še dogajalo, če ne bomo takoj pričeli ukrepati, potrebno je namakanje, sanacija zloglasne Lagune in še kaj. Po obnovitvi in ohranitvi sedanjega stanja na jugu jezera v Šturmovcih severna varianta ceste zagotovo ne bo prinesla izboljšanja, le drastično poslabšanje okolja številnim ljudem ob severni trasi, ki naj že enkrat postanejo enakovredni pticam. Posegi v naravo, predvsem trajni, kakršni so ceste, morajo biti premišljeni, saj jih ne delamo le za eno leto. Narava je spremenljiva in prilagodljiva, zanjo ni prisile. Skozi evolucijo so vrste izumirale in se rojevale nove, ne po želji človeka, temveč po zakonih narave. O Štur-movcih nočemo razmišljati razvojno samo zato, da bi nekomu uspela ideja o severni varianti, čeprav Šturmovci ne bodo nič pridobili, ampak bodo vztrajno propadali še naprej. V občini Markovci se ob podpori vseh občin ob trasi hitre ceste Slovenska Bistrica-Ormož zavedamo problemov, ki jih prinaša cesta, zato ne bomo dovolili, da nam lokacijo vsiljuje nekdo, ki naših razmer ne pozna, še manj pa negativnih vplivov, ki jih prinaša severna varianta, zato bomo naredili vse, da severne variante ne bo!« M. Ozmec Hajdina • Gradnja avtoceste Slivnica-Draženci Bodo prisiljeni preklicati soglasje za uporabo občinskih cest? Leto dni po začetku del na avtocestnem odseku Draženci-Slivnica v občini Hajdina, dolgem 6210 metrov, pričela so se 11. julija lani, je kaj videti. V gradnji so vsi premostitveni objekti, nadvozi, viadukt in podhod. V glavnem pa so končana tudi zemeljska dela z nasipi. Gradnja poteka po zagotovilih izvajalcev del, na območju občine Hajdina dela izvajajo SCT, Vegrad, CMC Celje in CP Ptuj, po terminskem planu. Dnevno pa se na terenu pojavljajo problemi oziroma posamezni zapleti, ki jih skušajo sproti reševati na mesečnih srečanjih koordinacije, na katerih ob izvajalcih in predstavnikih občine redno sodelujejo tudi člani komisije za odnose z DARS-om pri gradnji AC Slivnica-Draženci, ki jo vodi Franc Mlakar. Njeni člani pa so še Ivo Rajh, svetnik občine Hajdina iz naselja Draženci, in Drago Štrafela, iz Skupne občinske uprave pa sodeluje Milan Pavlica. Iz hajdinske občinske uprave pa se je pri gradnji haj-dinskega avtocestnega odseka še posebej angažiral Franc Jelen. Komisija za odnose z DARS-om pri gradnji AC Slivnica-Draženci v občini Hajdina je nastala na pobudo Civilne iniciative za izgradnjo avtoceste Slivnica-Draženci, da bi bila gradnja čim bolj pod drobnogledom javnosti. Na avtocesto so v občini Hajdina čakali skoraj štiri desetletja. Kljub temu, da so priprave na gradnjo potekale skrbno in kar nekaj časa, se ob gradnji tudi ob največji strpnosti in pričakovanjih, ki naj bi presegala negativne vplive, dnevno odpirajo takšni ali drugačni problemi. Kot je povedal Franc Jelen, skušajo pomagati lastnikom zemljišč povsod tam, kjer je prišlo do posegov na neodkupljenih zemljiščih, posebno skrb pa posvečajo tudi številnim obvozom, da bi bilo življenje ljudi na območju izgradnje avtoceste čim bolj znosno med samo gradnjo. Pogled z viadukta preko proge proti naselju Draženci. Podpisanega dogovora o obnovi občinskih cest še ni V tem trenutku je pod popolno zaporo okrog 30 do 40 odstotkov občinskih cest ali pa je po njih speljan obvoz. Po več kot treh mesecih prizadevanj izvajalci še vedno niso podpisali dogovora o vzdrževanju in obnovi občinskih cest, ki jih uporabljajo za obvoze. V teh dneh so jim z občine Hajdina poslali poseben »urgentni« dopis, v katerem jih obveščajo, da bodo po 15. avgustu prekinili vsa soglasja o uporabi in obvozih po občinskih cestah, če dogovora, ki so ga usklajevali kar nekaj časa, ne bodo podpisali. Ker so doslej sodelovali korektno, zadeve ne mislijo zaostrovati, po informacijah je dogovor obležal pri Gradisu. Po že omenjenem datumu bo občina Hajdina sprejela odlok o prepovedi vožnje, če se ne bodo sporazumeli. Povzela pa bo tudi druge pravne po- stopke, da bo prišla do odškodnin. Skoraj ne mine dan, da ne bi občani podali kakšnega predloga za izboljšanje projektantsko podanih rešitev. Izstopa ureditev dovoznih poti na kmetijska zemljišča (premajhno polje obdelave državnega lokacijskega načrta), zato bodo preverili dostope do kmetijskih zemljišč z devi-acij ob avtocesti, da ne bi po končani gradnji občina gradila dovozov, ko bo deviacije tudi prevzela v upravljanje in vzdrževanje. Dnevno izvajalce del tudi opozarjajo, da morajo v vročih dneh redno škropiti cestišča, na to zlasti »pozabljajo« ob koncu tedna, ob sobotah in nedeljah. Zaradi gradnje je na več stanovanjskih objektih prišlo tudi do razpok. Cenilci gradbene stroke morajo opraviti oglede na vseh stanovanjskih objektih, kjer je prišlo do razpok. V eni od letošnjih številk Štajerskega tednika smo tudi že pisali o tem. Ivo Rajh iz Dražencev je na julijski koordinaciji priso- Foto: Črtomir Goznik Nadvoz, ki povezuje naselji Zgornja Hajdina in Draženci. tne seznanil, da je v pripravi ustanovitev civilne iniciative, ki se bo aktivirala takoj, če do 7. avgusta ne bodo odstranili zgrajenih stopnic pri podhodu v naselju Draženci. Zahtevajo postavitev klančine, ki je tudi bolj varna za uporabo in tudi primernejša za čiščenje, zlasti še v zimskih mesecih. Ob klančini želijo postaviti tudi cvetlična korita, da se ne bi uporabljala v kakšne druge namene, ker nekateri vedno ubirajo bližnjice. Poškodovanih več objektov, kot so predvidevali Franc Mlakar, predsednik komisije za odnose z DARS-om pri gradnji AC Slivnica-Draženci v občini Hajdina, je te dni ponovil, kar zatrjujejo tudi vsi izvajalci del na obmo- čju občine, da dela za zdaj potekajo po terminskem planu. Zataknilo bi se sicer lahko na hajdinskem nadvozu, kjer so se tri mesece usklajevali glede plinovoda, še vedno pa bo zgrajen do junija prihodnje leto, odprtje ceste pa je predvideno za oktober, kot je tudi bilo dogovorjeno s pogodbo. Če se bo vse zgodilo prej, pa toliko bolje, pravi. Vsa ključna gradbena dela (Selska cesta, Zgornja Hajdina, Gerečja vas na meji s Kungoto, Draženci) so v polnem teku, je v tokratnem pogovoru za Štajerski tednik poudaril Franc Mlakar. Gradbenikom gre na roke tudi lepo vreme. Večjo ažurnost so sicer pričakovali pri ogledih vseh hiš, ki so tako ali drugače prizadete zaradi gradnje. Pot do realizacije v teh primerih bo zelo trda, pravi Mlakar. Šele umeščanje trase v Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nosilni stebri viadukta preko železniške proge. Dolžina levega objekta je 277,76 metra, dolžina desnega objekta pa 279,60 metra. Širina objekta znaša 14,06 metra. V polnem teku je tudi opaženje nadvoza, ki povezuje Dražence in Zgornjo Hajdino. prostor na terenu je pokazalo, da bi verjetno državni lokacijski načrt moral biti širši, da bi v gradbeni pas po vsej verjetnosti morali zajeti več objektov, kot so jih. Franc Mlakar je prepričan, da bi se vsem tem problemom, ki se danes pojavljajo zaradi takšne ali drugačne prizadetosti nekaterih stanovanjskih objektov, dalo že vnaprej ogniti, če bi bile izdelane tudi makete prave velikosti, kjer bi se lahko pred samo gradnjo natančneje videlo vse tisto, kar se šele sedaj odkriva z gradnjo. Ker to ni v prvi vrsti interes investitorjev in izvajalcev del, bi za to morale poskrbeti občine same, preko katerih poteka trasa, pravi Mlakar. Kot član Civilne iniciative za gradnjo avtoceste Slivnica-Draženci bo predlagal vsem občinam v nadaljevanju trase izgradnje avtoceste Dražen-ci-Gruškovje, da se odločijo za izdelavo takšnih maket, ker se bodo s tem ognili številnim problemom s katerimi se sedaj srečujejo tudi na območju občine Hajdina. Čeprav pa je tudi res, da je ta trasa bolj enostavna, ker gre bolj ali manj že po znani trasi, hajdinska pa se je močno spremenila in je tudi močno zarezala v hajdin-ski občinski prostor. Največja nagrada za vse, ki živijo ob stari cesti, ki jim gostota prometa in z njo povezane nevarnosti praktično ne dajo več dihati, pa bi bila, da bi jo lahko odprli že v poletnih mesecih leta 2009. Z izgradnjo cele poteze avtoceste, od Slivnice do Gruškovaja, to območje ne bo rešeno samo prometnih zagat, soočilo se bo tudi z nekaterimi novimi poslovnimi in turističnimi priložnostmi. Ptuj • Dvajseta seja mestnega sveta Lokacija še za dve trgovini Ptujski mestni svetniki so zadnjo sejo pred počitnicami oddelali 22. julija, do septembrske seje se bodo sicer srečali še enkrat, 1. avgusta na slavnostni seji ob 13. prazniku MO Ptuj. Razpravljali so o 21 točkah dnevnega reda, nekatere so iz razprave umaknili, nekaj pa jih dodali na novo, med njimi tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj - spremembe in dopolnitve 2007. Sprejeli so ga pogojno, ker do trenutka odločanja še niso razpolagali s sklepom Ministrstva za okolje in prostor o potrditvi teh sprememb, ki pa naj bi prišel v ptujsko Mestno hišo včeraj oziroma danes. S sprejemanjem so pohiteli, ker se tudi investitorjem že mudi. Na zahodni strani Zagrebške ceste na Ptuju ob krožišču pri Cestnem podjetju naj bi zrasla nova dis-kontna podajalna z živili (drugi Hofer na Ptuju), tudi območje na Marofu v neposredni bližini Šolskega centra Ptuj, ki je bilo doslej namenjeno za šport, rekreacijo, se spreminja v mešano območje za potrebe centra osnovne oskrbe z živili in poslovno stanovanjskih objektov, kjer pa naj bi gradil Tuš. V Spuhlji potrebujejo zemljišča za ureditev športnega parka, na Zagrebški pa dodatni prostor za potrebe mizarske delavnice in odprtega mizarskega skladišča. V proizvodno območje se na tem območju spreminja tudi del območja med železniško progo in mešanim območjem ob Zagrebški cesti. Z amandmajem pa so iz prostorskega akta črtali del besedila, ki se nanaša na že obstoječe objekte, v katerem je govora, da se le-ti lahko opustijo, na njihovih lokacijah pa zgradijo stanovanjske in poslovne stavbe. Gre za objekta trgovine Žerak in Dom krajanov Bratje Reš. Njuno usodo naj bi dorekli v občinskem prostorskem načrtu, na podlagi urbanističnega načrta za mesto Ptuj. Novelacija projektov Dnevni red torkove seje so razširili tudi z novelacijo investicijskega projekta za cesto v Terme. Ta je bila potrebna, ker so po opravljenem razpisu skle- Foto: Črtomir Goznik V odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Celana je 20. sejo vodil podžupan Mirko Kekec (levo). Na fotografiji skupaj z direktorjem ptujske mestne uprave mag. Stankom Glažarjem. nili pogodbo o izgradnji ceste, ki od zneska v DIIP-u odstopa za več kot 15 odstotkov. Novelirali pa so tudi DIIP za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, za katerega je ptujski mestni svet projekt identifikacije sprejel že 18. junija lani. Sprejem nove-lacije je bil nujen, če želijo za izgradnjo te šole pridobiti tudi sredstva Ministrstva za šolstvo in šport oziroma se udeležiti razpisa za sofinanciranje investicij za področje predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v Sloveniji za vključitev v šolsko leto 2009, ki ga je ministrstvo objavilo 11. julija letos. Eden od pogojev razpisa je tudi ta, da DIIP ne sme biti starejši od enega leta, v vsebinskem delu pa se projekt ne spreminja, dodali so mu le finančno konstrukcijo po tekočih cenah. Pri odloku o ustanovitvi JZ OŠ Ljudski vrt Ptuj se niso odločili za skrajšani postopek, ker bodo še dodatno preučili zakonodajo. Za spremembo šolskega okoliša OŠ Ljudski vrt pa so se v MO Ptuj odločili na osnovi odločitve sveta občine Dornava, ki je 28. aprila letos sprejel sklep, da po preteku šolskega leta 2007/2008 ne bodo več financirali stroškov za prevoz otrok v OŠ Dornava in iz nje iz naselij, ki spadajo v skupni šolski okoliš obeh šol in se nahajajo na območju MO Ptuj. Gre za naselja Kicar, Podvinci, Pacinje in Spodnji Velovlek. Zato se je MO Ptuj odločila, da spremeni skupni šolski okoliš obeh šol v šolski okoliš OŠ Ljudski vrt. Za otroke, ki pa so bili vpisani na OŠ Dornava v času skupnega okoliša, pa naj bi pokrivala stroške prevoza do zaključka šolanja OŠ Dornava. Za otroke iz MO Ptuj od vključno novega šolskega leta naprej pa bo zagotavljala prevoz do matične šole Ljudski vrt. Kot je znano, je s skupnim šolskim okolišem pred leti MO Ptuj pomagala Dornavi, da je lahko obdržala dvooddelčno šolo. Brezplačno 15-minutno parkiranje tudi za Ptujčane? Čeprav je šlo pri odloku o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Foto: Črtomir Goznik Na zadnji seji pred počitnicami so mestni svetniki dobili tudi prenosne računalnike. Foto: Črtomir Goznik Dodatno so imeli ptujski svetniki na torkovi seji na dnevnem redu tudi spremembe in dopolnitve sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, ki se nanašajo na leto 2007, za katere naj bi te dni sprejeli tudi sklep ministrstva za okolje o potrditvi. MO Ptuj v bistvu zgolj za formalne spremembe, spreminjanje zneska globe iz tolarjev v evre, se ptujski mestni svetniki tokrat niso zadovoljili zgolj s formalnim potrjevanjem. V tej točki dnevnega reda se je razvila ostra in na trenutke tudi žolčna razprava, saj se je samo v polovici novega mandata mestnega sveta nabrala kopica predlogov za reševanje ptujskih prometnih zagat, za katere pa se doslej še ni našlo rešitve, od krajših postankov do brezplačnega petnajstminutnega parkiranja in podobno. Dokler niso dobili odgovora, najbolj vztrajna je bila svetnica SDS Helena Neudauer, da se bodo kmalu spopadli z drastično spremenjenim odlokom o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj, tudi niso izglasovali skrajšanega postopka za spremenjeni odlok. Mag. Zdenka Bezjak iz Skupne občinske uprave jih je seznanila, da je v teku javno naročanje za prehod na elektronsko obračunavanje parkirnin, da je v pripravi odlok o redar-ski službi, da se pripravlja tudi občinski program varnosti, v tem času pa naj bi tudi uskladili vsebino odloka, vendar to usklajevanje zahteva več časa, saj bo potrebno upoštevati tudi veliko pripomb. Skorajda ni svetnika v tem sestavu mestnega sveta, ki ne bi imel vsaj ene pripombe na ureditev ptujskega prometa. Veliko pa je takih, ki bi jih že doslej lahko rešili v zadovoljstvo vseh občanov. V četrtih od miloščine do izjemno visokih zneskov Ptujski svetniki so se 22. julija seznanili tudi s poročilom o polletni realizaciji proračuna MO Ptuj za leto 2008. Nekaj uvodnih podatkov je prispevala Tanja Farič, vodja oddelka za finance in analitiko. Med drugim je povedala, da se občina v tem času ni zadolževala na novo, da pa je v tem času za že najete kredite plačala nekaj nad 70 tisoč evrov. Največ svetniških vprašanj pa je bilo v zvezi s sredstvi, ki jih imajo na voljo četrtne skupnosti, razlike so občutne, ponekod imajo opravka z miloščino, drugje z izjemno visokimi zneski. Pri dveh četrtnih skupnostih (Jezero in Spuhlja) sredstva znatno odstopajo predvsem zaradi projekta Gajke, zato bi kazalo, da bi bil prikaz ločen. Kar nekaj časa pa so si ptujski mestni svetniki vzeli za razpravo o sklepu o pogojih za uporabo plakatnih mest, zlasti še za obravnavo njegovega prvega člena oziroma brezplačnega plakatiranja na štirih plakatnih mestih, na Novem trgu pri kostanju, na zelenici pred avtobusno postajo na Osojnikovi ulici, ob Volkmerje-vi ulici v križišču z ulico Borisa Kraigherja in na ploščadi pred banko ob Zagrebški cesti. Vsem organizatorjem volilne kampanje je na teh plakatnih mestih zagotovljena namestitev treh plakatov maksimalne velikosti 70 cm krat 100 cm. Brezplačno plakatiranje jim na teh mestih za potrebe volilne in referendumske kampanje zagotavlja MO Ptuj. Kje bo nalepljen kateri plakat, pa bodo poslej odločali z javno opravljenim žrebom, na katerega bodo povabljeni predstavniki vseh vloženih kandidatur, kot to pozna že večina slovenskih občin, saj je potrebno v politični tekmi zagotoviti enakovredne pogoje za vse sodelujoče. Na to pobudo Rajka Fajta (SDS) so se pozitivno odzvali tudi drugi mestni svetniki, poslej se ne bodo več grdo gle- dali, ker so bili nekateri doslej vedno zgoraj, nekateri spodaj, spet drugi na hrbtni strani plakatnega mesta, da se jih ni videlo in podobno. Vidni, nevidni, zdaj jih bo vodila zgolj sreča. Smrad v iniciativo povezal tudi Turniščane Nezadovoljstvo občanov, ker se infrastrukturni problemi prepočasi ali sploh ne rešujejo, je v zadnjih mesecih v MO Ptuj rodilo več civilnih iniciativ, v katere se ljudje povezujejo, ker so prepričani, da bodo lahko na ta način pomembno prispevali k hitrejšemu reševanju njihovih problemov. Silva Fartek, svetnica SDS, ki že nekaj časa postavlja vprašanja v zvezi s projekti Perutnine Ptuj na območju ČS Breg-Turnišče, še vedno z odgovori, ki jih je prejela iz PS Perutnina, ni zadovoljna, občani tega območja niso bili vključeni v pripravo rekonstrukcij in načrtovanje novih objektov Perutnine na tem območju. Poskrbeli so za živali, ne pa tudi za ljudi. »Zakaj je smrad vedno večji in vsakodnevni?« sprašuje. Zaradi smradu, ker jim niso omogočeni osnovni življenjski pogoji, ne morejo normalno živeti in zračiti prostorov, ko je to potrebno, so ustanovili civilno iniciativo, ki je povezala krajane Turnišč in Suhe veje. Vodi jo Lidija Kokol. Po mnenju svetnika SNS Miroslava Letonje pa so v mnogih primerih civilne iniciative »zlorabljene« za nabiranje političnih točk. Nezadovoljen pa je tudi, ker še vedno MO Ptuj ni postavila spominskega obeležja na dogodke iz leta 1991, ko je na Ptuju padel prvi strel v samostojni Sloveniji. Slovenija, Ptuj • Pošiljanje čestitk poslej zakonito Zupan(i) nic vec na prangerju Na julijski seji so poslanci državnega zbora sprejeli tudi predlog zakona o dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, s katerim so na nek način dorekli oziroma uzakonili nekatere prakse pri dosedanjem delovanju slovenskih županov, kot na primer pošiljanje čestitk ob jubilejih, vključno z rojstnimi dnevi, ki niso jubileji, čeprav se v obrazložitvi dopolnjenega zakona bolj ali manj navaja primere starejših občanov, ki bi jim bilo treba tudi v imenu občine že zaradi samega spoštovanja čestitati ob 80., 90. ali 100. rojstnem dnevu. Ne gre namreč pričakovati, da se bodo le-ti sami oglasili na občini s svojimi podatki in podpisali izjavo, da sme občina obdelovati njihove rojstne podatke z namenom, da jim bo nato lahko poslala simbolno nagrado ob rojstnem dnevu. Glavni razlog za sprejem zakona je bil v tem, da se vzpostavi pravna podlaga za zbiranje osebnih podatkov za namene dodeljevanja denarnih pomoči ali simboličnih nagrad občanom ob posebnih priložnostih in obletnicah občanov. S tem se tudi razširja seznam izvirnih nalog občine za te namene. Poslanec Branko Marinič je povedal, da se dopolnjen zakon o lokalni samoupravi dotika tudi pošiljanja županovih čestitk ob rojstnih dnevih, ko ti nimajo okroglih oziroma jubilejnih obletnic poleg vsega ostalega, zato je bilo potrebno dopolniti zakon o lokalni samoupravi. Vsem gospodinjstvom lahko ob novem letu župani poslej brez slabe vesti še naprej pošiljajo tudi voščilnice. Pošiljanje županskih čestitk občanom ob njihovih življenjskih praznikih samo po sebi ni nič narobe, je pa sporno, če ni pravne podlage, da bi se osebni podatki občanov lahko uporabljali tudi za te namene, dokler niso bili na seznamu izvirnih nalog občine. Na to nedovoljeno prakso, da župani oziroma občine nimajo prave podlage za zbiranje osebnih podatkov za te namene, je opozarjala tudi informacijska pooblaščenka. Ker podatki, ki so jih župani ob teh priložnostih uporabljali, niso bili v njihovih pristojnostih. Tudi jubilejna darila, ki so jih doslej župani podarjali svojim občanom jubilantom, niso imela zakonskih podlag. V zvezi s pošiljanjem čestitk svojim občankam in občanom ob rojstnih dnevih je bil v preteklosti najbolj izpostavljen ptujski župan dr. Štefan Čelan. V okviru volilne kampanje za lokalne volitve 2006 so posamezne občanke in občani MO Ptuj iz županskega urada MO Ptuj prejeli čestitke za rojstni dan. Pošiljanje čestitk pa se je nadaljevalo tudi po volitvah. Ker gre za pošiljanje čestitk s kuvertami, žigi in podpisi s strani župana MO Ptuj, je potrebno to pojasniti mestnemu svetu, ker se kuverte pošiljajo na račun proračuna MO Ptuj oziroma na račun davkoplačevalcev, pri čemer je vprašljivo tudi varovanje podatkov občanov MO Ptuj, so jeseni 2006 ugotavljali člani mestnega odbora N.Si in svetniške skupine N.Si. Zato so županskemu uradu MO Ptuj naslovili vprašanje, iz katere proračunske postavke se financira pošiljanje čestitk in kakšen je namen pošiljanja čestitk posameznim občanom. Zanimalo jih je tudi, koliko znašajo oziroma so znašali stroški v tistem času po- Foto: Črtomir Goznik Čestitke ptujskega župana je ob osebnih jubilejih (rojstnih dnevih) v prejšnjih letih prejelo nekaj tisoč ptujskih občank in občanov. Za druge občine na Ptujskem teh podatkov ni oziroma jih nihče ni posredoval, čeprav naj bi to bila praksa večine županov občin v Sloveniji, morda pa je bil tudi zato dopolnjeni zakon o lokalni samoupravi sprejet brez enega glasu proti. slanih čestitk in iz katere baze podatkov so vzeti podatki o rojstvu in naslovu občanov, ki so prejeli čestitke župana ob svojih življenjskih jubilejih. Decembra 2006 je ptujski župan svetniški skupini N.Si odgovoril, da je v obdobju od leta 2002 do 2006 ob praznovanju svojega rojstnega dne prejel številne čestitke, ki so bile poslane na naslov MO Ptuj, Mestni trg 1. Ker mu je vsaka od teh čestitk osebno veliko pomenila oziroma mu pomeni, se je potrudil in tudi vsem, ki so mu čestitke poslali, čestital kot župan ob njiho- vih rojstnih dnevih. Pravno in finančno podlago je našel v vsakoletnem proračunu MO Ptuj, ki ga sprejel mestni svet, v okviru proračunske postavke 1110, promocijska dejavnost, prireditve v Uradu župana. V letu 2006 se je obseg pošiljanja čestitk povečal, ker so ga mnogi vprašali, zakaj so eni dobili čestitke, drugi pa ne. V obdobju 2002/2006 je poslal skupaj 3328 čestitk v skupni vrednosti v višini 519.168 tolarjev. Občine so z zakonom o prevzemu državnih funkcij dobile pravno podlago za pridobivanje baz podatkov o občankah in občanih, zapisana je v 21. členu zakona o lokalni samoupravi. MO Ptuj je kot upravljavec osebnih podatkov tudi zavezana k varovanju podatkov. V pošiljanju osebnih čestitk občankam in občanom MO Ptuj pa je ptujski župan videl več pozitivnih kot negativnih vrednot. Negativni odziv je bil le pri svetnikih Nove Slovenije in pri dveh občanih, drugi so bili počaščeni, da se je njihovega jubileja spomnil tudi prvi mož mestne občine Ptuj. »Ker ne želim, da bi v bodoče s takšnimi dejanji povzročal slabo voljo med svetniško skupino N.Si, sem se odločil, da čestitk na takšen način ne bom več pošiljal. Porabljena sredstva v višini 519.168 tolarjev pa bom vrnil v proračun MO Ptuj. Svetniško skupino N.Si pa prosim, če mi je ta sredstva dovoljeno vrniti v desetih mesečnih obrokih,« je decembra 2006 odgovoril ptujski župan dr. Štefan Če-lan. V zadnjih dveh letih več vprašanj o pošiljanju osebnih čestitk občankam in občanom iz Mestne hiše na Ptuju več ni bilo. Iz tega je sklepati, da jih več ni bilo, podatkov, ali je ptujski župan sredstva, porabljena za pošiljanje osebnih čestitk občankam in občanom MO Ptuj tudi vrnil v proračun, pa svetniška skupina oziroma mestni svet ni prejel. Podobna praksa je tudi pri vrsti drugih vprašanj oziroma odgovorov, ko se krat-komalo sčasoma pozabi na to, da je potrebno spremljati tudi njihov epilog, ne samo dvig prahu. Prakse pošiljanja čestitk svojim občankam in občanom ob jubilejih so se posluževali tudi drugi župani slovenskih občin, prav vsi bi tudi morali biti na prangerju oziroma odgovarjati za dejanja, ki niso bila podprta v takrat in še do nedavnega veljavni zakonodaji, ker so »dovoljenja« za takšno početje županov prinesle šele spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi. Novelo zakona o lokalni samoupravi so poslanci podprli brez glasu proti. Z njo so občine pridobile pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov v primeru dodeljevanja denarne pomoči in nagrade občanom ob obletnicah in posebnih priložnostih. Zdaj bodo župani slovenskih občin, resda se jih je večina posluževala prakse pošiljanja čestitk ob jubilejih, vendarle lahko brez slabe vesti pošiljali čestitke oziroma vračali čestitke tudi »navadnim« državljanom, ne samo jubilantom. MG Ptuj • Začetek modernizacije ceste Terme-Slovenja vas Makadamska cesta, ki je že dolgo kamen spotike Potem ko je svoj del obkanalske ceste, ki z 880 metri sega tudi v območje MO Ptuj, občina Hajdina že uspešno modernizirala, projekt je izvedla v dveh etapah, naj bi se na preostalem delu pričelo delati v začetku avgusta letos. Dela je dobilo podjetje Asfalti, d. o. o., Ptuj. Cesto bodo prevlekli z asfaltom, v celi dolžini pa tudi zgradili kolesarsko stezo. Predvidena vrednost izvedbe projekta po njegovi novelaciji je nekaj manj kot 500.000 evrov. Ptujski mestni svetniki so jo sprejeli 22. julija, to pa tudi pomeni, da za izvedbo projekta ne bo potrebno izdelati investicijskega programa. Z izvajalcem del so sklenili pogodbo v vrednosti blizu 370.000 evrov. Sofinanciranje s strani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko opa ostaja v višini nekaj manj kot 71 odstotkov. Kot je znano, se je MO Ptuj s projektom ceste v Terme Ptuj kot investitorica prijavila na tretji javni razpis razvojne prioritete Razvoj regij Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Cesta v Terme je namenjena za lokalni promet, v glavnem za lažja vozila oziroma osebne avtomobile. Osrednji cilj pa je turistična obdravska povezava med občinama Hajdina in Ptuj ter turističnim območjem Term Ptuj. Sesta-vljavci investicijskega projekta so prepričani, da bo posodobitev ceste Terme Ptuj-Slovenja vas še v preostalem delu, torej z 880 metri asfalta na javni poti in z izgradnjo kolesarske poti, pripomogla tudi k učinkovitejši rabi naravnih virov. MO Ptuj je bila tako uspešna na treh javnih razpisih države (Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko) in Evropskega Foto: Črtomir Goznik Makadamsko cesto Terme Ptuj-Slovenja vas v dolžini okrog 880 metrov naj bi 1. avgusta letos končno le pričeli modernizirati. Pripravljalna dela so že v teku. V tej dolžini bodo uredili tudi kolesarsko stezo. Gre za projekt, ki se bo izvajal s sredstvi proračuna M0 Ptuj in sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj. sklada za regionalni razvoj, razvojne prioritete v obdobju 2007/2013. Na prvem je pridobila dobrih 576 tisoč nepovratnih sredstev za rekonstrukcijo ceste Spuhlja-Zabovci s spremljajočo infrastrukturo, ki je vreden skupaj nekaj manj kot 939 tisoč evrov. Na drugem razpisu pa je pridobila sredstva v višini en milijon 427 tisoč evrov za rekonstrukcijo lokalne ceste, Potrčeve ceste na Ptuju, v dolžini 930 metrov, za katero je projektna in investicijska dokumentacija v zaključni fazi izdelave. V drugi polovici avgusta letos naj bi MO Ptuj že izvedla razpis za izvajalca del, gradnja pa naj bi se pričela še letos. Rok za dokončanje del je september 2009. Zavrč • 15. predpočitniška seja sveta Bodo ukinili poslovalnico? Svet občine Zavrč je predpočitniško sejo kljub razširjenemu dnevnemu redu s 14 točkam po zaslugi ekspeditivnosti župana Mirana Vuka končal v dobri uri in pol; sprejeli so spremembe odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, povišali normative Vrtca Zavrč, sprejeli zaključni račun za leto 2007 ter se odločno zavzeli za ohranitev poslovalnice NKBM v Zavrču. Po vnovični predstavitvi nekaterih sprememb in dopolnitev za minulo leto 2007, ki jih je županu in svetnikom predstavil Stanislav Napast iz SOU, so na 15. redni seji v torek, 22. julija, skoraj brez razprave in pripomb dokončno sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Zavrč. Na vlogo vodstva vrtca v Zavrču so po krajši obrazložitvi soglašali s povišanjem normativov za dva otroka v obeh starostnih obdobjih. V prvi starostni skupini so normativ povečali s sedanjih 10 na 12 otrok, v drugi starostni skupini pa s sedanjih 19 na 21 otrok. Sicer pa je povpraševanje po varstvu otrok v završkem vrtcu precej večje, tako da bodo kljub povišanju normativov nekaj prošenj žal morali še zavrniti. