Sl»c4t*1oi>e ta abbonamento postale — PoStntna plačana T ptMM Leto XI., št. 26 (,^njTRQ" št. 14« a> »Ljubljana, ponedeljek tt. junija 1943-XXI Cena cent. 89 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta šl 42. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in Inozemstva ima Unione Puhblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon SL 31-22, 31-23, 31-24., 31-25, 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po taiifu.___ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. In Milano Nuovo colpo alla navigazione nemica Ust pimcalo silurato, una petrofliera inceiiu ata e navi da trasporto danneggiate — Inoltrc sono stati abbattuti sei vdiveli II Quajrtirio risultano danncggiate. Un'incursione compiuta questa notte dal nemico sulla periforia e dlntorni di Napoli causava Um i tati danni e pochi feriti. Due velivoli colpiti dai tiro contraereo precipi-tavano 1'uno a Camaidoli di Torre dei (ireco e l'altro in mare tra Torre Annunziata e Castellanimare di Stabia. Un ricognitore veniva abbattuto tla nostri cacciatori in Sardegna, presso Capo Comino. Nei combattimenti imi>egnati con la no-stra caccia nel cielo della Sicilia il giorno 25 1'aviazione avversaria ha perduto oltre a quelli gia segnalati dal bollettino di ieri altri tre quadrimotori caduti in mare nei pressi dello Stromboli. Nov udar sovražni plovbi En parnik torpediran, ena petrolejska ladja zažgana, deset prevoznih parnikov poškodovanih — še 6 letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je ■ protiletalskega topništva, sta se zrušili, in objavil dne 27. junija naslednje vojno po- sicer eno pri Camaidoli di Torre del Greco, ročilo št. 1128: | drugo pa v morje med Torre Annunziato V Sicilskem prekopu so osna torpedna letala in bombniki izvedli ponovne dnevne 1 in nočne akcije proti plujočim konvojem. En parnik je 1 »It zadet s torpedom, ena petrolejska ladja zažgana, 10 drugih prevoznih parnikov na jo bilo poškodovanih. Nočni napa:l sovražnika na predmestja in okolico Napolija je povzročil omejeno škodo in malo ranjenih. Dve letali, zadeti od in Castellanimare di Stabia. Naši lovci so sestrelili eno izvidniško letalo na Sardiniji pri Capo Comino. V borbah z našimi lovci, do katerih je prišlo nad Sicilijo na dan 25. t. m., je sovražno letalstvo razen štirimotornikov, ki so bili omenjeni v včerajšnjem uradnem poročilu, izgubilo še tri štirimotornike, ki so padli v morje v okolici Stronibolija. Menjava straže v Stranki ne vpliva m paktuest in odpornost ital StodArtm, '.16. jun. s. Rimski dopisnik ftsta ' Stcckholm-Tidningen« piše glede r. tranjih ukrepov, ki so biLi te dni izdani v Italiji, da še dozdaj nikoli niso bile pod okriljem fašistične stranke izvedene tako obširne spremembe kakor v zadnjih, mesecih. p "ista vi j a pa obenem, ia se zavezniki motijo v *vojUi računih, ker pozabljajo. da ao ae take spremembe na vodilnih mestih ponavljale v fašističnih vrstah skoraj periodično. V ostalem so bili ti ukrepi npizogibni in logični in kdor zaključuje po njih, da ao mak krize, se hudo moti. Od pohoda na Rim pa do danes, tako nadaljuje Ust. Stranka m porabila tako velikih na- porov kakor danes, kar pi. je tudi naravno spričo težavnega trenutka v vojni, ki jo vojn je Itaija.. Vsi ti napori gredo za tem, da se iz vsega polotok?, naprovi obrambni zid proti možnosti udora. pri čemer je neposredno sodelovanje fašistične Stranke naiširokogrudnejše in število fašistov, ki &> padli na raznih bojiščih, sorazmerno najvišje. Težavne preizkušnje, ki jih Italija preživlja v tem trenutku, tako zaključuje list. kažejo nedvoumno, da se fašizem večino bolj utrjuje v prepričanju italijanskega naroda, ne pa da bi izgubljal na terenu. Tudi zavezniki se začenjajo polagoma, za ve lati. teh dejstev in strmijo nad odporom. Doživljaji in trpljenje italijanskega letalca v angleškem ujetništvu Rim 26. jun. s. Letalski poročnik Remo OazzoHi, ki se je vrnil iz Anglije ob ne-davn; izmenjali ujetnikov, je o svojem ujetništvu podal nekaj podrobnih podatkov. Dne 18. maja 1942, tako piše, je odletel z nekega sicilskega letališča s patruljo letal, ki naj bi izvedla akcijo na leta- j bila odlična, lišču La Vallcta na Malti. Nad otokom Malto je prišJ.o do borbe s številnimi Spit-firi. V trčenju z nasprotnim letalom je an-giefctol letalec Zgrmel v globino, toda tudi poročnik Gaizzolli se ni mogel vreči s padalom iz svojega aparata, ker je bil njegov krov močno zadet jn poškodovan zaradi trčenja. Tudi njegovo letalo je začelo padati, toda sem in tja je še imel oblast nad njim. V posameznih hipih je videl pod seboj strašno sliko velike skale; ki je glodala iz morja, to je bil otok) na katerem je potem žalostno preživel tr; mesece. Potem je zagrmelo in poročnik je izgubil zavest. Ko se je prebudil, se je znašel hudo del človeka, ki jc je donašal. Ko je prestal ta zapor, so ga peljali v koncentracijsko taborišče v E.Unburgu. Tamkaj se je laihko spet sestal z italijanskimi tovariši, nepremagljivimi sinovi Italije. Mesec dni je preživel z njimi. Njihova moiala je ranjen v bolnišnici. Po enem mesecu so ga odpeljali, čeprav mu še niso mogli odvzeti mavčevih cblc^ v neko koncentracijsko taborišče pod šotore. Tam so se že začele kazat; posledice hudega in nečloveškega Kisten.^ Angležev. Dne 10. avgusta so ga raJožili na ladjo, ki naj bi ga prepeljala v Anglijo. Na dnu ladje je moral preležati 12 dni na trdih tleh. Malo kruha in malo čaja, ki so ga dajali, nista zadostovala niti za najhujši q se morali naposled zaradi hudih bolečin in lakote prostovoljno javit; policiji v Glasgovvu, o kateri pravijo, da je najboljša. Ko smo policijo opozorili, da smo trije častniki. Xi jih zaman iščejo, so nas sprejeli s klofutami. Naslednji dan so poročnika Gazzollija z Nemcem odpeljali v bolnišnico za kaznjence. Ta zavod je bil nastanjen v barakah, kjer so v mirnih časih imeli hleve za kortje, ki pa so bile tudi sedaj še označene s svetim znamenjem Rdečega križa, v onem žalostnem prebivališču so opravljali službo stražnikov najbolj d'vji vojaki Angleži, Poljaki in Bal-kq,nci. Pri zaslišanju ujet; poročnik ni hotel izjaviti ničesar. Zaradi tega vedenja je bil po treh dnevih odveden v zapor nedaleč sd londona. 28 dni so ga imeli, čeprav je b;l še zmerom ranjen, zaprtega v majhni celic; na sami slami s tremi odejami m bre^ vzglavja. Le malo luči je prihajalo v ta temni prostor skozi majhno odprtina Smrad odpadkov, ki jih niso očistili, je romaku jemal dih. Skromno hrano so mu dajali skozi odprtino v vrata, ne da bi vi- Telesno stanje poročnika pa se je začelo slabšati, ker se je rana slabo celila in zaradi tega so ga slednjič ponovno odpeljali v London v bolnišnico, kjer je ostal dva meseca, nato pa bil premeščen v bolnišnico za vojne ujetnike v Clepo-stowu. Tukaj je bil pr:ča številnih divjaških nastopov proti italijanskim bolnim ujetnikom. Tu so bili ljudje s strašno boleznijo jetiko. ki so jih pretepali v ječah, drugi pa so umrli zaradi pomanjkanja prave nege. Toda vse to ni moglo ubiti odlične morale ujetnikov, ki so rajši trpeli še take muke in niso hoteli dati sovražniku nobenega zadoščenja. Po približno petih mesecih je zapustil bolnišnico in se vrnil v domovino Še enkrat je moral na angleški bolniški ladji, ki ga je vzela na krov v Bristolu. skupno z ostalimi italijanskimi ujetniki trpeti lakoto in zato se ie odločil, da je zndnie dva d"; potovania odklanjal še ono malo hrane, ki so mu jo dajali. Italijani v Lizboni so prinesli vračaj očim se ujetnikom prvi prisrčni pozdrav, s katerim so pokazali vso svoio nezlomljivo prepričanje v zmago. Anglija je in bo ostala za vselej dežela njegovega najhujšega sovraštva in njegovega največjega omalovaževanja. Nj. Vis. princesa Piemontska v Salernu Salerno. 26. jun. s. Kr. Vis. princesa Piemontska je dospela na povratku s Sicilije, kjer je obiskala največje bolnišnice Messine. Palerma. Mrnreala in Trnpanija. zan imajoč se povsod za delovanje bolni-čarskih služb in italijanskega Rdečega križa in prenašajoč s svojo besedo visoke vere znamenje svojo plemenitosti prebi-valstvu. ki so gn težko prizadeli sovražni letalski napadi, v Salerno. ki je v prošlih dneh doživel nepričakovan sovražni letalski napad. V sprem.-tvu nrefekta in pokrajinskih oblasti se jc visoka gospa, ki je bila oblečena v uniformi narodne inšpektorice prostovoljnih bolničark itali-janskega Rdečega križa, v krajevnih bolnišnicah pomudila s civilnimi in vojaškimi ranjenci in je obiskala nato najbolj poškodovane predele in se zadržala med ljudstvom, ki jc izrazilo svojo hvaležnost za visoko zanimanje z vdano poklonilno manifestacijo. Ob povratku v Napoli sc je ustavila tudi v Cavi dei Tirreni. da obišče civilno bolnico, kjer so sprejeli ranjence zadnjega letalskega naprHa na Salerno. ez konSiniran v Afriki Lorenzo Marquez, 26. jun. s. Princ Pavel, bivši regent Jugoslavije in njegova soproga princesa O-ga. sestra Kentske Vojvodi-nje, in njun; ctroci so bili konfinran v Južni Afriki. Od julija 1941 so živeli v Ka-niji. Maršal Wavsll na sKsrivesn tiru Istambul. 26. jun. s. List »Cunhiyet« komentira imenovanje Wavella za indijskega podkralja in pravi, da pomeni to imenovanje konec vojaške kariere tega angleškega maršala. Clankar omenja, da je Wa-vell ustvaril vojsko, da bi zavzel Birma-nijo, ki je ključ za Vzhodno Azijo in nudi edino možnost za zvezo 5 Cungk r.gom. Ta poskus je popolnoma propadel, ker Wa-vellu ni uspelo niti to. da bi bil Japonce pregnal iz skrajnegp majhnega dela Bir-manije. Zaradi tega so moža odstranili in ga imenovali za podkralja indije. Pisec poudarja na koncu še. da bodo morali zavezniki, preden bodo mogli začeti kakršnokoli akcijo v Vzhodni Aziji, najprej zavzeti Birmanijo. Sporazum &rez sporazuma Lizbona, 26. jun. s. Takoimenovani sporazum med Giraudom in De Gaulleom, ali bolje* rečen.o premirje med dvema, prijateljema in sovražnikoma, je začel ie kazati vidne vrzeli in obeta skorajšnje n<>ve spore. Tudi glede finančnih vprašanj je francoski imperij razdeljen med več gospodarjev. V zapadni Afriki in v Guayani imajo Gir£U love pokrajine lasten proračun, popolnoma ločen od o le.ga, ki velja za de-gaulistične predele. Ker London ne bo več dajal denarnih sredstev, skušajo sedaj te proračune združiti in poenotiti. Povih tega obstc„a.ta. tudi dva franka, in sicer degau-listični, ki ga cenijo na 176 frankov po šter-lingu in Girau '.cvski, ki je vreden 200 frankov po šterlingu, ker ga pač Angleži po prijateljski ceni zamenjavajo prijate'jem. Cdlcsrccst stavkujočih ru^arfev Buenos A'res, 26. jun. s. Spor med rudarji, ki so se odzvali vabilu, da se bodo vrnili na delo in on'mi. ki tega nočejo storiti, postaja zmerom hujši. Tudi neposlušnost proti Johnu Levvisu se širi na vse strani med rudarji. Na sindikalnem zborova-nju, k; je bilo predvčerajšnjim, so nekabc-ri rudarski zef=fopniki odkrito izjavljali, da se ne dajo več voditi za nos od Jchna Le-wisa in da hočejo za vsako ceno dos?čl izpolnitev svojih zahtev. Odmev ruiarskih stavk na neTvyorški borzi Buenos Aires, 26. jun. s. Borza v New Yorku je te dni zabeležila znaten padec delnic železarskih podjetij Ta padec izvira od tod, ker so na vseh koncih izbruhnile stavke rudarjev, ki vplivajo občutno na proizvodnjo jekla. Partizanom na Balkanu je že cdklenkalo Bolgarski list o uspehu očiščevalnih operacij Sofija, 26. jun. s. Domači listi, predvsem list »Zora«, objavljajo podrobna poročila svojih vojnih dopisnikov iz Črne gore o uspešnem nastopu italijanskih, nemških in bolgarskih čet proti tolpam Mihajloviča in komunista Tita. Javno mnenje je z olajšanjem sprejelo vest o očiščenju Čeke in partizanskih tolp na Balkanskem polotoku, kar smatra obenem za najboljše znamenje, da se bo položaj dokončno uredil in umiril. Z naslovom »Nova malo navdušujoča dejstva za gospoda Churchilla« piše »Zora« v uvodniku, da je po ponesrečenem poskusu lanskega leta za ustvaritev partizanske Čeke v vzhodni Macedoniji letos bil storjen enak poizkus v osrednji Macedoniji-in sicer v okrajih Djevdjeliji in Tikvesu, ki pa je tudi žalostno propadel. Brez pretiravanja se lahko reče, tako naglasa list, da v vsej Macedoniji od reke Mostarja do reke Vardarja vladata sedaj red in varnost. Letos so se rušilci države in varho-sti vrgli na delo v starih mejah kraljevine in predvsem Y bolgarski prestolnici. Policija se v Sofiji s podporo prebivalstva uspešno bori proti takim tipom, ki so zakrivili smrt marsikaterega državljana. Bolgarski narod podzavestno čuti. d? ti poklicni morilci vabijo sovražnika, ki so njegovo orožje, naj bi napadel meje kraljevine. Čiščenje partizanskih tolp se nadaljuje temeljito tudi preko političnih mej Bolgarije Teh borb se udeležuje tudi bolgarska vojska skupno z. osnim vojaštvom. Partizanska Čeka Tita. ki je v službi Moskve in ona. pod vodstvom Mihajloviča, ki jo plačuje London, so bile uničene v Bosni, v Hercegovini in v Črni gori. Ce lahko verjamemo Reuterjevi agenturi, tako zaključuje list. sta se Tito in Mihajlo-vič že rešila na varno na krov angleške podmornice, ki ie prišla v Adrijansko morje. Tako bodo ostali na delu le še neznatni oddelki te Čeke na starih srbskih tleh. kjer gredo računi Moskve in Londona bolj v klasje, kjer pa ie srbska vlada pod predsedstvom Ned'ča prav tako na preži proti njim. ' Zavrnjeni sovjetski napadi Letalstvo je potopilo več sovražnih čolnov — Bombardiranje industrije cb izlivu Volge — Na zapadu sestreljenih 14 letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri Volikili Lukah je bilo več sovjetskih napadov, podprtih /. oklopnimi vozovi, razbitih v strnjenem ognju vseh vrst orožja ali pa zavrnjenih v hudih borbah od moža do moža. Na ostali vzhodni fronti jc »lan potekel brez {»osebnih dogodkov. V lagunah ob Kuhanu ter ob murmanski obali je letalstvo potopilo večje število sovražnih čolnov za dovoz, dve obalni enoti in en čoln za čiščenje min. Preteklo noč so bili bombardirani industrij- ki oi!ji ob izlivu reke Volge. Živahnejše delovanje na severnem odseku Berlin, 26. jun. s. Glede bojnega delovanja na vzhodni fronti poudarjajo danes nekateri listi predvsem dejstvo, da je oživelo bojno delovanje krajevnega značaja v severnem odseku in sicer na področju pri Velikih Lukah, kjer so borbe dobile posebno hud značaj in kjer je prišlo na več krajih tudi do spopadov od moža do moža. Tudi južno od Ladoške-ga jezera so boljševiki z močnimi silami prešli v napad, pri čemer so skušali vdreti v nemške črte, toda tudi tukaj so bra-nitelji porušili vse sovražnikove načrte ter mu povrhu še prizadeli hude izgube na ljudeh in materijalu. Topniški dvoboji in letalski spopadi so se nadaljevali brez prestanka tudi v zadnjih 24 urah. Točni zadetki topništva in letalstva so pognali v zrak mnoge utrjene postojanke in skladišča municije pri Sovjetih. V Petrogradu je nemško topništvo ponovno zadelo municijsko tovarno Kalinin. kjer so nastale številne eksplozije. Topništvo in letalstvo sta mimo tega obstreljevala tudi zbirališča čet. dovozne poti in preskrbo-valna skladišča. Boljševiki računajo s skorajšnjo novo nemško ofencivo Stockholm, 27. jun. Moskovski listi smatrajo, da je treba verjetno pričakovati začetek nemške ofenzive v teku prihodnjih dveh "tednov. Poročila dodajajo, da skrajšanje fronte pomeni danes za obe stranki, da se ne moreta več posluževati metode elastičnega vojevanja. V ruskih krogih smatrajo, da ne smejo izgubiti še nadaljnjega ozemlja, ne da bi to imelo slabe posledice za rusko javno mnenje. V nekem članku opominja »Pravda« javnost, naj ne gleda preoptimistično na razvoj stvari. Nemčija, piše »Pravda«, je še vedno močan nasprotnik, ki se ni odpovedal načrtu za osvojitev Rusije. Vojska in narod bosta morala prenesti še hude žrtve. (»Stampa Sera-'.) Birnbs na otroke in bolnike Berlin, 26. jun. s. Teroristični napad ki ga je angleško letalstvo preteklo r.oč izvedlo na Pcrurje, je bil naperjen skoraj izključno na civilno prebivalstvo. Kljub gostim oblakom, ki so sovražniku ovirali pregled. so angleški letalci zmetali tovor bornb. ne da bi vedeli kam >n kaj bodo zadeli. V mestu Bochumu je nile med drug m zadeto tudi oskrboval išče za deco. Mnogo otrok je bilo pokopanih pod ruševinami poslopja. izpod katerih so potegnili 40 trupel. Zalo hudo škodo so utipele tudi tri bolnišnice. 39 angleških bombnikov sestreljenih nad Nemčijo Berlin, 26 jun. s. Iz pooblaščenega -ura se je 'zvedelo, da jc angleško letalstvo preteklo ioč izvedlo terorističen napad na zapadne nemška pokrajine. Posebno hudo škodo -e doživelo mesto Bochum. Po dose-da.ni:h veateh so lovci in tepničarji sestrelili 30 angleških bombnikov. in še 25 ameriških Berlin, 26. jun. s. Med napadom, ki so ga davi izvedla ameriška letala na severno nemško obalo, je sovražnik izgubil 25 štirimotornikov. Nemški lovski oddelki, ki s? se takoj dvignili, so razkropili skupino sovražnih letal ter preprečili, da bi nadaljeval polet v običajni strnjeni formaciji V zapadnem Sredozemskem morja so nemške in italijanske letalske sile v večkratnih naletih napadle sovražni konvoj. Po dozdaj prispelih vesteh je bilo 11 velikih prevoznih parnikov hudo zadetih, ena petrolejska ladja pa se je vžgala. Pri dnevnih napadih angleških in ameriških bombnikov ter lovskih oddelkov na zasedeno zapadno ozemlje je sovražnik izgubil 14 letal. Eno nemško lovsko letalo se ni vrnilo. Posa mezna sovražna letala so preteklo noč izvedla vznemirjevalne polete nad zapadno in severozapadno Nemčijo. Da bi bila metala bombe, dozdaj ni bik) ugotovljeno. ter jih zapletli v hude letalske dvoboje. Zaradi tega so bili sovražni letalci prisiljeni odvreči svoje bombe na prostem, ne da bi povzročili omembe vredno škodo. V tukajšnjih letalskih krogih pripominjajo glede tega še. da že nekaj časa tudi Američani doživljajo zelo občutne izgube kakor Angleži. Dejansko je sovražnik od 1. junija dalje izgubil med napadi na nemško in zasedeno ozemlje okrog 500 letal. kar pomeni obenem izgubo najmanj 300U posebej usposobljenih vojakov. Berlin, 26. jun. s. Tukajšnji vojaški krogi ugotavljajo, da je osna protiletalska obramba samo včeraj v zapadni Nemčiji in Sredozemlju sestrelila 64 ameriških več-motornih bombnikov. Vedno hupe letalske izgube zadajejo Anglosassm hude skrbi Vrafislava, 26. jun. 3. V zvezi s terorističnimi napadi anglonmeriških letal na evropsko ozemlje piše angleški vojaški kr;tik Ciril Fort. da so se izgube med posadkami anglešk;h in ameriških letal zadnji čas tako dv gnjle. da je treba resno računati s tem dejstvom. Kakcr pravi omenjeni vojaški kritik, Anglija in Amerika ne bosta mogli dolgo vzdržati tako silnih izgub pri letalih in letalcih. Moskva se poslužuje caristične propagande Stockholm, 26, jun. s. V svoji imperialistični maniji. ki je zdaj slednjič razkrinkana. so se boljševiški voditelji odločili, da so dali rdeči vojski zunanje oznake caristične Rusije, kakor je bilo pred kratkim objavljeno z odlokom predsedstva vrhovnega poveljstva sovjetske vojske. Sovjetska armada je dobila spet svojo gard-no zastavo, zastavo onega oddelka, čigar častniki so bili barbarsko umorjeni baš od boljševikov. ki so sedaj na oblasti in skušajo. da bi podžgali narod zvezati sedanje vojaške pohode z vojaškimi tradicijami