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so imenovali dva predstavnika lokalne skupnosti v svet Zavoda Osnovna šola Cirkulane-Zavrč, in sicer občinska svetnika Franca Kel-ca ter Janka Lorbeka. Po krajšem pojasnilu računovodkinje Darinke Ivančič so v drugi obravnavi soglasno dokončno sprejeli zaključni račun Občine Zavrč z dobrih 1,3 milijona evrov prihodkov ter z okoli 1,2 milijona evrov odhodkov. Največ sredstev so lani vložili v posodobitev cestne infrastrukture ter za dokončanje del ob prenovi kulturne dvorane v Zavrču in njenega prizidka. Seznanili so se tudi s polletno realizacijo občinskega proračuna v letošnjem letu, ki je po besedah računovodkinje zelo nizka, saj znaša na prihod-kovni strani le 33,9 %, na odhodkovni pa le 23,6 % od letos Foto: M. Ozmec Završka poslovalnica Nove KBM je sedaj še v prostorih ob Gostišču Gregurec. Kje in če sploh še bo v prihodnje, pa je še vprašanje. predvidenega. Zaradi 5,6-od-stotnega dviga rasti življenjskih potrebščin so sklenili, da bodo za prav tolikšen odstotek povišali ceno za najem grobov na pokopališču v Zavrču. V lanskem letu je veljala cena za enojni grob 19,36 evra, za družinski grob pa 25,83 evra, letošnje najemnine pa bodo torej višje za 5,6 odstotka. Občinsko praznovanje bo dva dni Ko so razpravljali o vsebini praznovanja letošnjega že 12. občinskega praznika, so se dogovorili, da bo osrednje praznovanje letos potekalo dva dni, in sicer v petek, 15., ter v soboto, 16. avgusta. ko bo tudi osrednja občinska slovesnost v kulturni dvorani na Goriča-ku, kjer bodo po slavnostnem nagovoru župana Mirana Vuka izročili tudi priznanja Občine Zavrč; letos jih bodo prejeli: Čebelarsko društvo Zavrč za uspehe na društvenem področju, gasilski aktivist Ivan Korpar za dolgoletno uspešno delo na področju humanitarne dejavnosti ter rejnica Angela Ivančič, ki že osem let pridno skrbi za svoje rejnike. Odločno proti ukinitvi bančne poslovalnice Na predlog svetnika Dušana Rojka so na dnevni red uvrstili tudi problematiko zaradi napovedane ukinitve bančne poslovalnice NKBM v Zavrču. Zaradi izteka najemne pogodbe, ta se izteče 31. oktobra letos, ter nameravane porušitve stavbe, v kateri domuje poslovalnica NKBM, naj bi ptujska enota NKBM že napovedala ukinitev poslovalnice v Zavr-ču. Po besedah direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele naj bi to vest že potrdila pomočnica direktorja ptujske enote NKBM Cvetka Gobec, saj naj bi završka Foto: M. Ozmec Završki svetniki so kljub razširjenemu dnevnemu redu po zaslugi ekspeditivnega župana Mirana Vuka (v sredini) sejo končali v dobri uri in pol. poslovalnica že nekaj let poslovala na robu rentabilnosti, na banki pa menijo, da bodo lahko najnujnejše potrebe občanov na tem področju nadomestili z letos postavljenim bankomatom ob bencinskem servisu v Zavrču ter s poslovalnico Poštne banke Slovenije. Župan Miran Vuk in zatem še vsi svetniki in svetnica so se odločno zavzeli proti ukinitvi, oziroma za to, da bi v interesu občanov, razvoja kraja ter bližine mejnega prehoda poslovalnico NKBM ohranili, zato bodo storili vse, da poslovalnica v Zavrču ostane. Predlagali so že tudi nekaj možnih novih lokacij. Del svojih prostorov naj bi bili pripravljeni oddati v najem v bencinskem servisu Ine, kjer je že sedaj postavljen bankomat. V zvezi s tem so sklenili, da bo župan skupaj z vodstvom občinske uprave o nujnosti ohranitve bančne poslovalnice v Zavrču nemudoma obvestil vodstvo ptujske poslovalnice NKBM, s katerim naj bi se konkretno dogovorili o ohranitvi ter novi lokaciji v Zavrču, saj bi bila izguba poslovalnice tudi velika izguba za širšo okolico. Precej vročih tonov je bilo slišati ob razpravi v zvezi z dopisom sveta OŠ Cirkulane, ki je svet občine Zavrč obvestil, da bi morala občina čim prej sprejeti in podpisati akt o ustanovitvi zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč. Večina razpravljavcev je ugotavljala, da podpis omenjenega akta občini ni potreben, saj si že nekaj let prizadevajo za ustanovitev samostojnega zavoda OŠ Zavrč in to želijo tudi doseči. Zato so sklenili, da bodo dokončno odločitev o tem sprejeli na naslednji, po-dopustniški seji. Med predlogi in sklepi je bila posebej aktualna strokovna sodelavka Danica Bratu-ša, ki je župana in svetnike seznanila, da je po več neurjih in suši, ki so prizadeli tudi območje občine Zavrč, državna uprava za zaščito in reševanje že izdala sklep o pričetku izrednega ocenjevanja škode v tekoči kmetijski proizvodnji na kmetijskih pridelkih, zaradi deževja, poplave, močnega vetra in toče 13. in 14. julija letos. Na osnovi tega sklepa so v občini Zavrč že pričeli zbirati vloge za izredno ocenjevanje škode v tekoči proizvodnji na kmetijskih pridelkih zaradi deževja, poplave, močnega vetra in toče. Oškodovance z območja občine Zavrč, ki so utrpeli škodo po neurjih 13. in 14. julija 2008, vabijo, da to škodo čim prej prijavijo na sedežu občine Zavrč, najkasneje pa do petka, 1. avgusta, do 12. ure. M. Ozmec Od tod in tam Ptuj • Koši - nekoč in danes . / , .i.-EBEfi .iäij»?*« < jjjHÄfJ|.„l.,,/. ¿tañías ^^r ^Et Jr •r 9V v v '¿Jk^MM ■ WM« MßmM G"® r j, •' ^yL Do konca avgusta je v prostorih CID Ptuj na ogled razstava fotografij, ki so nastale pred dvema letoma, ko so mladi iz štirih držav likovno obogatili koše v Mestnem parku. Gre za zbirko fotografij, ki so nastajale poleti 2006, ko so mladi ustvarjalci iz Nemčije, Slovaške, Cipra in Slovenije v Mestnem parku ob reki Dravi likovno okrasili koše za smeti in tako ustvarjalno prispevali k podobi tega dela Ptuja. Na pregledni fotografski razstavi so na ogled fotografije košev pred in po tem, ko so se jih lotili mladi ustvarjalci, prikazana pa je tudi današnja podoba košev, ki kaže na to, kaj seje z njimi dogajalo v obdobju od avgusta 2006do maja 2008. »Razstavo ponujamo kot razmislek o kulturi bivanja v našem mestu ob pripravah na kulturno prestolnico 2012,« so povedali v CID Ptuj. Dženana Bečirovič Ljutomer • Poletna noč 2008 privabila številne obiskovalce Kulturno mladinsko društvo KAEMDE iz Ljutomera je že drugo leto zapovrstjo pripravilo ljutomersko poletno noč. Letos prvič na novi lokaciji - na prostoru prenovljenega mestnega središča. Njihova zamisel, da bi mestno jedro zaživelo v pravem pomenu besede, se je uresničila, saj je dvodnevna prireditev odlično uspela. Na svoj račun so prišli mlajši in starejši obiskovalci - prvi dan je bilo okoli tisoč, drugi dan pa več kor dva tisoč udeležencev, ki so jih zabavali Brigita Suler, Navihanke, Danijel Popovič ter še nekateri več ali manj znani izvajalci plesnih, pevskih in glasbenih točk. Tudi naslednja prireditev bo dvodnevna, 15. in 16. avgusta, in sodi v sklop zaključka Grossmannove-ga festivala filma (9.-16. avgust). V letošnjem letu se bosta v njihovi izvedba pripravila še tradicionalna zabavna dogodka ob martinovanju in silvestrovanju. NŠ Benedikt • Obisk predsednika RS dr. Danila Turka V petek, 18. julija, je občino Benedikt obiskal predsednik RS dr. Danilo Türk s soprogo Barbaro Miklič Türk. Župan občine Benedikt Milan Gumzar ju je pričakal na sedežu občine, kjer so se v kratkem pogovoru sestali s predstavniki v nedeljskem neurju prizadetih kmetovalcev in predstavniki gasilcev ter civilne zaščite Benedikt. Zmago Šalamun Foto: NS Foto: ZS Gorišnica • S proslave ob občinskem prazniku Če je župan tudi poslanec, lahko naredi več Občinski trg v središču Gorišnice je bil v petek zvečer, na dan osrednje proslave ob 13. občinskem prazniku, poln občanov, ki so se udeležili slovesne prireditve; v prvi vrsti pa je bilo videti tudi lepo število županov bližnjih in daljnih občin, kar dokazuje, da je letos volilno leto. To je dobro izkoristil tudi slavnostni govornik, gorišni-ški župan Jože Kokot, ki je v svojem nagovoru poudaril, da so volitve pred vrati in da se je kot zelo pametna izkazala poteza, da je župan občine hkrati tudi državnozborski poslanec, saj tako lahko največ naredi za svojo občino in seveda tudi nekaj za širše okolje. Glede na ta poudarek županovega nagovora je pričakovati, da bo letos med kandidati za poslance tudi sam, o čemer se sicer že neuradno precej govori. Sicer pa je Ko-kotu skupaj z občinskim vodstvom uspelo precej narediti tudi brez poslanske funkcije. Tako je župan povzel številne že izvedene večje in manjše naložbe, zlasti v cestno in kanalizacijsko infrastrukturo občine, polni se tudi industrijska cona, obdobje prihodnjih dveh let pa bo po besedah Kokota naložbeno daleč najbolj zahtevno, saj se bo začela izgradnja obsežnega kanalizacijskega omrežja v sklopu konzorcija sedmih občin. Pričakovati pa je tudi pozitiven sklep ministrstva za šolstvo za sofinanciranje izgradnje novega vrtca, ki bo stal približno 1,2 milijona evrov, pri čemer naj bi država pomagala z vsaj 700.000 evri. V imenu zbranih županov Slavnostni govornik, župan Jožef Kokot, je navzočim posebej poudaril, da lahko župan, ki je hkrati poslanec, za svojo občino naredi še veliko več, kot če je »samo« župan. je navzoče pozdravil destrni-ški župan in poslanec Franc Pukšič, ki je povzel uspehe sedanje vlade, zlasti na področju višjega sofinanciranja občin ter izrazil nerazumevanje in nezadovoljstvo nad blokiranjem izvedbe pokrajinizaci-je s strani opozicijskih strank, saj bi po Pukšičevem mnenju uvedba pokrajin pomenila avtomatsko višjo in hitrejšo gospodarsko rast občin, s tem pa tudi višji standard življenja ljudi. Osrednja občinska proslava se je sicer začela s slovensko himno, ki jo je odigrala dornavska pihalna godba, nadaljevala pa s podelitvijo dveh občinskih priznanj najbolj zaslužnim v občini. Po odločitvi in sklepu občinskega sveta sta bili letos podeljeni dve priznanji; in sicer ena listina ter ena plaketa Občine Gorišnica. Listino je prejelo PGD Gorišnica ob letošnjem praznovanju 80-letnice delovanja, z razlago, da gre za osrednje in zelo uspešno društvo v občini, ki se dokazuje na samo z izjemno uspešnimi nastopi na tekmovanjih, zlasti pri pionirjih, ampak tudi s požrtvovalnimi in uspešnimi Letošnja občinska nagrajenca v družbi župana Jožefa Kokota: prvi z leve je Branko Zamuda, ki je v imenu PGD Gorišnica prejel listino občine, na sredini pa je prejemnik plakete Jožef Rožmarin. intervencijami v nujnih primerih. Plaketo Občine pa je župan Jože Kokot izročil Jožefu Rožmarinu iz Muretincev za dolgoletno delo in vodenje omenjenega vaškega odbora in za številne uspešno izvedene aktivnosti ter akcije v tem delu občine, ki so doprinesle k uresničitvi potreb tamkaj- šnjih prebivalcev. Za kulturno noto celotne prireditve so poskrbeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Ruda Severa z zboro-vodkinjo Alenko Šalamun, častni občan Lojze Matjašič s prebrano Kurentovo pesmijo, tamburaški orkester iz Za-gojičev pod vodstvom Tiborja Bina, trio Vetrnica in ljudske pevke ter plesalci gorišniške folklorne skupine s svatbenim plesom, ki so uradni del prireditve tudi zaključili. Tradicionalno se je potem zabava nadaljevala do poznih večernih ur ob dobro založenih stojnicah s hrano in pijačo. SM Foto: SM Foto: SM Sv. Ana v Slovenskih goricah • 10 let občine Zaenkrat še brez zadolževanja Minulo soboto je v telovadnici Osnovne šole Sv. Ana potekala osrednja slovesnost ob 10-letnici občine. Podeljene so bile denarne nagrade dijakom in študentom za posebne dosežke, podelili pa so tudi naziv častni občan, ki ga je letos preje dr. Jožef Smej, pomožni škof Škofije Maribor. Prisotne je na samem začetku v slavnostnem nagovoru pozdravil župan občine Silvo Slaček. V govoru je zajel predvsem vtise in dogajanja iz preteklega leta. Izpostavil je pomembne investicije, kot so rezervoar in vodovodna linija, cesta Lenart-Benedikt-Sv. Ana, novozgrajeno igrišče pod osnovno šolo, poleg teh pa se gradijo še vodovod, kanalizacija, asfaltne ceste, razsvetljava, komunalno se urejajo zemljišča, skratka občankam in občanom se občina vsekakor trudi izboljšati kakovost bivanja. Poleg vseh naštetih investicij skrbijo za normalni potek družbenih dejavnosti, zato v prihodnje načrtujejo izgradnjo vrtca in nove telovadnice. »Kot dokaj mlada občina smo na dobri poti, saj vlagamo v pomembne projekte, znotraj upravne enote Lenart pa zelo dobro sodelujemo tudi z ostalimi, kar nam omogoča pridobivanje sredstev iz evropskih skladov. Veseli smo, da nam, kljub investicijskemu ciklusu, ni bilo potrebno jemati kreditov, bomo pa izkoristili to vrsto pomoči ob morebitni gradnji vrtca,« je povedal župan Silvo Slaček. V okviru slavnostnega programa so bile podeljene denarne nagrade devetim dijakom in študentom, ki so v preteklem letu dosegli nadpovprečne rezultate. Podelili pa so tudi občinska priznanja najzaslužnejšim občanom; tako so plaketo Občine prejeli člani Folklorne skupine KUD Sveta Ana, ki so začeli delovati pred 10 leti. Bronasti grb občine je prejel, žal že pokojni, Adolf Ferk, ki je bil eden prvih obrtnikov pri Sv. Ani. Dolga leta je bil tudi igralec, scenarist in režiser, bil pa je tudi eden prvih aktivnih članov PGD Sv. Ana. V njegovem imenu je priznanje prejela Nataša Dregarič. Srebrni grb so prejeli člani PGD Sveta Ana. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1930 in je bilo od takrat pa vse do danes eden izmed glavnih organizatorjev velikih prostovoljnih delovnih akcij. Zlati grb pa je prejel Bogomir Ruhitel, dolgoletni predsednik sveta KS ter ob nastanku občine tudi župan v dveh mandatih. Naziv častni občan je letos prejel dr. Jožef Smej, pomožni škof Škofije Maribor. Že veliko let redno prihaja v njihovo občino in faro in s svojo prijaznostjo in pastoralnostjo duhovno bogati praznike. Na pobudo župana aktivno sodeluje pri pripravi občinskega zbornika. V kulturnem programu so nastopili Folklorno društvo KD Sv. Ana, pevski zbor in učenci osnovne šole. Po končani slovesnosti se je dogajanje preselilo v občinsko stavbo, kjer je sledilo še odprtje likovne razstave po končani koloniji Anina paleta, istočasno pa so odprli še vinoteko v kletnih prostorih občinske zgradbe. Patricija Babosek Študentke in dijakinje, ki so bile nagrajene za posebne dosežke v preteklem šolskem letu. Foto: Patricija Babosek Častni občan občine Sveta Ana dr. Jožef Smej in župan občine Sveta Ana Silvo Slaček. Cirkulane • Nesrečna in neverjetna saga o gruškovski cesti 15 let obupa, solz in jeze zaradi 250 metrov ceste V haloških labirintih cestnih zgodb je najti tudi takšne, ki se vlečejo že leta in leta, rešitve pa ni na vidiku, čeprav bi bilo potrebno le malo razumevanja in dobre volje. Ena takšnih je tudi zgodba o kratkem cestnem odseku v cirkulanskem Gruškovcu, vpetem v strm klanec, za katerega si družina Jurgec že drugo desetletje prizadeva, da bi dobil asfaltno prevleko. »Ne vem več, kam naj se obrnemo in na koga, da bi težavo že enkrat rešili. Tako enostavno ni mogoče več živeti, sin se je že odselil, in če te ceste ne bomo rešili, bo odšla tudi hči. Potem se pa ljudje sprašujejo, zakaj Haloze izumirajo,« začne svojo dolgo pripoved Dragica Jurgec iz Gruškovca 25. In pripoved je res dolga, saj sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja oz. tisočletja, ko si je njen mož, Alojz Jurgec, v eni izmed globeli cirkulanskega Gruškovca, na svoji domačiji, sezidal hišo in se z družino preselil tja. Do njihove hiše se spušča izjemno strma, gramozirana cesta v dolžini dobrih 250 metrov. Hitro po selitvi si je družina Jurgec začela prizadevati, da bi omenjen cestni odsek uredili, po možnosti asfaltirali, saj gramoziranje pri tako močnem naklonu ne rešuje ničesar. Še huje je, ker nasipani gramoz deževje spira prav na dvorišče Jurgče-vih, dobesedno pred vhodna vrata, ob večjih nalivih, kot smo jim bili priča v minulem obdobju, pa lahko le nemočno spremljajo pravi hudournik kamenjastih voda, ki drvi mimo praga in spodjeda cesto ter se nabira na spodnjem delu dvorišča, kjer se globel izravna v ploščad. Soseda Brečeva ne dovoli niti najmanjšega posega Žal pa so Jurgčevi s svojo željo in zahtevo po bolj »člo- Cirkulanski župan Janez Jurgec pozna dolgo zgodovino težav okoli ureditve spornega cestnega odseka, ki izvirajo iz medsosedskega spora: »Ni težava v naši občini, saj ne gre za veliko naložbo glede te poti. Težava je v tem, da morajo biti pridobljena soglasja solastnikov zemljišč, ki mejijo na to cesto, da se lahko izvede odmeri-tev in potem tudi asfaltiranje.« veško« urejeni javni poti trčili ob zahteve svoje sosede Terezije Brec, ki s sinovoma živi tik ob tej sporni cesti, nekoliko višje v klancu. Po njenem prepričanju bi namreč vsako urejanje ceste lahko razmajalo temelje hiše in ta naj bi se porušila. Spor med družinama se vleče že dobrih 15 let in v tem času so se dogajale resnično prav čudne zadeve. Že prejšnja, gorišniška občina, še v času županovanja Slavka Visenjaka, je poskušala zagotoviti vsaj prevoznost te ceste, kolikor ji je pač uspelo, enako stanje je ostalo tudi v času županovanja Jožefa Ko-kota. To pa pomeni, da razen občasnega nasipavanja gramoza in odstranjevanja vejevja, ki je zaraščalo na cesto, pri čemer so izvajalci naleteli na hudo nasprotovanje Brečeve, da tudi podsekovanja vej ne dovoli, ni bilo za boljši dostop do Jurgčevih narejeno nič. In takšna dediščina nesrečne ceste je ostala tudi novemu cirkulanskemu vodstvu. »O vseh težavah, ki jih imamo zaradi te ceste, povzroča pa jih prav gospa Brec, ne bom niti govorila. Dogaja se, da do nas ne morejo pripeljati niti materiala ali premoga, ker ta ženska zaustavlja voznike, jih napada. Tudi policijo smo že morali poklicati na pomoč. Ne dovoljuje obrezati vejevja, sploh ne dovoljuje ničesar, kot da je ta cesta njena. Pa je jasno vrisana kot občinska cesta, kot javna pot. Za nas je življenje nevzdržno v tej globeli, če ne moremo normalno priti niti do doma. Vse bi se lahko rešilo, če bi vsaj prvi del te ceste, tisti najhujši del strmine, asfaltirali, zadnjih nekaj metrov ceste do naše hiše bi potem že sami uredili. Mi smo pripravljeni sofinancirati vse, tudi odmeritev, ki je pač predhodno potrebna, Domačija družine Jurgec na dnu globeli v Gruškovcu 25, do koder se je možno spustiti po izjemno strmem in popolnoma uničenem kolovozu. Gramoziranje ne koristi nikomur, prej povzroča velike težave, saj se ob vsakem deževju spira prav na dvorišče in pred vhodna vrata Jurgečevih. saj naj bi se lokacija ceste nekoliko spremenila, vendar Brečeva vsemu nasprotuje,« z obupom in jezo hkrati pripoveduje Jurgčeva. Župan Jurgec: Nujno je soglasje vseh mejnih lastnikov zemljišč O jari kači težav z nekaj metri ceste je bil takoj ob ustanovitvi občine seznanjen tudi župan Janez Jurgec, ki se je najprej poskušal sam pogovoriti s Terezijo Brec, da bi cesto vendarle uradno odmerili in potegnili tistih nekaj metrov asfalta, ki bi reševal dostopnost tako Brečevih kot še posebej Jurgečevih, a je očitno naletel na gluha ušesa. Ker pa so Jurgčevi vztrajali, da je enkrat vendarle treba narediti red in cesto rešiti, je na pobudo več solastnikov zemljišč ob tem problematičnem cestnem odseku sklical skupni sestanek. »Ja, smo prišli praktični vsi na Občino, deset solastnikov zemljišč, tudi Brečeva s sinovoma, pa Bezjak, Gavez, Berlič, Žuran, Gnilšek ... in smo čakali na župana, ki pa ga ni bilo. Zelo sem razočarana. Kasneje se je opravičil, da je prišlo do nenamernega spodrsljaja in zakaj ga nismo poklicali, ko smo čakali. Zdaj je sklical ponovni sestanek v avgustu in samo upam, da bomo spet prišli vsi skupaj in se dogovorili, kako urediti teh nesrečnih nekaj metrov ceste,« je še povedala Jurgčeva. Župan Janez Jurgec njene besede potrjuje in dodaja: »Gre za zelo stare spore in težave, ki smo jih mi kot nova občina podedovali. V prejšnjih letih te ceste ni rešilo nobeno občinsko vodstvo in zdi se mi nepravično, da se zdaj od mene zahteva, naj to rešim takoj. Poskušal sem že z osebnimi pogovori z gospo Brec, a pač zaenkrat ne odstopa od svojih stališč. Tudi sam sem prepričan, da je ta odsek treba asfaltirati, saj z gramoziranjem res ne naredimo nič. Druge rešitve ni in glede na dolžino tudi ne gre Darinka Jurgec skupaj z možem Alojzom poskuša že dobrih 15 let doseči odmero in asfaltiranje kratkega, a strmega cestnega odseka, ki vodi s hriba v dolino do njihovega doma. Sporni cestni odsek je sicer tudi uradno kategoriziran kot javna oz. občinska cesta, vendar naj bi se potek ceste nekoliko spremenil, zato je najprej potrebna odmeritev. ¿ttf^-JPi.. v ' - . ' \ S? Po besedah Jurgčeve in zbrani dokumentaciji Terezija Brec ne dovoli niti obrezovanja vej, kaj šele morebitnega odseka dreves ob cesti. za tako velik strošek, da tega občina ne bi naredila. Mi smo pripravljeni to narediti in investirati, a pred tem je pač potrebno dobiti soglasja solastnikov zemljišč, ki mejijo na to sporno cesto. Temu bo namenjen tudi skupni sestanek v avgustu. Cesta je res vrisana in gre za javno pot, vendar se je njen potek nekoliko spremenil, zato je potrebna odmeritev, da jo potem lahko moderniziramo. Če soglasij za odmeritev ne bo, se ve, da preostanejo samo tožbe, kar se mi v tem trenutku ne zdi najbolj pametna rešitev. Vsekakor pa si bom prizadeval, da to zadevo rešimo v dobro vseh!« »Zdaj bomo šli do konca!« Darinka Jurgec ob koncu poudarja, da se reševanje vleče že predolgo in da bo njena družina tokrat vztrajala ter poiskala vse možnosti na vseh pravnih institucijah, da se občinska cesta dokončno uredi: »Mi tako na ta način tukaj ne moremo več normalno živeti, zato ne bomo odnehali. Po skoraj dvajsetih letih tega mučenja nam je vsega dovolj; uničili smo osebni avto, pozimi je nujno iti peš v globel do nas, ker drugače sploh ni možno, glede na sedanje stanje pa bo ta cesta prevozna samo še s traktorjem, če sploh. Pripravljeni smo sofinancirati odmeritev in asfaltiranje, vse, če je to potrebno, samo naj se že enkrat reši ta problem. V nasprotnem primeru bomo iskali pravico naprej, do konca!« Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • Muzejski vikend za otroke in starše Gumbomanija V Pokrajinskem muzeju na Ptuju je ta vikend potekala svojevrstna razstava Gumbi, ki je nastala kot plod zbirateljskega dela enega najbolj uglednih slovenskih zbiralcev Franca Pajtlerja. Otroci in starši so po ogledu imenitne razstave, v okviru delavnic, poskusili tudi sami izdelati gumbe. Ideja o razstavi gumbov se je Francu Pajtlerju pojavila že pred petnajstimi leti. Vrsto let je zbiratelj svojo obsežno zbirko dopolnjeval in jo s ponosom tudi razkazal širši okolici. Zaradi velikega zanimanja se je potujoča razstava ustavila tudi pri nas. Pajtler je zbranim pojasnil, da je gumb v preteklosti opravljal podrejeno vlogo pripomočka za spenjanje, služil pa je tudi kot okras na oblačilih. Okrasne gumbe so uporabljali predvsem antični Grki. Gumbi so nekoč predstavljali dragoceno imetje posameznikov in Mentorica Renata Pinterič Pri izdelavi gumbov so se malčkom pridružili tudi njihovi starši. Ptuj • Terasafest 2008 Ročno izdelani gumbi primerni za jeans so bili izdelani večinoma iz dragih kamnov. Bogati gumbi so bili izdelani le ročno in shranjeni v posebnih škatlicah, ki so jih trgovci prodajali večinoma po zelo visoki ceni. V osemnajstem stoletju so gumbi doživeli zlato obdobje, saj so nihali med funkcijo uporabnosti in umetnosti. Kot je dejal, se je gumbom najslabše godilo po drugi svetovni vojni, ko jih je nadomestila zadrga. Ob svojem zanimivem zbirateljskem delu je Pajtler nabral več kot 60 tisoč gumbov. Razstava v Pokrajinskem muzeju šteje kar 1600 različnih gumbov. Ti so - po sestavini materialov, iz katerih so narejeni - razdeljeni v več vitrin. Predstavljeni so jantarni, usnjeni, železni, bakreni, medeninasti, pločevinasti, srebrni in zlati gumbi. Nekaj pa jih je tudi iz blaga, roževine, kosti, cina, pogata, lesa in stekla. Mentorica delavnic za otroke Renata Pinterič je povedala, da razstava nudi ogled najstarejših in prekrasnih gumbov iz jantarja. Dodaja, da je vsakemu posamezniku, ki obišče razstavo, ponujena priložnost samoizdelave gumba iz fimo mase. Otroci so po ogledu razstave skupaj s starši sedli za mizo in pričeli sami izdelovati gumbe. Naslednja delavnica z otroci se obeta v septembru. Ines Selic Sobotno noč popestrila skupina Jazoo Terasafest je uspešen projekt Kluba ptujskih študentov, katerih cilj je v slovensko najstarejše mesto privabiti najboljše glasbene izvajalce v Sloveniji. V soboto je tako množico Ptujčanov navduševala prijetna etno glasba izvajalcev glasbene skupine Jazoo. Lep sobotni večer je dodatno popestril nastop glasbene skupine Jazoo. Na koncert je prišlo veliko mladih in starejših etno-jazz poslušalcev, ki so več ur uživali in plesali ob mikavnih ritmih jazza. Zasedbo skupine Jazoo se- stavljajo mladi in simpatični člani: Nejc Haberman, Matjaž Mlakar, Tomaž Pačnik, Katja Stare in Anže Žurbi. Glasbena skupina je največkrat označena za kulturno, edinstveno, avtorsko izvirno etno-jazz-fu-sion zasedbo, saj pogumno vztraja že od svoje ustanovitve in se lahko pohvali s tremi posnetimi zgoščenkami. Sami priznavajo, da izvajajo predvsem improvizirano glasbo, kjer so zraven jazza vključene tudi ostale glasbene zvrsti, kot so etno, elek- Imeniten sobotni nastop skupine Jazoo je spremljalo veliko obiskovalcev. tronika, fusion, ambiental in nu-jazz. V zadnjem času pa izvajajo tudi kanček skandinavskega jazz ritma. Skupina opisuje svojo glasbo kot avtorsko, polno presenečenj in instrumentalno izoblikovano z občasno spremljavo vokala. Člani pa so uspeli predstaviti tudi svojo glasbo v Nizozemski, Nemčiji in Hrvaški. Maja letos je pri založbi Membrane Records iz Zuricha izšla tretja zgoščenka skupine z naslovom Detached in je takoj po prvih promocijskih koncertih izjemno navdušila etno poslušalce in oboževalce v Sloveniji in tujini. Glasbena skupina se je pravkar vrnila z grške turneje, to soboto pa je na Ptuju predstavila nekaj starejših skladb v novi izvedbi in kanček skladb z njihove nove zgoščenke. Ines Selič Tednikova knjigarnica Slikaniške novosti v Mladinskem oddelku SVETLANA MAKAROVIC Ilustrirala Andreja Peklar «i ufk / "C \/ i u MIŠ Slikanice, te najbolj zaželene knjižne oblike za pred-bralce in otroke tja do devetega leta, dokaj enakomerno izhajajo tudi v počitniškem času. In vse, kar je novega, otroci (in starši) navdušeno sprejmejo. Nekatere novosti po začetnem veselju odidejo v pozabo, nekaterih pa se obiskovalci knjižnice še dolgo spominjajo in krožijo med njimi - dokler barve ne zbledijo. A so knjige, ki ostanejo za zmeraj kot nove, saj jih bralci prezrejo; nekatere zasluženo in le redke po krivici. Te dni je police Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča napolnila desetina novih knjižnih naslovov in med slikanicami tri povsem različne knjige: prva - največja in najbolj vzgojna, tudi ekološka, ima preprost naslov STARO DREVO in je izšla v založbi Kres. To je avtorsko delo Ruth Brown, pravljico je prevedel Uroš Kalčič. Pod naslovom je zapisano »POP-UP«. Velika slikanica je»klasično angleško ilustrirana« in ilustracije segajo čez dve strani, besedilo pa je natisnjeno v izpostavljenih stranskih okvirjih, karje primerno tudi manj veščim bralcem. Staro drevo je naseljeno s toliko prebivalci, kot so lahko naseljena le stara drevesa. Mogočne korenine, deblo in velikanska razvejana krošnja so čudoviti dom družine Zajc, Golob, Jazbec, Veveričnik ... Nekega dne poštar opazi bel križ na drevesu in vse drevesne prebivalci sprašuje, ko jim dostavlja pošto, če vedo kaj o tem križu. Jasno - nimajo pojma. In vsi drevesni prebivalci se poštarju pritožujejo čez hrupne, vreščavepapige. Toda nekega dne... Brownova je zelo lepo izpeljala spoštljivo, duhovito in spodbudno zgodbo o medosebnih odnosih, strpnosti, ekologiji in hkrati o tovarištvu in složnosti. »POP - UP« na koncu knjige bo razveselil vsakega bralca in gledalca. Druga slikanica je izvirna slovenska odličnica v polnem literarnem in likovnem smislu. Založba Miš nadaljuje z ekskluzivnimi izdajami del Svetlane Makarovič. Tokratni izbor ilustratorke Andreje Peklar, kije upodobila »pesnitev - coprnitev« COPRNIŠKI MUC, je vse hvale vreden: Peklarjeva je s prepoznavno, osebno likovno govorico izrazila hudomušne, svojeglave, imenitno vihrave rime Makarovičeve. Slikanica s temnimi, zamolklimi platnicami, ki nagovarjajo bralca s portretom mačje glave z nenavadno pametnim, rumeno prosojnim, »makarovni-škim« pogledom, slikanica odstopa od otokom priliznjenih podob in barv, a prav to ji daje poseben čar. Napis na zadnji platnici - ta je prijetno svetla in rdeča-pravi: Ni za rahle živce, na sredo pa je simbolno postavljena žarnica, pojasnjuje, da je to slikanica za brihtne, samosvoje glave. Tretja slikanica je najmanjša izmed treh iz današnje Knjigarnice. Je vsa nežna in mnogo je v njej beline. Njen naslov je ime FABJAN, avtorstvo pa podpisujejo Helga Zankl, BeatriceMetlewitz inprevajalec Fabjan Hafner. Slikanico sta izdali Mohorjeva družba iz Celovca in Celjska Mohorjeva družba. Fabjan je ime škorcu, ki pozna Evropo in Afriko, kamor hodiprezimovat. Fabijan je odličen opazovalec in iskalec lažjih, krajši poti. Napornemu letenju v južne kraje se želi izogniti tako, kot potujejo ljudje: uspe se mu vkrcati na letalo in potovati kot skrivni potnik. Seveda mu ne gre vse od rok, mislim od krempeljcev, čeprav se odlično znajde in celo malica s potniki v letalu. A ob pristanku letala je nemalo začuden, ko na letališču še zdaleč ni toplo ali celo afriško vroče. Nasprotno, letališče je odeto v belo odejo in bolj je mrzlo, kot sije škorec sploh lahko predstavljal. Fabjanu je bilo težko priznati, da se je izgubil. Galeb izredno potrpežljivo in sočutno pomaga zablodelemu škorci in ga . Vse ostalo pa sami poglejte in preberite! Liljana Klemenčič Foto: IS Foto: IS Foto: IS Slovenija • Zakon o kulturnem evru Blizu 2,5 milijona evrov tudi za ptujske kulturne spomenike Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi od leta 2009 do leta 2013 je bil sprejet s konsenzom pozicije in opozicije, kar pomeni, da so bila tudi v tem mandatu državnega zbora področja, kjer so se poslanci ne glede na bregove znali uskladiti. Foto: Črtomir Goznik V program sanacije najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine v obdobju od leta 2009 do leta 2013 sta iz MO Ptuj s stoodstotnim financiranjem vključena grad Turnišče z dobrimi 408 tisoč evri in ptujski grad z dobrimi 904 tisoč evri. Največji znesek pa bo v tem obdobju s Ptujskega pridobil dvorec Dornava, in sicer en milijon 321 tisoč evrov. Predlog zakona je vložila opozicija s prvopodpi-sanim poslancem SD Sa-mom Bevkom. »Kot član odbora za kulturo, šolstvo in šport pri državnem zboru sem si prizadeval, da bi ga podprli tudi v največji poslanski skupini državnega zbora, v SDS,« je povedal poslanec SDS s Ptujskega Branko Mari-nič. To se je z uskladitvijo določenega amandmaja s strani vlade tudi zgodilo. Gre za zakon, ki smo mu v preteklosti rekli kar zakon o zagotavljanju kulturnega tolarja, sedaj evra. Zakon prinaša tista sredstva, ki so v preteklosti izostala. Od leta 2009 do leta 2013 bodo s tem zakonom zagotovljena sredstva, ki so bila predvidena že po obeh prejšnjih zakonih o kulturnem tolarju, vendar niso bila realizirana oziroma je bila realizacija zelo nizka, le okrog 30 odstotkov, tudi zato, ker je bilo premalo znanega o konkretnih posegih v ohranjanje kulturnih spomenikov, ki so v prvotni fazi narekovali veliko manjša vlaganja, kot se je izkazalo kasneje. Da bi Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za kulturo zagotovilo izpad teh sredstev, je bilo potrebno sprejeti ta zakon, še posebej poudarja poslanec Branko Marinič. Sestavni del drugega člena tega zakona je priloga, sanacija najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, ki jih je v obdobju 2009/2013 potrebno urediti. Iz te priloge so razvidna sredstva, ki se za te namene s strani države zagotavljajo stoodstotno in tista sredstva, ki jih je potrebno razdeliti na dva enaka dela, pri čemer velja, da 50 odstotkov zagotavlja država, 50 odstotkov pa bo pri sanaciji omenjenih objektov morala dodati lokalna skupnost. Prioritetno so se upoštevali vsi tisti programi in investicije, ki so še vedno nujno potrebni in so bili vključeni že v oba dosedanja zakona. Projekti, ki so v lastništvu države oziroma je država njihova ustanoviteljica, se v celoti financirajo iz državnega proračuna, ostali projekti pa se iz sredstev proračuna financirajo v višini 50-odstot-kov vrednosti, razen če je pri posameznem projektu določeno drugače. Ob tem je potrebno tudi povedati, da v preteklostih v lokalnih skupnostih, med njimi je tudi MO Ptuj, niso bili sposobni v celoti zagotoviti .—Si, tega 50-odstotnega deleža, zato je bilo izgubljenega kar nekaj že s prejšnjima zakonoma predvidenega državnega denarja. S sprejemom zakona o kulturnem evru pa se v preteklosti izgubljeni projekti in z njimi sofinanciranje na nek način vračajo. Štiriletno obdobje daje lokalnim skupnostim dovolj manevrskega prostora, da bodo v tem času potreben denar tudi zagotovile v okviru letnih proračunov. V prilogi, sanacija najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, Ptuja v enoti Dediščine, arheologije ni najti, zajet pa je v enoti Stara mestna jedra, trška in vaška naselja, kjer je država pripravljena sofinancirati projekte mestnega jedra v višini 576 tisoč evrov, ob enakem sofinancerskem deležu lokalne skupnosti. Tudi pri dominikanskem samostanu bo država zagotovila 50-od-stotni delež, kar znaša 474 tisoč evrov. Za dvorec Dornava bo v tem obdobju država prispevala 100-odstotni delež, v višini enega milijona 321 tisoč evrov, Ormož je z gradom in pristavo zajet s 404 tisoč tolarji s strani države in enakim deležem občine. S 100-odstotnim financiranjem pa država vstopa v dva ptujska projekta, grad Turnišče, s 408 tisoč evri, in ptujski grad, z 904 tisoč evri. S polovičnim sofinanciranjem pa država vstopa tudi v projekt Ptujske Gore - cerkev Marije Zašči-tnice, kjer predvideva vložek v višini dobrih sto tisoč evrov, enak delež pa mora zagotoviti tudi občina Majšperk. Za sanacijo najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine bo država v obdobju 2009/2013 namenila skoraj 31,5 milijona evrov. Dodatna 2,5 milijona evrov bo šlo v tem obdobju za približevanje mednarodnim standardom za splošno izobraževalne knjižnice, nakup knjig, bibliobuse in informatizacijo. Skoraj 40 milijonov evrov bo namenjenih za ureditev osnovnih prostorskih pogojev za nekatere osrednje javne zavode s področja kulture, blizu sedem milijonov evrov pa še za ohranjanje dosežene stopnje razvoja ljubiteljske kulture in izenačevanje razvojnih standardov. Dobrih 834 tisoč evrov pa bo šlo tudi za vzpodbujanje kulturniških mrež na področju posredovanja založništva, kinematografije in sodobne informacijske tehnologije. Skupaj predvidena sredstva države za izvajanje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi bodo v letih 2009/2013 dosegla skoraj 81 milijonov evrov. Zakon se bo začel uporabljati s 1. januarjem leta 2009. MG Foto: Črtomir Goznik Branko Marinič, poslanec državnega zbora: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi je bil sprejet s konsenzom pozicije in opozicije. Dogajanje v Belgiji Danes bomo osredotočili našo pozornost na zanimivo in resnično zgodbo, ki se ne dogaja v bližini našega Dravskega polja, a bi lahko bila usodna za naše vsakdanje življenje, če bi jo njeni osrednji protagoni-stipripeljali do skrajnega, ironičnega, zaključka. Julij Cesar je napisal v knjigi De Bello Gallico, da so »Belgijci najmočnejši ljudje Galije«. S tem stavkom je vpisal v zgodovino »državo«, ki drugače nikoli ne bi obstajala, brez katerega Avgust ne bi ustanovil province Galia Belgica, Dunajski kongres pa si ne bi izmislil varovalne kraljevine med Združenim kraljestvom in Nemčijo ter Francijo in Nizozemsko. Ker je Belgija kot država le pojem, se je celo prvi kralj Leopold I samovoljno razglasil za kralja Belgijcev, namesto kralj Belgije. Bruselj je danes prestolnica zelo kompleksne federacije, razdeljene med osmimi provincami, dvema naroda, dvema jezikoma - francoščino in flamščino - in popolnoma različnimi tradicijami, ki živijo v stalnem medsebojnem tekmovanju. Današnji kralj Albert 11, ki ga je pred petnajstimi leti popolnoma nepričakovano namesto Filipa, sin Alberta I, Parlament imenoval za prestolonaslednika, pa bi v kratkem lahko postal zadnji predstavnik naroda, ki ne obstaja in ki ima za glavno jed dagnje z ocvrtim krompirjem in mlačnim pivom. Konec lanskega leta je Belgija preživela skoraj dvesto dni vladne krize zaradi vedno večjega razkola med francoskimi in flamskimi državljani. Prejšnji teden, po štirih mesecih tretjega poskusnega mandata premiera Yvesa Leterme in leto dni po volitvah je kraljevina ponovno vstopila v obdobje institucionalne krize. V Franciji Belgjici nečastno zasedajo mesto naših policistov v narodnih šalah. Materiala jim ne zmanjaka, če pomislimo, da je sam predsednik vlade Laterme zelo znan po svojih nesrečnih izjavah, kot je bila na primer trditev, da vse, kar imajo skupnega njegovi državljani, so nekatera piva, nogometna ekipa in kralj ali pa po neopravičljivi pomoti: je bil prepričan, da je marseljeza (francoska himna) belgijiska himna! Kralj Albert II bi najraje plulpo Sredozemskem morju s svojim »Parsifalom«, vendar je napočil čas, da se izkaže kot pravi državnik, če želi rešiti nastalo situacijo. Koalicijske stranke, predstavnice francosko govorečih socialistov in vseh flamskih liberalcev in krščanskih demokratov, niso znale doseči dogovora o posodobitvi federalne strukture. Največjo težavo predstavlja razdelitev volilne enote Bruxelles-Hal-Vilvorde in novih meja prestolnice, ki bi omogočili jasno razdelitev narodov in zemlje v primeru težko verjetne in sprejemljive razdelitve skupne države. Napetost je zelo visoka. Svet Evrope opozarja na lokalne časnike, ki spodbujajo diskriminacijo, na flamske nepremičninske agencije, ki ne prodajajo stanovanj Valoncem, na Valonce, ki onemogočajo uporabo flamskega jezika v vrtcih. In vse to se dogaja v srcu razvite in civilne Evropske unije! Belgija je že nekaj časa sredi velike gospodarske krize, mogoče celo največje znotraj evro območja. Nihče ne potrebuje še večjega razkola, iz katerega bi lahko izvirale nepopisne težav za celo Unijo. V Bruslju se govori 300jezikov. Bruselj je prestolnica sodobnega multikulturnega preizkusa, ki pa služi tudi kot ologistična baza številnim islamskim skrajnežem oziroma organizacijam. Država si ne more privoščiti ponovnih volitev. Preveliko tveganje. Zelo verjetno bo mandat podeljen, še enkrat v zgodovini, uravnoteženemu Verhofstadtu, kije znal modro krmariti med napetostmi v zadnjem desetletju. Zadnja javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 54 % Francozov pripravljenih sprejeti Valon-ce kot sodržavljane, vendar se zavedajo, da si kaj takšnega ne morejo privoščiti, ker bi izgubili »policiste« narodnih šal! Včasih so poti geopolitike in razlogi odločitev znotraj mednarodnih odnosov zelo neobičajni! Laris Gaiser Središče ob Dravi • Z novinarske konference S sredstvi z razpisov do številnih investicij Župan občine Središče je v sredo sklical tiskovno konferenco z namenom, da medijem in širši javnosti predstavi pridobljena sredstva na razpisih, zaključne investicije v občini ter podpis pogodbe za adaptacijo in prenovo OŠ Središče ob Dravi. Podpis pogodbe za rekonstrukcijo in adaptacijo OŠ je bila še zadnja formalnost pred začetkom gradnje, ki bo izvedena v dveh fazah, ena letos, druga naslednje leto. Vrednost podpisane pogodbe za vsa gradbena in obrtniška dela, skupaj s prizidkom k telovadnici in ureditvi okolice, sem še ni všteta oprema, znaša nekaj več kot milijon evrov. Skupna investicijska vrednost pa znaša malenkost več kot 2 milijona evrov. Polovico stroškov bo sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Izmed 7 ponudnikov, ti so bili iz vse Slovenije, ki so se prijavili na razpis za izvajalca del, je bilo tudi tokrat kot najugodnejše izbrano podjetje IGD Holermous Ormož. Na vprašanje novinarjev, kako to, da so zmeraj znova izbrani kot najugodnejši, odgovar- jajo, da, glede na to, da so v neposredni bližini, zaračunavajo manjše manipulativne stroške, kar na koncu znese veliko manj kot pri ostalih ponudnikih. Kot nam je povedal župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, pouk v osnovni šoli zaradi del naj ne bi bil oviran, če bo potrebno, bodo imeli dvoizmenski pouk, sicer pa je to stvar organizacije vodstva šole. Povedal je namreč, da so trenutni delovni pogoji v šoli težki, zato se vsi veselijo prenove in so zanjo pripravljeni še malce potrpeti. Ena izmed investicij, za katere je občina na razpisih že dobila pozitiven sklep za sofinanciranje, je ureditev ceste skozi naselje Šalovci, dolge 2 kilometra in pol. Vrednost investicije je 205 tisoč evrov, to vključuje izravnavo in prepla- stitev asfalta, navoz bankin, popravilo mosta, izkop jarkov in izdelavo prepustov. Na razpis t.i. južne meje so dobili skoraj 180 tisoč evrov evropskih in državnih sredstev. Regionalni razvojni program 2009-2010 skupaj z občino Ormož Pri tem projektu partnersko sodelujejo z občino Ormož, ki je tudi sama prispevala sredstva v višini 340 tisoč evrov, še dodatno pa so na razpisih pridobili evropska in državna sredstva. Uredili bodo cesto Vitan-Šalovci-Loperšice v dolžini 6,2 kilometra, vrednost investicije pa je ocenjena na 780 tisoč evrov. Občina se je prijavila tudi Foto: Patricija Babosek Zupan občine Središče ob Dravi Jurij Borko in predstavnika podjetja Holermous ob podpisu pogodbe na razpis Ministrstva za kulturo, ki razpisuje delno financiranje za inventar. Vlogo so oddali z namenom nabave stolov in ozvočenja za večnamensko dvorano Sokolana, pri tem bodo sami vložili 12.600 evrov, še dodatnih 13.400 evrov pa so pridobili z razpisom. Tako so z razpisov skupaj pridobili skoraj milijon in pol evrov, kar je, za primerjavo, 60 % njihovega občinskega proračuna. Že dokončani investiciji pa sta pločnik z javno razsvetljavo in avtobusnimi postajališči v Obrežu v skupni dolžini 760 metrov, ki sta bili vredni 220 tisoč evrov, in prenova kuhinje v vrtcu ter nabava nove opreme, ki je znašala 25 tisoč evrov. Tako so pogoji za delo bistveno boljši, večje pa je tudi zadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov. Kljub zajetnemu kupčku denarja, ki so ga pridobili in s katerim so financirali projekte, imajo še vedno načrte in vizijo za naprej. Še letos načrtujejo prijavo na mednarodni razpis za razvoj podeželja, na katerega se bodo prijavili z več občinami, pred tem se morajo še sestati in ugotoviti, ali imajo skupne projekte, ki bi jih na ta razpis lahko prijavili in v prihodnjih letih realizirali. Patricija Babosek Markovci • Podpisali pogodbo za 660.000 evrov J Gorišnica • Gradnja se začenja Do kanalizacije in čistilne naprave s sredstvi EU V prostorih občine Markovci je bila v sredo, 23. julija, krajša slovesnost, na kateri sta župan Franc Kekec in direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko slovesno podpisala pogodbo o izvedbi in financiranju izgradnje 3. faze kanalizacije Markovci-Zabovci ter izgradnje nove čistilne naprave s črpališčem in tlačnim vodom v Markovcih. Kot je povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, se Komunalno podjetje s podpisom te pogodbe zavezuje, da bo v skladu z že pripravljenimi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerih je bila izdelana razpisna dokumentacija, zgradilo čistilno napravo v Markov-cih v velikosti 1200 populacijskih enot po tehnologiji BIOCOS z upravno zgradbo in zunanjo ureditvijo, vsemi inštalacijami in vso potrebno opremo, nadalje črpališče odpadnih vod s tlačnim vodom, vse energetske in zunanje priključke na čistilno napravo ter zadnjo fazo sistema fekalne kanalizacije Markov-ci-Zabovci v dolžini 554 m. Župan občine Markovci Franc Kekec je pojasnil, da je vrednost vseh omenjenih investicij 665.316 evrov, od tega je 520.000 evrov zagotovljeno iz razvojnih programov EU. Pogodbeni rok za realizacijo vseh objektov je natanko 100 dni, včeraj so ob jezeru v Zabovcih, v gozdiču Kafnca, delavci KP Ptuj že pričeli opravljati zemeljska dela in količenje prostora, ,,, . , , . „ , ,. . „ .. Foto-M.ozmec kjer naj bi v treh mesecih Včeraj so delavci Komunalnega podjetja Ptuj ze pričeli pripravljati 'dili'čisfi,no napravo zemljišče v gozdu Kafnca, kjer bodo zgradili čistilno napravo. zgradili čistilno naprav°. Nov objekt bo dokončan naslednje poletje Stare policijske postaje v središču občine Gorišnica, ki je že dobro leto samevala, od sredine julija ni več. Že dalj časa pričakovana rušitev je bila končno izvedena. Pogodbo o rušitvi stare stavbe in izgradnji načrtovanega novega po-slovno-stanovanjskega objekta je kot najugodnejši ponudnik z občino Gorišnica podpisalo podjetje Gradis Ptuj. Rušenje stare zgradbe, v kateri je imel svoje prostore tudi t. i. mali muzej umetnosti, je sicer izvedel domač podjetnik Žuran; na tej lokaciji pa bodo v prihodnjih dneh že nastajali temelji novega objekta, katerega vrednost je ocenjena na 1,9 milijona evrov. »Občina je lastnica zemljišča, hkrati pa je tudi investirala izdelavo potrebne dokumentacije, na osnovi katere bo izvajalec, podjetje Gradis, d. o. o., zdaj gradilo objekt. Gre za jav-no-zasebno partnerstvo, po katerem bo podjetje postalo lastnik zgradbe z zemljiščem, občini pa bo to podjetje v zameno za vrednost lokacije ter dokumentacije uredilo trg. Zamenjava za poslovne prostore, ki bodo v bodočem objektu, za nas ni zanimiva zaradi visoko postavljene cene; ta naj bi znašala približno 2000 evrov za m2,« je načrte ureditve centra občine pojasnil župan Jožef Kokot. Predvideni poslovno-stano-vanjski objekt bo imel v pritličju poslovne prostore, v nadstropju in mansardi pa stanovanja, ki jih bo skupno osem. Oboje, tako poslovni prostori kot stanovanja, bodo naprodaj, rok izgradnje objekta pa je junij 2009. SM Foto. M. Ozmec Zupan občine Markovci in direktor Komunalnega podjetja JoZe Cvetko med podpisom pogodbe, vredne 665.316 evrov. Na lokaciji porušene stare policijske postaje (na sliki) se bo v teh dneh Ze začela gradnja sodobnega poslovno - stanovanjskega objekta. Foto: SM Gorazd Rajher »Športnik ni gladiator, ampak človek« Stran 16 OI Peking 2008 Seznam slovenskih športnikov za OI 2008 Stran 16 Kolesarstvo Na Kitajskem največji klubski uspeh doslej Stran 17 Tenis Blaž do polfinala tudi preko 2. nosilca Stran 17 Nogomet Naši ligaši si postavljajo visoke cilje Strani 18 Skoki v vodo V svetu je skakanje z višin ekstremni šport Strani 20 Nogomet • 1. slovenska liga Favoriti začeli po pričakovanjih tednik E-mail: sport@radio-tednik.si slovenska liga začeli po pričakovanjih Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Laboda Drave bodo poskušali slab vtis s tekme v Lendavi popraviti na srečanju s Celjani. Miljenko Bošnjak (beli dres) bo med kandidati za nastop, Mario Lucas Horvat (v ozadju) pa bo z igrišč zaradi poškodbe rebre odsoten vsaj tri tedne. íPoíLuiajtz naí na íu¿toun¿m íjibtu! RADIOPTUJ tea- afeletcc www.radio-ptuj.si Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak Kljub zapletom v zvezi z napovedjo stavke so slovenski prvoligaši po predvidenem razporedu začeli prvenstvene tekme. Kdo so »zmagovalci in poraženci« tega razpleta, je bilo že precej napisanega, zanimivo pa je, da se oboji (sindikat SPINS in združenje slovenskih prvoligašev) razglašajo za zmagovalce. Dejstvo je, da si vsak zaposlen nogometaš želi urejenih razmer z delodajalci, kar pomeni veljavno pogodbo in redno izpolnjevanje osnovnih obveznosti, kar je bila ena od osnovnih zahtev sindikata (enotna osnovna pogodba za vse slovenske profesionalne nogometaše, ki bi jo lahko posamezni klubi nadgrajevali z aneksi), vendar je bil pritisk pokroviteljev in strah pred posledicami prevelik, da bi do stavke tudi dejansko prišlo. Nezadovoljni Koprčani Kdo pa so zmagovalci in poraženci 1. kroga na igriščih? Najbolj zadovoljni so lahko v taborih Nafte, Domžal, Maribora in Celja, ki so zabeležili prve tri točke. Pri tem sta prva dva dosegla precej prepričljivi zmagi, ki jih tekmeca, Labod Drava in Primorje, nista preveč ogrožala, medtem ko so Mariborčani in Celjani do njih prišli precej težje. Koprčani so v derbiju kroga v Ljudskem vrtu dvakrat vodili in je že kazalo na nadaljevanje štiriletne tradicije, ko so v Mariboru vedno ostali neporaženi, a je domačinom v zadnjih trenutkih srečanja uspelo narediti preobrat. Junak srečanja je postal 18-letni Armend Sprečo, ki je vstopil v igro pet minut pred koncem srečanja in sodeloval pri zmagovalnem zadetku. V taboru Kopra po tekmi niso mogli skriti ogorčenja nad sojenjem Roberta Krajnca, saj so srečanje zaradi (pre)stroge izključitve Vilerja končali z desetimi igralci na igrišču, sami pa so ob tem ostali brez dveh poškodovanih igralcev, česar pa Krajnc ni štel za izključitev igralcev Maribora. Posledice protesta po tekmi bo še najbolj občutil Darko Djukič, ki mu je disciplinski sodnik izrekel prepoved nastopa na naslednji tekmi. Kdo je zadel pri okrepitvah? Koprčani so v Mariboru kljub temu dokazali, da lahko nanje v letošnji sezoni spet resno računamo pri uvrstitvi pod sam vrh lestvice. Čeprav vsako leto ostanejo brez nekaterih nosilcev igre, letos so odšli Ju-kan, Mejač in Plut, zna trener Vlado Badžim iz preostalih igralcev iztisniti maksimum. Isto bo v okrepljenem Mariboru poskušal storiti član »zlate generacije« Darko Milanič, saj njegov »šef« Zlatko Zahovič napoveduje naskok vijolic za vrh. Ob omenjenih klubih lahko v boju za naslov računamo vsaj še na Interblock in branilce naslova - Domžale. Prvi so zmagovalci prestopnega roka, saj so v svoje vrste pripeljali Ju-kana in v zadnjem trenutku še najboljšega strelca prejšnjega prvenstva Zahora. Prav slednjega bo v svoji ekipi najbolj pogrešal trener Domžal Robert Pevnik, ki je praktično brez slovesa odšel iz Ptuja in se spoprijel z izzivom vodenja državnih prvakov. Čeprav so nekateri po odhodih trenerja Sla-više Stojanoviča in športnega direktorja Nenada Protega napovedovali zaton Domžal, pa do tega vendarle ni prišlo, saj je večina igralcev ostala. Z izkušnjami, ki si jih je ekipa nabrala v minulih letih, pa je to zagotovilo za uspešne predstave tudi v novem prvenstvu. V drugo skupino lahko uvrstimo ekipe Gorice, MIK CM Labod Drava - MIK CM Celje, nedelja, 27. 7., ob 18.00 na Ptuju Celja in Nafte. Drugi nekdanji trener Drave Primož Gliha ima v Gorici na voljo mlado ekipo z nekaterimi zelo izkušenimi posamezniki (Demiro-vič, Osterc, Pirih in Kovače-vič), ki s svojo kvaliteto dajejo ton igri. Slaviša Stojanovič bo Celjane s svojo karizmo poskušal dvigniti na višji nivo, zato pa ima na voljo tudi dober igralski kader. V vlogi športnega direktorja mu bo poskušal pomagati Simon Sešlar, ki je končal aktivno kariero. Stojanovič je v Domžalah dokazal, da zna zmagovati, velik uspeh pa bi bil, če bi podobno storil z novim klubom, ki v preteklosti kljub urejenim razmeram ni dosegal rezultatov, ki bi jih ljubitelji nogometa v Celju pričakovali. Novo prvenstvo je okrepljena pričakala tudi lendavska Nafta, predvsem izkušeni Jankovič bo za lendavsko ekipo pomemben člen. Po napovedih bodo zadnjo skupino sestavljali Primorje, Labod Drava in Rudar Velenje. Pavel Pinni bo imel na klopi Primorja največ težav z nadomestitvijo najboljšega strelca kluba v pretekli sezoni Davida Bunderle, »manjkali« pa mu bodo tudi Zatkovič, Teinovič in Kreft. Novi prvoligaš iz Velenja pod vodstvom Marijana Pušnika pričakuje obstanek v ligi, vsaj to pa si želijo tudi pri Labodu Dravi, kot se v letošnji sezoni imenuje ptujski prvo-ligaš. Poleg Andelkoviča in Haliloviča sta blizu dogovora z Dravo tudi Srb Uroš Janko-vič (Radnički Pirot) in Portugalec Xavier (Guimaraes), ki pa s klubom še nista uskladila vseh podrobnosti. Dejstvo je, da Ptujčani v Lendavi niso pokazali tistega, kar so od njih pričakovali navijači, in da pristop na tekmi ni bil pravi. Na to so po tekmi opozarjali vsi, tudi športni direktor Mladen Dabanovič, ki je povedal: »To je bilo dejansko premalo za prvenstveno tekmo. Ni mogoče dolgo igrati z iluzijo, da lahko po dobrih rezultatih na prijateljskih tekmah isto počnemo tudi v prvenstvu. Tukaj gre vendarle za večji vložek in tega bi se morali zavedati tudi igralci. Želimo takoj v kali za-treti takšno razmišljanje, saj sledi za nas niz precej težkih tekem (Celje, Maribor, Gorica, Interblock, Koper). Upam, da bodo opozorila zalegla in da bomo že v nedeljo po tekmi s Celjani lahko bolj zadovoljni.« Jože Mohorič 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 2. kroga, sobota, 26. 7., ob 18.00: Koper - Hit Gorica; ob 20.00: Rudar Velenje - Maribor; ob 20.45: Domžale - Nafta Lendava; nedelja, 27. 7., ob 18.00: Primorje - Interblock, Labod Drava Ptuj - MIK CM Celje. 1. DOMŽALE 2. MIK CM CELJE 3. NAFTA 4. MARIBOR 5. HIT GORICA 6. INTERBLOCK 7. KOPER 8. LABOD DRAVA 9. RUDAR VELENJE 10. PRIMORJE i i O O i O O i 2:O 2:O 2:O 3:2 2:2 2:2 2:3 O:2 O:2 O:2 Najboljši strelci: 2 zadetka: Andraž Kirm (Domžale), 1 zadetek: Zoran Pavlovič, Marko Popovič (oba Maribor), Milan Osterc, Aris Zarifovič (oba Gorica), Martin Pregelj, Dario Zahora (oba Interblock), Spasoje Bulajič, Dario Biščan (oba MIK CM Celje), Aleš Čeh (Nafta). i i O O i i O O i i O O i O i O i O i O i O O i i O O i i O O i Najpomembnejši prihodi in odhodi pri ekipah 1. SNL Domžale Prišli: Blažo Perutovič (Sutjeska Nikšič, Črna gora), Mitja Zatkovič (Primorje) Odšli: Dario Zahora (Interblock), Dražen Žeželj (SAK, Avstrija), Siniša Jankovič (Nafta) Koper Prišli: Patrik Ipavec (Ethnikos Achnas, Ciper), Boštjan Kreft (Primorje), Dalibor Radujko (Bonifika), Boris Bjelkanovič (Kamen Ingrad), Aleš Šmon (Rudar Velenje) Odšli: Aleš Mejač (Maribor), Vito Plut (Maribor), Amer Jukan (Interblock) Gorica Prišli: Gorazd Gorinšek (MIK CM Celje) Odšli: Ekpoki (Gent, Bel), Rusmin Dedič (Rudar Velenje) Maribor Prišli: David Bunderla (Primorje), Aleš Mejač (Koper), Vito Plut (Koper), Matjaž Lunder (Nafta), Željko Kljajevič (Modriča) Odšli: Gorazd Zajc (Rudar Velenje), Zdravko Šaraba (Sarajevo), Dragan Jelič Interblock Prišli: Amer Jukan (Koper), Dario Zahora (Domžale), Junior Ntabe, Mehmedalija Čovič (posojen iz Genta) Odšli: Eric Akoto (Kapfenberg), Adi Adilovič, Eldin Adilovič (Nafta), Rok Marinič (Livar) MIK CM Celje Prišli: Slaviša Stojanovič (trener, Domžale), Milan Andjelkovič (Bela krajina), Spasoje Bulajič (AEP Paphos, Cip), Sebastjan Gobec (St. Trui-den, Bel), Aleš Kačičnik (Vockla Brock, Avt), Aleš Puš (Ethnikos Achnas, Cip), Martin Šarič (Otelul Galati, Rom) Odšli: Pavel Pinni (trener, Primorje), Daltro Inacio Linck Engster, Gorazd Gorinšek (HiT Gorica), Damir Hadžič (Primorje), Denis Halilo-vič (Labod Drava), Nejc Pečnik (Sparta Praga), Blaž Puc, Simon Sešlar (konec kariere) Primorje Prišli: Pavel Pinni, trener (MIK CM Celje), Joao Gabriel da Silva (Ši-benik, Hrv), Damir Hadžič (MIK CM Celje) Odšli: Borivoje Lučič, trener, Atilla Andruško, Branko Bučar (Olimpi-ja), David Bunderla (Maribor), Boštjan Kreft (Koper), Dalibor Teinovič (Rusija), Mitja Zatkovič (Domžale) Nafta Prišli: Blaž Brezovački (Livar), Dušan Bogdanovič (Livar), Siniša Jankovič (Domžale), Tim Lo Duca (Livar), Eldin Adilovič (Interblock), Klemen Medved (Maribor) Odšli: Matjaž Lunder (Maribor), Viktor Trenevski (končal kariero), Mate Eterovič, Jernej Repina, Borut Gerenčer Labod Drava Prišli: Siniša Andelkovič (Triglav), Denis Halilovič (MIK CM Celje), Uroš Jankovič (Radnički Pirot, Srbija) Odšli: Emil Šterbal (zaključil kariero), Mitja Emeršič, Borut Tisnikar, Daniel Calamante, Marko Kmetec, Dalibor Pešterac Rudar Velenje Prišli: Rusmin Dedič (HiT Gorica), Miha Golob (Aris Limassol, Ciper), Edin Junuzovič (Krško), Boban Savič (Livar), Petar Stojnič (Aluminij), Gorazd Zajc (Maribor) Odšli: Semir Agič (Šentjur), Aleš Šmon (Koper) Atletika • Pogovor s trenerjem Gorazdom Rajherjem Športnik ni gladiator, ampak človek Za letošnje uspehe Nine Ko-larič je v veliki meri zaslužen njen trener Gorazd Rajher, po izobrazbi profesor športne vzgoje. Slednjo je pridobil s študijem ob delu, tema njegove diplomske naloge pa je bila analiza biomehaničnih parametrov troskoka. Z atletiko se ukvarja od svojega štirinajstega leta, ko je začel metati kopje pri ZŠD Maribor. Aktivno športno pot je zaradi poškodbe ramena zaključil šest let kasneje, njegov osebni rekord pa znaša 66,68 metra. Od takrat naprej je že slabi dve desetletji trener, specializiran za daljinske skoke. Razlog za to je njegova življenjska sopotnica Hedvi-ka Korošak, nekdaj odlična atletinja (skok v daljino: 612 centimetrov in troskok: 13,45 metra). Kasneje je treniral Davorina Slugo, udeleženca mladinskega svetovnega prvenstva (skok v višino: 214 centimetrov in skok v daljino: 757 centimetrov), zadnjih osem let pa je njegova glavna varovanka Nina Kolarič. Ob naštetih imenih je treniral in trenira številne državne prvake v vseh starostnih kategorijah. Poleg skokov goji Rajher tudi metalne discipline in mnogoboj, od letošnjega leta pa je nacionalni trener za skoke in mnogoboj pri AZS. V Peking 4. avgusta Kako je z vašo udeležbo na olimpijskih igrah v Pekingu? Gorazd Rajher: »Po začetni negotovosti je sedaj jasno, da tudi sam potujem v Peking. Dobil sem status uradnega spremljevalca atletske reprezentance. Na OI potujem kot osebni trener oziroma »personal coach«, kar pomeni, da bom lahko pomagal Nini v pripravi na največje tekmovanje, bival pa bom v Slovenski vasi in ne skupaj z ostalimi člani ekipe. Tako kot večina atletskih repre-zentantov potujeva v Peking 4. avgusta.« Kako bodo potekale priprave pred olimpijskim nastopom? Gorazd Rajher: »Po državnem prvenstvu v Mariboru greva za en teden na priprave na Bled, da zamenjava okolje. V Igri je bil tudi hrvaški olimpijski pripravljalni center na Bjelolasici, a tam razmere za skakalce niso najboljše. Načrt priprav je bil narejen že maja in se ne bo spreminjal, saj ne želim vnašati sprememb, ki lahko prinesejo neželene negativne učinke.« Gorazd Rajher, trener edine ptujske olimpijke, ki bo letos nastopila v Pekingu, s svojo varovanko. »Na OI potujem kot »personal coach«, kar pomeni, da bom lahko Nini pomagal v pripravi na največje tekmovanje.« Kaj pričakujeta od nastopa v kvalifikacijah skoka v daljino, ki bodo 19. avgusta? Gorazd Rajher: »Moja želja je, da Nino pripeljem v tekmovalno formo ravno v času kvalifikacij na OI. Zadovoljen bom z dobrim skokom v kvalifikacijah. Rezultat pa bo odvisen tudi od vpliva okolja, adaptacije, dnevne forme in vremenskih razmer.« Koliko ocenjujete, da bo potrebno skočiti za veliki finale, v katerega se uvrsti 12 najboljših tekmovalk iz kvalifikacij? Gorazd Rajher: »To je težko točno napovedati, a statistike iz največjih tekmovanj in predhodnih OI kažejo, da bo za to potrebno skočiti nekje med 665 ali 670 centimetrov.« Pomembna psihološka trdnost Eden od razlogov, da lahko pričakujemo dober nastop Kolaričeve na OI, je tudi njena psihološka stabilnost, ki je posledica sodelovanja s športnim psihologom dr. Matejem Tuša-kom. Gorazd Rajher: »Skupaj sta naredila velik korak naprej pri oblikovanju športne osebnosti. Sodelovanje, s katerim sta začela lani po univerzijadi v Bang-koku, je imelo fantastičen vpliv na Nino, zato trdim, da je tudi Potrebovala bo okrepljeno ekipo Sta z Nino že razmišljala o načrtih po OI? Gorazd Rajher: »Po koncu iger se bova z Nino odkrito pogovorila, kako naprej. Za nama je osem let skupnega dela. Dejstvo je, da bo za naslednji olimpijski ciklus potrebovala okrepljeno strokovno ekipo, ki bo vključevala psihologa, nutricionista, zdravnika športne medicine, menedžerja, sparing partnerja in trenerja. Velik tim za enega športnika. Da je to potrebno in mogoče, dokazujejo najboljši slovenski atleti - Kozmus, Osovnikar in Šestakova. Trenerji v Sloveniji imamo dovolj strokovnega znanja, treba ga je le še bolj povezati.« on zaslužen za njen uspeh. Pridobila je samozavest in močna konkurenca na OI je prav gotovo ne bo potolkla.