carističnih časov. Kakor da bi to ne zadostovalo. je bilo po radiu objavljeno tudi besedilo določb iz starih vojaških predpisov, ki poudarja simbolično vrednost pripadnosti k vojaški zastavi, švicarski list o namernem kršenju švicarske nevtralnosti po Angležih Bern, 27. jun. s. Poročajoč o angleških { izjavah glede zadnjega napada na Fried-richshaven dodaja »Thurgauer Zeitung« kratek komentar pod naslovom »Klofuta Švici«. V njem pravi, da predstavlja zelo jasna govorica britskega letalskega ministra, s katero poveličuje v zmagoslavnem tonu trik, ki je uspel Angležem, klofuto Švici. S cinično nesramnostjo priznava, da so se mogli britski letalci poslužiti »uspešne taktike«, ki jim je dovolila, da so po bombardiranju Friedrichshavna ušli nemškim lovcem in protiletalski obrambi na jug. Priznava nadalje, pravi list, da je to »taktiko presenečenja« zapovedal poveljnik britske službe za bombardiranja, letalski maršal Harris. »in pri tem ne čuvajo niti tistega malega videza, po katerem naj bi verjeli, da se je s preletom švicarskega ozemlja zgodila pomota«. Tako se uradno priznava, zaključuje »Thurgauer Zeitung«, da je bil nevtralni švicarski zračni prostor krSen s popolno premišljenostjo. To zasluži en sam odgovor in ga bo dala naša protiletalska obramba ob morebitni ponovitvi te nove taktike. Minister dr. Gobbels o laži-braniteljih zapadne civilizacije Monakovo, 26. jun. s. Danes je bila tukaj otvorjena velika letna razstava nemške umetnosti, ki obsega slikarska, kiparska in grafična dela. Otvoritveni svečanosti so prisostvovale številne osebnosti stranke, di-žave in vojske, razstavo pa je otvoril minister Gobbels v imenu Hitlerja Monakovo, 26. jun. s. V govoru, ki ga je imel minister Gobbels ob priliki sedme nemške umetniške razstave, je govornik med drugim omenil najprej, da se Italija in Nemčija na umetniškem in kulturnem področju lahko ponašata z največjimi stvaritvami zgodovine. Malo bi ostalo od evropske kulture, tako je nadaljeval Gobbels, če bi ne bil0 prispevka, ki sta ga v stoletjih priložili Italija in Nemčija. Sovražniki osnih sil bi se danes radi pred svetom kazali kot založniki in branitelji zapadne civilizacije, pri kateri pa oni, tako je poudaril govornik, nimajo nobenega deleža ali pa samo prav neznatnega. Toda stvar je še drugačna. Angloameričani so mimo tega. da so sklenili zvezo z zagrizenim sovražnikom vsake civilizacije, boljševizmom. začeli tudi vandalsko delo po- diranja italijanskih in nemških mest, ki hranijo ogromne nedosegljive in nenadomestljive zaklade umetnosti. Mesta, kakor so Benetke ali Nurnberg aH Firence ali Monakovo, imajo sama take umetniške in kulturne vrednote, kakor vsa ameriška celina skupaj. In kaj morejo Angloameričani postaviti nasproti Michelangelu, Beethovenu ali Leonardu Da Vineiju ali Wagnerju? Minister je opozoril na to, da že ta razglabljanja danes bolj kakor kdaj nalagajo potrebo, da je treba za vsako ceno vztrajati, da se doseže zmagoviti cilj in za zmerom porazi sovražnik, ki Kdaj v zavesti svoje manjvrednosti na duhovnem polju zgrinja svojo vandalsko jezo na nesmrtna dela onih genijev, ki jih sam ni nikoli imel in jih tudi imel ne bo, pri čemer opravičuje svoje delo razdejanja s pretvezo, češ da zadeva vojno industrijo. Dr. Gobbels se je nato bavil z vzvišenimi nameni umetnosti v tem posebnem času evropske zgodovine-in zaključil svoja izvajanja z izjavo prepričanja, da bodo po doseženi zmagi tudi na tem področju .ustvarjoie nove grandioeae Bar. Antonio Ciampi novi šef kabineta Visokega Komisarijata Ljubljania, 27. junija Eksc. Lombrassa je imenoval za šefa kabineta pri Visokem Komisariatu Ljubljanske pokrajine dr. Antona Cismpia, ki je te dni prevzel posle v svojem uradu v vladni palači. • Novi šef kabineta, ki je bil šef tajništva Ekrc. Lombrasse od leta 1939., najprej pn komisarijatu na naseljevanje in 4co!orJLzac:jo pri predsedstvu Ministrskega sveta in potem pri državnem podtajništvu za korporacije, pozna obširno in temeljito administrativno poslovanje države in ima obsežne izkušnje v vodstvu državnih uradov. Dr. Ciampi se je rodil v Luceri v Pugliah 10. novembra 1910, je diplomiran pravnik ter ima diplomo v političnih vedah, je državni pravdnik tef" se je udejstvoval kot novinar in publicist. Trenutno je še glavni urednik italijansko-španske revije »Legio-ni e falangi« in sodeluje pri raznih dnevnikih Ln revijah. Dr. Ciampi je objavil delo o »socialni pravičnosti« in druge razprave juridičnega in političnega značaja. Svojo javno kariero je začel leta 1932 v ministrstvu za javna dela. od koder je prešel pozneje v zunanje ministrstvo, in sicer k državnemu podtajništvu za albanske zadeve in nato v Albanijo pri tamkajšnjem glavnem poveljstvu. Bil je tiskovni šef pri Kraljevi prefekturi v Rimu ter je imel tudi kot uradnik ministrstva za ljudsko kulturo važna mesta pri javnih uradih in ustanovah. Novi šef kabineta, ki je kapitan v vojski, se je prostovoljno boril v,s Vzhodni Afriki od februarja 1936 do januarja 1937 in je bil odlikovan za vojaško hrabrost. Dr. Ciampiju pošiljamo naš najboljši pozdrav ob nastopu službe, prisrčen pozdrav pa velja tudi comm. Bisiji, ki bo razrešen dolžnosti šefa kabineta, kateri posel je z veliko požrtvovalnostjo in skušnjami vodil preko dveh let, opravljal pri Visokem komisariatu funkcijo podprefekta inšpektorja in obdržal tudi mesto predsednika pokrajinskega sveta korporacij. Etape socialne zakonodaje Peegled obsežnega In vsestranskega dela režima v prvih dvajsetih letih Rim, 25. junija, s. »Giomale d'Italia< objavlja pod naslovom »Etape socialne zakonodaje v fašistčn; dvajsetletnici« važen članek, v katerem ilustrira režimsko delo na socialnem področju. Potem, ko je omeni, da zavzema svetovna vojna čedalje bolj socialni značaj, tako da so vladajoče kaste anglosaških imperijev pohitele, da sestavijo enodnevne načrte socialnih ukrepov, da bi utešile čedalje večje vznemirjenje v delavskh množicah, pravi avtor, je faš:st'čna Italija na mestu, tudi kar se tiče socialne politike. Vse, kar je storila, gotovo še ne predstavlja vsega, kar hoče doseči na svoji poti do ljudstva, a predstavlja na vsak način celo množico indci-ativ in ukrepov, ki jo postavljajo med narodi sveta na prvo mesto, kar se tiče socialne politike, tako da je ne dosega ncbe-r.a druga država. Članek našteva po sledečem kronološkem redu temeljne pridobitve socialne zakonodaje v fašistični državi. 1923. 1. omejitev delovnika za delavce in nameščenca industrijskih, trgovinskih in poljedelskih podjetij na 8 ur. Odredbe "a enako obravnavanje osebja na železnicah, tramvajskih progah in progah notranje plovbe pod vodstvom zasebne, provincialne ali občinske industrije. Odredbe za ureditev dela v lukah. ureditev industrijskega pouka, ustanovitev Zveze za delovne za»-sluge, ureditev nadzorstva za industrijo in delo, poenotenje odredb za starostno ter invalidsko zavarovanje, ureditev zavarovalne službe proti brezposelnosti, izpopolnitev odredb glede materinske zaščite, avtoriza-cija za izvršitev Washingtonske pogodbe o^S-urnem delavniku, sprememba zakona o delu žensk in otrok v skladu z ustrezajoča vvashingtonsko pogodbo, popolna izvršitev vvashingtonske pogodbe o brezposelnosti. 1924. 2. Ureditev podpor za osebje v javnih transportnih službah, koncesionirani zasebni, provincialnj aH občinski industriji. Ureditev podpornih ukrepov v prilog oseo-ja v javn;h telefonskih službah. Zakon o pogodbah v privatnih namestitvah, obvezno" zavarovanje proti invalidnosti jn starosti v kolonijah. 1925. 3. Ustanovitev delovnih uradov v pristanišču, ustanovitev Dopolavora, siste-macija prov^ncialnih uradov za obvezno namestitev vojnih invalidov, preureditev zavodov za obvezno zavarovanje proti nezgodam v poljedelski stroki. Razširitev zakonov o socialnem zavarovanju na nove province. 1926. 4. Juridična ureditev kolektivn'h delovnih pogodb, ustanovitev ministrstva za korcoracije, ustanovitev pokrajinskih gospodarskih svetov. Ureditev zavarovanja zoper bolezen v novih pokrajinah. 1827. 5. Delovna listina, ureditev narodnega patronata za socialno podpiranje. Odol r *ev splošn?*u pravilnika za delevno higieno, odprava generalnega komisariata za izseljevanje in ustanovitev generalne direkcije za Italijane v inozemstvu pri zunanjem ministrstvu, zavarovanje zoper tuberkulozo. 1928. 6. Splošna ureditev povpraševanja in ponudbe dela, odredbe za sestavo in objavo kolektivnih delovnih pogodb, pooblastilo vladi za izdajanje odredb z zakonsko močjo za popolno izvedbo delovne listine, odredbe za rešitev delovnih sporov, povišanje pokojnin za invalide in starost. 1929. 7. Ustanovitev uradov za brezplačno nameščanje delavcev, ustanovitev narodnega zavoda za podpiranje velikih delovnih invalidov, obvezno zavarovanje proti poklicnim boleznim, juridično priznanje narodne bolniške blagajne za trgovske nameščence, obvezno zavarovanje zoper bolezen in socialna pomoč za osebje na morju in v zraku, ureditev delovnih skupin v pristaniščih, zaščita delavk in name-ščenk med nosečnostjo in porodno dobo, ukrepi v prilog demografskega porasta. 1930. 8. Reforma narodnega sveta za korporacije, ustanovitev komisije za revizijo delovne zakonodaje, odobritev pogodbe za ustanovitev načinov za fiksiranje minimalnih mezd. ki je bila sprejeta v Ženevi v juniju 1928. Odobritev ženevske pogodbe iz novembra 1921 glede izplačil v primeri nezgod v poljedelski stroki, juridično priznanje narodne zveze podpornih bolniških blagajn za poljedelske delavce. 1931. 9. Odredbe za ureditev notranjega preseljevanja in kolonizacije, izboljšanje pokojnin pomorskim nameščencem, ureditev korporativnega inšpektorata. 