« Glede na to, da že dve desetletji delujete v ptujskem športu, kakšen je odnos lokalne skupnosti do športa nasploh in posebej atletike, ki na Ptuju ni kraljica športov? Gorazd Rajher: »Vrhunski šport ostaja izziv za lokalno skupnost. Prepričan sem, da je na Ptujskem velik bazen športnikov in talentov, ki bi lahko promovirali Ptuj skozi šport v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Predvsem z vlaganji v infrastrukturo, programe in strokovne kadre bomo lahko te talente odkrili in producira-li. Po drugi strani pa se bojim, da bo šport postal le še ena gospodarska panoga, kjer bo vse podrejeno trgu. Posebej nevarna za razvoj vrhunskega športa na Ptuju se mi zdi privatizacija športnih objektov.« Kako združujete delo profesionalnega trenerja v AK Cestno podjetje Ptuj z zasebnim življenjem? Gorazd Rajher: »Zaenkrat mi to uspeva, a na dolgi rok to ni vzdržno. Moj delovnik ne traja 8 ur, ampak mnogo več. Družinsko življenje je trenutno podrejeno atletiki. Vedno do konca izpeljem to, kar si zadam za cilj.« Po izobrazbi ste profesor športne vzgoje. Kakšna je razlika med opravljanjem dela športnega pedagoga v osnovni ali srednji šoli in profesionalnega trenerja v športnem klubu? Gorazd Rajher: »Delo profesionalnega atletskega trenerja je podcenjeno v primerjavi z delom športnega pedagoga. Podcenjeno je tudi v primerjavi z drugimi športnimi panogami. Velikokrat se pozabi na delo, ki ga opravi trener - na vse treninge, številna tekmovanja in dolgotrajne strokovne priprave. A atleti smo navajeni malih potreb in skromnosti. Veliko mi pomeni odnos tre-ner-atlet. Varovanec ni gladiator, ampak človek. To je tudi eden od razlogov, da je atletika še vedno kraljica športa. Splošne človeške vrednote so v njej še vedno prisotne.« Uroš Esih Rokomet Prapotnikova na SP, Sok na EP SP za mladinke V Makedoniji od 21. julija (zaključek bo 3. avgusta) poteka SP za mladinke rojene leta 1988 in mlajše. Barve slovenske reprezentance v Skopju brani tudi Ormožanka Nastja Prapotnik (Mercator Tenzor Ptuj). Naše mladinke so doslej odigrale dve tekmi in iztržile le točko. Proti Nemčiji so izgubile z rezultatom 26:29, proti Islandiji pa so osvojile točko (26:26). Včeraj pozno zvečer so Slovenke odigrale tekmo proti Madžarski, v soboto pa jih še čaka tekma proti Romuniji. Prapotnikova je zaenkrat glede minutaže s strani selektorke Marte Bon dobivala le drobtinice in se je na vsaki tekmi enkrat vpisala med strelke. Zanimivo, saj je bila Prapotnikova prva strelka elitne slovenske rokometne lige, v reprezentanci pa ne dobi prave priložnosti. V drugi del tekmovanja vodijo prva tri mesta in Slovenke bodo morale v zadnjih tekmah močno zavihati rokave, če se želijo uvrstiti med dvanajst najboljših reprezentanc na SP (nastopa jih 20). EP za mladince Od 25. julija do 3. avgusta bo v Romuniji potekalo EP v rokometu za mladince rojene leta 1988 in mlajše. Slovenija nastopa v skupini A skupaj s Francijo (petek ob 19. uri), Poljsko (sobota ob 19. uri) in gostiteljico Romunijo (nedelja ob 17. uri). Barve Slovenije bo na EP, kjer nastopa 16 reprezentanc Stare celine, branil Tadej Sok (Jeruzalem Ormož), ki si je z dobrimi igrami v 1. A-ligi zaslužil poziv selektorja Slavka Iveziča. Mladi Slovenci imajo številne težave s poškodbami, zato bi bil velik uspeh že uvrstitev v drugi del tekmovanja, kjer se bo merilo osem najboljših ekip. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Nastja Prapotnik, članica slovenske mladinske reprezentance OI Peking 2008 Najštevilčnejši v atletiki, plavanju in veslanju V sredo je slovenski olimpijski komite odposlal prijavo z imeni vseh športnikov, ki bodo Slovenijo zastopali na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu. V glavno kitajsko mesto bo odpotovalo 62 naših tekmovalcev in tekmovalk ter 52 spremljevalcev, vodja delegacije bo Andraž Vehovar, naš nekdanji olimpijec. Slovenska odprava bi bila precej številčnejša, če bi se na OI uvrstila tudi moška košarkarska reprezentanca, a se ji na kvalifikacijskem turnirju v Atenah ni uspelo uvrstiti med prve tri. V zadnjem trenutku je odpadla tudi maratonka Helena Javornik, ki ji je nastop preprečil suspenz mednarodne atletske zveze. Na igrah, ki bodo potekale od 8. avgusta naprej, bo sodelovala tudi Ptujčanka Nina Kola-rič, spremljal pa jo bo tudi njen trener Gorazd Rajher, ki je od letošnjega leta nacionalni trener za skoke pri AZS. Atletika je obenem športna disciplina, v kateri bo na OI nastopilo največ naših športnikov, kar 17, sledita ji plavanje in veslanje z desetimi prijavljenimi tekmovalci. JM Seznam slovenskih športnikov za OI Atletika (17): Boštjan Buč (3000 m zapreke), Roman Kejžar (maraton), Primož Kozmus (kladivo), Matija Kranjc (kopje), Matic Osovnikar (100 in 200 m), Jurij Rovan (palica), Rožle Prezelj (višina), Damjan Sitar (deseteroboj), Miroslav Vodovnik (krogla), Damjan Zlatnar (110 m ovire) in Nina Kolarič (daljina), Brigita Langerholc (800 m), Martina Ratej (kopje), Sonja Roman (1500 m), Marija Šestak (troskok), Pia Tajnikar (100 m) ter Sabina Veit (200 m). Badminton (1): Maja Tvrdy. Jadranje (6): Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny (razred 470), Gašper Vinčec (finn), Vasilij Žbogar (laser) ter Vesna Dekleva in Klara Paoli Ma-učec (470). Judo (5): Matjaž Ceraj (nad 100 kg), Roki Drakšič (do 60 kg), Aljaž Se-dej (do 81 kg) in Lucija Polavder (nad 78 kg) ter Urška Žolnir (do 63 kg). Kajaku in kanu na divjih vodah (1): Peter Kauzer (kajak, slalom). Kajak in kanu na mirnih vodah (2): Jernej Župančič Regent (kajak, 1000 m) in Špela Ponomarenko (kajak, 500 m). Cestno kolesarstvo (5): Simon Špilak (kronometer in cestna dirka), Borut Božič, Jure Golčer in Tadej Valjavec ter Sigrid Teresa Corneo (cestna dirka). Gorsko kolesarstvo (1): Blaža Klemenčič (kros). Namizni tenis (1): Bojan Tokič (posamezno). Strelstvo (1): Rajmond Debevec (MK puška 3 x 40, MK puška 60 leže, zračna puška). Gimnastika (2): Mitja Petkovšek (bradlja), Adela Šajn (gred, parter). Plavanje (10): Damir Dugonjič (100 m prsno), Jernej Godec (50 m prosto), Peter Mankoč (100 m delfin, 100 m prosto), Matjaž Markič (100 m prsno), Luka Turk (200, 400, 1500 m prosto), Anja Čarman (100, 200 m hrbtno), Sara Isakovič (100, 200 m delfin, 200 m prosto), Anja Klinar (200 m, 400 m mešano), Nina Sovinek (50, 100 m prosto) in Teja Zupan (daljinsko plavanje). Veslanje (10): Iztok Čop, Luka Špik (dvojni dvojec), Rok Kolander, Miha Pirih, Tomaž Pirih, Rok Rozman (četverec brez krmarja) ter Gašper Fistravec, Janez Jurše, Jernej Jurše in Janez Zupanc (dvojni četverec). Foto: UE Kolesarstvo • Tour de Qinghai lake Etapni zmagi in rumena majica največji uspeh kluba doslej Foto: Marjan Kelner Kapetan ekipe KK Perutnina Ptuj Mitja Mahorič je tako pripravljal zaključni sprint v zadnji etapi dirke na Kitajskem. Ob njem sta še Matej Stare in Jure Kocjan. Matej Stare je v skupnem seštevku zasedel 6. mesto. Foto: Marjan Kelner Tenis • Blaž Rola, TK Terme Ptuj Do polfinala tudi preko 2. nosilca Foto: Marjan Kelner Najboljši trije v 9. etapi: Venezuelec Jackson Rodriguez in Slovenca Jure Kocjan in Gregor Gazvoda. Zmagovalec je po etapi povedal: »Na vrh klanca sem prišel z najboljšimi. Sledil je spust ter zaključek etape, v katerem mi je Gregor Gazvoda odlično pripravil teren za zaključni sprint. Ni mi preostalo drugega, kot da z zmago nadgradim odlično delo ekipe. Zmage sem zelo vesel, saj sem bil v zadnjem obdobju že nekajkrat drugi.« Motokros • Borut Bele Prebujanje v reševalnem vozilu V sredo zjutraj so se v Slovenijo vrnili kolesarji in spremljevalna ekipa KK Perutnine Ptuj, ki so na Kitajskem nastopali na dirki Tour de Qinghai lake - Okoli jezera Quighai. Dirka ekstra kategorije se je končala s krožno etapo na ulicah Xininga. Že četrto etapno zmago na dirki je dosegel Alex Rasmussen, ki je bil najmočnejši v ciljnem sprintu glavnine. Kocjan in Stare sta zasedla peto in šesto mesto. Skupni zmagovalec dirke je postal 37-letni Američan Tyler Hamilton, ki mu je to po letu 2004, ko je slavil v skupnem seštevku dirke Po Romandiji, prva zmaga na etapni dirki v skupnem seštevku. Matej Stare in Jure Kocjan sta dirko končala na šestem in osmem mestu. »Zadovoljen sem z rezultatom, a mi je nekoliko žal zaradi smole z defektom, kar mi je odneslo uvrstitev med najboljše tri. Glede na to, da smo prvič nastopili na tej dirki, ki se za nameček odvija na veliki nadmorski višini, smo lahko zadovoljni z doseženim,« je po dirki povedal Stare. Nastop ptujskih kolesarjev na Kitajskem lahko ocenimo z oceno odlično. Poleg dveh etapnih zmag in rumene majice, v kateri je kolesaril Kristjan Fajt, so dosegli še dve drugi in tri tretja mesta v etapah. Tudi v seštevku etapnih uvrstitev (po točkah) sta Kocjan in Stare uvrščena na drugo in četrto mesto. Za kakšno dirko in uspeh gre, še najbolje opišejo besede direktorja KK PP Reneja Glavnika: »Etapni zmagi in rumena majica na dirki ekstra kategorije lahko štejemo za največji uspeh Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj v zgodovini kluba!« MK, UR V avstrijskem Welsu je od 15. do 20. julija potekal turnir visoke 1. kategorije mladinske serije ITF (višji so le še turnirji za grand slam). Na njem je nastopil tudi najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola, ki na lestvici ITF trenutno zaseda 67. mesto; na turnirju je imel status 14. nosilca (prvi nosilec je bil Belgijec Goffin, deseti na lestvici ITF). Blaž je znova nastopil odlično in se je med 64 nastopajočimi uvrstil v zaključne boje. Najprej je v prvih dveh krogih suvereno premagal španskega in italijanskega predstavnika, nato pa je v 3. krogu sledil obračun z 2. nosilcem, Belgijcem Foliejem (22. na ITF). Tudi ta dvoboj je naš predstavnik z odlično igro dobil in s tem potrdil kandidaturo za visoko uvrstitev. Njegov naslednji tekmec je bil 8. nosilec, Hrvat Marčan, ki je Blažu tudi prvi na turnirju odvzel niz. A to ni bilo dovolj za zmago, saj je Rola po »kravati« v drugem zmogel dovolj moči za zmago tudi v odločilnem tret- jem nizu. Uvrstitev med prve štiri je bila tako zagotovljena, na poti do finala pa je mladega Ptujčana čakal Belgijec de Gre-ef. Drugi slovensko-belgijski dvoboj je bil izredno razburljiv, saj sta se prva dva niza končala šele v tie-breaku. V odločilnem nizu je Belgijec zadržal break in s tem prinesel belgijski finale, saj se je vanj uvrstil tudi 1. nosilec Goffin. Slednji je postal tudi končni zmagovalec turnirja med posamezniki. Z novimi osvojenimi točkami se bo Rola spet pomaknil nekaj mest višje na mladinski lestvici ITF. V paru s Kočevar-Dešma-nom se je Rola pomeril tudi v konkurenci dvojic, a sta morala po zmagi v 1. krogu v drugem priznati premoč francoski dvojici Obry-Puget. JM 14. Junior Open der Stadt Wels 2008, rezultati: 1. krog: Blaž Rola (14) - Juan Lizariturry (Španija) 6:4 6:3 2. krog: Rola - Alessandro Colella (Italija) 6:3 6:1 3. krog: Rola - Alexandre Folie (Belgija, 2) 6:3 6:4 Četrtfinale: Rola - Dino Marčan (Hrvaška, 8) 4:6 6:0 7:5 Polfinale: Arthur de Greef (Belgija) - Rola 7:6 6:7 6:3 Finale: David Goffin (Belgija, 1) - Arthur de Greef (Belgija) 6:4 6:1 Mladi voznik Borut Bele (AMD Tajfun šport) iz Žetal se je na Poljskem udeležil dirke v mladinski konkurenci v kategoriji do 125 ccm. O tem nam je povedal naslednje: »Sobotna dva treninga in kvalifikacije za nedeljsko dirko sem začel po pričakovanjih in dosegel 19. mesto. Rezultat je nekoliko slabši, glavni razlog pa je bila peščena proga, na kakršnih sem v zadnjem času premalo treniral. Na sami dirki v nedeljo se me je držala precejšnja smola: takoj v prvem ovinku sem bil udeležen v skupinskem padcu, nakar sem se moral prebijati iz ozadja. Prvo vožnjo sem tako končal na 23. mestu. V drugi vožnji mi je sam start uspel malo bolje in sem prve tri kroge odpeljal okoli 15. mesta, nakar se je ponovila zgodba s prve dirke in sledil je težak padec. Po njem sem ostal v nezavesti, prebudil sem se šele v reševalnem vozilu. Na srečo sem jo odnesel brez zlomov, a s precejšnjimi udarninami po vsem telesu. Upam, da bom lahko z lažjimi treningi začel naslednji konec tedna.« Danilo Klajnšek Nogomet • Naši Ugaši sredi priprav Vsi si postavljajo visoke cilje Nogometaši na našem območju, ki spadajo pod okrilje MNZ Ptuj, so od začetka julija zelo aktivni. Priprave so pričeli praktično vsi, najprej Labod Drava, nato pa še Stojnci, štajerski ligaši in nižjeligaši. V ponedeljek so priprave pričeli tudi nogometaši Zavrča, ki bodo naslednjo sezono zaradi izstopa iz 2. SNL nastopali v drugi ligi MNZ Ptuj. Precej igralcev je odšlo (Ristič in Šnajder k Muri 05, Sebastjan Golob, Sandi Čeh in Milan Kokot k Stojncem, Lenart, Buzeti, Satler in Gre-gorič k novemu drugoligašu MU Šentjurju), nekaj pa jih je njihove vrste tudi okrepilo. Po kratki epizodi pri Aluminiju se je v Zavrč vrnil Murat, k njim pa je prestopil Rumež iz Stojncev. Na prvem treningu se je pod vodstvom trenerja Mirana Emeršiča zbralo 16 nogometašev. »Vadili bomo štirikrat tedensko, ob tem pa bomo vsak teden odigrali še eno tekmo. Naši cilji so jasni, osvojiti želimo prvo mesto. Da bomo kar najbolje pripravljeni pričakali začetek prvenstva in pokala, bomo odigrali 6 ali 7 pripravljalnih tekem,« je povedal Emeršič. Nogometaši Stojncev so priprave pričeli nekaj dni pred njihovim turnirjem. Vodi jih novi trener Robert Težacki, ki bo po vsej verjetnosti kdaj stopil tudi na igrišče in s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal klubu k uspehu, kar naj bi bil uvrstitev od 4. do 6. mesta. Ekipo so poleg omenjenih igralcev Zavrča okrepili še Tomaž Toplak (Mura 05), Damir Zagoršek (Labod Drava) in odlični vezist Aluminija Rok Ma-rinič. Tako bodo imeli na voljo zelo kvalitetno, predvsem pa konkurenčno ekipo. Priprave na prvenstvene tekme so pričeli tudi v novem štajerskem ligašu Bukovcih, kjer so odigrali že nekaj tekem. Sandi Ceh je pred letošnjo sezono iz Zavrča prestopil v Stojnce. Foto: Črtomir Goznik Bukovčani se bodo letos merili v Štajerski ligi. Najprej so nastopali na turnirju v Stojncih, nato pa so z rezultatom 3:1 slavili še proti ekipi Tržca. K njim so prišli Denis Modrič in Davor Zorko (Ro-goznica) ter Gregor Kodrič, Gašper Šmigoc in Aleš Horvat - vsi iz Stojncev. V Podvincih bo igralski in strokovni kader ostal enak kot v prejšnji sezoni. K delu prve ekipe so priključili nekaj svojih mladincev, ki so bili lanskoletni finalisti mladinskega pokala na področju MNZ Ptuj. Tudi pri Gerečji vasi LKW Jack, ki je spremenila ime, oziroma dobila novega sponzorja, so bili uspešni v prestopnem roku. Tako so v njihove vrste prišli Martin Železnik iz Drave, Mihi Lešnik in Miha Lešnik iz Aluminija ter Matjaž Črešnar iz Pohorja. Njihov cilj je borba za sam vrh prvenstvene razpredelnice v Štajerski nogometni ligi. V 1. ligi MNZ Ptuj se nam v tej sezoni obeta velika borba za naslov prvaka. Eni izmed kandidatov za naslov so tudi nogometaši Apač, ki jih vodi izkušeni nogometni lisjak Go-razd Šket, ki je na prvem treningu vadil s sedemnajstimi nogometaši. Priprave so v večini pričeli tudi preostali ligaši v ligah MNZ Ptuj, saj se želijo na prvenstvene tekme čim bolje pripraviti, kar bi jim pomagalo pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Danilo Klajnšek Rokomet • Žreb za kvalifikacije za SP Velika priložnost Slovenk Na sedežu Evropske rokometne zveze EHF na Dunaju so izvedli žreb za nastop v kvalifikacijah za svetovno žensko rokometno prvenstvo, ki bo naslednje leto na Kitajskem. Slovenska reprezentanca bo igrala v 2. kvalifikacijski skupini, kjer bodo nastopile še reprezentance Italije, Črne gore, Azerbajdžana, Bolgarije in Finske. V prvi skupini bodo nastopile Nizozemska, Litva, Češka, Turčija, Grčija in Velika Britanija, v skupini 3 pa Poljska, Islandija, Slovaška, Švica in Litva. Prvouvrščene ekipe si bodo priigrale dodatni dve tekmi za nastop na SP, ki bo od 29. septembra do 13. decembra na Kitajskem. To naj bi bila velika priložnost za slovensko rokometno reprezentanco, predvsem pa za RZ Slovenije, da končno spozna, da brez udeležbe na velikih tekmovanjih ni tudi nadaljnjega razvoja in napredka slovenskega ženskega rokometa. Nekaj bo potrebno ukreniti, da se to končno tudi dogodi in da se prekine eksperimentiranje z reprezentanco, ki ni prineslo popolnoma nič. Morda bo zato potrebno zamenjati tudi selektorja ali koga v rokometni zvezi Slovenije, ki odločajo o tem, kdo bo vodil kakšno selekcijo. Opozorilo v moški konkurenci, ko nas je ob vseh »velikih« igralcih slovenskega rokometa izločila Slovaška, bi moralo biti dovolj. Danilo Klajnšek Planinski kotiček Planinarjenje po Dolomitih 16.-18. avgust 2008 Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Odpravili se bomo v najlepši del Dolomitov, v deželo Treh cin. Poti so lažje narave in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še bolj prijetne. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 16. avgusta, ob 6. uri na Železniški postaji Ptuj, odkoder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje Sextna. Podali se bomo do čudovite koče Dreischusterhutte (1.626 m), kjer bomo tudi prenočili. V nedeljo se bomo podali proti Trem cinam oziroma do koče Dreizinnenhutte. Povzpeli se bomo na bližnji vrh, od koder se ponuja najlepši pogled na Tri cine in obširen razgled po Dolomitih. Prenočili bomo v koči in se v ponedeljek podali nazaj v Sexten. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure. Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah. Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah, cestnine in organizacijo ter znaša za člane PD 63,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do petka, 8. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, oziroma do zasedbe 12 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič. Nogomet • Prijateljska tekma Labod Drava -Dravinja 1:1 (0:0) Strelca: 0:1 Mahmutovlč (67), 1:1 Grbec (89) Labod Drava: Murko, Grižonič, Filipovič, Andelkovlč, Prejac, Ogu, Bakovič, Kelenc, Zilič, Drevenšek, Bošnjak. Igrali so še: Germič, Xavier, Palčič, Jankovič, Kronaveter, Vrabl, Miljkovič, Halilovič, Emeršič, Radetič, Grbec. Trener: Ljubinko Drulovič. Dravinja: Keršič, Rošer, Čerenjak, Hakič, Kunštek, Bojovič, Ribič, Mus-limovič, Mahmutovič, Radulovič, Štante. Igrali so še: Kejžar, Lokar, Primožič, Obrovnik, Vodopivec, Miočič. Trener: Marjan Marjanovič. Pred nedeljskim prvenstvenim srečanjem s Celjani so Ptujčani v sredo v Stojncih odigrali prijateljsko nogometno tekmo z Dravinjo iz Slovenskih Konjic. V deževnem in vetrovnem vremenu so se na spolzkem igrišču nogometaši sicer trudili, vendar prave igre niso mogli razviti. Igralci Dravinje so z zadetkom Mahmutoviča povedli, za ptujskega prvoligaša pa je v predzadnji minuti izenačil Grbec. Trener Drave Ljubinko Drulovič je preizkusil nekaj novih igralcev, ki so na Ptuju na preizkušnji, in sicer Brazilca Bruna Xaiverja, Branimirja Palčiča iz Kamen Ingrada in Emira Miljkoviča iz Nizozemske. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik V Stojncih se je trenerju Druloviču predstavil tudi Bruno Xavier. Nogomet • ŽNK Ljudski vrt Ptujčanke letos v 1. B SZNL Nogometna zveza Slovenije je za tekmovalno sezono 2008/2009 nekoliko spremenila tekmovanje v ženski nogometni ligi. V 1. A SŽNL bo odslej nastopilo le šest ekip, in sicer prvih šest iz minule sezone. V novoustanovljeno 1. B SŽNL se tako selita ekipi NK Maribor in ŽNK Ljudski vrt. Ob njih bodo v tej ligi nastopile še ekipe Rudarja iz Velenjea (prej Škale) in novinec v ligi - ekipa Dornave. Obstajajo še možnosti, da se tem štirim ekipam pridružijo še novoustanovljene ekipe Izole in Žalca. Igrali naj bi po štirikrožnem sistemu. V ligi U-17 z našega območja ne bo predstavnic, zato pa bodo v ustanovljeni ligi U-14 nastopale ekipe ŽNK Ljudski vrt in Dornava; to tekmovanje naj bi potekalo po turnir-skem sistemu. Zaenkrat je prijavljenih enajst ekip, obstaja pa možnost, da bi ekipe razdelili na vzhodno in zahodno skupino. V ŽNK Ljudski vrt so bili pripravljeni na tak scenarij, saj jim rezultati v pretekli sezoni niso šli ravno v prid. Predsednik ŽNK Ljudski vrt iz Ptuja Ivan Čuš nam je dejal: »Dejstvo je, da bomo v naslednji sezoni z našimi dekleti nastopali v 1. B SŽNL, brez kadetinj, zato pa z ekipo U-14. Imeli bomo več igralskega potenciala za člansko ekipo. Iz kluba je zaenkrat odšla mladinska in članska repre-zentantka Martina Potrč in sicer v Slovenj Gradec, druge igralke bi naj ostale. Trener bo Miran Zorčič, mla- de pa bo treniral Matej Hvalec, pomagal mu bo Sašo Bratušek. Dekleta so v nogometu specifična športna kategorija, saj so pri nas igrala zelo mlada, ob tem pa niso zapostavljale šolskih obveznosti. To je bil tudi razlog, da v članski konkurenci nismo odigrali srečanj v Ljubljani z Olimpijo in v kadetski konkurenci v Novem mestu s Krko.« O pričakovanjih v naslednji sezoni pa nam je predsednik ŽNK Ljudski vrt dejal naslednje: »Za uvrstitev v ženski elitni razred naj bi bil nam glavni konkurent Maribor. Imeli bomo močnejši in številčnejši kader, v veliko zadovoljstvo pa nam je, da je za ekipo U-14 veliko zanimanja.« Danilo Klajnšek Gorišnica teče in nordijsko hodi Dež ni bil ovira V četrtek, dan pred osrednjo občinsko proslavo v Gorišni-ci, so člani Športnega društva Gorišnica organizirali tek in nordijsko hojo Gorišnica teče 2008 s progo, dolgo 6 km. Pred časom, ko so podobne prireditve pripravljali še v sklopu Gorišnica-Cirkulane, so organizirali tek na Borl, sedaj pa že nekaj let zapovrstjo sami organizirajo tek, ki se prične na ploščadi pred občinsko zgradbo in se tu tudi zaključi. »Letos je bilo prijavljenih 51 tekačev, od tega 11 žensk, in 15 udeležencev nordijske hoje. Kljub vremenu, ki jim letos zaradi dežja ni naklonjeno, so vsi uspešno prispeli na cilj,« je povedal dr. Zlatko Sok, predsednik Športnega društva Go-rišnica. Tekmovalci niso bili le domačini, ampak so prišli z različnih koncev Slovenije, od Ljutomera, Lenarta in vse do Maribora. Razporejeni so bili po kategorijah, in sicer v 5 skupin, glede na letnico rojstva. Najstarejši udeleženec teka je bil Polde Dolenc, rojen leta 1931, in najmlajši Simon Ranfl, rojen leta 1993. Najstarejša udeleženka je bila Lojzka Bratuša, rojena leta 1939, najmlajša pa Daneja Grandovec, rojena leta 1984. Rezultati po kategorijah so bili naslednji: v kategoriji M1, kamor spadajo moški, rojeni leta 1993 in mlajši, je tekmoval en sam, Simon Ranfl, podobno je bilo v kategoriji M2, v katero spadajo rojeni med letoma 1987 in 1992, tudi tu je namreč tekel en sam, Aljoša Vajda. V kategorijo M3 spadajo moški, rojeni med letoma 1968 in 1986, tu je bil prvi Jože Čeh s časom 20,18, kar je bil tudi najboljši čas teka, drugi je bil David Hameršak in tretji Se-verino Ogrižek. V kategoriji M4 so bili moški, rojeni med Foto: Patricija Babosek Tako je 51 udeležencev začelo svoj tek v središču Gorišnice. letoma 1948 in 1967, prvi je bil Igor Šalaman, drugi Rudolf Majcen in tretji Franc Kolarič. V kategoriji M5, kamor spadajo rojeni leta 1947 in starejši, je bil prvi Peter Zmazek, za njim pa Polde Dolenc. Pri ženskah so v kategoriji Ž3 na stopničkah stale Daneja Grandovec kot prva, Manuela Horvat kot druga in tretja Polonca Reihss. V kategoriji Ž4 so bile najboljše Bernarda Ivan-čič, Marija Črešnik in Jožica Ranfl Roškar. In še v kategoriji Ž5, kjer sta bili prva Lojzka Bra-tuša in druga Marija Bukovec. Na cilju so vsi udeleženci prejeli spominske medalje, čakale pa so jih tudi spominska majica in zaslužena malica. Napornemu teku je že pred razglasitvijo rezultatov, pa tudi po njej, sledilo prijetno druženje in kulturni program, v katerem je nastopil Matic Majcenovič, »super zvezda« Gorišnice. Patricija Babosek Skupinska slika vseh udeležencev ob koncu prireditve Twirling • Tekma EP v Nemčiji V Nemčiji tudi pet Hajdinčank Foto: Patricija Babosek ■ v- Od 2. do 6. julija 2008 je v Russelsheimu v Nemčiji potekal Evropski pokal v twirlingu. Kot vsako leto doslej je tudi le- tos matična zveza, Twirling zveza Slovenije, ki je polnopravna članica Evropske zveze CETB, na omenjeni pokal popeljala številčno reprezentanco, ki so jo sestavljale tekmovalke iz treh twirling klubov, Piran, Hajdine in Twirling klub Sašo iz Slo- Članice Twirling kluba Hajdina, ki so nastopile v slovenski reprezentanci na tekmi v Nemčiji. venske Bistrice. Twirling zveza Slovenije je v primerjavi s preteklimi leti naredila napredek, ki se kaže tako v rezultatih kot tudi v sami kakovosti izvedb tekmovalnih programov. Izkupiček reprezentance letošnjega Evropskega pokala so 12., 18., 27., 30., 33. in 36. mesto. Ob že tako neizprosni konkurenci smo Slovenci, kljub naši mladosti v Twirlingu, s ponosom predstavili Slovenijo in se borili po najboljših močeh. Izmed 13-članske reprezentance so Slovenijo ponosno zastopale tudi predstavnice Twirling kluba Hajdina: Sanja Kolarič, Tamara Kmetec, Maja Trlep, Katja Drevenšek in Tina Haložan, ki so nastopile v skupinskem programu. Celotna reprezentanca je bila v času prvenstva pod strokovnim vodstvom selektorja slovenske twirling reprezentance Saša Koprivnika iz Slovenske Bistrice, pri tem pa sta mu stali ob strani pomočnici Ana Rat iz Pirana in Jožica Novak iz Hajdi-ne. Prihodnje leto je na sporedu Evropsko prvenstvo v Franciji, do takrat pa si vsi člani reprezentance prizadevajo še izboljšati svoje znanje in kvaliteto ter se poskušajo vnovič uvrstiti v reprezentanco, ki bo prihodnje leto odpotovala v Francijo. Marta Pernat Športni napovednik NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Koper - HIT Gorica; 20.00: Rudar Velenje - Maribor; 20:45 Domžale - Nafta; NEDELJA ob 18.00: Labod Drava - MIK CM Celje, Primorje - Interblock Turnir v malem nogometu ŠD Juršinci prireja v soboto, 26. 7., na igrišču v Juršincih velik turnir v malem nogometu. Turnir se bo pričel ob 20. uri, prireditelji pa bodo začeli prijave sprejemati ob 19. uri (dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 041 288 698 - Lojz). Prijavnina znaša 50 evrov, skupni denarni sklad pa bo znašal 800 evrov. Najboljše ekipe bodo prejele tudi pokale. Franc Kukovec Nogomet • Jaka ¡hbeisheh Prišel v ambiciozno sredino Pri Aluminiju iz Kidričevega so se pred novim prvenstvom okrepili z napadalcem Jakom Ihbeishehom, ki je nazadnje igral za novomeško Krko. Še najbolj so si ga zapomnili nogometaši Zavrča, ko so doma izgubili s Krko, vse tri zadetke pa je dal prav ta igralec. Očitno je, da so v Kidričevem zadeli v polno, v kar smo se lahko prepričali na tekmi proti sarajevski Slaviji, ko je dosegel dva zadetka, ob tem pa pokazal zelo dobro in stabilno igro. In kako se je odločil za Aluminij? »Nazadnje sem igral v Novem mestu, sicer pa sem bil prej pri Factorju in Interbloc-ku. Ko sem s predstavniki Aluminija stopil v kontakt, smo se hitro dogovorili. Aluminij je bil vedno nekje pri vrhu 2. SNL in je igral dobro, ob tem pa imajo svoje ambicije,« je uvodoma dejal novi igralec Aluminija. O tem, kako so ga sprejeli soigralci in o samih treningih, pa nam je Jaka dejal: »Zaenkrat je vse super, takoj smo se ujeli med sabo. Na treningih se dela izredno dobro. Seveda pa bomo morali dobro delo potrditi na prvenstvu, ki bo s prihodom ljubljanske Olimpije še bolj zanimivo, kakor bo zanimiva borba za sam vrh, saj je v drugoligaški konkurenci kar nekaj kvalitetnih ekip.« Danilo Klajnšek Jaka Ihbesheh, letošnja okrepitev Aluminija M. nogomet Liga SD Juršinci Rezultati 10. kroga: ŠD Polen-šak - Okrepčevalnica Pri stolpu 3:2, Vinogradništvo Toplak - KMN Remos 0:1, Fotex - Bar Žabica 2:3, Mit mau - Veterani Juršinci 4:1, Kuki dom - ŠD Juršinci 3:2. 1. KMN MIT MAU 30:13 22 2. REMOS 9:7 21 3. ŠD POLENŠAK 27:19 19 4. OKR. PRI STOLPU 36:13 18 5. KUKI DOM 18:19 15 6. VIN. TOPLAK 22:22 15 7. INOX OGRAJE 19:20 12 8. ŠD JURŠINCI 24:31 12 9. BAR ŽABICA 20:29 9 10. FOTEX 16:32 6 11. VET. JURŠINCI 8:35 0 Pari 11. kroga (25. 7.): 19:45 Vet. Juršinci - Kuki dom, 20:25 Bar Žabica - Mit Mau, 21:05 Remos - Fotex, 21:45 Inox ograje - ŠD Polenšak, 22:25 Pri stolpu - Vin. Toplak. Franc Kukovec Nogomet Olimpija - Baku 2:2 (1:2) Strelci: 0:1 Mačevski (11), 1:1 Mitrakovič (26), 1:2 Hristov (28. z 11 m), 2:2 Bubanja (55) Nogometaši novega d rugoligaša Olimpije iz Ljubljane so v Kidričevem odigrali pripravljalno tekmo z azerbajdžanskim Bakujem, ki je na pripravah na Ptuju. V deževnem vremenu so bili v prvem polčasu boljši nogometaši Bakuja, ki so tudi dvakrat zadeli, v drugem pa nogometaši Olimpije. Slednji so prikazali dopadljivo igro, kljub temu da niso nastopili z vsemi razpoložljivimi močmi. Z nekaj znanimi imeni iz nekdanje uspešne zgodbe slovenskega nogometa (Pavlin) bodo zagotovo igrali vidnejšo vlogo v drugo-ligaškem nogometu. Z Aluminijem se bodo v Kidričevem srečali v 5. krogu 2. SNL (7. septembra). Danilo Klajnšek Foto: DK Ptuj • Ekshibicijski skoki z višin V svetu je skakanje z višin ekstremni šport Foto: Črtomir Goznik Podpredsednik Fedemarja Miran Ipavec (desno) v družbi s skakalci z višin, udeleženci svetovnega pokala (od leve), iz Slovenije, Ukrajine Rusije in ZDA. Ipavec je tudi vodil torkov ekshibicijski nastop v Termah Ptuj. Terme Ptuj so bile 22. in 23. julija gostiteljice skakalcev z višin, ki tekmujejo v svetovnem pokalu. Evropska federacija morskih športov Fedemar letos organizira že 21. svetovni pokal v skoku v vodo z velikih višin. V svetu je samo med 30 in 40 tovrstnih skakalcev, od tega jih 15 tekmuje v svetovnem pokalu, je v torek zvečer na ekshibicijskih skokih s petmetrske skakalnice v Termah Ptuj povedal podpredsednik Fedemarja Miran Ipavec. Na Ptuju so se ustavili na poti med dvema tekmama, iz Salzburga v Kanal na Soči. Občinstvu je ob tej priložnosti predstavil lanskega zmagovalca svetovnega pokala Ser- geya Zotina iz Rusije, Andreya Ignatenka iz Ukrajine, Kenta De Monda iz ZDA in Aleša Kar-ničnika iz Maribora, ki v svetovnem pokalu skače od leta 2005. Predstavil pa se je tudi veteran, svetovni podprvak in evropski prvak Pino Auber iz Trsta, ki kljub 70 letom še vedno izvrstno skače. Skakalci z višin so bili na Ptuju dva dni, v tem času so nabirali moči za novo svetovno tekmo, ki bo 27. julija na Kanalu na Soči. Na Ptuj so prišli udeleženci tekem za svetovni pokal po zaslugi predsednika Turističnega društva Ptuj Albina Piška, ki se že vrsto let udeležuje srečanj slovenskih krajev in mest z jezeri, ter MO Ptuj. Vsako leto se predstavniki teh krajev srečajo drugje, vedno pa so v ospredju teme o tem, kako poživiti in obogatiti ponudbo ob jezerih. Skoki z višin so že ena od takih priložnostih. Ptuj ima vse možnosti, da se že čez dve ali tri leta vpiše med organizatorje tekem v skokih z višin svetovnega pokala. V tem času naj bi na Ptujskem jezeru tudi zgradili 23-oziroma večmetrski stolp. Od leta 2005 v svetovnem pokalu tekmuje tudi Mariborčan Aleš Karničnik, po poklicu zdravstveni tehnik, ki je zaposlen v ZD Lenart in se s skakanjem z višin ukvarja ljubiteljsko. Pri njem ne gre toliko za tekmovalne dosežke kot za užitke, ki jih prinaša ta adrenalinski in ekstremni šport. V mlajših letih se je Aleš Karničnik aktivno ukvarjal z gimnastiko, ob neki priložno- sti pa se je v okviru priprav v Puli navdušil tudi za skakanje z višin. Ko je končal gimnastično kariero, je še vedno izvajal tudi nekatere akrobatske prvine. Leta 2000 pa je začel skakati v vodo z malo večjih višin. "Skakalec z višin mora biti v prvi vrsti dobro fizično in psihično pripravljen, že pred skokom se je potrebno vsaj malo psihično pripraviti, da veš, kaj boš delal, strah je potrebno potisniti vstran, skratka, obvladati je potrebno celo situacijo. Velika razlika pa je pri različnih višinah glede pristanka. Pri skokih z višin so najbolj problematični ravno pristanki, z metra v meter so bolj trdi in zato tudi bolj nevarni. Sam skok pa je sestavljen iz treh delov, odriva (ali se samo spustiš ali tudi odrineš), od lika, ki ga izvedeš med skokom (salto, vijak in drugo) ter samega pristanka, ki je lahko na glavo ali na noge. V Sloveniji se letno organizira nekaj tekem v skokih z mostov, v svetu pa je to v bistvu ekstremni šport, zato ni dosti ljudi, ki bi se s tem ukvarjali," je za Štajerski tednik povedal Aleš Karnič-nik, eden od dveh slovenskih tekmovalcev v skakanju z višin, ki tekmuje tudi v svetovnem pokalu. V Sloveniji so v bistvu tri skakalnice, ki omogočajo priprave, dve petmetrski, ena je na Ptuju, druga v Mariboru, desetmetrsko skakalnico pa imajo v Kranju. MG Foto: Črtomir Goznik Svetovni podprvak in evropski prvak med veterani Pino Auber iz Trsta je kljub 70 letom še vedno v izvrstni formi. V štirih serijah skokov, začeli so z enostavnimi, so v tretji seriji skakali tudi sinhrono oziroma v katerih pa celo v troje. Tudi to so prejšnji torek demonstrirali gle-paru. dalcem v Termah Ptuj. Športna rekreacija • Plavanje Brez večjih obremenitev delujejo vse mišice Kdaj je najbolj priporočljivo otroka vključiti v tečaj? Pri štirih mesecih. Pri tej starosti imajo že razvit občutek za sonožni odriv. Pridobijo ga, preden se začnejo plaziti ali hoditi. V vodi sprostijo vse mišice. Če jih učimo plavati pozneje, se že poznajo posledice hoje, pokončne drže. Nimajo tistega občutka za pravilen sonožni odriv. V Sloveniji je približno 10 odstotkov staršev, ki s svojimi malčki pri tej starosti pridejo na tečaj plavanja. Foto: Črtomir Goznik S poletno vročino in dolgo pričakovanim oddihom prihaja na spored vsakoletni prijetni ritual povprečnega Slovenca - odhod na morje. Prav slednje nam omogoča neomejeno gibanje. Plavanje ni le poletna osvežitev, temveč tudi zelo dobrodošla oblika rekreacije. Človeka sprosti, hkrati pa ohranja gibanje vsega telesa, je odlična vadba, saj so zaradi vode, ki drži človekovo telo na površini, pritiski na kosti in vezi manjši kot pri katerem drugem športu. Plavanje je celosten šport, pri katerem plavalec aktivira vse mišice. Ta oblika telesnega gibanja skladno razvija in oblikuje telo. Razbremenjuje hrbtenico in ugodno vpliva na srce in ožilje. Pretok krvi v telesu je v vodoravnem položaju boljši kot v pokončnem, skeletne mišice so manj obremenjene, sklepi niso izpostavljeni pritiskom. Delo je ritmično, ob globokem dihanju se povečuje venski priliv v srce, s čimer se porabi manj energije za potiskanje krvi v srce. Povečan delež vlažnosti nad vodo olajša dihanje tistim, ki imajo težave z dihali. Ob primernih obremenitvah je tudi učinkovito rehabilitacijsko sredstvo po srčnem infarktu, izpahu kolkov in različnih okvarah hrbtenice. Je odlična terapija za tiste, ki imajo težave s sklepi in čezmerno telesno težo. Ugodno vpliva na spanje. Plavanje je priporočljivo za vse starostne skupine. Ne le da so pri tej obliki gibanja dejavne vse mišice, tudi poškodb skoraj ni. Morda se tu in tam pojavijo kakšni krči - če si denimo dehidriran ali je temperatura vode prenizka. Včasih pa pretiravamo z napenjanjem mišic, denimo na nogah, ko plavamo kravl. Napnemo jih tako močno, da se zakrčijo. Krče preprečimo z ogrevanjem Preden se podamo v vodo, je pomembno, da se dobro ogrejemo. Organizem pripravimo na vadbo z ritmičnimi gibi rok, kroženjem v ramenih, s telesnimi odkloni in predkloni, zaželeni so tudi blagi poskoki. Ogrevanje je pomembno, saj s tem preprečimo nepričakovane krče. V približno desetih minutah ogrejemo ramena in noge. Sledi t. i. faza napora, ki je sestavljen iz učenja, izboljševanja plavalne tehnike in vadbe vzdržljivosti. Sklepni del je postopno umirjanje telesa, kot je mirno ležanje na vodi. Strokovnjaki svetujejo, da vadbo na počitnicah izvajamo vsaj štirikrat na teden in jo postopoma povečujemo, odmor pa naj bo čim krajši (10 do 20 sekund), saj daljši bolj obremenjuje telo. Po mojem mnenju bi morali plavati vsak dan kakšno uro. Poudaril bi, da je zelo pomemben tudi pravilen ritem. Plavaš umirjeno in ne prehitevaš samega sebe. Zavesljaji ne smejo biti prehitri, treba jih je končati. Če jih ne dokončaš, se le mučiš. Večina je namreč prepričanih, da v tem športu ni velikih skrivnosti in da smo vsi osvojili potrebno znanje. Gre za zmoto, ki je splošno uveljavljena med ljudmi. Ko denimo plavamo kravl ali hrbtno, moramo stegniti noge. Premikamo celo nogo, ne le v kolenu. To je največja napaka - brcanje iz kolen. Pogosto se pri hrbtnem plavanju nepravilno uležejo na vodo in dvigujejo glavo. Tudi roke obračajo v napačno smer. Največ težav pa povzroča dihanje. Predstavil bi osnovne težave, s katerimi se spopada povprečen plavalec. Prav dihanje je tisto, ki je pri osvajanju tehnike najbolj pomembno. Ko posameznik zmore pravilni izdih v vodo, je skoraj že obvladal slog. S primerjavo do piljenja tehnike Ko plavalec doseže osnovno raven - vaditelji olajšajo in popestrijo učenje z raznovrstnimi rekviziti, kot so plavalne deske in pasovi s peno - stopnjuje svoje znanje na nadaljevalnem tečaju. Stopnjo više je pri krav-lu zaveslaj naprej v obliki črke S. enako je pri hrbtnem slogu, le da naredimo zaveslaj nazaj. Prsno plavanje, ki ga poznamo tudi pod imenom žaba, nadgradimo s potapljanjem med zamahi. Najtežja tehnika je prav gotovo delfin, pri kateri se odrivamo sonožno, roke pa dvigujemo predse in se potopimo na vsak dih oziroma udarec. Ta slog zahteva izjemno moč v ramenih. Ker vsak posameznik razvije svoj specifični slog z utrjenimi, avomatiziranimi gibi, se nam pogosto zdi, da tehnike ne moremo spremeniti. A so popravki povsem mogoči. Potrebni sta le volja in vztrajnost. Pravo mero obojega prav gotovo dobimo, če se lotimo učenja v družbi. S primerjavo se poveča želja po napredku, pridobivamo tudi samozavest. Plavanje razvija socialni dejavnik, ki je zelo pomemben. Družba dobro vpliva tudi na psihični razvoj posameznika. Ivo Kornik Nagradno turistično vprašanje . Ptujska poletna noč z glasbo in pesmijo 1. in 2. avgusta bo na ptujskih ulicah in trgih živahno tudi zaradi že tradicionalne ptujske poletne noči, spremljevalke praznika MO Ptuj, 5. avgusta, ki so ga za praznični dan izbrali pred trinajstimi leti. Na osmih lokacijah bodo nastopile številne znane glasbene skupine, pevci in DJ-ji z glasbo za vse okuse. Z desnega brega Drave pa bo praznično dogajanje 2. avgusta ob 22.30 osvetlil tudi praznični ognjemet. V soboto, 2. avgusta, se bo praznično dogajanje začelo že v dopoldanskih urah. Na Mestnem trgu, Novem trgu in Slovenskem trgu bodo potekale številne aktivnosti kulturnega in športnega značaja, otroške delavnice, v okviru projekta Pot do besed bodo predstavili tudi evropski parlament. Na Mestnem trgu bosta gostitelja zabave 1. in 2. avgusta Kava bar Flo-rijan in Cafe Evropa pub. 1. avgusta Foto: Črtomir Goznik 1. in 2. avgusta bodo ptujski trgi ponovno živeli z glasbo in pesmijo. bo zabava v rokah ansambla Holliday banda, ob 22. uri pa se bo pričel že enajsti izbor za mis Štajerske za mis Slovenije, ki je eden najstarejših regionalnih izborov, ki potekajo na stalni lokaciji. Za to so zaslužna tudi dekleta s Ptujskega, ki so sloves lepote deklet ponesla v širši slovenski prostor. V soboto bodo nastopili Ptujskih pet in Natalija Kolšek. Kdor bo želel, bo lahko Mestni trg obiskal že ob deseti uri, ko se bodo pričele športne aktivnosti in kulturni program. Na Novem trgu bosta gostitelja bar Maska in PP gostinstvo. V petek in soboto bo za zabavo igral Ansambel bratov Gašpe-rič, v soboto pa se jim bo pridružila tudi skupina Skater. Za športne navdušence se bo sobotno dogajanje pričelo že ob 10. uri, za programsko dogajanje pa bodo skrbeli Športni zavod Ptuj, Košarkarski klub Ptuj in Plezalni klub 6b Ptuj. Na Muzejskem trgu in v Prešernovi ulici bo zabava v rokah Park hotela Ptuj in gostilne Amadeus, kjer pripravljajo zabavo 1. avgusta z DJ-jem Stančem, v soboto pa vabijo z mini etnoart festivalom. Med drugim bodo nastopili Štajerski frajtonarji, folklorna skupina iz Lan- cove vasi, kdor bo želel, si bo lahko v nočnem času ogledal tudi zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj v dominikanskem samostanu, na dvorišču starih zaporov pa bodo na ogled dokumentarni filmi Pokrajinskega muzeja Ptuj, s francoskimi šansoni pa bosta nastopila Matija Puž in Edi Klasinc. Pričakujejo tudi ptujske žonglerje, funk rock ansambel Zen in DJ-ja Igorja in Aleša. Na parkirišču za avtobusno postajo bosta zabave željne gostila Fit 2000 in bar Saš, ki pripravljata Summer house para- do 2008; nastopile bodo tudi go-go plesalke in vroče hostese. Na Slovenskem trgu bo za zabavo in ples skrbel Klub ptujskih študentov, s CID-om in Povodom. Vinarski trg je že po tradiciji Superlijev, v petek pričakujejo tam skupino Pop Design, v soboto pa Vlada Kalemberja, ki je že tradicionalni gost ptujske poletne noči. Bar Cheers je 1. avgusta na Minoritski trg povabil štajerskega Brendija, v soboto pa trio Buggy iz Hrvaške, gostilna Pri pošti pa v soboto vabi s skupino Gitano band. Nagrado za pravilni odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Jožica Krajn-čič, Čučkova ulica 2, Ptuj. Danes sprašujemo, kdaj je bil organiziran prvi festival domače zabavne glasbe na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 1. avgusta. Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (7.) Accra Kljub temu da Accra leži ob atlantski obali, mesto tega turističnega potenciala prav nič ne izkorišča, saj sicer prečudovito obalo zasedajo najnižji sloji, ki se ukvarjajo predvsem z ribolovom, kar je njihova skorajda edina prehranjevalna surovina. In v teh predelih, ki so praviloma nedostopni za turiste, lahko spoznaš drugo plat grozovite in neobvladljive »vesternizacije« Accre. Midva sva povsem po nesreči in popolnoma nepremišljeno vstopila v takšen geto, ki se imenuje »Jamestown« in kjer ni prav nobene sledi o policistih ali vojakih. Ljudje so preprosto prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, nikakor pa niso nesramni. Torej, po strašni neumnosti, preprosto sva se sprehajala po mestu, ne da bi vedela, kje se nahajava, sva prispela v geto, kjer so naju sprva zasledovali strašno neprijazni pogledi. Kaj hitro je do naju pritekel od prepovedanih substanc popolnoma omotičen domačin, ki se je ponudil za najinega vodiča. Ob dejstvu, da se nisva počutila preveč varno, sva Foto: Uroš Zajdela Mogočni spomenik - Kwame Nkrumah, ustanovitelj in prvi predsednik Gane ponudbo sprejela in odpeljal naju je v obdobje »srednjega veka«. Niti v sanjah si ne moreš predstavljati, v kakšni bedi in revščini živijo ti preprosti ribiči. Mnogi med njimi ne premorejo niti kartonastih hišk in živijo pod milim nebom. Ribiški čolni so praviloma last celotne skupnosti in ves ulov se razdeli med njene člane. Pogled na trg samostojnosti, za katerim se bohoti atlantski ocean Foto: Uroš Zajdela V teh predelih živi tudi izredno veliko otrok, ki so bili zapuščeni ali zavrženi in jim je ta del mesta edina pot do preživetja. Tako je prav grozen prizor, ko opazuješ fanta, starega 6 ali 7 let, ki z vso vnemo hiti nabirati odvržene ribje glave, košček kruha, ki je prestar in pretrd, da bi bil užiten. Čeprav so ljudje na vasi še veliko bolj revni, pa vsaj niso lačni. Vse skupaj pa se še potencira ob nepredstavljivem smradu, ki te spremlja na vsakem koraku. Seveda v teh predelih ni govora o kakšni kanalizaciji, tako da ljudje opravljajo svoje potrebe sredi ulice, na plaži ali celo ob lastnih hišah. Zanimivo je, da kljub vsem izrazito nehigienskim razmeram nimaš časa niti za trenutek pomisliti nase in na svoje zdravje, ampak se predaš popolnemu brezupju, ki žari iz teh ljudi. Moram priznati, da gre za izredno neprijetno in skorajda grozljivo izkušnjo, ki pa je vredna svojega strahu in razočaranja. V tistem trenutku niti ne pomisliš, da bi napravil kakšno fotografijo ljudi, ampak s sklonjeno glavo in solznimi očmi opazuješ tako žalostne zgodbe teh ljudi. Človek se vpraša, ali mesto res potrebuje najsodobnejši nogometni stadion, nekajmetrske spome- nike svojih »junakov«, gromozanske cerkve in samostane, povsem novo in ogromno nacionalno gledališče, ali bi morebiti ne bilo bolje pomagati tem ljudem. Sramota! S temi mislimi in za dobrih 10 dolarjev lažjim žepom sva se poslovila od vodiča ter kar se da hitro zapustila Jamestown. Ironija ganske prestolnice je predvsem v tem, da se nekateri deli kopajo v bogastvu in hrani, le nekaj metrov stran pa ljudje nimajo zagotovljenega niti osnovnega obroka. Mnogi turisti seveda ne spoznajo te nesramne dvoličnosti Accre, saj se ob koncu teh avenij nahajajo policisti in vojaki, ki praviloma onemogočajo vstop turistom v »nezaželene« predele. Midva sva v Accri preživela dobrih pet dni in jo spoznala tako v pozitivnem kot negativnem smislu, verjetno pa je bil šok še toliko večji, saj sva se tukaj prvič srečala z lakoto, bedo in brezupom, ki sva ga dotlej poznala le iz časopisov in televizije. V prestolnici pa sva spoznala tudi afriški odnos do nogometa, saj je bila prav vsaka stvar, seveda v razvitem delu mesta, povsem podrejena tej najpomembnejši postranski stvari na svetu. Tako so se z ogromnih plakatov nasmihali nogometaši in nas prepričevali v nakup takšnih in drugačnih produktov. Ljudje so tekmovali med seboj, kdo bo imel izobešeno večjo nacionalno zastavo, čigar avtomobil bo bolj podoben potujoči prodajalni najrazličnejših navijaških pripomočkov ... Njihova predanost nogometu je za evropsko razumevanje povsem nepredstavljiva, nogometaši pa so se za dober mesec prelevili v božanstva. Tudi mesto je bilo prepredeno s tisoči in tisoči zastavami, na vsakem vogalu pa si lahko kupil vse, kar je kakorkoli povezano z nogometom. Noro in nepredstavljivo. NOVIČKE IZ TERM PTUJ PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS 12. Mednarodni balonareki praznik Pivi 2008 24.-27.7.2008, vsak dan poleti s toplozračnimi baloni! Informacije in rezervacije od 21.07.2008 Recepcija Apartamajskega naselja 02/74 94 100 8. Balonarska noč Amfiteater Terme Ptuj, 26.07.2008 ob 20.00 Vstopnine ni! NOVO NOVO NOVO Vstopnica za kopanje in PIZZA ali ŽAR KROŽNIK Odrasli 16,00 EUR, otroci 12,00 EUR Termalni Park Terme Ptuj Odpiralni čas: Zunanje kopališče - vsak dan od 9.00 do 20.00 Notranje kopališče - vsak dan od 7.00 do 22.00, petek in sobota do 23.00 Itirislični vlakec PRIMUS EXPRESS P0NEDEUEK-S0B0TA: 9.00 GH Primus - 9.30 M0 Ptuj 15.00 GH Primus -15.30 M0 Ptuj 10.00 GH Primus-10.30 M0 Ptuj 16.00 GH Primus-16.30 M0 Ptuj Odrasli 2EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR ävó'r ' / V Termalni Park 'i v Termalni Park lhrmRui ikijo-* 't >. Termalni Park Term Ptuj 't v. Termalni Park Kuharski nasveti ' ' '• r-— ■ v Paradižnik Paradižnik je ena izmed vrst zelenjave, ki mu tudi vročina ni povzročila večjih težav. Je zelenjava s kratko življenjsko dobo in jo gojimo kot enoletnico. Paradižnik cenimo zaradi mesnatih rdečih plodov. Dolga leta so Evropejci paradižnik gojili kot okrasno rastlino, saj so zaradi izrazitega vonja in svetleče bele, rdeče ali rumene barve plodov mislili, da so strupeni. Paradižnik spada v družino plodovk in potrebuje za svojo rast in zorenje veliko toplote in vlage. Tako kot ostale plo-dovke tudi paradižnik pogosto uporabljamo kot sestavino, ki jedem spremeni barvo in aromo. Zraven tega pa je paradižnik po svoji obliki tudi primeren za nadevanje. V Evropi so prvi začeli uživati paradižnik Italijani. Prenese nižje temperature, ne pa zmrzali. Zraven mamljive barve, oblike in okusa paradižnik cenimo tudi zaradi veliko provitamina A in vitamina C. Danes si kuhanje le s težavo zamišljamo brez paradižnika. Izbiramo lahko med paradižnikom različnih oblik, od okroglih do podolgovatih in različnih barv od zelenih, rumenih do rdečih v različnih odtenkih. Paradižniki se razlikujejo tudi po velikosti, tako lahko izbiramo od mesnatih do drobnih češnjevcev. Sladki ali kisli okus paradižnikov sta odvisna predvsem od sorte. Tako so podolgovati paradižniki bolj mesnati in primerni za kuhanje juh in omak. Najpogostejši in najbolj znani so okrogli paradižniki, ki pa so zelo sočni. Imajo nekoliko debelejšo lupino in so primerni tudi za polnjenje in pečenje t/t /T na žaru. Za solate uporabljamo bolj čvrste še trde in ne popolnoma zrele paradižnike, ki imajo manj soka. Zelo sočne in zrele pa je najbolje, da jih predelamo v paradižnikove izdelke. Pogosto vidimo ali vložimo tudi zelene paradižnike, ki niso nobena posebna sorta, temveč nezreli rdeči paradižniki, ki jih običajno poberemo proti koncu sezone, oziroma pozno v jeseni. Slastni so vloženi v kisu z drugo mešano zelenjavo, v začinjeni omaki ali narezani na rezine, panira-ni in ocvrti. Vedno pogosteje pa uporabljamo pri pripravi jedi tudi rumeni paradižnik, ki ga pridelujejo zaradi posebne barve kakor tudi zaradi sladkega okusa in majhne vsebnosti kisline. Še posebej so okusne mešane solate, kjer med sabo mešamo rdeči in rumeni paradižnik ter druge vrste zelenjave. Paradižnik je cenjeno živilo tudi drugod v svetu. V Italiji slovi sveža paradižnikova solata, ko paradižnik mešajo z mozzarello in začinijo z olivnim oljem, soljo in baziliko. V Franciji paradižnik nadevajo s sardelnim filejem ter pripravljajo paradižnikovo juho prav tako začinjeno z baziliko in čebulo. Na Nizozemskem pečejo rezine paradižnika s krušnimi drobtinami, v Grčiji lahko poskusite paradižnikovo musako z mleto jagnjetino. Pri nas paradižnik še vedno najpogosteje uporabljamo kot samostojno solato ali kot sestavino mešanih solat, cenjena je tudi paradižnikova omaka, ki jo pripravimo za mesne cmoke ali nadevano papriko, vse pogosteje si pripravimo tudi paradižnikovo juho, ki jo pogosto zgostimo z drobnimi testeninami, vlivanci ali rižem. Te dni je primerno, da ga spe-čemo tudi na žaru ter različne oblike polnjenega paradižnika. Polnjen paradižnik z mletim mesom pripravimo tako, da izberemo približno enako velike paradižnike, ki jim od-režemo nastavke peclja in iz njih z žlico odstranimo semena. Posebej pripravimo nadev. Na manjši količini poljubne maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen in mleto meso, meso rahlo popražimo, dodamo manjšo količino poljubnih gob. Če uporabimo sveže gobe, jih narežemo na lističe in v slani vodi rahlo prekuhamo. Nadevu dodamo še na male kocke narezano suho slanino in po potrebi začinimo s soljo, mleto kumino in sesekljanim zelenim peteršiljem. S pripravljenim nadevom napolnimo paradižnike in jih damo v globok pekač, prilijemo malo juhe ali vode. Na vsak paradižnik damo žlico bešamel omake. Tako pripravljene paradižnike pečemo v pečici 10 do 15 minut. Ponudimo kot glavno jed skupaj s prilogo in solato. Paradižnike lahko spečemo tudi na žaru, prerežemo jih vsaj na polovico ali debelejše rezine in odrezane ploskve namažemo z mešanico olja, popra in sladkorja, pečemo jih slabih 5 minut. Lahko pa jih na hitro popražimo tudi v mešanici vina in rjavega sladkorja. Lahko pa rezine paradižnika tudi ocvremo. Pripravimo bolj gosto testo za palačinke, rezine najprej namočimo v testo, nato v drobtine in na hitro ocvremo. Zraven tako ocvrtih ponudimo poljubne goste omake. Še posebej se k tako pripravljenim ocvrtim rezinam paradižnika poda drob-njakova omaka. Vlado Pignar Tačke in repki Kopanje v morski vodi, da ali ne? Bralka Jana s Ptuja ima psička zlatega prinašalca, ki ga bo vzela s seboj na morje. Kužek je imel težave s kožo, izpadala mu je dlaka, praskal se je, zdravljen je bil zaradi težav s kožo kar nekajkrat. Zanima jo, če se kužek lahko kopa v morski vodi in na kaj je potrebno biti pozoren. Zlati prinašalci spadajo v skupino psov, ki se zelo radi kopajo in plavajo ter obožujejo vodo. Ni razloga, da kužku, ki obožuje vodo, tega ne bi omogočili. V vodi se bo sprostil, tudi ohladil in tako lažje prenašal poletno pripeko. Kopanje v morski vodi je zelo priporočljivo in pogosto tudi zdravilno za ljudi, enako velja tudi za pse. Morska voda zdravi kožne težave, deluje razkužilno in močno protigli- vično. Glivice na koži so pogosto vzrok mnogim težavam pri kužkih, ki jih morska voda zelo hitro odpravi oz. ublaži. Tudi blažja vnetja kože, ekcemi, rdečina med prsti in ostale težave so zelo hitro pozdravljeni pri kopanju v morski vodi. Pomembno pa je, da upoštevamo nekaj nasvetov. Po kopanju v slani morski vodi je potrebno kuž-ka temeljito sprati s sladko vodo. V nasprotnem primeru se lahko pojavi srbenje kože, posledično praskanje, ner-voza in lizanje. Če se srbenje ponavlja, čeprav psa speremo v sladki vodi, je bolje, da mu več ne pustimo v vodo, saj očitno ne prenaša morske vode in tvegamo resnejše težave s kožo. Res pa je, da ogromno psov dobro prenaša slano vodo, tudi če jih ne oprhamo. Paziti moramo, da kužek ne pije morske vode. Pije jo lahko iz radovednosti oziroma pri igri z metanjem palice ali žoge. Tega raje ne počnimo, saj je posledica lahko močna driska. Nikoli psa ne silimo v vodo, če tega sam ne želi. Poskusimo z igro in prigovarjanjem, da počasi izgubi strah pred vodo. Potrpežljivo počakajmo dan ali dva, saj se bo kuža najverjetneje opogumil in zaplaval z nami. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Velika napaka je, če ga vržemo oz. vlečemo v vodo, saj se mu bo najverjetneje voda zamerila do konca življenja. Kužek lahko na morju z nami neizmerno uživa. Izbrati moramo primerno mesto za kopanje izven javnih plaž in kopališč, saj moramo spoštovati tudi ljudi, ki psov ne marajo ali se jih bojijo. Pogosto prihaja do povsem nepotrebnih konfliktov na plaži, ker psi pač nekatere motijo. Idealno in tudi najprimernejše je, da psa skopamo zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, ko se večina kopalcev umakne. Bralki Jani in njenemu kužku želim veliko kopanja na morju in prijetne počitnice. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu V vrtu po poletnih ujmah Julij, mesec vročega poletnega sonca je z letošnjimi pogostimi neurji, spremljanim s točo, pomembno vplival na razvoj in doraščanje vrtnega rastja, mnogo pa je tudi poškodovanega. S skrbno nego in varstvom rastlin, še lahko poškodovanim rastlinam pomagamo pri doraščanju in zorenju, rastline ali njihove dele, ki zaradi poškodb ne bodo preživeli, pa čimprej pospravimo. Pričakujemo, da obdobje vročinskih neviht z iztekom meseca julija pojenjuje, z umirjenim, toplim in sončnim vremenom pa si bo vrtna narava ponovno opomogla in se pripravila na prijetno jesen. V SADNEM VRTU po tleh poberemo odpadlo ter oberemo na drevesu po toči poškodovano sadje in ga odstranimo iz nasada. Po toči poškodovane plodove napade sadna gniloba, ki se kasneje širi tudi na zdrave plodove. Odbiranje poškodovanih plodov je najboljše opraviti nekaj dni po nastali poškodbi, ko je že mogoče oceniti, da se nastale rane ne bodo zacelile. Zgodnejše vrste sadja, ki se bližajo drevesni zrelosti, očistimo in pripravimo za predelavo v sokove ali marmelado, nezrelo pozno zoreče sadje pa kompostiramo, da njihov razpad na tleh ter drevesnih krošnjah ne bi povzročal glivičnih bolezni. Polomljene veje odžagamo nad prvo nepoškodovano vejo, pravokotno na dolžine veje, tesno ob izrastu iz debla oziroma ogrodnih vej. Žagamo ali izrezujemo z ostrim orodjem, z drevesno žagico ali škarjami, rezno ploskev pa zgladimo ter premažemo s pripravkom za varstvo ran pred okužbami z glivičnimi boleznimi ter hitrejše celjenje ran oziroma njihovo zaraščanje. Poškodovane ter polomljene enoletne mladike in vejice, od katerih še mnoge niso olesenele, odrežemo pri njihovi zasnovi. Po odstranitvi poškodovanih vej in plodov drevesa poškropimo prvič čimprej po nastali poškodbi, škropljenje pa po dveh tednih ponovimo z enim od fungicidov z doti-kalnim delovanjem, da preprečimo okužbe z glivičnimi boleznimi. Za drevesne vrste, občutljive na pepelasto plesen, dodamo škropivu žveplene pripravke. Močnejše poškodovana drevesa, še posebej pa mlajša, po potrebi poškropimo z ustreznimi listnimi gnojili, da jim s tem načinom prehranje- vanja pomagamo čimprej ujeti normalno nadaljevanje vegetacije. Na hruškah in nekaterih sadnih vrstah se ob primeru večji poškodb, ki jih povzroča neurje, rada pojavi nevarna kužna bolezen sadnega drevja - hrušev ožig, ki se ga ob manjših pojavih obranimo s škropljenjem z bakrenimi pripravki, ob močnejših okužbah pa drevesa posekamo in sežgemo. Vinsko trto, ki jo gojimo v vrtovih na različnih oblikah opore brajd in senčnic, med vegetacijo redno plevemo z odstranjevanjem zalistnikov ter poganjkov iz starega lesa, ob koncu julija pa opravimo še vršičkanje, da prikrajšamo rozge, razraščeno izven ogrodja vzgojne oblike. Na območju obraščenosti trte z grozdjem listje z rozg nekoliko razredčimo za boljšo sončno osvetlitev grozdja, ki se bo v prihodnjem mesecu že pričelo barvati. Pri odstranjevanju listja pa ne pretiravajmo, da ne okrnemo namena trte v vlogi senčnice in okrasne rastline v vrtu, ki bo z zorenjem v jeseni sooblikovalo vrtno podobo barvite jeseni. V OKRASNEM VRTU so v polnem cvetenju okrasne enoletnice in trajnice, značilne za to letno obdobje. Z okrasnih gredi in nasadov je mogoče nabrati razno rezano cvetje ter zelenje za šopke in druge namene. Zmeraj ga nabirajmo oziroma izrezujmo z ostrim orodjem, škarjami ali nožem za rezanje zelnatih ali olesenelih cvetnih stebel. Lomljenje in otrgavanje cvetja povzroča težko zace-ljive rane na steblu ali vejicah, tukaj pa so tudi kraji za nagle okužbe po različnih glivičnih rastlinskih boleznih. V ZELENJAVNEM VRTU ob koncu meseca julija ter v začetku avgusta, ko se dan že občutno krči, sejemo zelenjadnice, ki bolje uspevajo v krajših dneh z manj poletne vročine in več svežine. Sejemo vse vrste glavnate solate, radič, endivijo, špinačo ter sadimo sadike cvetače, kolerabe, ohrovta, zelja in brstičnega ohrovta za jesensko in zimsko rabo. Miran Glušič, ing. agr. Biokoledar: 25. julija - 31 julija 25 -petek * - 26-sobota * 27-nedelja 28-ponedeljek 29-torek y 30-sreda 0 31 -četrtek -oto: um Malo finančne biblije Skoraj vsi hočejo obogateti. Toda le malo ljudi je pripravljeno plačati ceno za to. Ameriško ministrstvo za zdravstvo, šolstvo in socialno varnost je opazovalo ljudi od njihovega 20. do 65. leta. In kaj so ugotovili?! Do 65. leta je bilo od 100 ljudi - 36 mrtvih, 54 jih je prejemalo državno pokojnino oz. so jih vzdrževali svojci, 5 jih je še vedno moralo delati, 4 so bili dobro preskrbljeni in 1 je bil bogat. Postavlja se torej vprašanje, kaj je storilo teh 5 odstotkov, česar ostali niso? Kakšna je razlika v ceni, ki jo je teh 5 odstotkov plačalo, ostali pa ne? Na primer -služba z visoko plačo, velika hiša, dobri avtomobili in drage počitnice še ne pomenijo, da si bogat. Pravzaprav bi to lahko pomenilo ravno nasprotno. Drag življenjski slog ne pomeni, da si pameten ali visoko izobražen. Eden od razlogov, zakaj tako veliko ljudi zvesto igra loterijo, je ta, da bi tudi oni radi imeli lepo in veliko hišo, drage avtomobile in vse druge