1932. 10. Tedenski in praznični odpoči-tek v trgovski stroki, integrativne odredbe za obvezno zavarovanje v primeru invalidnosti, starosti, brezposelnosti in je-tike, spremembe v obveznem zavarovanju proti nezgodam pri poljedelskem delu. 1933 11. Razširitev juridične ureditve kolektivnih delovnih razmer na pogodbe o soudeležbi v področju poljedelske produkcije in malega zakupništva, ureditev delovnih urnikov industrijskih podjetij, razširitev sprejemne obveznosti preko namestitven "h uradov, ukrep v prilog pomorščakov, poenotenje zavodov za obvezno za-T*\T*r.fi nP7pftHam na delu. juri- M mi dično priznanje domov odpočitka za stare delavce. 1934. 12. Odredbe za ureditev individualnih delovnih sporov, začasna ureditev delovnih razmerij, ko zapadejo kolektivne pogodbe, odobritev pravilnika narodne blagajne za zračne nameščence, zakon o zaščiti in podpori mater in otrok, ustanovitev narodne fašistične zveze za podporne blagajne v primeru bolezni v industriji. 1935. 13. Ustanovitev delovne knjižnice, ustanovitev fašistične sobofe, sindikalna ureditev v Tripolitaniji in Cirenajki, zavarovanje delavstva v kolonijah vzhodne Afrike za primer smrti, malarije in tropskih bolezni, reforma odredb za obvezno zavarovanje zoper nezgode na delu in poklicne bolezni, izpopolnitev in zakonska koordinacija socialne zaščite. 1936. 14. Odredbe za rešitev delovnega razmerja v pomorski stroki za nedoločen čas, juridično-gospodarsko ravnanje z zasebnimi nameščenci, pozvanimi pod orožje ali ki so se prostovoljno javili za vojaške zahteve izrednega značaja, odredbe za ureditev delovnega razmerja pomorskega osebja in osebja upravnih uradov paroplovnih družb, ki so eminentno narodnega značaja, ustanovitev narodne fašistične ustanove za izšolanje delavstva v gostinski obrti, razširitev obveznega zavarovanja zeper jetiko na kolone in pol-gruntarje, juridično priznanje narodne fašistične zveze podpornih blagajn za nezgode v poljedelski stroki. 1937. 15. Ureditev zaščite nameščencev, na davkarijah in sprejemnieah neposrednih davkov, razširitev v kraljevini veljavnih odredb glede zasebnih nameščencev na italijansko vzhodno Afriko, juridično priznanje narodne fašistične ustanove za podpiranje pomorščakov, znižanje delovnega tedna na 40 ur, zavarovanje pomorščakov zoper bolezen, povišanje podpore za nezaposlene po številu otrok, odredbe za izpopolnitev in posp'ošitev družinskih doklad za pomožne delavce, ustanovitev družinskih posojil in drugi ukrepi za demografski porast naroda. 1938. 16. Odredbe o izplačevanju normalne mezde delavstvu na praznik Rojstva Rima, ustanovitve Imperija, Pohoda na Rim in ob obletnici Zmage. Odredbe o sporih glede akordnega dela v industriji, juridično priznanje narodno fašistične ustanove za izučitev v trgovski stroki, ustanovitev tečajev za izpopolnitev delavcev, ureditev sprejemanja železniškega osebja v javno in zasebno službo, spremembe odredb o zavarovanjih zoper invalidnost in starost za pomorščake, ureditev vajeništva, preureditev povpraševanja in ponudbe dela. juridično priznanje narodnega fašističnega zavoda za podporo delavcev v kreditnih, zavarovalnih in davčnih podjetjih, juridično priznanje narodne propagandne ustanove za preven-tevno zaščito pred nezgodami, razširitev v Kraljevini veljavnih odredb socialne zaščite za italijansko Vzhodno Afriko. 1939. 17. Reforma narodnega sveta za korporacije, ustanovitev fašijev in korporacij, ustanovitev stalne komisije za po-vratek Italijanov iz inostranstva v domovino, skrajšanje starostne dobe za pravico do pokojnine in druge izboljšave v zavarovanju proti invalidnosti, starosti, jetiki in neprostovoljne nezaposlenosti, ukrepi proti organizmu, ustanovitev zdravstvene izkaznice za hišne posle. 1940. 18. Priznanje prvenstvenih pravic v namestitvi in delu glavarjev številnih družin, priznanje družinskih doklad pod orožje poklicanim delavcem v izrednih okoliščinah, obravnavanje zasebnih nameščencev, poklicanih pod orožje, prilagoditev zakonskih odredb o zaščiti dela v primeru vojne. Ustanovitev enotne b'agajne za družinske doklade delavcem. 1941. 19. Zakon o juridični vrednosti delovne listine, ureditev delovnega urnika v poljedelski stroki, ureditev delovnega urnika v železarskih, kovinarskih in mehaničnih podjetjih, prevedba zasebnih nameščencev v sorodne stroke, če so vpoklicani pod orožje ali zaposleni v inostranstvu, odpravljeni v koncentracijska taborišča ali v konfinacijo ali proglašeni za izgubljene ali padlih v ujetništvo. Gospodarska obravnava posadk na ladjah, ki jih je zavoljo vojne zajel sovražnik ali so se izgubile ali zatekle v tuja pristanišča oziroma v pristanišča italijanske Vzhodne Afrike. Zvišanje števila dni, za katere se priznava dnevna nezaposlenostna podpora od 120 na 180. Povišanje družinskih doklad v prilog družinskih poglavarjev za ves čas vojne, odobritev teksta v knjigi dela v civilnem zakoniku, priznanje mesečne podoore družinam zasebnih nameščencev v italijanski Vzhodni Afriki, ki žive v Kraljevini, ustanovitev ustanove za podpiranje sirot delavcev, ki so umrli zavoljo nezsrod na delu. 1942. 20. Ustanovitev posebnega poslovodstva za sklade iz izplačil, ki jih morajo poslodavci da'ati svojim nameščencem v primeru razrešitve delovnega razmerja, izboljšanje izplačil narodne bolniške bla- | Otmar Frič | Ljubljana, 27. junija. Spet smo izgubili dragega tovariša. Po dolgem trpljenju — čeprav še tako mlad na letih — je v pretekli noči dobojeval svojo trpko življenjsko borbo gosp. Otmar Frič, dolgoletni naš tovariš, uslužben pri »Slovenskem Narodu«. Za vratna bolezen nam ga je ugrabila, ko je bil šele na pragu sv6je 401etnice. Bil je češkega pokolenja, vendar pristen Ljubljančan. Za takega ga je izdajal živahen temperament, vesela natura, dobrodušna šegavost. Po srednješolskem študiju se je z izredno vnemo želel posvetiti novinarskemu poklicu, čeprav je bil šibak in je v sebi že nosil kal bolezni. Toda vedno prevzet z neukrotljivim optimizmom je upal in samega sebe prepričeval, da bo z gorečnostjo za spe rt ne samo dostojno izpolnjeval svojo nalogo v novinarskem poklicu, marveč tudi da bo z vežba-njem v raznih športnih panogah premagal zavratno napadalko v pljučih. Prvo stremljenje se mu je dobro in pošteno obnašalo, bolezen pa se je dala sicer krotiti, nikakor ^Otma^FVič^je1' bil pred dobrimi 20 leti, torej še čisto mlad, sprejet v službo pri »Slovenskem Narolu«. Bil je športni poročevalec, zraven tega pa se je kot izvrsten poznavalec ljubljanskega mesta in njegovega prebivalstva razvijal v močno uporabnega in marljivega reportčrja. Z marljivim čitanjem in drugim izpopolnjevanjem je začel oblikovati svoj preprosti in prikupni slog, poleg tega se je razvil v prvovrstnega stenografa. Bil je poročevalec, brez kakršnega ni dobro razvite lokalne kronike v dnevniku. Vedno pripravljen, da pohiti kamorkoli, prezirajoč svoje telesne tegobe, se ni strašil nobenega napora, naj je bilo treba v trdi noči ali nevihti na pot. Pri tem je kazalo, da ga delo poživlja in učvrščuje. Sleherno prosto uro je porabil za športno življenje. Nesrečna naključja pa so spet izpodjedala, kar je na zdravju pridobil. Ze pred osmimi leti je izgubil mater. Pred sedanjo vojno je začel hirati in ob zadnjem preobratu se je poslovil od uredništva. Pogrešali smo ga, obenem pa smo mu vsi želeli, da bi si kolikor le mogoče opomogel. Do zadnjega je tudi sam upal, da učaka nove dni. Dvakrat je bil v teku zadnjih dveh let v bolnišnici. Zadnjih 8 mesecev pa ga je bolezen neizprosno prikovala na posteljo, še v soboto popoldne je govoril prijateljem, da upa na okrevanje. Pozno zvečer pa je nastopila agonija in diaivi ob 3. je bila smrt ubogemu Otmarju rešiteljica v trpljenju. Trajno časten in prisrčen spomin bomo ohranili dragemu tovarišu Otmarju Friču. Sestri in ostalim sorodnikom pa izrekamo odkritosrčno sožalje. Nakazovanje bolniških dodatkov Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek ljubljanskega mestnega pre-skrbovalnega urada meseca julija delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do 8. julija samo bolnikom, ki im*jo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v četrtek. 1. julija, bolniki z začetnicami A do D; v petek. 2. julija, z začetnicami E do J; v soboto, 3. julija, z začetnico K; v ponedeljek. 5. julija, z začetnicami L do N; v toi-ek, 6. julija, z začetnicama O in P; v sredo, 7. julija, z začetnicami R do T in v četrtek, 8. julija, z začetnicami U do Z. Od 9. do 16. julija drugim bolnikom, ta ko da pridejo na vrsto v petek. 9. julija, bolniki z začetnicami A do D; v soboto, 10. julija, z začetnicami E do J; v ponedeljek, 12. julija, z začetnico K; v torek, 13. julija, z začetnicami L do N; v sredo, 14. julija, z začetnicama O in P; v četrtek, 15. julija, z začetnicami R do T in v petek, 16 julija, bolniki z začetnicami U do 2. Od 17. do 24. julija bo bolniški odsek delil nakazila za zladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto, 17. julija, upravičenci z začetnicami priimka A do D; v ponedeljek. 19. julija, z začetnicami E do J; v torek. 20. julija, z začetnico K; v sredo, dne 21. julija, z začetnicami L do N; v četrtek, 22. julija, z začetnicama O in P; v petek. 23. julija, z začetnicami R do T in v soboto, 24. julija, upravičenci z začetnicami U do 2. Zdravstveni zavodi, ^i so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. julija samo popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa, naj s seboj prineso živilsko nakaznico za mesec julij z odrezki za meso. Vsem onim, ki teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški odsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso. Opozarjamo, da sprejema mestni fizikat zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1. do 20. v mesecu. Reklamacij zamudnikov zaradi ve':kega navala ne bo mogoče uocštevati ter zato opozarjamo na ta razpored, ki se naj upravičenci po njem natanko ravnajo ter ga naj zato izrežejo in shranijo. ■ GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 28. junija. Zaprto. Torek, 29. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Torek. Sreda, 30. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red Sreda. • Abonente reda Torek obvešča uprava Državnega gledališča, da je zaradi bližnjega zaključka sezone potrebna predstava za njihov abonma na praznik. 29. junija. Onim abonentom, ki bi ta dan ne želeli prisostvovati predstavi, nudi uprava, da svoj sedež na podlagi abonentske izkaznice pri blagajni odpovedo in jim bo nadoknaden. Uprizoritev Strindbergove igre »Nevesta s krono« bo zadnja dramska premiera v tekoči sezoni. Vsebina dela. katerega dejanje se vrši v Dalarnu na Švedskem, je deloma pravljična in izraža v simbolih nenravnost zločina (detomorstva). ki se mu protivi priroda celo z navidezno mrtvimi stvarmi in predmeti. Sovraštvo dveh hiš. katerih sin in hči zgradita s svojo ljubeznijo most preko prepada, postane usodepoino. ker žrtvuie nevesta svoje dete. da bi mogla nositi krono na dan poroke ter tako rešiti ugled svoje hiše. OPERA Ponedeliek. 28. junija. Zanrto. Torek. 29. junija, ob 18: Traviata. Izven. Znižane cene od 24 lir navzdol. Sreda, 30. junija: Zaprto. V začetku julija bo premiera D'Albertovega dela »Mrtve oči«. Ta opera prihaja po dolgoletnem premoru zonet na naš oder. Delo ie tako v muzikalpem kakor v pogledu libreta na nadpovprečni stopnji operne tvorbe in prinaša v deianiu svojevrstno psihološko rešitev konflikta. Kot operni dirigent bo debutiral s tem dpiom Somo Hub^d. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! Nedeljska kronika Ljubljana, 27. junija Junij sc poslani ja z dežjem, da, z nevihtami. Vobče je bil letošnji junij zelo deževen, mnogo bolj kakor je bilo treba. V minulem tednu pa smo imeli kar tri ne-vithe s strelo in točo in sicer nas jc tretja nevihta presenetila v soboto popoldne v prvih popoldanskih urah. Gosti črni oblaki so zagrnili nebeški svod na severovzhodnem delu Ljubljane, kmalu po pol 14. uri je začelo treskati in vlila se je silna ploha, med katero je palala gosta toča-. Ni dvoma, da je napravila precej škode. Polagoma pa je toča pojemala in je samo še lilo. da so po ulicah drli majhni hudourniki, ki so jih kanali komaj sproti požirali, še nekajkrat je v teku popoldneva deževalo, nato pa se je proti večeru spet zjasnilo in je za slovo celč posijalo sonce. Po visoki jutranji temperaturi sc ozračje v soboto kljub nalivu čez dan ni ohladilo in se je živo srebro dvignilo do 23.4» C. Tudi noč na nedeljo je bila precej soparna. V nedeljskem jutru smo zabeležili še vedno 13.3« C. Barometer, ki je zadnja dva dneva padal, se jc čez noč dvignil na 764 mm. vendar je bilo nedeljsko jutro sivo, oblačno, popolnoma zamreženo, in nam je obetalo novega dežja. Naši kmetje in vrtnarji pa si moče ne žele več, ne gledč na stari rek, ki pravi: »Ako dežuje na dan sv. Ladislaja, dež prav dolgo še zemljo napaja.« SPOR T žižek in Močan v Triestu V krasnem triestinskem kopališču Auso-niji so bile minuli praznik tekme najboljših italijanskih plavalcev za letošnje državno prvenstvo po društvih. Med udeleženci, med lcaterimi je bil zbran cvet italijanskega moškega plavalnega športa, sta bila tudi naša ožja rojaka, Branko žižek in Jože Močen, ki sta oba brez težav zasedla svoji prvi mesti na progah 400 in 1500 m v prostem slogu. Ze v izbirnih tekmah je prišla do izraza njima, očitna premoč, saj je Žižek v prvem predtekmovanju prišel prvi s časom 5:33.7 (najboljši čas iz ostalih dveh nastopov je bil 5:37.9). še mnogo bolj siguren na prvem mestu pa je bil Močan na dolgi progi, ki je v prvem predtekmovanju zabeležil čas 21:25, medtem ko je bil najboljši čas vseh ostalih udeležencev 23:17.6. V finalih so bili doseženi naslednji najboljši časi: na 1500 m Močan 21:17, na 400 m Žižek 5:20.1, na 100 m prosto Bru-nelleschi 1:02.1, na 100 m hrbtno Angeli 1:14.4 in na 200 m prsno Bertctti 2:58.8. j V štafeti na 4 X 200 m so zmagali plavalci Florentie s časom 10:24.4. Novi državni prvak v meških plavalnih disciplinah je postal znani triestinski klub Triestina z 78.85 točke pred Florentio (78.19) in Fia-tom iz Torina (69.65). švedski atlet Gundar Haopg, oni čudežni tekač iz severnih krajev, ki so ga dolarji zvabili na turnejo dvomljive vrednosti onstran Atlantika, je bil po pivih vesteh prvič že na startu na ameriških tleh, in sicer na progi 5000 m. B I je prvi s časom 14:46.5. ki je znatno slrbši od njegovih lanskih znamk na enako razdaljo. Knkor vedo povedati naši Vri, bo Haegg odslej nastopal vsako soboto tja do 14. avgusta, začenši s Chicagom in s slovesom v Wa-shngtonu. Radia Ljubljana PONEDELJEK. 28. JUNIJA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oborožcn h 6il v slovenščini. 13.12: Vojaške pesmi. 14 00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radij = skega orkestra, vodi dirigent D. M. ;ijancc. Orkestralna glasba. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: koncert Ljubljanskega komornefia dna (A. Tro^t — klavir, J. Šlajs — violina). 19.00: »Govorimo italijansko«. poučuje prof. dr. Stranko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved čat.a: poročila v italijanščini. 20.20: Klasičn orkester, vodi dirigent Manno. 20.40: Koncert pianista Marijana Lipovška. 21.10: Arije iz znanih oper Puccini: Madame Butterflv. 21.40: Orkester »Armonia«. vodi dirigent Segurini. 22.15: K on* cert violinista Arriga Scratija pri klavirju Scr-gio Lorenzi. 22.45: Poročila v italijanščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 2S.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 Ure za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot;'trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. gaine za trgovske nameščence, preureditev italijanskega zavoda za higieno, socialno zaščito in podporo, izboljšanje bolezenskega zavarovanja v novh pokrajinah, ustanovitev narodne fašistične ustanove za socialno skrbstvo jn podpiranje za državne nameščence, ureditev namestitev v vojnem času, ukrepi ob 20 letnici, ustanovitev vojnega križca za delovne zasluge, poenotsnje nezgodnega zavarovanja v poljedelstvu in industriji, povišanje pokojnin za delovne invalide in za starost, priznanje veljavnosti časov vpoklica pod orožje za ohranitev pravic, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja, razširitev podvojen h družinskih doklai in raz^h nagrad delavcem vseh vrst v vojni službi. 1943. 21. Obnovitev delovnih urnikov z manj nego 48 tedenskih ur, 25% povišek pokojnin za invalidnost in starost, ustanovitev fašistične podporne ustanove za bolezen delavstva, nadomestitev moškega osebja v nekaterih kategorijah podjetij, podvojitev družinskih doklad zasebnim nameščencem in delavcem, ki so bili vpoklicani pod orožje zavoljo izrednih okoUSčm. poenotenje obveznega zavarovanja zoper delovne nezgode v industriji in poljedelstvu razširitev zavarovanja in socialnih podpor na priključena ozemlja v pokrajini Flume, razširitev obveznega zavarovanja proti poklicnim boleznim na sif lido in sladkorno bolezen. NOVINARSKO DRUŠTVO IN ZADRUGA »NOVINARSKI DOM« javljata žalostno vest, da je njun član, gospod OTMAR FRIČ NOVINAR danes zjutraj preminil. Dolgoletnega in zvestega člana bomo ohranili v najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 27. junija 1943. ZADRUGA »NOVINARSKI DOM« NOVINARSKO DRUŠTVO f Globoko potrti javljamo tužno vest, da je davi preminul po dolgem trpljenju naš brat, stric in svak, gospod * OTMAR FRIČ NOVINAR Pogreb bo v torek, dne 29. junija ob 15. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 27. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI šiv a g. >.1UTRO< ponedeljska izdaja == jftfrf***-*- s« - . . .ži.tV.TT- 36? Moji ljudje 2. Moja svakinja. Moja svakinja je bila rojena 1899 in je torej letcs stara dvaintrideset let. Kdor bi izračunal drugače, namreč več in to na glas, naj se pripravi na strelo in grom in pa na lepo »pismo o glasu«, ki se bo razširilo po mestu, žal mu bo, da se je kdaj učil računstva in da je kdaj prišel v stik z mojo svakinjo. No, saj je tudi odslej s tem znanstvom konec in amen. Ce bo dotičnik ob srečanju še tako globoko potegnil klobuk s svoje učene glave, ne bo ga niti z belim pogledala, neizobra-ženca brez trohe kavalirstva«. Moja svakinja je sicer mehkega srca in ljubezniva dama, toda kar se tiče njenih let, videza in toalet je »brezkompromisna.« »Grda in neodpustna navada je,« pravi, »izpraševati človeka po njegovi starosti; prvič človek ni konj in drugič je človek toliko star, kolikor se počuti starega. Zlasti dama! In dalje, kaj je komu mar, ali sem vitka ali močna, rožnatega lica. ali interesantno blede polti? Sem, kakršna hočem da sem in nisem za svoj videz odgovorna nikomur. Isto je z mojimi oblačili. Vem, kaj je moderno in kaj mi pristoja. Oblačim se po navodilih najboljšega modnega časopisa, ki sem nanj naročena, da mi ni treba iz revij v kavarni izrezavati slik. kakor to delajo druge, ki se štejejo tudi za dame. Saj veste, kako je bilo takrat s tistimi razporki v krilih. Prva sem ga imela in vse se je divilo tej modni novosti. Ni pa minilo teden dni, že se je šopirilo staro in mlado, drobno in debelo ryi promenadi z razporkom, kakor da razporek ne bi bil modna kreacija samo za vitke postave tridesetih let. No, pa sem jim jo tudi zagodla. Zašila sem svoj razporek v krilu in zdaj so imele opice svoje posnemanje.« Tako in podobno, često še z bolj vročo zabelo se odreže moja svakinja, če jo zadeneš v katero njenih treh Ahilejevih pet. Moji svakinji je ime Fini, dasi smo jo svoj čas klicali za Pepco. Toda Pepca je vsaka druga natakarica ali hišna, moja svakinja pa ni ne prvo ne drugo. Zato je Fini, Fini Rožnik, zasebnica, kakor stoji vijoličasto natiskano na rožnatih njenih poeetnicah. Zasebničuje — da se izrazim po najnovejših navodilih za pristno slovensko govorico — že dolgo vrsto let. Odkar ji je umrla mati, ki je babičevala skonaj pol stoletja po raznih krajih naše mile domovine in ji zapustila čeden stan z zbirko hranilnih knjižic, živi mirno življenje obrestnice,* lepo sama. zase. Saj bi se bila Lahko že omožila; nič koliko prilik se ji je nudilo. Toda: saj ni noben moški nič prida. Hinavci so. Nekoč, na maške-radi ji je prisegal bel domino, da jo ljubi, neznansko ljubi. Pozneje pa, ko so sneli maske, je hinavec izginil kakor kafra. Taki so; in takim naj se pošteno dekle obeša na vrat? Tudi nekega profesorja z debelimi očali bi mogla dobiti, če bi ga hotela. Ogovoril jo je, ko je gledala izložbene filma k-e stike. Ko pa se je obrnila, da bi se z njim. pogovorila, se je on takoj hinavsko izlizaval, češ, da jo je v svoji kratkovidnosti zamenjal z drugo gospodično. »Prav tako očarljivo,« jo dostavil. Takih doživljajev, ki so tako rekoč kar dišali po poroki, vam more navesti moja svakinja ogromno butaro, vendar je ušla ob svoji trdni volji in zreli preudarnosti srečno in nepoškodovana vsem nevarnostim in nastavljenim pastem. So, ki ji Vsega tega in takega ne verjamejo, jaz pa ji; kajti, kdor ji ugovarja, se ji zameri za vedno ali pa mu nastopi z dokazi, ki so še hujši kakor zamera. — Dokazi so namreč brez konca in kraja in še z zamero po vrhu. Sploh je nevarno, kdaj kaj podvomiti o njenih povedkih in trditvah. Svakinja Fini ima vedno prav (kakor bi bdla že zakonska žena). Je bila pri nas na obisku in se je pogovor sukal o modi klobukov. »Letos je vse rdeče,« je rekla Fini, »vse cd kraja imajo rdeče klobuke, prav vse.« Ker smo sedeli pri oknu — stanujemo v jako prometni ulici — sem pričel šteti sprehajalke in rdeče klobuke. Naštel sem trideset žensk in dvanajst rdečih klobukov. »No, vidiš,« sem dcibil za odgovor na mojo štetev, »ali ni-fsean rekla, da so letos vsi klobuki rdeči, pa mi skoraj nista verjela.« Žena moja se je ugriznila v jezik, jaz pa sem se spom-Tstl, da imam uredniško sejo »Glasil v pu-aCsvi« pa sem jo ubral k Figovcu na vrček prav mrzlega piva. Včasih je potrebno, da aB Sovek ohladi. Pavel Rasberger: • Obresti, obrestni ca = kl živi od obresti; primeri: posest, posestnica. Renfttus: Pot do duševnega miru Oznaka sedanje dobe je nerveznost. Vsakdo JO čuti, vsakdo pozna kot posledico pohlepa po uživanju. Dan na dan skrbimo za zaslužek, za -vse drugo,»nimamo časa«. Izraz »ne utegnem* je navaden izgovor, ki odriva vse, kar je resnično dobrega Za uspehi v trgovini, v službi in v družabnem življenju se pehajo mladi in stari, možje in žene. Vsako delo mora takoj donašati koristi, sicer pravimo, da nima po= mena. Tistega, katerega ideal je vsakdanježtm nepojmljiv, pa javnost zasmehuje Oznaka sedanje dobe je nervoznost. Kljub temu pa je nekaj ljudi, ki beganja človeštva ne smatrajo za vse. V redkih srcih včasih zazveni tih opomin, da je vse to prizadevanje zgolj igra enodnevnic, da so družabni uspehi, napredovanje v službi in trgovske žetve le pene nad tolmunom, ki niso vredne takega lova, take zavisti in take zaskrbljenosti. Prisluhnite temu opominu, saj ga je lahko razumeti in slišati, ker se v rahločutnih srcih pogosto oglaša. Če nam ne šepeta podnevi, ga čujemo v temni noči, ko nam za trenutek posveti blesteč žarek ter se potem spet izgubi v skrivnostni večnosti. Mar moramo biti res vedno odvisni od minljivosti in plitkosti vsakdanjega napora? Ali mo= ramo res vedno igrati klavrno vlogo v drami življenja? Ali sredi hrupa in vrvenja ne moremo najti miru? Da, lahko ga dosežemo! To je globoka modrost in odgovor narave, k' smo jo vprašali v svojem razmki jan ju. Človek je neumrljiva bitnost, odeta v meso, ki ga oživljajo želje in strasti. Nevidna vez druži neumrjočo duševnost z Urnrjofc> telesnostjo. Gorje pa ubogi duši. če čuti le z minljivostjo. če jo mučijo strasti ;n želje, nade in bojazni, če omahuje v pohlepu za užitkom. Taka duša ne pozna vladarja, ki nad njo kraljuje v resnem, brezstrastnem pokoju, ena ne svoj^a^pravega bistva — Samosti. AVGUST STAMCAR, uradnik banke Sla vi je, je bil prvi Miha v »Prodani nevesti« in kot član zbora skoraj vedno zaposlen v kakšni manjši bara-tanski partiji. Bil je tudi član pevskega društva »Slavec«, katero je, kakor tedanje pevsko društvo »Ljubljana«, skrbelo za naraščaj pevcev pri opernem zboru. Ko je na večer prišel na vajo ali v igralsko garderobo, je vedno prinesel s seboj dobro voljo in humor. Avgust Štamcar je bil eden izmed tistih rodoljubnih pevcev, ki so že poleg svojega poklica delovali za napredek slovenske opere. SLAVA BITENCEVA je prva pela v »Prodani nevesti« Kato, Lucijo v »Cavalleriji rusticani« in dosti drugih manjših vlog. Imela je lep mezzo-sopran. ki bi v današnjih razmerah ne ostal neopažen; nastopala pa je tudi v drami. V sezoni 1900-01 je še igrala, nato pa je oder zapustila. JOSIP GOSTINCAR je bil tudi med igralci, ki so tedaj nastopili v ljudski igri »Naša kri«; prav dobro sem si ga zapomnil. Kdaj je opustil gledališče, mi ni znano. Pač pa sem pozneje nastopal z njim na diletantskem odru. Kasneje je postal politik in ie dosegel stopnjo ministra. Umrl je lansko leto v Št. Vidu nad Ljubljano v visoki starosti. VALENTIN KOPITAR, poznejši upravnik »Slovenskega Naroda«, je bil za časa prvih opernih predstav v novem gledališču inspicient opere; navaja ga pa že Anton Trstenjak v svoji knjigi med igralci stare čitalnice. GIZELA NIGRINOVA O njej piše Trstenjak, da je bila igralka in pevka; prav tako Matilda N i -g r i n o v a. Sploh je bilo igralsko ime »Nigrinova« zelo znano. Vela (Avgusta) Nigrinova je postala odlična članica beograjskega narodnega gledališča in ie kot taka gostovala v sezoni 1901-02 v Ljubljani v vlogi »Madame Sans-Gene«. To gostovanje mi je ostalo trajno v spominu: zaradi Vele Nigrinove same in zaradi mojega zakasnelega oziroma izostalega nastopa. Igral sem pribočnika, ki naznani prihod nekoga (menda Catherino) Napoleonu. Imel sem lepo uniformo in da se pred nastopom še malo ogledam v zrcalu, sem pohitel v I. nadstropje. Tam som se pa le predolgo zamudil, kajti nenadno m-čujem svoje ime in »hitro dol«; klic?l me je režiser Dragutinovič. ki me ie medtem že povsod iskal. Preskočil sem na moč hitro stopnice — bilo pa je že prepozno! Nastop, na katerega sem se tako veselil in pripravljal, je šel mimo iri Dragutinovič me je sprejel z besedami: »Smo že opravili!« Ni se niti razburjal, kajti bil je pameten človek in .ie vedel, da se postanejo negorljive (cevi vc::r * brizgalne, obleka gasilcev) ter za izdelovanje kita za steklo in porcelan. Vcciem steklo je v kemijskem pogledu natrijev silikat Nas Si On ali kalijev silikat K. Si 0:): oba imata podobna svejstva in tudi enako uporabljivost. Večjega pomena od teh sillkatov so razne vrste netopljivega stekla. No topljivo steklo mora biti najmanj dvo-stroki silikat in sicer jc navadno ali natrijevo steklo: natrijev kalcijev silikat, CcSko ali kalijevo steklo: kalijev kalcijev silikat, svinčeno steklo: kalijev svinčev s likat. Razne vrste stekel imajo razl;čna svoj-stva in zaradi tega tudi različno uporabljivost. Ea mm feo vs£ tel veselja lit novih meči Nova slikarna našega gledališča Prav ki r se je po.jivlla na knjižnem trgu nova knjiga: »O vrtovih in vrtni umetnosti. Pogledi v svetove vrt.jegu ves >lj i«. Spisal jo je inž. Ciril Jeglič. O v;;ra-š.uijih, ki jih obravnava, ni čoiicj pri nas še niiiče spregjvcril. Zzto ba knjiga s svojo jci rnato vssjino in mnogimi iep-ml m >n ;m« vziiiMlla veliko zanimanji- med vrlniki in s, 1 ih prj vsrh iskrenih ljubiteljih narave. Za danes posnemamo ;z te knjige nekaj uvodnih stavkov. Dan lan-šnjl pomeniti o vrtovih se sučejo največ krog fižola, paradižnikov, solate in drugih prehranitvenih zadev. Vsaj na glas se ljudje skoraj le o tem zgovar-jajo. V resnici in bolj po tihem pa še čuda mnogo mislijo na vso tisto, kar je srcu drago. Kako bi tudi moglo biti drugače? Kjer ni pesmi, usiha življenje. Pobožnejše kot kdaj koli obiskujejo ljudje cvetlico, ki je še ostala v skritem kotičku domačega vrta, in občuiujejo v parku samotno drevo — to drevo ne rodi 93djarju in ne daje cvetja za čaj, pa vendar nekaj pomeni. Kje je vrt, ki po njem hrepenimo? V srcu ga nosijo, kateri so brez doma; v sanjah ga gleda mati, ki bo rodila, in oče, ki je sam. Kaon smo vse plahutali v viš3ve, kaj smo vse predrobnoglavili v globočinah žabjih tolmunov! Zdaj pa preprosto gledamo v lice otroku, strmimo v sonce, ki se nam v dušo smeji, in spet bi radi prisluškovali popevki; tam na vrtni gredi raste rožni? rin ... O -- v Načrt... da bi nam vsem vzrasle nžice za ljubezen! Za duhovidno ljubezen: da bomo ljubili kamen, ki v gozlni samoti molči, in človekr, ki za svojo bolečino ne zna več prave besede. Prav za prav mi ni nihče naročil, da je treba zdaj kaj napisati o lepih vrtovih. In vendsr — kakor da mi je bilo ukazano prav za ta čas. Nemara se bo komu zdelo, da je tako pisanje premalo poučno. Knjižica nu daje nič ;>pi ktičnih« navodil, kako je treba vihrieavo lepeto pretentati s centimetrom, ne uči. kako bi veselje uživali po receptu in srečo z rokami objeli. Govori Cefertn: Dnevnik študenta Ambroža V dobri veri, da bom tukaj v prekrasni božji naravi laže zajemal učenost, sem vzel skripta s sabo. Zmota! Ne morem pa ne morem »osredotočiti« svojih misli! Kakor neubogljivi otroci mi uhajajo s prave poti in smeri. Vsak trenutek pogledam nizdol proti železniškemu prelazu, da bi že v daljavi zagledal prihajajočo srečo. Ali je kje ženska, ki bi inspicirala pri izpitih ? Jaz bi jo jutri nujno potreboval! Nocoj sem zvedel, da je vdova. Lansko leto ji je umrl mož, ki ji je zapustil ogromno premoženje. Pravijo, da zlat rudnik v Aljaski. Kaj me briga zlat rudnik! Jaz sem karakter! Tale pesmica ima zame večjo vrednost, kakor vsi rudniki na svetu: PAZNIK (recitacija v zelo počasnem tempu) Po beli stezi bolnih nog počasi leze paznik, Grog, v desnici stiska pdlico, y levici nosi malico, On bil nekoč je bogat mcž. zdaj varuh jc teh lepih rež, (da dečki in pa deklice ne stopajo na grčdice.) Od jeze mož je vrs rumen, (od rojstva pa koščen ket klčn:) Otroci nič ne vbogajo, svarilom vsem se rogajo. Joh, taka služba, to je križ! A kaj — ko druge ... ne dobiš! Ne pohlep po zlatu — hrepenenje t , inspiraciji je tista božanska sila, ki usmerja vse moje misli v njeno bližino! Že vidim, da sem res poet po božji volji! Moje slutnje me le redkokdaj varajo: Kakor sem si bil s preroškim duhom napovedal, tako se je zgodilo. Dolgo sva debatirala. Profesorja Vijaka je bil danes sam med. Kar smejal se je ln mi dobrohotno kimal, ko sem odgovarjal na njegova zasukana vprašanja. »Vi ste genij!« je dejal. Jaz pa: »Tc lepo besedo so mi že večkrat privoščil; zelo pametni ljudje.« »Kateri pa...? Rad bi jih poznal!« »že moja prva učiteljica... na primer.« v Tako ? ... To je zanimivo ... Za pri-j:tn:> izpremembo mi pripovedujte kaj o nji!« »Stroga je bila in huda kakor hren... Vse se je je balo. najbolj pa njen mož ... Hudobni jeziki so vedeli povedati, da ga celo pretepa in da mora večkrat — na ajdi klečati za kazen. Mene je pa učiteljica (Justina jI je bilo ime) imela rada... Kadar sem se pri pouku posebno debro odrezal, je pristopila k meni. mi pogladila glavo in zapela z lepim sopranom: »To je glava! To bo slava! Tebe čaka čast prvaka!« »Zanimivo!« je gospod profesor Vijak zaprl zatvornico moje zgovornosti. ?Zdaj pa ne bo napak, ako se vrneva na trnjevo pot naše znanosti.« 'In zasolil mi je tako zamotano vprašanje, da sem zazijal kakor nilski krckodlL Od presenečenja niti klobasariti nisem mogel. Poštenih pet minut sva molčala ln se gledala kakor dva diplomata, ki sta zamudila vlak. IZ ITALIJANSKE LIRIKE: Giovanni Pascoli: Oljčna nedelja V U dan že spletli tički bistrih glavic so gnezda svoja (v oljk smo praznovanju) iz suhih listov, koreninic, travic: ta v lovorju. a oni vrh ciprese sred gozda, ob potočkovem šumljanju in v senci, ki se v sončnem zlatu trese. In zdaj valijo na lišaju, mahu, strmeč v nebo kristalno, in v trepetu ■rea poslušajo v nenehnem strahu čebel brenčanje, rjave hrošče v letu. Prevedel Janko Samec. mmmmmmmmmm niiiiiiiiiiniii niiirrifi irnuirmir'iriri—minir inriiiirnrim a ljubezni in nevidnih močeh, ki družijo vrt z umetnostjo. Cas namreč že tuli pri nas dozoreva za, vrtno umetnost, že se vidi dan skoz noč. Knjiga pripoveduje o tem, kar čutimo, da »visi v zraku« nad nami. pa mnogi n« vedo, kako se temu pravi. Zato le malo opisuje znamenita dejanja slavnih mož in nič ne pove, kako opazuj in meri skoz luknje v šabloni zgodovino vrtne umetnosti. Vendar se mi zli, da utegne knjiga zanimati tudi tega ali onega, M so se kdaj razburjali zaradi veselih in žalostnih skrivnosti čopkovSkegu vrtnarje-vega leta. ... in delo Zlasti bi rad, da bi tako branje prlSto v roke mladim vrtnarjem ln arhitektom. Koliko pesnikov je že rodila naša Muza« kako marljivo nas razveseljujejo z razsta<-vami slikarji! Ob belem dnevu pa boš prt nas težko našel od Boga in ljudi postavljenega svečenika vrtne umetnosti. Niti nI videti »nadebudnega naraščaja« za vrtno umetnost. Pa bi morali več o njej premišljevati, da se nam bo prav razodelo poslanstvo te hčerke božje, že misel odgrinja marsikaj, kar nam je bilo neznano. Z razpravljanjem v tej drobni knjigi bi rad pomagal, da bolje spoznamo svoje nazore o vrtu in jih ileološkn pretehtamo, da preglednejše razčlenimo gradivo, ki ga mora vrtni oblikovalec poznati, in da si stvarno predstavimo nekatera izmed vprašanj, ki jih nič koliko čaka po naših vrtovih.« j-Knjiga pa ne skriva,« pravi pisec ob koncu uvoda, »da je napisana tudi ljubezni za spomin, hrepenenju za tolažbo. Pojdimo v vrt: če ti raste ob prijaizni hišici ali če ga sanjamo le v zavetju srca. Da bi nam vrt dal veselja, pravega zlravja in novih moči!« ANEKDOTA EMILE ZOLA Emil« Zola in Jules Ciaretie. slovita francoska pisatelja, sta bila prvi čas ve ika prijatelja. Prijateljstvo je šlo tako daleč, da sta drug za drugega delala reklamo pri svojih listih. Claretie. ki je bil sotrudnik pri »Temp-su«, je prejfl nekcč od Zolaja kar takole pisemce: — Storite v priporočilo mojega dela kolikor je mogoče; saj veste, da '-oka umiva roko. Pozneje sta se ta dobra prijatelja razšla in nekoč je Zola tudi javno hudo napadel Claretieja. Napadeni je bil besen, toda na zunaj je ohranil mirno kri ter samo zabeležil v svojem listu Zolajev napad in lastni odgovor, na koncu pa še pripisal tele besede: — Zdi se, da svoj čas nisem dovolj umival roke gospoda Zolaja. Jules Claretie. V SOLI Profesor fizike: »Kako se imenuje sila, ki deluje od znotraj navzven?« Lekarnarjev sin: »Hicinov0 olje« Potem me je pa pokroviteljsko potrep-ljal po rami ln rekel: »Se eno vprašanje!... Upam, da vam ne bo delalo preglavic: Povejte mi, zakaj je zidar napravil onole veliko odprtino?« Zdaj mi je pa zavrela kri. Nisem je mogel brzdati! »Zato. da študent lahko zbeži pred vašimi zafrkacijami!« Dostojanstveno sem se priklonil in odšel s ponosno dvignjeno glavo, kakor se užaljenemu pesniku spodobi. ' Bojim se, da postanem »svetožalnik« —• zagrenjen pesnik Stritarjeva kova. Tragika mladega talenta, ki ga bo fiola ubila! PRI TELOVADBI Gospod učitelj hoče izpraševati o srcu in potrka učenca na prsi: »Kam bi prišel, ako bi te tukajle prebo-del s temle svinčnikom?« >V zapor, gospod učitelj.« * V ŠOLI Gospod katehet je pripovedoval: »Oče Izgubljenega sina je padel na obraz in jokal. Kaj mislite, otroci zakaj j« jokal?« Molk v razredu. Zdajci se je oglasil Ton-ček, ves vesel, da lo *«> nogod!!: »Prosim, gospod katehet. ali bi vi ne jokali, ako bi i^dii s obratom na tlalt a pride jšmert... Vprtfh pade tefhka krona tShkarlat na dvoje. VgaPne pianieniza. Eno b o Jen in /lava, lash, refriiza, Samolklo ko sapoje toshba brona. Šaman ozliefu sarja rcebofklona! Omahne or 1 u — Pefm i — pe rut niza. Gram«Jsa plaft sagrebe vele liza Na polji, delezb svunaj Pantheorsa Obrasa lik oftahe vam sagrobni, Ki s'mano j zhuli fte Vpoflednji uri Udarzov terdih fhteti tok turobni. Ne v* Kamni, v miflih vam bo moja marka, Nebrishna,Rdo jo trraja, kdo ji lafka.-V'nje molku bo golzhanje : »MOPiITU!tl! %807J£TE VMeJfiLl! •sT •S V Severjevi delavnici Prvi dei naloge je izvršen, drugega bnmo opazovali v Severjevi delavnici. T:■ to vidimo našega mojstra, kako že n-- se : rrodaj čisti s plamenom alkohola in z v .. že opisani kalup; to je negativni odii..<'k dr. Kramerjeve maske. Zdaj bo pripravil njeno notranjo površino v pološčeno stanje za pozitivni ulivek. Kakor pri prvem nanašanju, sledi tudi tu n?;' rrvo tanka Dlast ulivka, nato druga, bolj .-'roba; pač po ob" 'ku mojstrovem. Ko ;o ves ulivek dev trd — trdota mavo -e -pozna po 'oploti. ki jo izpa-reva k v; .ni proces spojine med mavčeve moko in vodo — nastopita svoje delo dleto in leseni bat. ...pokaže se maska Kalup negativne podobe je izpolnjen z mavcem. Zdaj ga položi mojster na mizo, m sicer tako. da je negativni d rek na takih nalog je bila plastično odlita desnica mrtve plemkinje s Polzele na Štajerskem. Lepo. belo. res negovano roko je moral mojster odliti tako, da bi prsti in dlan še po smrti pokojnice pričevali o darežlji-vosti. Naj zabeležim še eno Severjevo opombo. ki je v marsičem zanimiva za nas. Na primer, če je maska tehnično težka in jo je treba odliti v bolj plastični upodobitvi, recimo z ušesi, ali če ima pokojnik goste, valovite kodre, močno štrleče brke ali celo dolgo brado, potem mora tako masko posneti v posameznih delih ali odlomkih. in sicer; lase (mogoče so kodravi) v enem kalupu, obraz spet zase, uho- prav tako in brado. Seveda pa morajo biti ti mavčevi kalupi — ali, kakor jim pravimo, negativne kapice — povezani tesno med seboj Tn združeni tako. da se kar najbolje prilegajo drug k drugemu. šele površnikovih gub zabingljal sem pa tja. kakor da nosi precej dolg frak. Pa čeprav zamišljen, me jc od daleč opazil. Ko pa pridem bliže, mi pomigne z glavo preko ceste k sebi. Nisem bil Se dobro pri njem. ko se že dotakne s konico desnega kazalca ob rob klobuka s svojim običajnim prijateljskim pozdravom in že me povabi na ogled svoje najnovejše umetnostne pridobitve. Sam ni bil izrazit zbiratelj starrre^cih umetnin, je pa zelo rad živel v takem okolju. Njegova pokojna gospa Anči je imela ne samo okus. ampak tudi res zdrav smisel za raznovrstne lepe stvaritve. Se posebno pa — poleg slik — za porcelan m preproge. Dr. Kramer je bil glasben človek Ko sva že zavijala -voti Dukičevemu bloku. kjer je takrat noval, nama naenkrat zadone iz bližnjega nadstropja glasovi strun; izprva polahko. nato vedno močnejše. Bili so to krasno ubrani zvoki klavirja, zdrznil, me pogledal in zamrmral: »Beethovnova ... deveta!« Da. malokdo ve, da je bil Kramer zelo čustven in glasben človek. Se manj pa je komu znano, da je sam in to prav dobro igral na harmonij. Nu. iz tega najinega skupnega glasbenega občutka se je na pragu razvil nadaljnji pogovor o Beethovnu in se nato zaključil z mojim zagotovilom — v njegovo osuplost — da sem imel kmalu po osvoboditvi v rokah izvirno Beethovnovo pismo, vloženo med dvoje stekel, okusno okvirjeno v rezu lavorjevih listov, pozlačenih in patiniranih. Povedal sem mu še. da je bilo to v stranskem prostoru pc- Prof. Anton Sever slopja nekdanje Filharmonične družbe. Zaupal sem mu pa še, da mi je ,\malu zatem prišlo na uho, da tega pisma ni več tam. kjer bi moralo biti, ampak da je to pismo romalo za lepe denarje po čudnem opravičilu in še bolj čudnem zagovoru takratnega odločujočega glasbenega gospoda — preko velike luže. Kaj in koliko je bilo na tem resnice, nisem poizvedoval, povedal sem pa lahko dr. Kramerju samo to, da pismo, tisto izvirno pismo izpod peresa velikega Beethovna ni več moči najti v našem belem mestu. To je bil za me eden izmed najzanimivejših doživljajev z dr. Kramer jem s človekom, ki sem ga takrat prav spoznal brez vrhu. Mora ga pa še podložiti s k; parni, in lo res previdno, da se pn nabijanju in odstranitvi mavčevih odlomkov in odlušč-kov dragoceni pozitiv ne pokvari zaradi močnih tresljajev, ki jih ostavlja nabijanje z leseno betvico po dletu. Tudi pri oklesavanju je treba velike spretnosti in tehničnega znanja za pravil-nost udarcev, ki morajo teči vedno le v tisti smeri, kakor delo fo zahteva. Zakaj paziti je treba, da se dleto ne zadere pregloboko in da ne rani tistih dragocenih plasti, ki bedo kaj kmalu nudile našim očem otipljive prijeme obličja. Tu je pa zdaj prišla r.a vrsto tudi tista za nas važna. močneje nanešena plast mavca od čela do brade, ki smo jo omenili v začetku opisovanja Naj še priDomnim. da so star; njojsfri pri nanašanju negativa delali to reč v treh plasteh (Sever samo v dveh), in sicer so vsako plast z drugo barvo orosili. Sever tega ne dela, marveč zaznamuje prvo plast s strukturo malih brazdic. Ko sta obe plasti kalupa (negativni posnetek) odstranjeni, se arične končni pregled. in če je potrebno se nastale hibe še vešče popravijo. Nato se očistijo, zagla-dijr> se notn.nje stranice maske, obrusijo ge robovi, da dobi odlitek primerno in okusno obliko. S tem ie delo končano in posmrtna ma?ka pokojnega ministra dr. Kramerja leži izvršena pred nami. Ce povemo še. da je prof. Sever porabil za to delo tri dni vestnega in z vso svojo ljubeznijo prepojenega truda, si lahko ustvarimo pravo sliko, kolikere natančnosti in tehnične dovršenosti je treba za tako oietetno delo. Profesor Sever pripoveduje Precej mask je Sever že napravil pred tem delom. Ampak ena izmed najtežjih Naglasil mi je prof. Sever, nekdanji moj ' učenik. da si je dal prav pri delu Kramerjeve maske mnogo truda in posebne pozornosti, kakor pač zasluži plemenita in markantno oblikovana vpodobitev tega moža. Da ima Kramerjeva maska res poseben mik za likovne oči. nam nazorno dokazuje to, da so prav te markantne poteze zapeljale našega profesorja, da se je odločil in že tudi dela na Kramerjevi spominski plaketi, ki bo izdelana v premeru 15 cm. nakar jo bo izdal še v obliki medalje. Tako si bodo lahko spoštovalci dr. Kramerja v pomanjšani obliki nabavili plastično vpodobitev za zmerno ceno. Sever nam je s svojo marljivostjo že dovolj dokazal, kaj zmore vprav kot meda-Ijer. Zlasti dve dovršeni mladostni doli me vedno razveseljujeta, kadar koli ju lahko občudujem na steni muzejske dvoranice. To sta: glava starca od spredaj (en face) in profil (od strani) dr Franceta Prešerna. Še besedo o Beethovnu Ludvik van Beethoven! Ni bilo zgolj naključje, da sem se ob Kramerjevi maski spomnil maske tega genijolnega glasbenika. Zakaj ? Bilo je pred leti, v maju. Sonce je prijazno ogrevalo Ljubljano, ko sem v opoldanski uri zavil iz Beethovnove ulice proti Narodni tiskarni. Ugledam dr. Kramerja čisto samega, kar je bilo za čas njegovega ljubljanskega bivanja nekaj izrednega. Opazoval sem ga. kako je stopal zamišljen proti domu. Sel je. kakor vedno, lahkotnega koraka, malce sklonjen, klobuk potisnjen na čelo. obe roki sklenjeni in položeni po običajni navadi in drži na hrbtu pod površnikom, tako da mu je pri vsakem koraku podalj- ki jih je izvabljala prav gotovo moška in tehnično zelo spretna, kar mojstrska roka. Kakor oribit se dr. Kramer ustavi. Glavo je sklonil globoko na prsi. Vsa druga že opisana drža telesa je ostala neizpre-menjena. Bil j? v obraz voščeno rjavkast, z malenkostnim nadihom rožnate bledice. Drugače pa je stal raven, kakor sveča, in je bil videti tako visok, da sem se počutil ob niem vse premajhnega. Zvoki na so žuboreli, vreli in udarjali kar nanrej in vedno močneje. Sprva polahko. boječe, nato v zagonu burje, naenkrat veličastno, grozeče, pa spet nežno in sladko. kakor poljubi. Bilo je v^g tako lepo ubrano, dobrika^oče in božajoče za uho, da sva čutila oba skupno povezanost z veličastno glasbeno stvaritvijo. Re-! S-.»mo eden je znal tako ustvarjati: nesmrtni Beethoven. Beethovnovo »LjuVjansko d'stt.o < ln ko so /c z.-.mirali poslednji odmevi teh meoclij. >e je dr. Kramer predrami!, Beethovnova prava maska visokih naslovov, takega, kakršnega sem gledal prav tistikrat, ko se je opajal ob veličastnih zvokih nesmrtnega glasbenika. Bil je tak. kakršnega je poznal malokdo izmed nas. četudi smo bili z njim povezani v najožji krog »Jutrove« družine. Bil je naš prvi veliki novinar, ki je zaoral s svojim širokim duhom globoke brazde po naši- še pred desetletji mrki in hladni '.edini. Posejal je te brazde z žlahtnimi semeni, ki nam že rode. bodo rodila in oplajala mlajše novinarske rodove, dokler bo živela naša mehka govorica in ž njo povezana prelepa tiskana beseda v podobi in risbi. E. JUSTIN, alikar-grafik. Misli Marsikateri človek doseže vse. samo človeka ne. Naši čuti nas napravijo brezčutne. * Nevošč'jivost ima za tvoje lepe lastnosti ostro oko in ohromeli jezik. * Nič ni bolj neprijetnega, kakor če govorita dva človeka — pa si nimata kaj povedati. * Moč. bogastvo in slava nv-iej . tsida /nanje ostane. * Mi smo sami vzrok svojega 'n Ijcn.ja ali svoje radosti. Zakaj si ne b- torej olepšali življenja? * Okolje, v katerem živimo, je naša šo'a_ Če razreda ne dovršimo, ga moramo ponavljati. Ni naključja, temveč le -kriti vzrok. • Znanost se često ne more zbližati z vero. ker zamenjuje posledico v vzrokom. * Bratstvo ljudi nj iluzija prihodnosti, marveč- dejstvo. V nas vseh je isto. čeprav različno razvito življenje Samoljubje in težave so na svetu le. ker so redki dozoreli za to spozna nje. * Ne sodi po videzu! Za trdo skorjo s« utegne skrivati dragulj. * Človek, vedi. da ti je čas odmerjen! — Zato se bavi samo z najvrednejšim! Pomlad slovenske žurnalistike Ob 100 letnici Bleiveisovih »Novic«, fc! so igrale v našem narodnem življenju tako pomembno vlogo, bo pričelo objavljati »Po nedeljsko Jutro« pod gornjim naslovom od svoje prve prihodnje štev. dne 5. julija serijo zanimivih, poučnih doneskov izpod peresa novinarja dr. Frana Vatovea. V njih bo izčrpno prikazana zelo vijugasta razvojna pot našega prvega kmet-skega časnika. Ob žurnalistično strokovnih izvajanjih, slonečih na podrobnem študija vseh 59 letnikov Bleivveisovih »Novict, bo vstala pred nami v svoji objektivni resničnosti podoba našega drugega novinarja za šalo je in smeh! Nemški pisatelj Kastner Duhoviti nem4ci pisec Abraham GoCflreff Kastner (1719—1800) je bil leta 1774 pohabljen. naj bi govoril na posmrtni svečanosti po znanem Munchhausenu. Obenem z rrpm ja-bS naprošen za nekaj spominskih besed trK5"fax»-zistorialni svetnik Murav. Ko se je začelo, sta govornika drug dragem« ponujala besedo kot prvemu, toda Tazatfnfe se je prvi znašel Murav, ki je dejal: — Imam še kratek opravek, ta čas pa faar vi začnite! — in odšel. Kastner si je medtem ogleda! vsebino ^ ravjevega govora, nato pa začel slaviti zastaja pokojnega velikega človeka. Ko je videl, da se Muray vrača, da bo spregovoril svoje, je zaključil svoj govor z besedami: — Dokažite, da ste močni oh tej težki uri: čeprav vas je zadela huda nesreča, ne jokajte. dragi bratjt! Takoj nato je stopil na govorniški oder Sfo-rav in začel s povzdignjenim glasom sin ' govor takole: _ Jokajte, dragi bratje, kajti ... Poslušalci so izbruhnili v gromovit smeh. Strmiški: Uganka Beseda in žival četveronožna. Kujalna je žival ta trdokožna. pa v svoji ti'ai! »fc-že spet in spet, da gre zares samo enkrat na led. Obglavj jo in koj se ti pokaže dvonožno živo bitje take baže, da v teku si rekord bo priborilo, če le dolžnost bo svojo izpolnilo. Obglavi ga in zopet je zamena: Začetne črke znanega imena. Politik kranjski in genij finančni; igrača bjli so mu posli bančni. Začnimo od začetka! Rep odsekaj če-tvcronožcu in pcč3':aj nekaj! Rede se ti žuželke . srborite; koj roke tvoje s piki so pokrite. Oe tej žuželki zdaj iztrgaš želo. takoj bo delo dober uspeh imelo: Kaj takega res rimajo nebesa, ima pa zemlja, tudi \-sa kolesa. * REŠITEV UGANKE PRED TEDNOM Jutro (jutro, noč, dan, večer). Jutro (kot dnevnik). Utro (bolgarski dnevnik), tro- (trodelen. troedin itd.), tro (t£p števnik). ro (grška črka za naš r). Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno HsVan^o d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljnbomir Volčič, — Val * Ljubljani,