igrače, ki jih lahko kupimo z denarjem. Čeprav je mogoče zadeti milijone z loterijsko srečko, so te možnosti v resnici zelo, zelo majhne. Kakšna je torej cena, ki jo moraš plačati za to, da postaneš milijonar? Obstaja več načinov, kako obogateti. Zadeti na lotu ali zmagati na kvizu sta le dva primera. Obogatiš lahko tudi tako, da živiš ceneno ali pa se poročiš z milijonarjem. Veliko ljudi pridno išče milijonarje za poroko. Seveda ima vsak od teh načinov svojo ceno in ta cena se ne meri vedno v denarju. Cena za posedanje in spremljanje kvizov ter izpolnjevanje loterijskih lističev je ta, da velika večina ne bo nikoli obogatela ... In to je prevelika cena, ki jo morajo za to posedanje plačati. Obstajajo boljši načini, kako obogateti, toda večina ljudi za bogastvo ni pripravljena plačati cene. In to je sodeč po raziskavi Ministrstva za zdravstvo, šolstvo in socialno varnost razlog, zakaj le eden od 100 ljudi zares obogati, in to v najbogatejši državi na svetu. Ljudje želijo biti milijonarji, ampak za milijonarja niso pripravljeni plačati cene. Kako bi to ceno lahko ponazorili še drugače?! Na primer - "Želim si, da bi imel telo kot Arnold Schwarzenegger." No, najprej bi mi večina od vas rekla: "Obuj si tekaške copate, preteči deset kilometrov na dan, telovadi tri ure na dan in nehaj se basati s pico." Nakar bi odgovoril: "Ali obstaja še kakšen drug način, da dobim telo, kot ga ima Arnold?" To je tisto, kar mislim s ceno. Milijoni ljudi si želijo čudovito telo, ampak le redki so pripravljeni plačati ceno za to. In zato so reklame, ki obljubljajo: "Shujšali boste in še vedno lahko jedli vse, kar si želite. Samo vzemite to čudežno tabletko," ali: "Izgledate lahko kot lepotica, ne da bi vam bilo potrebno telovaditi ali hujšati," tako donosne. Naj bo to denar, privlačno telo, čudovito razmerje, sreča ali karkoli, kar si ljudje želimo, oglaševalske agencije si bodo izmislile reklamne kampanje, ki bodo obljubljale, kako lahko to dobimo na hiter in enostaven način. Vendar pa večina izdelkov, ki jih oglašujejo, ne deluje, pa zato niso krivi izdelki, temveč ljudje, ki jih kupijo, ker niso pripravljeni narediti kaj za to, oziroma plačati cene za to. Mitja Petrič Simboli • Reka o nezavednem Krog večne usode (1) - ob zori mističnega znanja Večina ljudi se ob prebiranju horoskopa samo prijetno nasmeje in si misli svoje. Astrologi so skozi stoletja izdelali simboliko zodiaka - živalskega kroga. Zanimivo je, da so vse napredne dežele in civilizacije sveta poznale zodiak in ga skoraj identično interpretirale. Zapisi so ostali še do dandanes in astrologom v Vodnar-jevi dobi so v pomoč in oporo. Ta zanimiv jezik si bomo ogledali v nadaljevanjih in opredelili modrosti, ki so jih razvili modri ljudje. Oven (od 21. marca do 20. aprila) Oven živalskega kroga ustreza Sončevi poti, ki se iz hladu zime preveša v toploto pomladnega jutra. Tako gre pri tem za simbol iz teme v svetlobo. Stari ljudje so se bali zime, in ko je prišla v deželo pomlad, so verjeli v dobro in energija usode se je tedaj obrnila njim v prid. Zo-diakalno znamenje Ovna je tako prvo pomladansko znamenje, torej znamenje rasti, dinamike, simbolizira impulz in je pogumno moško znamenje. Njegov vladar je zato planet Mars, ki še simbolizira in potrjuje že vse napisano. Stari ljudje so verjeli, da je to znamenje naklonjeno ženskam, še posebej tedaj, ko so ga videli vzhajati na nočnem nebu. Pripada mu znanje o simboliki ognja in s tem je povezana tudi modrost preživetja. Ravno simbolika Ovna je kozmična predstava ženske moči in energije. Simbolika prvega znamenja jim vpliva notranjo moč, toda to je tudi dar hitrih in intenzivnih čustev, zato so v življenju zelo drzni. Bik (21. april do 20. maja) Bik je drugo znamenje večnega kroga usode, in ker je med pomladnim enakono-čjem in poletnim solsticijem, je simbol delavne moči in ohranitev tistega, kar je njegovo. V astrološkem jeziku je varovanec planeta Venere, to pomeni, da je v popolnem intimnem skladanju s tem planetom, kar pomeni, da je zelo čuten, harmoničen in poln ljubezni. V znamenju Bika je skrita v nedrih zemlje in tako so ljudje ob tem času Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. začeli saditi in sejati pridelke - ter peli razne hvalnice materi Zemlji za bujno rast in pridelek. Zanimivo je, da so mu pripisovali simfonijo zelenega pašnika. Od nekdaj so jim dajali smisel za glasbo in vse, kar je lepo, skladno in tako ali drugače prijetno. Zanj pomeni živeti, da lahko sleherni dan okuša, vonja in poskuša vse, kar je mogoče. Življenjska sla je tu zakoreninjena v velikodušnem temperamentu, trdni vitalnosti in krepki volji. Ta sla se poteši, če si življenje naredijo lepo in harmonično. Dvojčka (21. maja do 20. junija) Za to znamenje od nekdaj velja neka dvojnost - tako v lastni podobnosti kot biti drugačen in biti samosvoj. Sta podobna v vseh notranjih in zunanjih princih in zatorej se znata prilagajati. Dvojčka sta tretje znamenje zodiaka in sta varovanca planeta Merkur, kar nedvomno simbolizira vez s komunikacijo in govorniške sposobnosti. Največkrat sta prikazana kot simbol dveh otrok in ravno zaradi tega velja, da ostanejo živahni in temperamenti še na stara leta. Znamenje dvojnosti v jeziku simbolov kaže simboliko dvojnosti; mo-ško-žensko, tema-svetloba, subjekt-objekt, notranje-zu-nanje ... Tukaj ne gre za ugodno prelivanje instinktivne osebnosti, ampak za igro nasprotij. Ravno zaradi tega je čustveno življenje kot gugal-nica in roko na srce v eni minuti znajo biti peščeni vihar ali pa mila reka. Zanimivo je, da so največkrat gledalci lastne osebnosti in zaradi tega, ker se poznajo zelo dobro, se nikoli ne motijo. Rak (21. junij do 22. julija) Četrto znamenje zodiaka je Rak, kar predstavlja poletni solsticij in s tem dnem se začne uradno poletje. Dnevi se začnejo počasi krajšati in njihov hieroglif spominja na spirali in s tem na spremembo sončevega gibanja. Tako se zdi, da je zrelost na valovih življenja tista, ki jih zaznamuje. Rak je Lunarno znamenje, torej po svoji naravi zelo čustveno in deloma tudi nepredvidljivo. Zanimivo je, da pomeni umik vase, senzitiv-nost in izrazito bojazljivost. Z Rakom se pojavi ves vodni svet, predstavlja pa simbol izvira voda, kajti je prvo vodno znamenje. Voda je v lastnem bistvu lahko mirna ali zelo globoka, simbolizira tudi materino mleko in rastlinski sok. V duhovnem smislu je ravno voda intuicija, ki pa je pri predstavnikih tega sveta v veliki meri dobro razvita -in od nekdaj jim je v pomoč. Radi imajo mesečino in ob zasanjanih pesmih se krepi čut do romantičnega. Označuje pa tudi simboliko preporoda. (nadaljevanje prihodnjič) Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Svetovanje za vas, za vse nas... Notranje ozdravljenje Med vikendom sem bila na seminarju za notranje ozdravljenje. Tam sem srečala mnogo poznanih in neznanih obrazov. Presenetilo me je, da je bilo mnogo Ptujčanov, bili so ljudje iz cele Slovenije, tudi iz Hrvaške. Med temi je bilo tudi nekaj poznanih oseb iz sveta medicine, tudi zdravnik, ki dela na Ptuju. se vse to nalaga v organizmih in ni čudno, da so telesa v starejših letih omagala pod težo vsega umetnega, kar smo vnesli v telo. Milena De Viktory, predsednica društva Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354 Ko sem pred leti pričela spremljati takšne zadeve, mi je bilo včasih nerodno, če sem srečala koga od poznanih, saj nisem vedela, kaj si bo mislil o meni, kako me bo sprejel. Bolj ko se poglabljam vase, v to, kar resnično sem, spoznavam sebe in situacije, ki so se in se dogajajo v mojem življenju, vse več srečujem ljudi, ki se tudi poslužujejo različnih načinov zdravljenja. Notranje ozdravljenje - kaj nisem vedno pisala, da je vse v nas, da je v nas tista moč, ki nam pomaga, da se dobro počutimo, ki nas poživlja in razveseli tudi tedaj, ko smo mislili, da ne bo šlo več naprej? Kot je v nas moč zdravja, tako je tudi v nas moč veselja, ljubezni, sočustvovanja do vseh. Zdravniki, ki so tako dolgo študirali medicino, preučevali človeško telo in njegovo delovanje, zdravniki, h katerim hodimo na pregled, da nam napišejo zdravila, ki nas bodo pozdravila - pa hodijo na seminar o notranjem ozdravljenju? Se vam to zdi logično? Vsak dan zdravnik sprejme veliko pacientov, jim piše recepte, sam pa gre na seminar o notranjem ozdravljenju. Kaj potem obstaja res še kaj več kot to, kar vidimo s svojimi očmi? Je res še kje kaj, kar nam lahko pomaga, tudi tedaj, ko medi- cina odpove? Vse več ljudi in primerov ozdravitev to dokazuje. Naučili so nas, da potrebujemo priznanje in dokaze drugih, da verjamemo to, kar sami doživljamo. Ko so naši notranji organi zdravi, smo mi zdravi, ko se dobro počutimo, smo zdravi - tukaj je dokaz, da vse prihaja iz nas, iz naše notranjosti. Po navadi si vzamemo mnogo časa za stvari, ki nas veselijo, ki nam krajšajo dan in čas. Na našo notranjost, ki je z očmi ne vidimo, pa kar radi pozabimo. Zato je dobro, da včasih obiščemo kakšno predavanje, seminar, ki nam odkrije morda da še drugi vidik našega življenja, tisti, ki ga ponavadi skrivamo pred vsemi. Ker je naša notranjost neraziskana in ji ne posvečamo časa, je tudi zaprašena, obložena z mnogimi ovoji ali zaklenjena z mnogimi ključavnicami. Dalj časa smo se zapirali vase, tlačili svoje probleme in jih potiskali pod to lupino, trša in neobčutljiva za zunanje dražljaje je postajala ta lupina. Naša notranjost pa je tako mehka, nežna in svetla, samo dovoliti si moramo, da se nam naše lupine odprejo, da besede, ki jih slišimo, prodrejo do srca. Bolj ko zapiramo svoja srca pred drugimi, bolj so naše lupine trde za nežne besede, ki prihajajo iz drugih src. Vse, kar je zunaj nas, ni pomembno, saj nas tisto ne bo pripeljalo do ozdravljenja, do boljšega počutja. Ko boste vzeli tableto proti glavobolu, vam bo res pomagalo, kaj pa čez nekaj ur, ko bodo tablete popustile, kaj pa bo čez nekaj mesecev ali let, kaj se bo zgodilo z vsemi tistimi snovmi, ki so ostale od zdravil v vaših notranjih organih? Spet bo ostalo to v vas in vprašanje kombinacij in vašega organizma je, kako bo na to reagiralo. Spet je vprašanje v nas, v našem telesu. Ne v zdravniku - on nam bo predpisal nova zdravila, tista, ki bodo pregnala to bolečino in zakrila sled prejšnje. Z leti Duševno zdravje RADIOPTUJ 89,8-98,2 «104,3 www.radio-tednik.si Nezvesti mož Milena je poročena 30 let. Kot strela z jasnega jo je zadela novica, da ima njen mož že dobro desetletje prijateljico, ki je povrhu tudi družinska prijateljica. Že ob poroki z njim je vedela, da ni nedolžna ovčka, da se rad spogleduje z ženskami, na to, da ga lomi z družinsko prijateljico, ki pa naj ne bi bila edina ženska, s katero se sestaja, pa ni bila pripravljena. Zdaj se je odločila, da ga bo zapustila, kljub temu pa želi vedeti, kje ga je polomila v zakonu. Je na to sploh mogoče odgovoriti? Milena ni edina, ki se ji je to zgodilo. Toda sama pravi, da je že pred poroko vedela, da se njen mož rad spogleduje z drugimi ženskami, toda očitno je to ni preveč motilo pri njeni odločitvi, da se z njim poroči. Morda je pozabila na zlato pravilo, da bi se morala stalno z možem pogovarjati o tem, kaj je potrebno storiti, da bi oba v zakonu prišla na svoj račun. Milena še pravi, daje mož ne vara le z družinsko prijateljico, ampak še z drugimi ženskami. Očitno ga druge ženske premamijo s svojo telesno privlačnostjo, ta družinska prijateljica pa možu najverjetneje pomeni tudi čustveno dopolnitev, ki je v zakonu z Mileno nima. Edino prav bi bilo, da se Milena z njim sploh ne bi poročila, glede na vedenje o moževi naravnanosti do pogostih površnih vezeh z ženskami, kar v bistvu pomeni tudi, da neke čustvene navezanosti na njo ni nikoli imel. Milena ga je polomila samo s tem, da se je z njim poročila, torej ga je polomila že pred zakonom, ker je mislila, da bo lahko moža spremenila in pozabila, da se lahko spremeni le vsakdo sam, če seveda to sam hoče. mag. Bojan Šinko Slo POP novice Sabina Mali je novo ime na slovenski glasbeni sceni. Zmaga na izboru Miss Hawaiian tropic ji je odprla povsem nove življenjske izzive, tako v modnem kot v poslovnem svetu. Glede na to, da je že kot Hawaiika žarela s pozitivno energijo, je bila nato po predaji krone še bolj zanimiva in je postala obraz znamke Playmate v trgovinah No rools, obraz časopisa Nedeljski dnevnik, Najbolj seksi Slovenka 2008, največji ter zadnji uspeh pa je požela z nazivom Playboyevo dekle leta 2008. Sabina še ni povedala svoje zadnje besede, zato je posnela novi videospot za pesem Strast. ■k-k-k Letošnji 13. glasbeni festival novih skladb Fens 2008je potekal pod oboki koprske Taverne. Mladi pevci in pevke so nove skladbe predstavili v dveH dnevih. Jernej Dermota in Urša Mravlje sta prejela nagrado za najboljši tekst za pesem Drugačen. ■k-k-k Panda, legendarna slovenska pop rock skupina, piše zgodovino slovenske popularne glasbe že dobrih dvajset let, vse od 1986 dalje. V zadnjih letih jo je dodatno zaznamovala tudi temperamentna mlada pevka Katja Obleščak. Za jesen 2008 najavlja Panda nov projekt. Za ogrevanje pa je posnela nov vroč poletni swing z naslovom Jaz si želim. -k-k-k Peter Januš je svojo pevsko kariero začel leta 2003, ko je brez težav pometel s konkurenco v oddaji Idol, ki gaje še pred zmago zasidrala v ljudska srca. 24-letni glasbenik se je v zadnjem obdobju posvetil predvsem poučevanju petja in študiju na teološki fakulteti, zdaj pa se je odločil, da je prišel čas, da se v velikem slogu vrne na slovensko glasbeno sceno. In sicer z novo skladbo Daleč od oči, ki je ena izmed najbolj emocionalnih slovenskih balad. Melodija, aranžma in produkcija so delo Domna Kumra, besedilo pa je Peter zaupal Mirni Reynolds. Pesem Daleč od oči govori o sledeh, ki jih puščajo tiste velike in prave ljubezni, ko propadejo. In tako kot puščajo sledi ljubezni, tako bo izvrstni vokalist, ki s svojo odlično interpretacijo baladi doda še več globine in emocij, zagotovo pustil sledi pri poslušalcih. -k-k-k Neisha se bo danes predstavila na koprskem odru ob spremljavi 25-članskega orkestra pod taktirko Roka Goloba. Skupaj bodo poskusili ustvariti čaroben večer za vse poslušalce koncerta. Neisha bo predstavila svoje ter nekatere tuje uspešnice, družbo pa ji bo na odru - poleg orkestra - delala tudi njena spremljevalna skupina. -k-k-k Mlada, 17-letna pevka Vesna Kociper tokrat predstavlja svojo najnovejšo pesem z naslovom 6. čut, s katero je nastopila na letošnjem festivalu FeNS v Kopru! Tokrat je Vesna celotno pesem zaupala svojemu dobremu tako poslovnemu kot zasebnemu prijatelju - pevcu Ninu. Vse o Vesni Kociper lahko izveste tudi na www.popvesna.si. Pripravila: MZ BTlr 1 O CA D Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 9. NEISHA: CVETNI PRAH LJUBEZNI 8. SANJA GROHAR:' GREH V PESKU 7. MANCA ŠPIK: ' QUE SERA, SERA 6. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 5. REBEKA DREMELJ: TAKIH VEČ NI 4. KRISTINA: NISEM TVOJA LUTKA 3. TABU: PESEK IN DOTIK 2. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 1. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasbeni kotiček Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Turbo Angels slavili na hrvaškem festivalu Marco Polo Skupina Turbo Angels je nastala konec pomladi leta 2005, da bi s harmoniko razveseljevala vse, ki so željni dobre zabave. Vsem članom je skupna ljubezen do harmonike in veselih melodij, njihova glavna naloga pa je tako s svojimi nastopi kot skladbami ljudem pričarati nasmeh na obrazih. Prav taka je tudi sestava skupine - dve pravi Štajerki, Maša in Mar-jetka, Gorenjec Raay in pa nasmejani Dolenjec Dejan na frajtonarici. Pod okrilje jih je vzela največja slovenska založba Menart in po odlično prodajanem singlu Naj se dviga so izdali še album z naslovom Mi smo za. Za izdajo zgoščenke so se člani skupine še posebej potrudili, saj so želeli za vse Slovence pripraviti najbolj turbo, zabavne melodije in nagajiva besedila, poleg tega pa tudi veliko že znanih pesmi v novih preoblekah in venčkih, skupaj kar 15 skladb. Če imate torej radi harmoniko, moderne ritme in dobre zabave - Turbo Angels so ZA! Sicer pa Raay, Marjetka in Maša živijo skupaj v Ljubljani v najetem stanovanju ter tako noč in dan skupaj pojejo, vadijo, snemajo ter imajo ves urnik prav turbo natempiran. Zadnji mesec pa so uspešno delo okronali še z dvema velikima uspehoma. V grosupeljskem Casinoju Kongo so nastopili na festivalu Kongomanija 2008. V konkurenci 26 skladb, ki so jih skozi celo leto predvajali na različnih radijskih postajah, so podelili zlati glas Konga po izboru poslušalcev ter zlati glas Konga po izboru strokovne žirije. Lani je slednjega prejela pesem Druga violina (Žana), letos pa so ta laskavi naziv in nagrado 4.000 evrov prejeli člani zasedbe Turbo Angels za skladbo Zamrznil je čas. Za turbo angelse je to po Foto: Turbo Angels prvem strokovnem priznanju, ki so ga prejeli za najboljši scenski nastop na festivalu Marko Polo 2007, že druga nagrada strokovne komisije. Hkrati je bila to tudi potrditev kvalitetnega dela v minulem letu, ko so ustvarjali kakovostne skladbe, všečne širšemu občinstvu. Naj spomnimo, da so bili lani tudi absolutni zmagovalci Pesmi poletja. Druga poletna nagrada je sledila na 13. tradicionalnem Marko Polo Festu na Korčuli oziroma mednarodnem festivalu pesmi in vina. Skupina Turbo Angels je s skladbo Riba ribi grize rep požela absolutno zmago. Skladbo z naslovom Riba ribi grize rep je napisal avtor mnogih dalmatinskih uspešnic Ivan Šegedin in v prvem večeru so z njo osvojili občinstvo ter zmagali in se uvrstili v superfinale. V finalu so odličen nastop ponovili še enkrat in zasluženo osvojili veliko nagrado Marko Polo Festa. Posnetek festivala bo predvajalo kar devet televizij, za skladbo pa so takoj pokazale zanimanje tudi hrvaške radijske postaje. Slovensko različico zmagovalne pesmi bomo slišali septembra, vsekakor pa lahko skupini Turbo Angels čestitamo za odličen dosežek! MZ Filmski kotiček Prstan zaobljube Leta 1991 ostarela Ethel Ann ob smrti svojega moža ne kaže pretirane žalosti. V pijačo se ne poda zaradi nenadne osamljenosti, temveč ker jo spremljajo sence preteklosti, toliko bolj, ko v njeno življenje znova stopi Jack, prijatelj iz mladosti, ki sproži celotno verigo dogodkov, ki so se zgodili pred petdesetimi leti, sredi druge svetovne vojne. Dogodki, o katerih njena hči ne ve ničesar oz. kot se izkaže, svoje matere sploh ne pozna. Družinski odnosi se pod bremenom desetletja zatajevanih čustev pričnejo krhati in vse kaže, da se bodo vsi vpleteni raztepli ter do konca življenja živeli s svojimi ranami, a istočasno na drugem koncu sveta nekdo izkoplje ključni predmet, ki bo vse postavil na svoje mesto ... Richard Attenborough, ki je pred desetletji veljal za vrhunskega režiserja art filmov in predvsem auterja, je v zadnjem desetletju popolnoma izgubil kompas. Njegov zadnji film je leta 1999 romal naravnost na video, po devetih letih pavze pa Prstan zaobljube ne kaže nobene avtorske strasti. Kot bi mu bilo vseeno, kaj snema oz. da snema le še zato, ker mora ali pa, ker nima kaj drugega početi. Svoje pomanjkljivosti relativno dobro prekrije s časovnimi preskoki v preteklost in nazaj, a kljub temu film v svoji osnovi ni nič drugega kot nepretenciozen ženski film, ki cilja na seniorsko občinstvo. Ker slednja ne hodi več v kino, je film bolj primeren za TV-ekran kot veliko platno. No, film gledalca vseeno nauči ene lekcije: ne dajajte poročnih obljub za celo življenje, če vam bodo ob smrti partnerja kasneje onemogočile izkusiti radosti življenja. Matej Frece Closing the Ring igrajo: Shirley MacLaine, Christopher Plummer, Neve Campbell, Pete Postlewaite Režija: Richard Attenborough Scenarij: Peter Woodward Žanr: drama Dolžina: 119 minut Leto: 2007 Država: ZDA Le tako si lahko razlagamo, da svetovna igralca kot sta Christopher Plummer in Shirley MacLaine odigrata svoji vlogi bodisi brezbrižno bodisi slabo. Predvsem Plummerjev prizor, v katerem pijan odkrije svoja prava čustva, je malodane smešen in ne tragičen, toliko bolj, ker v zgradbi zgodbe zanj ni nobenega motiva, potrebe ali celo prostora. Prizorov, ki so vsiljeno všiti v platno zgodbe, je kar nekaj, zaradi česar zgodba mestoma deluje umetno posiljena, malodane manipulativna. Epska zgodba, ki naj bi trajala kar petdeset let, ne temelji na ničemer. Zaljubljenost glavne junakinje v svojega prvega (in tudi zgodaj preminulega) moža je podana precej prozorno, njeno vztrajanje skozi pet desetletij pa nerazumljivo. Čustveno visenje na mrtvem partnerju je prej znak slabe vesti in dejstva, da je bilo v odnosu nekaj zelo narobe, ne pa znak idealne, popolne ljubezni. A scenarij ne zgreši le na tej osnovni točki psihologije, temveč se dokaj šlampasto sprehaja skozi zgodbo vse do konca. Verjetno največja napaka fil- ma je razkorak med glavnimi junaki v mladosti in njihovi starosti. Težko je verjeti, da je tista lepa punca, ki sredi vojne ljubi svojega vojaka, na stara leta tečna Shirley MacLaine. Podobno velja za mladega in starega Jacka, saj razen imena nimata skoraj nič skupnega. Ironično, da najboljše igralske stvaritve v filmu prihajajo od neznanih igralcev (Jimmy kot mladi Irec, Neve kot hčerka, ki se ji sesuva svet itd.), ne pa od prekaljenih mačkov. Do glavnih likov tako ne čutimo prav nič. CID vabi! Klubski programi; Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Skupine mladih in mladinske organizacije lahko naše prostore za svoje programe uporabljajo brezplačno. O uporabi prostorov se je treba vnaprej dogovoriti v CID Ptuj. Vabljeni! Do konca meseca avgusta je na ogled razstava Koši v mestnem parku -zgodba projekta Mladi & mesto Vsako sredo, od 10. do 12. ure vse počitnice Elektro delavnica Mentor je Danijel Krapša. Potrebne so predhodne prijave. Delavnica je namenjena osnovnošolcem od 12. leta dalje. Četrtek, 31. julija 2008 Izlet na celjski grad izlet z vlakom v Celje na grad in v otroški muzej Hermanov brlog bo vodila Viktorija Dabič. Prijave so obvezne. Zbiramo jih do 29. julija 2008. izlet je primeren za osnovnošolce in njihove starše oz. dedke in babice. Delavnice v CID Ptuj v avgustu: Začetni tečaj bobnanja; Osnove igranja na afriške djembe bodo mladi spoznavali z Borisom Magdalencem. Potrebne so prijave, cena je 15 evrov. Delavnica bo potekala popoldan od 25. do 29. 8. 2008. Primerna je tako za osnovnošolce kot ostale mlade. Začetni tečaj španščine; Osnove pogovorne španščine za vse, ki bi radi usvojili osnove. Tečaj bo vodila Ana Fras. Potrebne so predhodne prijave, cena je 15 . Delavnica bo potekala od 25. do 29. 8. 2008 od 10.00 do 11.30. Primerna je za mlade. Začetni tečaj flamenka; Osnove temperamentnega španskega plesa za fante in dekleta. Tečaj bo vodila Ana Fras. Potrebne so predhodne prijave, cena je 15 evrov. Delavnica bo potekala popoldan od 25. do 29. 8. 2008 od 12.00 do 13.30. Primerna je za mlade. V primeru obiskovanja tečajev španščine in flamenka skupaj je cena 20 evrov! Mednarodni programi; V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah. ODPIRALNI ČAS CID PTUJ od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure. KAVARNA CID, ki jo vodi Klub ptujskih študentov, je za vas odprta ob petkih in sobotah, med 18. in 1. uro. CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj Tel. +386 (0)2 780 55 40, Fax +386 (0)2 779 21 81, www.cid.si SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) PREMOŽENJE, FOND Štajerski TEDNIK NEPRAVI SIN SLAVNOSTNA PRIREDITEV UMORJEN ITALIJANSKI BANKIR (GIANMARIO) MESTO V NIGERIJI MESTO PRI PADOVI MITOLOŠKI KRMAR LADJE ARGO ŠALA, DOVTIP STARO-ŽIDOVSKI KRALJ FINSKI RELIST NAUK O NOVIH TVORBAH ŠVEDSKA TENIŠKA IGRALKA CARLSSON OLGA REMS LADO TROHA MESTO NA NOVI GVINEJI JEROVICA, TERRA ROSSA ROMAN WOLE SOYINKA AVTOKAMP PRI NOVALJI ADAM BOHORIČ SLAVKO MLINARIČ CILJ STRELCEV OBLOGE V USTIH ORODJE ZA KOPANJE IZRAELSKA PEVKA (ROJ. 1947) CVETO JAGODIC KRAJ NA POHORJU GL. MESTO ZAH. SAMOE MASSENETO-VA OPERA APNARSKA OBRT POLJSKI SREBRNIK ZELENA ŽABICA NEMŠKI SPOLNIK (ONA) JOŽE ZAGORC BELGIJSKO LETALIŠČE VOLNENI ČEVLJI RENATA DACINGER LAURENCE HARVEY (PRAVO IME) JOŽE RANT POLDRAG KAMEN LOVSKO SUKNO LUKA OB TRŽAŠKEM ZALIVU NJORKA PORTUGALSKA REKA AROMATSKI OGLJIKO- VITEK LOVSKI PES EVA NOVŠAK LUKA NA KJUŠUJU SREDILNI SVEDER, OSREDNIK IZKAZOVANJE BESA, DIVJANJE NEMŠKI TEKAČ (EDGAR) ŽLAHTNI PLIN Ugankarski slovačrek: BHERSET = belgijsko letališče; EPO = mesto na Novi Gvineji; ITT = nemški tekač (Edgar, 1967-); ORON = mesto v jugovzhodni Nigeriji; POČNI = volneni čevlji (nar.); PAASONEN = finski relist (Jan9; ROERARO = italijanski bankir (Gianmario, 1936 - 2006); TENAK = zbirka knjig pri kristjanih, ki jo poznajo kot staro zavezo; THOBI = izraelska pevka (Nizza, 1947-). ■U9je 'ay 'euusí 'ese 'oíej_ 'eOgoio^uo '3|A '9u>i!>is 'usuoseed 'ne 'uspo| 'eojei Ts>jun 'N3 'elJo 'IAIS 'H 'eflS '1SJ1 'e|dv 'ea 'UOJ0 'lssJ9i|g 'ro 'ojejsAoy '!qoi|j_ 'ezz|N '>j9J0ised '¡psdseo 'bjujv '9UAey '¡doji 'pe^s :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan Zanimivosti Lipicanci beli zaradi mutiranega gena Dunaj, 21. julija (STA) - Razlog za belo dlako lipicancev je mutirani gen, razkriva raziskava avstrijskih in švedskih znanstvenikov, ki jo je v nedeljo objavila znanstvena revija Nature Genetics. S tem je pojasnjena desetletja stara skrivnost o barvi slovitih konjev, ki jih je med drugim mogoče videti v kraški Kobilarni Lipica. Beli in sivi konji se rodijo s temnejšo dlako, ki pa sčasoma zaradi mutacij kromosoma posvetli. Zaradi genetskih sprememb se namreč pri teh konjih celice melanocita, ki sintetizirajo pigment melanin, pospešeno proizvajajo, zaradi česar njihova "zaloga" hitro skopni, konji pa izgubijo pigmentacijo. Prav zaradi tega kromosoma naj bi bili ti konji bolj izpostavljeni nevarnosti kožnega raka melanoma. Kar 70 do 80 odstotkov sivih in belih konjev, starih 15 let in več, sicer dobi neko vrsto kožne bolezni, vendar pa te zanje niso tako nevarne, saj napredujejo počasneje kot pri ljudeh. Ogroženi tasmanski vragi imajo več spolnih odnosov Sydney, 21. julija (STA) - Avstralski tasmanski vragi so paritveno sezono podaljšali na celo leto, medtem ko omenjeni živalski vrsti zaradi smrtonosne bolezni grozi izumrtje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil biolog David Pemberton, ki vrsto tasmanskih vragov preučuje že več kot dve desetletji. Kot je pojasnil Pemberton, je ugotovitev o podaljšanju paritvene sezone povezana z nedavno raziskavo, ki kaže, da imajo tasmanski vragi od izbruha smrtonosne bolezni spolne odnose pri nižji starosti. V preteklosti je obdobje parjenja trajalo tri tedne okoli marca in aprila - tamkajšnje jeseni. Smrtonosna bolezen, ki povzroča tumor na obrazu, se razširja s stikom med živalmi, slednje pa nato poginejo v obdobju od treh do šest mesecev. Tasmanski vragi tako običajno živijo le dve leti, medtem ko so v preteklosti živeli dlje - šest let. Raziskovalci so ugotovili tudi, da tasmanski vragi mladiče rojevajo skozi celo leto in tako kompenzirajo nizko gostoto poseljenosti, še navaja AFP. Britanski delodajalec bo plačal za opazko o prsih uslužbenke London, 21. julija (STA) - Britanki, katere delodajalec je podal ponižujočo opazko o njenih prsih in jo kasneje tudi odpustil, je sodišče nedavno prisodilo več kot30.000funtov odškodnine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Delodajalec bo moral sedaj zaradi izjave: "Morala bi si zmanjšati prsi ali pa kupiti nekaj novih bluz"globoko seči v žep. 27-letna Julie-Ann Reed je na delovnem sodišču v Exeterju na jugozahodu Anglije povedala, da je bila zaradi obnašanja delodajalca Geralda Proberta pod takšnim stresom, da je zbolela za depresijo, poroča britanski časnik Daily Telegraph. Trdila je tudi, da ji Probert ni pravočasno izplačeval plač, ko pa se je nad tem pritožila, ji je odvrnil, da bi moral zanjo in za račune skrbeti njen fant. Tem izjavam je Reedova oporekala, zato jo je Probert odpustil. Oškodovan-ka je v Probertovem nepremičninskem podjetju delala sedem let. Reedova je na sodišču zahtevala pravico zaradi neupravičenega odpusta, neplačanih plač in spolne diskriminacije. Probert se obravnav ni udeleževal. RADIOPTUJ 89,8 °98,2 ° 104,3MHz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 26. julij: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 27. julij: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 28. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). TOREK, 29. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Goldi). SREDA, 30. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). ČETRTEK, 31. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). PETEK, 01. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Zvezde bodo plesale zvezdi ples in tako vas čaka ogromno nekega prijateljstva, nežnosti in romantike. Čas bo namenjen tudi temu, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli, dogodkov pač ne smete prehitevati, ampak se prepustite dinamiki časa. Igra strasti se bo odvijala v ljubezni. Sn BIK Dom bo za vas oaza sreče. V tem tednu se boste počutili dobro in aktivno se boste lotili obveznosti. Seveda bo pri tem dobro narediti urnik in uvideti, kaj je bolj in kaj manj pomembno. V ljubezni bodo vladala dinamična čustva, na delovnem mestu se boste sprostili. DVOJČKA V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas lahko osrečijo. Pred vami so živahni In temperamentni dnevi. Če imate dopust, ne boste niti minute pri miru, ampak se boste s posebnim optimizmom predajali lastnim občutkom. Resnica ima v življenju veliko obrazov. RAK Čeprav ste bili v preteklosti nekoliko bolj obremenjeni, prihaja obdobje, ki bo v osnovi dišalo po sreči. Sami si morate zaupati in verjeti v moč znanja. Finančno napredujete in okrepila se bo varnost. V ljubezni boste našli moč in zaupanje, tako bodo dnevi kot zlato sonce. LEV ■Tj Sledilo bo obdobje, ko boste morali narediti nek oseben obračun in se soočiti z novostmi. Že res, da bodo prihajale po majhnih korakih, ampak dogodilo se bo, da boste v veliki meri v svojem svetu. Pogum, zdrava samozavest in želja po novostih vam bodo koristili v službi. DEVICA Primerno obdobje je, da se odpravite na dopust. Soočile se boste stem, da resnica sega mnogo dlje, kar lahko vidite in občutite. Prihaja čas novosti in duhovnih razsežnosti. Temperamentno se lahko lotite novih nalog in obveznosti. Koristno bodo delovala partnerjeva priporočila. TEHTNICA Pogrešali boste prijatelje, kajti klicale vas bodo obveznosti. Na nebu življenja pridejo oblaki in od vas je odvisno, kaj vam je bolj in kaj manj pomembno. Korak za korakom sledite svojim sanjam in v tem tednu obstaja priložnost, da se vam izpolni srčna želja. ŠKORPIJON Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut in zvezde so prepričane, da jih boste znali Izkoristiti v vsem svojem sijaju. Dodobra se znajdete v analiziranju dogodkov in prijetnosti se vam bodo obetale v branju in pridobivanju lastnih znanj. STRELEC Pred vami je teden prijateljstva in tako se bo zgodilo, da boste z lahkoto navezovali kontakte. Odprle se vam bodo tudi priložnosti za napredovanje. Sprva boste nekoliko prehitri, toda pri vsem tem ne spreglejte smerokazov. V tujini boste blesteli. Učite se tujih jezikov! KOZOROG Nekoliko bolj se boste zaprli vase in blesteli v harmoniji časa. Odločno morate narediti analizo in pravilno je, da si svoje občutke zapisujete. Vzemite si dovolj časa za premislek in predstavite svoje širše iztočnice drugim okoli vas. Uporabljajte nekoliko več čustev. VODNAR Spoznali boste, da je vaše življenje kot barka sredi morja. Privlačilo In zanimalo vas bo mnogo, na vas pa je, da si izberete pravo pot. Z ničimer ne gre pretiravati in zlata sredina je tista, ki vnaša ravnovesje. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo zelo osrečili. RIBI Pravilno se boste odločili in v posrednem ali neposrednem smislu sledili delovnim obveznostim. Okrepila se bo zavest za vaše zdravje, tako boste mnogo več telovadili in telesu dovajali dovolj vitaminov in mineralov. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj stresno. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog S Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si BARIJ OČKA Polenšak • 45. praznik žetve Dišalo je po gibanicah in - politični juhici Še vreme je uslišalo organizatorje letošnjega že 45. tradicionalnega praznika žetve na Polenšaku. Oba dva dneva je namreč kot za stavo sijalo sonce, kot je za pravo žetev in spravilo pšenice tudi najbolj prav. V sklopu praznovanja so člani TD Polenšak kot organizatorji že v soboto pripravili razstavo kruha in pogač ter starih strojev, orodij in kmečke izbe. Občani in številni obiskovalci so prišli na prizorišče dogajanja že v zgodnjih jutranjih urah. Program praznovanja so začeli s prikazom in mimohodom starodobnih vozil (oldtimerjev). Idejni vodja tega sklopa prireditve je Jože Munda, ki je bil na čelu karavane s svojim traktorjem znamke Styer, letnik 1958. Tem so se pridružili tudi ljubitelji starodobnih vozil iz Društva rojaka Janeza Pucha. V kulturnem programu so nastopili Pihalna godba občine Dornava z mažoretkami, moški kvartet TD Polenšak, predice Turističnega društva Čeprav ročna žetev pšenice ni lahko delo, so bile žanjice nasmejane. Foto: Patricija Babosek Razstavo dobrot sta si v spremstvu predsednika TD Polenšak Franca Kukovca ogledala tudi župana Alojz Kaučič in Franc Pukšič, tradicionalne gibanice pa so šle kot za med. Športni ribolov • 12. nočni turnir v lovu rib Polenšak in mladinski pevski zbor iz Polenšaka. Kulturnemu programu je sledilo slavnostno odprtje razstave kruha in pogač, ki so jo odprli župnik Jožef Kramberger, predsednik TD Polenšak Kukovec, župan občine Juršinci Alojz Kaučič in Najboljši ujel skoraj 32 kg rib V ribniku ribiške družine Ptuj na Rogoznici so v noči s sobote na nedeljo, 20. julija, pripravili že 12. tradicionalni nočni turnir v lovu rib s plovcem. Tokrat je ribiško srečo in znanje dokazovalo 22 ribičev, prvi pa je ujel skoraj 32 kg rib. Kot je povedal Franc Tr-buc, predsednik Ribiške družine Ptuj, je bil 12. tradicionalni nočni turnir v lovu rib s plov-cem dobro obiskan, saj je 21 ribičev in eno ribičinjo vso noč vzpodbujalo tudi precej njihovih prijateljev, znancev in tudi nekaj drugih ribičev. Tekmovanje v nočnem ribolovu se je pričelo v soboto, 19. julija, ob 20. uri, trnke in najrazličnejše vabe pa so tekmovalci ponujali krapom, tolstolobikom, amur-jem in raznim manjšim ribam, oziroma drobižu, vse do 8. ure naslednjega dne. Tekmovali so po pravilniku Ribiške zveze Slovenije, tako da so ulovljene ribe sproti vlagali v mrežo, po tehtanju pa so celoten ulov vrnili v vodo. Povprečen ulov je bil tokrat zelo dober, saj je prvak, Bojan Strmšek, v 12 urah nalovil kar 31800 gramov rib; drugo mesto si je s 25.200 grami pri-lovil Miha Leben, tretji pa je bil Miran Brumec, ki je ujel 24.200 gramov rib. Vsi trije pr-vouvrščeni so prejeli pokale, priznanje RD Ptuj in praktične nagrade. Sicer pa v Ribiški družini Ptuj ponujajo čez poletje možnosti športnega ribolova tudi Foto: M. Ozmec Ob ribniku RD Ptuj na Rogoznici se je sproščeno in živahno ribiško vzdušje dogajalo vse do nedeljskih jutranjih ur. vsem drugim občanom, ne le članom Ribiške družine Ptuj, kjer trenutno združujejo 410 športnih ribičev. Za lovljenje rib sta na voljo dva ribnika, v nekoliko večjem komercialnem ribniku velja dnevna komercialna ribolovnica 11 evrov, lovi se po pravilniku RD Ptuj, kar pomeni, da lahko srečen ribič s seboj odnese dva krapa, težka do 3 kg, ali prav tolikšno količino ribjega drobiža. Vse ulovljene ribe je potrebno dvigovati iz vode z obvezno uporabo podmetal-ke, ves ulov pa mora biti obvezno hranjen v plavajoč ribiški mreži. V drugem, nekoliko manjšem športno-vadbenem ribniku pa je dnevna ribolovnica le 3 evre, saj je lov dovoljen le po sistemu lovi-izpusti. To pomeni, da mora ribič vsako ulovljeno ribo takoj vrniti nazaj v vodo, lov pa je dovoljen le s trnkom brez zalusti, obvezna je uporaba podmetalke, da je poškodba ribe čim manjša. Sicer pa v ribniku ob ribiškem domu na Rogoznici poteka vsako nedeljo popoldanska odprta tekma v športnem ribolovu, kar pomeni, da se je lahko udeležujejo vsi ribiči in ljubitelji ribištva, torej tudi tisti, ki niso član RD Ptuj. M. Ozmec župan občine Destrnik Franc Pukšič. Sledila je zabava z bogatim srečelovom, zabavne igre, tekmovanja ter prikaz starih kmečkih opravil, vseskozi pa je potekala peka in prodaja gibanic. Pozno popoldne pa se je pričela zabava z ansambloma Modrijani in Pajdaši, ki je trajala pozno v noč. Zdaj mlati Kaučič, Pukšič med oldti-merje... Kljub »budni« noči je bilo v nedeljo na Polenšaku spet veselo. Popoldne se je namreč začela osrednja prireditev: žetev na starodavni način. Kako se je to počelo nekoč, so pokazale neutrudne žanjice v starih krinolinah, v pomoč so se jim pridružili še kosci, sicer pa so obiskovalci lahko videli še žetev na dva načina, ki sta bila v uporabi do nedavnega: domačin Slo-dnjak je prikazal košnjo žita z zanimivo motorno kosilnico, nato pa še s starodavnim strojem, ki sta ga vlekla dva konjiča. Kolikor sta pač hotela vleči, saj se je jima je kaj hitro uprla množica radovednežev, ki na njivi niti ni imela kaj iskati. Težkega dela ni brez ma- lice, za katero sta poskrbela gospodar in gospodinja in da mora biti na pogrnjenem prtiču poleg mesa iz tunke, kruha in pogač tudi luk, je za dornavsko občino nujno. Žetvi je sledila mlatev pšenice na tleh »škegnja«; najprej ročno, s cepmi, nato pa še s prikazom na dveh vrstah mlatilnic; eno so poganjale izključno človeške roke, pri drugi pa je prišla prav čisto zaresna konjska pomoč. Že tradicionalno sta se za mlatilnico morala dokazati tudi dva župana; prvi seveda domači, Rajko Janžekovič, ob njem pa je tokrat mlatil juršinski župan Alojz Kaučič. Franc Pukšič je na letošnjem prazniku očitno moral ostati samo pri pogačah med oldti-merji, »mlatiti slame« mu pa v Dornavi menda ne bo več uspelo; vsaj ne v prisotnosti župana Janžekoviča, pa najsi gre za še tako tradicionalno prireditev... No, kakorkoli že, tako žetev kot mlatev je uspela, saj je bil pridelek pod streho, Polenša-narjem pa je itak vseeno, ali se je mučil ta ali oni župan. Glavno je, da je bilo na koncu res veselo, da se je veliko pelo, plesalo in pilo in da je število obiskovalcev doseglo nove rekordne cifre. SM, PB Se lani sta skupaj mlatila dornavski in destrniški župan, letos pa je njunega skupnega mlatenja očitno konec; sta se pa pri tem delu tokrat zelo dobro ujela juršinski in domači župan (Rajko Jan-žekovič in Alojz Kaučič). Foto: SM Foto: SM Gorišnica • Deseta vaška olimpijada Zmaga v roke Moškanjcem Gorišniška športna zveza je tudi letos, kot že vrsto let doslej, v okviru prireditev ob občinskem prazniku organizirala tradicionalno vaško olimpijado. Na letošnji 10. olimpijadi se je v 13 različnih panogah pomerilo okoli 500 občanov Gorišnice. Hajdina • Poletne aktivnosti otrok Poletni tabori in delavnice Tudi v občini Hajdina se zelo trudijo, da bi za otroke v počitniškem času pripravili zanimive programe za aktivno preživljanje prostega časa. Tudi letos so pripravili več poletnih taborov in delavnic. Še vedno pa tudi čakajo na vloge za subvencioniranje letovanja otrok, je med drugim povedala direktorica občinske uprave občine Hajdina Valerija Šamprl. Avgusta bodo v Domu krajanov pripravili še likovne delavnice. Namen olimpijade je športno-rekreativno druženje občanov v različnih panogah, kjer lahko pomerijo svoje moči, hitrost, spretnost in tudi iznajdljivost. »Letošnje olimpijade se je udeležilo nekaj manj kot 500 tekmovalcev, ki so zastopali vseh 10 vaških odborov občine Gorišnica. Pomerili so se v trinajstih panogah in 18 kategorijah. Skupno zmago si je letos priborila ekipa vaškega odbora Moškanjci z 89 zbranimi točkami, drugo mesto je osvojila Gorišnica s 77 osvojenimi točkami, tretje mesto pa so osvojili Zamušani s 75 točkami. Prireditve je spremljalo veliko število gledalcev, ki so ustvarili prijetno vzdušje. Z olimpijado smo zelo zadovoljni, saj je pomenila dan druženja, rekreacije in tako pokazala smiselnost takšnih prireditev,« je povzel Dušan Janžekovič. Sicer pa so letos športni zanesenjaki pripravili še novost; okroglo mizo na temo Šport skozi čas v občini Go-rišnica. »Na to okroglo mizo smo povabili pomembne akterje razvoja športa na našem območju. Udeležila sta se je tudi dva začetnika športa v naši občini, in sicer doktor Rajko Šugman in Slavko Feguš. Skozi razgovor sta obujala spomine in mlajšim naslednikom odkrivala, kako so potekali prvi koraki pri uveljavljanju športa v Gorišnici,« je še povedal Janžekovič. JD, SM Krvodajalci 7. julij - Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Dragica Grmič, Veliki Brebrovnik 43; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Slavko Perko, Juršinci 76; Gregor Godina, Pečarovci 72; Stanka Kokol, Hrastovec 22/d; Alojz Horvat, Juršinci 77; Aleš Doliška, Videm 2; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Darko Kos, Pra-protnikova 12, Ptuj; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Branko Firbas, Moškanjci 76; Daniela Cartl, Svetinci 33; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Martina Vogrinec, Ul. H. Lacka 13, Ptuj; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Darinka Kodrič, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Franc Kokot, Tibolci 39; Jožica Trafela, Dežno 5/c; Olga Čuš, Bratislavci 42/a. 10. julij - Albin Strgar, Vintarovci 38; Janez Lovrenčič, Breg 56; Srečko Korošak, Cesta talcev 42, Rače; Darijan Lah, Orešje 72; Alojz Gojčič, Starše 43; Sonja Šmigoc, Krčevina pri Vurbergu; Jakob Halužan, Ptujska cesta 11, Pragersko; Stanislav Mi-slovič, Dornava 35; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Franc Kozel, Draženci 46/a; Franček Ljubec, Gorišnica 95/d; Dušan Furek, Dra-ženci 87; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj. 17. julij - Jožef Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Darinka Kovač, Vitan 27; Janko Marin, Bresnica 70; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Vin-cenc Kmetec, Ljubstava 32; Stanko Bru-men, Pacinje 3/a; Marjan Kunej, Kungota 106; Nataša Kolbl, Rimska ploščad 11, Ptuj; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Jelka Kirbiš, Podgorci 17; Robert Avguštin, Lešje 37; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Gregor Smo-lej, Majšperk 59; Branko Vrečar, Vintarovci 15; Davorin Lenart, Mestni Vrh 12; Zdenka Milošič, Ulica 25. maja 10, Ptuj; Maja Tikvič, Zgornja Hajdina 94; Lidija Pernat, Majšperk 54; Alojz Korez, Stoperce 70/a; Martina Peklar, Stojnci 64; Janez Prevol-šek, Tržec 2/b; Milan Avguštin, Lešje 37. Kako je v občini Hajdina poskrbljeno za počitniške aktivnosti otrok in kdo so izvajalci? »Vsi osnovnošolci iz občine Hajdina, ki želijo del počitnic preživeti v naravi in v razgibani družbi, so jih lahko tudi letos po predhodni prijavi preživeli v taboru Robinzon v Skorbi, v sklopu društva za aktivno preživljanje prostega časa Praha. Prvi termin je bil od 25. do 29. junija 2008, drugi pa od 30. junija do 4. julija 2008. Taborniki so spali v šotorih, čez dan pa so sodelovali v različnih športnih in drugih aktivnostih. Občina Hajdina je bivanje v taboru sofinancirala s 50 evri po posamezniku. V letošnjem letu je bilo vključenih 35 otrok. Za prijave in organizacijo je poskrbela Zveza kulturnih društev občine Hajdina, ki jo vodi Hilda Bedrač. V okviru ZKD občine Hajdina bodo v avgustu potekale še likovne delavnice v Domu krajanov Skorba pod vodstvom Mojce Grula. Športna zveza občine Hajdina, ki jo vodi Sandi Mer-telj, pa je v času počitnic v sodelovanju s klubi iz občine Hajdina organizirala dve poletni šoli z namenom aktivne izrabe prostega časa med počitnicami. Poletna šola nogometa je pod vodstvom predsednika zveze potekala od 30. junija do 4. julija, sodelovali so otroci od 6. do 13. leta starosti. V tem času je potekala tudi poletna šola tenisa za mlajše dečke in deklice na igrišču Goya centra Hajdoše, ki jo je vodil Franc Mohorko. Sredstva za obe poletni šoli smo planirali v višini 852 evrov.« Ali občina Hajdina subven- cionira tudi letovanje otrok in v kakšni meri? »Občina Hajdina subvencionira letovanje otrok v višini 213 evrov, ki smo jih zagotovili v letošnjem proračunu glede na izkušnje iz prejšnjih let. Doslej še nismo prejeli nobenega zahtevka za letovanje otrok v letošnjem letu.« Ali občina Hajdina v bodočnosti načrtuje ureditev kakšnega mladinskega centra oziroma ureditev prostorov, kjer bi se lahko srečevali mladi v okviru različnih aktivnosti? »Mladi se lahko v okviru različnih aktivnostih v občini Hajdina zbirajo na športnih igriščih in v kulturnih dvoranah v občini, kjer je dovolj prostora za različne aktivnosti.« MG Grajena • Koncert ljudskih pevcev Zapeli si bodo prijatelji V dvorani Doma krajanov v Grajeni se bo danes ob 17. uri pričel koncert ljudskih pevcev DU KD Grajena, ki jih vodi Albin Kramberger, tudi predsednik Društva upokojencev Grajena. To je že peti koncert, ki ga skupina pripravlja v okviru vsakoletnega krajevnega praznika MČ Grajena. Letošnji bo najobsežnejši doslej, saj so v goste povabili kar 22 skupin od blizu in daleč, ki negujejo ljudsko pesem. Potekal bo pod naslovom Zapojmo prijatelji si. Grajenski ljudski pevci so skupaj že osem let, spremlja jih tudi harmonikar, letno pripravijo do 25 nastopov. Albin Kramberger pravi, da jih skupaj drži, podobno kot ostale skupine, ljubezen do ljudske pesmi in druženje. Koncert bodo začeli domačini, nastopile pa bodo še ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem TD Destrnik, Ljudske pevke DPD Kidričevo, Ljudski pevci DU Videm pri Ptuju, pevci DU Cerkve-njak, Ljudske pevke taščice KD Rače, Ljudske pevke druge pomladi Kidričevo, Ljudski pevci FD Pobrežje, Ljudske pevke žanjice PD Cir-kovce, Ljudski godci jesensko cvetje DU Sv. Trojica v Slovenskih goricah, pevke ljudskih pesmi KD Pod lipo Lenart, kvartet veseljakov tretjega življenjskega obdobja Tezno, Ivica in Ševka DU Cerkvenjak, fotografsko-ljudski pevci Te-zno, mešani pevski zbor DU Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Prešmentani faloti KPD Stoperce, ljudske pevke DU KD Staneta Petroviča Hajdi-na, ljudske pevke DU Ptujska Gora, ljudski pevci DU KD Staneta Petroviča Hajdina, ljudske pevke iz Kidričevega, ljudski pevci PD Cirkovce in ljudske muzikantke Vesele Polanke PD Cirkovce. MG Tabori društva Praha so za otroke vedno zanimivi. Foto: Črtomir Goznik Foto: mg Ljudski pevci DU KD Grajena, ki jih vodi Albin Kramberger (desno), so na nocojšnji koncert povabili kar 22 pevskih skupin. Foto: JD Afera Karadzic • Po aretaciji haaškega obtoženca Zanimiva odkritja o Karadžicevem življenju Potem, ko so pred nekaj dnevi končno aretirali slovitega haaškega obtoženca Radovana Karadžica, prihajajo na dan prav zanimive informacije o tem, kako je živel v minulih nekaj letih. Tako naj bi Radovan Karadžic, ki so ga prijeli, ko naj bi se pripravljal na potovanje v Split, tudi v preteklosti preživljal počitnice na splitskem območju, je poročal zagrebški Jutarnji list in navajal, da je pod lažnim imenom Dragan Dabic poletne počitnice leta 2006 preživel v najetem apartmaju na Čiovu pri Tro-girju. Družina, ki je Kara-džicu oddala apartma, je želela ostati anonimna. Sicer pa je potrdila, da so ga po novici o njegovi aretaciji v moškem s sivimi lasmi, brado in očali z veliko dioptrijo, s fotografij prepoznali kot svojega nekdanjega gosta. Po preverjanju v knjigi gostov so lastniki apartmaja našli ime Dragana Dabica in bili šokirani, ko so se prepričali, da je v njihovi hiši živel eden izmed najbolj iskanih vojnih zločincev. Karadžic je leta 2006 na Čiovu preživel kakih deset dni, obnašal pa se je tako kot ostali turisti: se sprehajal in kopal na plaži v bližini apartmaja. Daily Telegraph: Karadžica izdal Mladic Po podatkih nemških obveščevalnih služb je nekda- njega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžica izdal poveljnik njegovih sil med vojno v BiH, general Ratko Mladic. To naj bi storil, da bi se izognil izročitvi haaškemu sodišču in da bi si zagotovil sojenje v Srbiji, na svoji spletni strani poroča britanski The Daily Telegraph. Kot je povedal vir blizu nemške obveščevalne službe BND, se je general Mladic s tistimi, ki so ga lovili, pogajal o pogojih svojega prijetja in jim pri tem »dal informacije o tem, kje se nahaja Karadžic, da bi se rešil«. Kot navaja isti vir, je Mladic namreč odločen, da se bo izognil sojenju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je tako kot Karadžic obtožen za genocid in zločine proti človečnosti med vojno v BiH. Pripravljen pa naj bi bil na sojenje na posebnem sodišču za vojne zločine v Srbiji, kjer ga imajo nekateri še vedno za junaka. The Daily Telegraph še dodaja, da za razliko od Karadžica, ki ga je ščitil del srbskih obveščevalnih služb, Mladica ščitijo tudi deli srbske vojske, zato bi lahko bil dogovor o njegovi predaji zapleten. Foto: internet Karadžic naj bi imel tudi lažno ženo Skrivnostna Mila, črnolaska srednjih let, je Karadžica spremljala na vseh potovanjih in na vseh predavanjih, na katerih je govoril o zdravem življenju in bioenergiji. Haaški ubežnik jo je predstavljal kot svojo soprogo, piše časnik Blic. Obenem naj bi Karadžic v minulih letih pogosto zahajal v kavarno Luda kuca (Nora hiša) v Novem Beogradu, kjer je pil slivovko in igral na gusle. Na strune pa je brenkal praktično pod svojo sliko in sliko nekdanjega vo- jaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladica, ki visita nad šankom v kavarni. V lokalni prodajalni v Novem Beogradu se ga spominjajo kot človeka, ki ni veliko zapravil, a je imel navado vedno kupiti petlitrsko plastenko vode, sadje in zelenjavo. Svoj nenavaden videz - gosto belo brado, brke in figo nad čelom je upraviče-val s poklicem. Znanci, ki se jim je predstavljal kot Dragan David Dabic, niso poznali podrobnosti o njegovem življenju. Beograjski mediji še pišejo, da je bil Karadžic prijet na avtobusu številka 73 v Batajnici. Obstajajo tudi špekulacije, da so ga prijeli v njegovem stanovanju v Ulici Jurija Gagarina v Novem Beogradu. Po eni različici naj bi se Karadžic v času aretacije odpravljal na morje, po drugi pa v toplice Vrdnik. Na sodišču bi se naj branil sam Odvetnik Radovana Ka-radžica, Svetozar Vujačic, je sporočil, da se bo nekdanji predsednik Republike srbske pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije branil sam. Kot je pojasnil Vujačic, bo imel Karadžic v Srbiji pravno oziroma strokovno ekipo, ki mu bo ves čas pomagala pri obrambi, vendar pa se bo pred haaškim sodiščem branil sam, »kakor to mojstrsko počne tudi Vojislav Šešelj«. Odvetnik sicer ni izključil možnosti, da bo Karadžic Haagu predan že ta konec tedna, kot je pred tem napovedalo srbsko tožilstvo za vojne zločine. Je pa ponovil, da bo pritožbo na odločitev preiskovalnega sodnika, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev, vložil v petek. Kot je pojasnil, to počne predvsem zato, da bi Karadžicevi družini omogočil obisk obtoženca, ko je ta še v Beogradu. Preiskovalni sodnik je v torek dovolil obisk, vendar pa visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Laj-čak družini ne dovoli odhoda iz države. Ponovil je še, da bo vložil tožbo proti osebam, ki naj bi Karadžica aretirale že v petek zvečer in so ga nato zadrževale do ponedeljka zvečer, ko je bil prepeljan pred preiskovalnega sodnika. Srbske oblasti to sicer zanikajo in vztrajajo, da je prišlo do aretacije v ponedeljek. STA (pripravlja: SM) V Qlandii Ptuj vas pričakuje več kot BO trgovin in lokalov: QLANDIA Dežela nakupov www.qlandia.si Mali oglasi STORITVE 36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice. SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. PREMOG, ugodno, z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cemen-tninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303. FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204. KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21. KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26. KMETIJSTVO PRODAM kiper prikolico Tehnostroj, 4 tone, s poviški, v račun vzamem traktor IMT. Tel. 041 824 852. PRODAM traktor Torpedo Deutz TD 7506 A, 4x4, 3500 delovnih ur. Tel. 02 766 00 51 ali 041 396 344. SENO v kvadratnih balah prodamo. Tel. 041 498 442. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 031 430 285. PRODAM trosilec za gnoj SIP. Tel. 031 303 408. PRODAM več črno-belih bikcev. Inf. na tel. 041 753 727. PRODAM samonakladalno prikolico Sip 17, cena 220 €. Tel. 719 70 93. PRODAM telico simentalko, brejo. Tel. 051 274 553. SEME mnogocvetne ljuljke tetraforum prodam. 02 790 72 21. DVE TELICI, visoko breji, prodam ali menjam za nebrejo kravo ali telico z doplačilo. Tel. 041 941 878. DOM-STANOVANJE NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 984 347. PRODAMO več stanovanj na Ptuju, Gregorčičev drevored: enosobno, 36,6 m2,43.900 EUR; 1,5-sobno, 44,6 m2, 53.500 EUR; dvosobno, 50,3 m2, 60.300 EUR; 2,5-sobno, 66,6 m2, 79.900 EUR. Popolnoma prenovljena 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanja so prazna in takoj vseljiva. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finace.com/nepremicnine ali 031 602 396. NEPREMIČNINE PRODAM hišo z zemljo v Vitomarcih - Destrnik. Telefon 041 711 020, 031 641 923. PRODAM enosobno stanovanje v 4. nadstropju na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Tel. 031 540 617. DELO ZAPOSLIMO KLJUČAVNIČARJA za samostojno delo v proizvodnji, delo je stimulativno, zaželene so delovne izkušnje. Kandidati naj se oglasijo v proizvodnih prostorih v Novi vasi pri Markovci 111, Ključavničarstvo Konrad Zemljarič, s. p. MOTORNA VOZILA PRODAM golf SDI, letnik 2001, prevoženih 133 tisoč km, brez klime, rdeče barve. Tel. 041 855 014. PRODAM avto Renault clio, letnik 1998, reg. do oktobra. Tel. 051 234 885. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. OPREMO ZA TRGOVINO s tekstilom, igračami, čevlji, spominki ipd, prodamo. Informacije na tel. 02 251 89 26. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko in klavirsko harmoniko Hohner, 72-basno, ter Dinacord pover mikser, 2-krat 500 W - ugodno. Tel. 041 733 973. PRODAM jagneta in štirikolesnik Loncin, letnik 2006, dobro ohranjen. Tel. 041 570 284. www.tednik.si Prireditvenik Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ ¿filetee www.radio-ptuj.si rniou * ¿oos MUZEJSKI TRG IN PREŠERNOVA ULICA Na ulicah in trgih starega mestnega jedra bo živahno tudi v času, ko mestna občina ptuj praznuje svoj praznik. 1. in 2. avgusta 2008se bodo od 20. do 4. ure zjutraj naslednjega dne, nakar osmih lokacijah mesta ptuj, predstavile številne skupine in dj-ji z glasbo za vse okuse. Park hotel Ptuj in gostilna Amadeus petek, 1. avgust 2008 dj Stanč (chiu out, lounge, jazz, funky) sobota, 2. avgust2008 ŠTAJERSKI FRAJTONARJI, GLASBA IN PLESI FOLKLORNE SKUPINE IZ LANCOVE VASI, NOČNI OGLEDI ZBIRK POKRAIINSKEGA MUZEJA PTUJ v DOMINIKANSKEM SAMOSTANU, OGL£DI DOKUMENTARNIH FILMOV POKRAIINSKEGA MUZEJA PTUJ NA DVORIŠČU STARIH ZAPOROV (UPRAVA MUZEJA), VINSKI ŠAMPIONI IZ PTUJSKE KLETI V DRUŽBI VINSKIH KRAUIC, FRANCOSKI ŠANSONI MATVE PUŽA IN EDIJA KLA5INCA, PTUJSKI ŽONGLERJI, FUNK ROČK ANSAMBEL ZEN, DJ IGOR & ALES (CHIU OUT, LOUNGE, ETNO, JAZZ) MESTNI TRG OKREPČEVALNICA EVROPA IN BAR FLORUAN PETEK, 1. AVGUST 2008 UL. HEROJA LACKA gostilna pri pošti ob dobri glasbi, pestri gostinski ponudbi, ponudbi na stojnicah, bogatem spremljevalnem programu in drugih presenečenjih, boste lahko preživeli dve noči dobre večerne zabave, ki jo bo 2. avgusta ob 22.30 dodatno popestril velik ognjemet iz desnega brega rekedrave. V soboto, 2. avgusta, bodo potekale razne aktivnosti tudi čez dan (kulturni program, športne aktivnosti -badminton, košarka, plezanje, otroške delavnice, žonglerji, animatorji, projekt pot do besede - predstavitev evropskega parlamenta,...). dogajanja bodo potekala od 10. ure dalje na mestnem trgu, novem trgu in Slovenskem trgu. SOBOTA, 2. AVGUST2008 Gitano Band sobota, 2. avgust 2008 Ptujskih s in Natalija Koišek 10.00 ŠPORTNE AKTIVNOSTI-BADMINTON, ŠPORTNAŠOLAJUHUHU,... 10.00-13.00 KULTURNI PROGRAM 22.00 MISS ŠTAJERSKE ZA MISSSIOVENUE VINARSKI TRG PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831. PRODAM suha mešana drva, po ugodni ceni. Dostava na dom. 02 769 15 91 ali 041 610 210. PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01. PRODAJAJO kokoši nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, po ceni 1 €, vsak dan od 16. ure dalje. Če jih kupite 10, dobite 1 kokoš brezplačno. Majda Vogrinec, Skorba 56 b. PRODAM obračalnik pajek in tračni obračalnik Panonija. Tel. 041 868 314. SLOVENSKI TRG Klub Ptujskih študentov petek, 1. avgust 2008 22.00 koncert SKUPINE dejaleža 23.00 KONCERT SKUPINE čiča in bunker 01.00 ZABAVA Zdj-EM sobota, 2. avgust 2008 10.00-13.00 ŽONGLERJI, ANIMACIJA OTROK 20.00 KONCERT GLASBENIKOV cid-A 21.00 NASTOP SKUPINE oko 21.30 NASTOP SKUPINE musungu (AFRIŠKI BOBNI) 22.30 NASTOP SKUPINE drugo dugme Sponzorja prireditve: petek, 1. avgust 2008 Pop Design sobota, 2. avgust 2008 Vlado Kalember PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSNO POSTAJO Fit 2000 in bar Saš sobota, 2. avgust 2008, ob 21. uri Dl SID TEMPLER (House in the House) dj t & MAGIX (distant House) DJ DEAN DEEN (House FM) DJ D FURIOUS (Reel House) IBM mEsio MINORITSKI TRG petek, 1. avgust 2008 štajerski brendi sobota, 2. avgust 2008 trio buggy iz hrvaške Organizator prireditve: Mestna občina Ptuj NOVI TRG bar Maska in PP gostinstvo petek, 1. avgust 2008 ansambel bratov gašperič sobota, 2. avgust2008 ansambel bratov gašperič, SKaTER 10.00 Košarka-igranjetroik, Plezanje ■ RADIOPTUJ 89,8 • 98,2'I0413 Petek, 25. julij 2008 11.00 15.00 17.00 17.00 18.00 21.00 Grajena, pred gasilskim domom, razglasitev priznanj nagrajenim kmetijam v akciji Izbiramo kmetijo leta mestne občine Ptuj Žice pri sv. Ani, svečano odprtje lokalne ceste Zgornji Porčič-Zgornja Ročica, pri Martinu Brezniku Grajena, dom krajanov, srečanje ljudskih pevcev in godcev Zamušani, vinogradništvo Cvitanič, postavitev haloškega klopotca s kulturnim programom, organizira Društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski pütar v sodelovanju z občino Gorišnica Cirkulane, 2. Aninski tek - Cirkulane 2008 Ptuj, terasa kavarne KPŠ na Slovenskem trgu, Terasafest - koncert skupine Daj še 'n litro Terme Ptuj, 12. mednarodni balonarski praznik Žamenci, 13. mednarodno srečanje motoristov v organizaciji Moto kluba Kurent Ptuj, nastopi rock skupin, živa glasba, brezplačno kampiranje, šaljive igre; do nedelje, 27. 7. Planinsko društvo Donačka gora Stoperce, tabor 2008 (Jelovice), do nedelje, 27. 7. Gaj pri Pragerskem, strelski center, GP Europe - mednarodno tekmovanje, do nedelje, 27. 7. Sobota, 26. julij 2008 9.00 9.30 15.00 17.00 19.00 21.00 21.00 Terme Ptuj, humanitarna akcija Kolesarji za Sonček, akcija je namenjena zbiranju sredstev za Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Hajdina, humanitarna akcija Kolesarji za Sonček, akcija je namenjena zbiranju sredstev za Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Bresnica, olimpijske igre na vasi ter srečanje gasilcev in krajanov restavracija Gastro Ptuj, regijska proslava Združenja šoferjev in avtome-hanikov Ptuj ter slovesnost ob dnevu šoferjev, ki ga sicer obeležujemo 13. julija; na proslavi bodo razvili obnovljen prapor in razglasili rezultate regijskega tekmovanja, sledila bo zabava z ansamblom Haloški črički Grajena, pred gasilskim domom, 8. krajevni praznik četrtne skupnosti Grajena, kulturni program, podelitev priznanj Terme Ptuj, 8. balonarska noč v amfiteatru Termalnega parka Lenart, letni oder na občinskem dvorišču, LenArt - koncert Nika Peru-noviča s skupino, v primeru slabega vremena bo koncert v kulturnem domu CID Ptuj, zaključek mednarodne mladinske izmenjave z naslovom Dnevnik mladega Evropejca Ključarovci, veselica z Veselimi Štajerkami, organizira PGD Ključarovci, ob vsakem vremenu Kebelj, prikaz starega običaja košnje Planinsko društvo Ptuj, dvodnevni pohod na Triglav, vodi Janez Vertč s sovodniki Planinsko društvo Maksa Meška Ormož, dvodnevni pohod na Triglav in Sedmera jezera Planinsko društvo Hajdina, pohod k izviru reke Mure (Weiseck, Avstrija) Planinsko društvo Majšperk, dvodnevni pohod na Ojstrico in Korošico Nedelja, 27. julij 2008 11.00 Terme Ptuj, zaključek 12. mednarodnega balonarskega praznika, podelitev priznanj in skupno kosilo 13.00 Cerkvenjak, sedma tradicionalna prireditev Košnja trave z ročno koso, predstavitev kmetijske mehanizacije in družabno srečanje 14.00 Juršinci, maša v cerkvi sv. Lovrenca, pričetek 13. praznika društva gospodinj Juršinci, slovesnost ob prazniku pred lovskim domom se prične ob 15.30, ob 16.00 pa sledi kulturni program, tekmovanje v petju, lupljenju jabolk, skeč Jabolko in ježek, odprtje razstave in predstavitev knjige Zdravje je odločitev 19.00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba, koncert kvarteta Kalinka iz Rusije - Ključarovci, dan gasilcev občine Ormož in odprtje prenovljenega gasilskega doma Ključarovci - Tinje, Anin pohod v organizaciji Turističnega društva Ponedeljek, 28. julij 2008 Velika Nedelja, aktivne počitnice, pohod k ormoškemu jezeru in opazovanje ptic - ornitologija Televizija Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Planet Polka (nastopajo ansambli Malibu, Toneta Rusa, Zreška Pomlad in Rubin ter pevka Maja Oderlap), poljudna oddaja Ko gre za zdravje - spoznajmo bolezni srca in ožilja, predstavitev zelišč in njihova uporaba, merjenje in vrednost krvnega tlaka SPORED ODDAJ PETEK 25.7. 8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno SOBOTA 26.7. 8.00 550 let vasi Borovci 9.00 Sedmo Platno 10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDEO TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica - odd. 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Žetev v Prvencih NEDELJA 27.7. 8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Zlata maša na Hajdlnl 10.00 Kuhaj m o skupaj - kuharska oddaja 11.00 Rožmarin fest 06 13.00 PGD Dornava - nov gasilski avto 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Poslanci SDS v Slovenskih goricah PONEDELJEK 28.7. 8.00 Lancova vas 3. del 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Rožmarin fest 06 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Žetev v Prvencih SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Želite postati poklicni vojak ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske? Želite prostovoljno služiti vojaški rok v vojašnici Murska Sobota od 8. septembra 2008 do 24. decembra 2008? Ste dijak ali študent in vas zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske? Vabimo vas, da postanete štipendist Ministrstva za obrambo. Informacije dobite v Izpostavi za obrambo Ptuj, pisarnah v Lenartu in Ormožu, ter brezplačni telefonski številki: 080 13 22. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA BMW 318 i COMPACT 1998 4.400,00 KLIMA RDEČA FIAT BRAV01,9 JTD MULTUET 8V SPORT 2007 16.200,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA OPEL ASTRA 1,7 UMUZ. 2003 6.970,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRN RENAULT TWING01,2 2003 5.450,00 KUMA KOV. MODER RENAULT CLI01,5 DCI 2002 5.900,00 KLIMA KOV. SREBRN RENAULT ESPACE 2,2 DCI 2005 13.800,00 AVT. KLIMA KOV. ZLATA RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR 2005 10.800,00 AVT. KLIMA KOV. MODRA RENAULT SCENIC 1,5 DCI 2004 10.650,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA SEAT CORDOBA 1,9 SDI 2002 6.380,00 KLIMA RDEČA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI LIMUZ. ELEGAN. 2004 10.580,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA TOYOTA COROLLA 1,4 D 2005 12.700,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA TOYOTA RAV 4 2002 15.550,00 KUMA KOV. SREBRN VW GOLF IV 1,4 1998 3.700,00 2XAIRBAG KOV. MODER VW PASSAT 1,9 TOI 2005 12.880,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA VWT0URAN1.9TDI 2006 15.600,00 KUMA KOV. SREBRN Na zalogi preko 40 vozil. Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtocenter-brezje.si GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cen% Oprema Barva OPEL VECTRA 1,616V LIMUZINA 1999 4.280,00 KLIMA BELA SEAT IBIZA 1,9 D 1998 3.340,00 KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN SAX01,1 2001 3.480,00 PRVA REG. 2002 KOV. MODRA VW GOLF IV 1,9 TDI VARIANT 2002 6.670,00 KLIMA RDEČA CITROEN XSANTIA 2,0 TCTVSX 1996 1.890,00 AVT. KLIMA KOV. ZELENA SKODA OCTAVIA 1,8 20V UM. 1999 3.990,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN C31,4i SX 2003 6.390,00 PRVI LAST. KOV. MODRA SKODA OCTAVIA 1,8 20V UM. 1999 4.390,00 KLIMA KOV. T. SIVA HYUNDAI ACCENT 1,5 CRDi 2002 4.920,00 KLIMA KOV. ZLATA CITROEN SAX01,1 1999 1.990,00 SERV0 VOLAN BELA RAUTH.MEGANE 1,5 DCI GRAND. 2004 8.900,00 KLIMA KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1,7 DTI KOMBI 2000 4.140,00 KLIMA RDEČA FIAT PUNT0 55 S 1995 1.630,00 PRVI LAST. KOV. ZELENA RENAULT THALIA 1,4 RT 2001 3.760,00 KLIMA KOV. SREBRNA FORD ESCORT 1,616V 1998 2.490,00 KLIMA BELA RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYN. LUX 2004 9.450,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUG0T 2061,41 QUIKSILVER 2003 6.580,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA FORD M0NDE01,8 LIMUZINA 1999 2.920,00 KLIMA KOV. ZELENA VOLKSWAGEN GOLF II11,8 CL 1996 2.800,00 KLIMA RDEČA FORD FIESTA 1,3 1998 1.770,00 SERV. KNJIGA RDEČA RENAULT TWING01,2 2004 5.270,00 KLIMA KOV. ČRNA PEUGEOT 2061,4 HDI 2004 5.560,00 KLIMA BELA VOLKSWAGEN POL01,212V 2002 6.150,00 KLIMA RDEČA SUZUKI SWIFT 1,3 GX 1996 1.190,00 ALARM BELA PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA:,, OPREMA BARVA AUDI A 3 2.01 2004 13.990 DVOJ. KLIMA ČRNA AUDI AB 1,8 T 1998 5.900 AVT.KUMA KOV.SRERRNA BMW SERIJA 5:5250 2005 22.990 AVT. KUMA KOV.SREDRNA BMW SERIJA 5:525 D XSEN0N 2004 21.990 AVT. KUMA ČRNA CITROEN XAIÏTIA 2.016VISX 1998 2.490 KLIMA KOV. T. ZELENA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI EXCLUSIVE004 9.490 AVT. KUMA KOV.SREDRNA FIAT PUNID GRANDE 1,2 2006 7.090 KUMA KOV. SV. MODRA MERCEDES RAZ. E 270 CDI 2002 10.990 AVT.KUMA KOV.SRERRNA MERCEDES RAZ. E-KARAVAN 270 CDI 2003 17.990 XENON+NÄVI ČRNA MITSUBISHI GALANT 2,0 1999/2000 5.290 AVT.KUMA KOV.SRERRNA ŠKODA FADIA 1.4 2005 6.990 KLIMA KOV.SRERRNA VW GOLF V 2,0 TDI 2004 12.990 AVT. KUMA KOV. ČRNA VW PASSAT 1,9 TDI NÄVI 2006 10.990 AVT.KUMA KOV. T. MODRA VW SHARAN 1,9 TDI TREND UNE 2003 12.990 AVT.KUMA KOV. T. MODRA TOYOTA YARIS 1.3 WTi 2002 0.290 KUMA KOV.SRERRNA fui ¿filetee www.radio-ptuj.si PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ABA IPT U J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Ponudba rabljenih vozil Znamka AUDIA6 2,0 IDI RENAULT SCENIC 1,9 DCI VW SHARAN 1,9 TDI ŠKODA FABIA COMB11,4 TDI FIAT CROMA 1,916V MULTUET FIAT STIL01,9 JTD RENAULT MASTER DCI 80 FURGON CITROEN JUMPER 2,2 HDI FURGON CITOREN XSARA COUPE 1,4 3V FIAT STIL0MULT1WAG0N 1,9 JTD CHEVROLET KALOS 1,2 RENAULTTWING01,2 Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Barva Letnik Cena. ČRNA KOV. T. SIVA KOV. S. MODRA TEMNO ZELE! SREBI BELA BELA TEMNO SIVA SVETLO MODRA ČRNA 22.990 8.590 .490 2.690 2007 11.000 2006 15.990 2003 7.590 2005 11.590 2002 8.990 1999 2.690 2004 7.990 2005 5.900 1999 2.490 GUME KUMHO -35% SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA t> il , SB& j&É UT * BÉUH3 ^^ Y fsi, S5 Wí si A B6LCONT r "Domu éeáeda, o6ve$uje Okna za vse letne čase! V poletnih mesecih izbirajte okna in vrata iz programa stavbnega pohištva Belcont, ter izkoristite posebno ugodnost: ALU vhodna vrata za ceno PVC vhodnih vrat! Pohitite in preženite vročino iz vašega doma, vsak kupec prejme tudi darilo. Za več informacij pokličite: 0274113 80 ali 041316505 OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE POIZVEDBA Dne 20. 7. 2008 okrog 17. ure je odšel neznano kam BOJAN BEDŽUH, star 56 let, visoke postave, osivelih kratkih las z brki. Nosi očala, oblečen je v kratke bež hlače z žepi in bordo rdečo majico s kratkimi rokavi. Obut je v poletne sandale. Pri sebi ima denarnico in ključe. Če ga je kdo videl, naj prosim nujno pokliče Policijsko postajo Ptuj ali na GSM: 041 242 460. Prosimo te Bojan, javi se in pridi domov! www.radio-tednik.si petovža^o Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si PONUDBA RABLJENIH VOZIL MODEL LETNIK CENA KM BARVA FIAT PANDA YOUNG (40 Kw) 2003 3.400 61.922 RELA FORD FOCUS 1.6 TDCISTYlf KARAVAN 2006 9.900 88.282 ČRNA BMW 320 D FUTURA KARAVAN 2004 12.900 37.342 ČRNA PEUGEOT 4D7SW2.0/16V HDI SPORT 2006 14.500 123.260 ČRNA PEUGEOT 407 SW2.0/16V HDI SPORT 2005 12.900 127.955 SREBRNA FIAT ST1L01.9 JTD ACTUAL KARAVAN 2005 6.400 127.847 SIVA RE SCENIC 1.5DCI/80KM EXPRESSION 2004 7.500 137.720 SV. SIVA RE CLIO 1.2/126VDYNA. (VEČ VOZIL) 2007 007.500 0-15.000 VEČ VOZIL RE LAGUNA 1.9DCI/130KM KARAVAN 2006 13.400 47.268 SREBRNA RECLI01.2/1BV EXTREME 2005 6.150 66.000 ČRNA RE SCENIC 1.5DO/100KM EXPRESSION 2005 8.200 196.645 SIVA BMW530DUMUZINA 2004 22.000 117.000 SV. SIVA RE SCENIC 1.9DCI PRIVILEGE LUX 2005 11.700 62.578 GRAFIT OPEL ASTRA 1.7TDCI KARAVAN 2006 10.900 156.800 SREBRNA Velika izbira motorjev in skuterjev! Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760 UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si PONUDBA RABLJENIH VOZIL Znamka Letnik Cena Oprema Barva PEUGEOT 2061.4 2003 6.750 AVT.KIIMA5VRAT RENAULT LAGUNA 1.6 2001 6950 KLIMA VWP0L01.2 2002 6.400 KLIMA TWING0 1.2 2000 2990 - AUDI A3 2000 7850 KLIMA 5 VRAT VWP0L01.2 2002 6.890 KLIMA5VKAT PEUGEOT 3071.6 1 2001 6890 KLIMA 5 VRAT AUDI A41.9 TDI KARAVAN 2004 13.990 KLIMA VW SHARAN 1.9 TDI 2003 12.290 AVT.KUMA5VRAT PEUGEOT 3071.6 1 2002 7.250 AVT.KIIMA VW GOLF 1.9 TDI 2002 7.990 KLIMA OPEL CORSA 1.7 D 2002 5.890 KLIMA AUDI A4 KARAVAN 2004 16500 KLIMA PEUGEOT 3071.61 LASTNIK 2001 6.990 AVT.KIIMA5VRAT PEUGEOT 3071.6 HDI 2005 9.750 KLIMA RENAULT TRAFIC 1.9 DCI 2006 16.900 KLIMA,9 SEDEŽEV FORDC-MAX 2004 9800 KliMA, VW TRANSPORTER 1.9 TDI 9 SEDEŽ. 2004 15.900 KLIMA 1 LASTNIK CITROEN XSARAPICASO 2.0 HDI 2000 6890 KliMA CITROEN C3 2003 5.990 KLIMA OFELMERIVA 1.61 LASTNIK 2004 7.890 KLIMA AUDI A3 2.0 TDI 2003 13.490 AVT.KUMA CITROEN C31.4 2003 6.590 KLIMA PEUGEOT 3071.6 2001 6.900 KLIMA VW PASSAT 1.9 TDI 2005 16.990 KLIMA 5 VRAT VWT0URAN1.9TDI 2004 13.900 KLIMA AUDI A3 2.0. TDI S-LINE 2004 14.900 KLIMA ALU PLATIŠČA OPEL ZAFIRA1.9TDCI 2006 16.500 AVT.KIIMA VWTOUREG2.5TDI 2008 41.900 KLIMA VW POLO 1.2 2002 6.800 KLIMA 5 VRAT GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST) VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO! NA ZALOGI PREKO 30 VOZILI KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA ČRNA KOV. ČRNA KOV.S REBRNA BELA BELA KOV. SREBRNA BELA KOV. MODRA KOV .RDEČA KOV. MODRA KOV. RUMENA KOV. SIVA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SIVA Oškodovanci v neurju lahko zaprosijo za odlog, odpis, delni odpis ali obročno plačilo davka Vsi davčni zavezanci, ki jim je julijsko neurje z viharnim vetrom in točo povzročilo škodo, lahko zaprosijo za odlog plačila, odpis, delni odpis ali obročno plačilo davka. V ta namen naj na pristojni davčni urad oz. izpostavo najpozneje do 31. 8. 2008 vložijo posebno vlogo, ki je brezplačno dostopna na vseh davčnih uradih in izpostavah, objavljena pa je tudi na spletni strani DURS, www.durs.gov.si Vlogo za obveznosti, ki so že nastale, zavezanci na pristojnih davčnih uradih oz. izpostavah vložijo samo enkrat. Te vloge bo davčna uprava takoj obravnavala kot vloge za odlog, kasneje, ko bo prejela podatke o ugotovljeni škodi in oškodovancih, pa bo na podlagi iste vloge odločala, ali so izpolnjeni kriteriji za odpis, delni odpis, ali obročno plačevanje davka. Za odlog obveznosti, ki bodo nastale pozneje, pa bo treba vložiti novo vlogo, ker davčnemu organu v trenutku prejema prve vloge te obveznosti še niso znane. Pri izpolnjevanju vlog bodo davčnim zavezancem v pomoč zaposleni na davčnih uradih in izpostavah. Sestavni del vloge bo tudi podatek, da je davčni zavezanec prijavil škodo pristojnemu organu. Davčni zavezanci bodo takoj po oddaji vloge prejeli začasno odločbo, s katero jim bo odloženo plačilo davkov do 31. 12. 2008 oz. do prejema podatkov o škodi in oškodovancih, ki jih bo davčna uprava pridobila od pristojnih organov. Več informacij je objavljenih na spletni strani: www.durs.gov.si Služba za odnose z javnostmi, Davčna uprava Republike Slovenije Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD in 66/06-odl. US, 33/07-ZPNačrt in 57/08-ZF0) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi Občinskega programa varstva okolja za Mestno občino Ptuj za obdobje 2008-2013 1. Javno se razgrne Občinski program varstva okolja za mestno občino Ptuj za obdobje 2008-2013 (v nadaljevanju OPVO), ki ga je pripravila družba Oikos, svetovanje za razvoj, d. o. o., Domžale. 2. Javna razgrnitev OPVO bo v času od 28. 7. do vključno 27. 8. 2008 v prostorih Mestne občine Ptuj, sejna soba v pritličju (vhod z ulice zraven Loterije). Dokument bo v celoti dostopen tudi na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si). 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava OPVO izvedena v četrtek, 31. 7. 2008, ob 15. uri v prostorih Mestne občine Ptuj, sejna soba v pritličju (vhod z ulice zraven Loterije). 4. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu OPVO na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, po elektronski pošti na naslov sou@ptuj.si ali jih vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenem mestu. 5. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si). Številka: 430-48/2006 Datum: 23. 7. 2008 Dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj RADIOPTUJ tut ¿jdetu www.radio-ptuj.si flIMililiM JiMiWIlf; C 02/22 80110 SoliS' Razlagova 24, Maribor ior I Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Velimir Trifunac, dr. dent. med. v Majšperku KREDITI D010 LET za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. # ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.wllllams.sl KREDITI VSEH VRST > POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nižje od 400 EUR ■ Poplačila starih kreditov > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI SVETOVANJE na : 051 804 324 INOVATIVA, Milena Prapotnki.p, Flvkova ulica 1BM, 2250 PTUJ KLEPARSTVO ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ 02/787-88-30,031/500-508 Izdelujemo in montiramo - pokrivanje vseh vrst streh ■ žlebovi in kleparski izdelki Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se prehude, v naših srcih si se vpisal, saj čas nikoli te ne ho izbrisal. SPOMIN 27. julija mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi Vidko Arnečič IZ SLATINE 40 PRI CIRKULANAH Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečko. Sin Darjan z mamico Blanko ter ostalo sorodstvo Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne ho, ker si za vedno vzel slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in atija Antona Kojca IZ PODLEHNIKA 76 B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govornikoma za poslovilne besede ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Žalujoči: vsi, ki te imamo radi ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605 GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI I ™ UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI. Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282, OSI 624 950 E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Natesberg Trajanom l,Ptuj(obMariboraki mli),tal.: 02 780 6710 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačila Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru naj Bog ti podari. ZAHVALA ob boleči izgubi, drage mame, babice, tašče, sestre, svakinje, tete in botre Elizabete Pučko IZ SAKUŠAKA 73 Bolečino nam je pomagalo lajšati spoznanje, da v najtežjih trenutkih nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, izražena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala družinam Čeh in Žnidarič ter Šoštarič in Šerber za izkazano pomoč. Zahvaljujemo se tudi osebju dializnega oddelka Bolnišnice Ptuj za topel odnos in skrbno nego v času njene bolezni. Lepa hvala sodelavcem Mercatorja, d. d., sodelavkam trgovine Juršinci, Društvu upokojencev Jur-šinci, Lovski družini Juršinci in Društvu dializnih bolnikov Ptuj za izkazano pozornost. Hvala gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošem, pogrebnemu podjetju Mir ter gospodu za odigrano pogrebno melodijo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Vajino srce je obstalo, vajin dih je zastal, spomin na vaju ho za vedno ostal. SPOMIN Jutri, 26. julija, mineva dve leti žalosti, odkar me je zapustil dragi mož Franc Jelen IZ KOČIC 74 4. avgusta mineva dve leti, odkar me je zapustila tašča Marija Jelen IZ RIMSKE 3, PTUJ Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče. Žalujoča: žena oz. snaha Katica Prazen dom je in dvorišče, a zaman oko te naše išče. ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi moža, ata dedka in tasta Janeza Janžekoviča IZ GAJEVCEV 31 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše ter pisna in ustna soža- lja. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku za lepo opravljen obred, hvala pevcem, gasilcem, govornikom in vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Žalujoči: tvoji najdražji Ni res, da si odšel - nikoli ne hoš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, hoš vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta, tasta, dedka, brata, botra in strica Janeza Turka IZ MURETINCEV 44 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala duhovniku g. Ediju Vajdu za opravljen obred in sv. mašo, organistu g. Srečku Zavcu, govorniku g. Janku Kozelu, Društvu upokojencev Muretinci, podjetju Elektro Maribor, OE Ptuj, in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Žalujoči: njegovi najdražji Spomin ... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razhije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče babice, prababice, botre in tete Antonije Godec IZ NJIVERC, CESTA NA HAJDINO 2 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pisno in ustno izrekli soža-lje. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: sin Franc z družino in hči Marija z družino Kidričevo • Analizirali vzroke in posledice požara Odvzem okoljskega in uporabnega dovoljenja Po katastrofalnem požaru odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju je župan občine Kidričevo Jože Murko v sredo, 23. julija, sklical izredno sejo sveta, na kateri so skupaj z najodgovornejšimi iz okoljskega ministrstva podrobneje analizirali vzroke in posledice ekološke nesreče. Ministrstvo je napovedalo vrsto ukrepov, zaradi ugotovljenih nepravilnosti pa že tečejo postopki za odvzem okoljskega in uporabnega dovoljenja zasebniku, ki to dejavnost opravlja. Župan Jože Murko je uvodoma poudaril, da je cilj analize vzrokov in posledic katastrofalnega požara odpadnih gum na deponiji v Lovrencu v noči s 16. na 17. julij predvsem čim prej ugotoviti, kakšni so negativni vplivi na ljudi, vrtnine, poljščine in okolico, skupni dogovor o preventivnih ukrepih, da bi preprečili možnost podobne ekološke katastrofe ter iskanje poti do trajnejše rešitve omenjene problematike. Podrobnejšo analizo požara je pripravil občinski odbor za požarno varnost, predstavil pa ga je njegov predsednik Anton Leskovar: »Tudi gasilci smo prepričani, da je bil požar podtaknjen, saj se je ogenj pred našimi očmi širil z bliskovito hitrostjo, okoli 10 m v 30 sekundah. Ko smo prihiteli na požarišče, je gorelo le na okoli 30 do 40 kvadratnih metrih, nato pa se je zaradi pomanjkanja vode in gasilcev ogenj hitro širil v jamo na preostale gume. Prav zaradi pomanjkanja vode nam je požar kar trikrat pobegnil izpod kontrole, po naši oceni je zgorelo okoli 14.000 kubičnih metrov gum, v akciji gašenja pa je sodelovalo 438 gasilcev iz 80 prostovoljnih gasilskih društev z območja ptujske, mariborske in celjske regije, ki so opravili 3.643 prostovoljnih delovnih ur. Pri gašenju smo porabili okoli 3,5 milijona litrov vode, okoli 150 litrov penila ter okoli 200 litrov specialnega gasilnega sredstva Bioversal. K sreči je v bližini požara gradbišče avtoceste, da smo lahko aktivirali okoli 15 tovornjakov, ki so na požarišče ves dan vozili gramoz in zemljo, da smo lahko goreče in tleče gume Foto: M. Ozmec Predsednik civilne iniciative Jože Medved: "V prvih treh dneh smo od občanov prejeli že 50 zahtevkov za povrnitev povzročene škode!" Foto: M. Ozmec Mag. Bernarda Podlipnik: "Ta trenutek že tečeta dva upravna postopka, in sicer za odvzem uporabnega in okoljevarstvenega dovoljenja." zasipali in požar dokončno pogasili. Ocenjujemo, da so stroški požarne intervencije prek 130.000 evrov, od tega je dobrih 120.000 vredno prostovoljno delo gasilcev, ki ga ne bo nihče nikoli plačal. Plačljiva so le gasilna sredstva, seveda brez vode, ki veljajo okoli 5000 evrov, na okoli 5.500 evrov pa je ocenjena poškodovana gasilska oprema. Naša končna ocena je, da gramoznica s preostalimi odpadnimi gumami še vedno predstavlja potencialno nevarnost za požar, s tem pa tudi nevarnost za zdravje ljudi, ki tod okrog živimo. Mislim na onesnaženost podtalnice, razne emisije, ki so se sproščale pri gorenju gume, pa tudi nevarnost za gasilce.« Mag. Bernarda Podlipnik z Ministrstva za okolje in prostor, je župana in svetnike občine Kidričevo seznanila, da so na ministrstvu takoj po pozivu o požaru uvedli vse potrebne aktivnosti. Minister je imenoval posebni petčlanski krizni štab, ki zadevo spremlja in sprejema vse potrebne ukrepe. Ob tem je Podlipnikova poudarila: »Okoljska inšpektorica je bila v tej gramoznici v Lovrencu že vsaj 20-krat, zadnji ogled pred požarom je bil 26. maja in na podlagi ogledov ter ugotovljenih nepravilnosti je izdala že več odločb. Ključno je, da so bile odpadne gume na tem odlagališču nepravilno začasno skladiščene, to ni bilo dovoljeno. Dovoljeno je bilo le začasno skladiščenje ob delovnem stroju za trganje gum, vendar le v majhnih količinah, za sprotne potrebe glede na Foto: M. Ozmec Podrobnejšo analizo požara je predstavil predsednik odbora za požarno varnost Anton Leskovar (desno). zmogljivost delovnega stroja. Nepravilno pa je odložena tudi že mleta guma. V zadnji odločbi je inšpektorica podjetnika, ki ima koncesijo za opravljanje te dejavnosti, ponovno opozorila in mu naložila odpravo ugotovljenih nepravilnosti, rok se je iztekel 5. julija, a odziva z njegove strani ni bilo. Za tem je 16. julija izbruhnil požar, katerega vzroki in posledice še vedno niso povsem jasni. Zaradi vsega tega je inšpektorica že podala predlog za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja omenjenemu zasebniku za opravljanje te dejavnosti, minister je imenoval petčlansko delovno skupino, ki jo vodim sama, ministru pa moramo predloge o ustreznih rešitvah in ukrepih posredovati do 5. avgusta. Ta trenutek že tečeta dva upravna postopka, in sicer za odvzem uporabnega in oko-ljevarstvenega dovoljenja, v preverjanju pa je tudi vsebina gradbenega dovoljenja.« Na vprašanje, ali so bile opravljene analize vrtnin in poljščin ter ali so te kontaminirane, je Podlipnikova odgovorila, da bodo v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom opravili tudi vzorčenje vrtnin in poljščin, da bodo lahko ugotovili, če je na njih kaj škodljivega in v kolikšnem obsegu. Menila je, da je bil prvi val plinov kmalu po izbruhu požara absolutno zelo škodljiv, vendar bo dokazovanje dejanske škode zaradi sproščanja nevarnih, tudi rakotvornih plinov zelo težko dokazovati. Na vprašanje, kaj storiti s preostalimi gumami, ki so ostale na deponiji, pa je odgovorila: »Za preostale gume v gramoznici ni prostora in ne dovoljenja, zato jih bo treba odstraniti. Če to ne bo storjeno, bo inšpektorica izdala odločbo o izvršbi. Od napovedanih ukrepov ne bomo odstopili, poleg tega pa bomo sprejeli še nekaj drugih preventivnih ukrepov v tem in širšem okolju, saj se kaj podobnega ne sme več pripetiti. Sicer menim, da je bil namen te dejavnosti dober, žal pa niso bila upoštevana vsa določila dovoljenja. Če je požar resnično nekdo podtaknil, menim, da je to skrajno nerazumno dejanje, taka dejanja so zame Foto: M. Ozmec Na izredni seji so svetnice in svetniki občine Kidričevo ob analizi požara sprejeli tudi sedem obvezujočih sklepov oziroma zahtev. okoljski kriminal.« Zanimivo je bilo slišati tudi, da v Slovenijo ni dovoljen vnos odpadkov, je pa možen uvoz sekundarnih surovin, kar je bila v lovren-škem primeru odpadna guma. Koncesijo za zbiranje, prevoz in predelavo odpadnih gum imajo v državi le štirje koncesionarji, ki dobijo od kilograma sprejete gume 0,1338 evra. Od tega gre polovica zbiralcu, polovica pa predelovalcu gume. Po podatkih ministrstva je bilo v podjetje AP Albin Promotion v letu 2007predano okoli 7.000 ton gum, kar znese okoli 500.000 evrov. Sicer pa ima to podjetje dovoljenje za predelavo odpadnih gum na treh lokacijah, v nekdanji gramoznici v Lovrencu, v podjetju Čisto mesto v Spu-hlji ter v Lendavi, predlog pa je za odvzem dovoljenj na vseh treh lokacijah. Predsednik civilne iniciative in občinski svetnik Jože Medved je med drugim povedal, da so od ponedeljka prejeli od občanov že okoli 50 zahtevkov za povrnitev škode po požaru. Strokovna sodelavka občinske uprave Zdenka Frank pa je povedala, da so po do sedaj zbranih podatkih stroški za prevoz gramoza, gorivo ter pijačo in malico za gasilce okoli 40.000 evrov, pri tem pa niso zajeti stroški refundacije gasilcem zaradi odsotnosti od dela. Sicer pa so na omenjeni izredni seji občinskega sveta soglasno sprejel sedem sklepov, v katerih podobno kot civilna iniciativa zahtevajo popolno prepoved nadaljnjega opravljanja okolju nevarne dejavnosti predelave in deponiranja od- padnih gum podjetju, katerega lastnik je Albin Brencl in vsem z njim povezanim podjetjem. Zahtevajo takojšnjo vzpostavitev stalnega profesionalnega varovanja deponije, od pristojnih inšpekcijskih služb zahtevajo takojšen sprejem vseh ukrepov za preprečitev nadaljnje požarne nevarnosti, v najkrajšem času zahtevajo vse potrebne analize o tem, kakšne snovi so se sproščale pri izgorevanju gum in drugih snovi na deponiji ter kakšen je vpliv na zdravje ljudi, na vrtnine, poljščine in okolje. Zahte- vajo tudi, da se na določenih merilnih mestih sondira teren za podtalnico ter da se postavi stalna merilna naprava za vsakodnevno spremljanje kakovosti zraka. Zahtevajo takojšnjo sanacijo ter odstranitev odpadnih gum iz deponije ter odvoz vsega kontaminiranega materiala z dna deponije in vzpostavitev prvotnega stanja zemljišča. Zahtevajo pa tudi povračilo vseh povzročenih stroškov, ki so ali pa še bodo nastali zaradi požara v Lovrencu. M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo Na nebu megla 25. dne hudo zimo napove. Danes čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Možna bo kakšna kratkotrajna ploha. Več sonca bo na zahodu. V severovzhodnih krajih bo pihal zmeren severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne pa od 24 do 28, ob morju in na Goriškem do 30 stopinj C. V soboto bo sončno, popoldne bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Na zahodu bo večinoma suho, drugod bo občasno deževalo, deloma z nevihtami. "VKAVKOi? Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina čma in barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 ¡nfo@t8hcent8r.si www.tehcenter.si TRGOVINA • Čma in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje • Stroji in naprave • Vijačni material in okovje • Barve in laki • Ležaji • Verige in bremenske vrvi PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala