(TELEFON: 3876 CORTJLANDT. Entered at Second Claw Matter, September 21. 1903, at tbe Post Office at New York, M. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 OORTLANDT, NO. 191. — fcTEV. 191. NEW YORK, FRIDAY. AUGUST 15, 1919 — PETEK, 15. AVGUSTA, 1919. VOLUME XXVJL LETNIK XXVH, VOJAŠKA VSTAJA _V MARIBORU (I'redniatvu Glas Naroda se je posrečilo dob* i zadnji čas nekaj čeakih listov, izhajajočih v Pragi J Zadnji so z dne 24. julija. V praškem "Dnevnem listu*' najdemo preeej natančno poročilo o vojaški vstaji v Mariboru, katerega priobčamo spodaj. Čud-J uo se nam zdi, da ljubljanski listi z dne 25., in 27. julija nimajo niti besediee o tem Ne vemo, kaj je vzrok, toda zd« ae nam. da stropa srbska ee»-. zura, ki ne pusti v javnost ničesar, Var bi imelo kompromitirati Paaiča, Protiča in — Njegovo Veličanstvo. Toda resnica pride na dan prejalislej. Gotovi srbski kropi bodo morali veliko popustiti, če bodo hoteli, da jih bomo smatrali za bnte. Op. ur.) Z ZBOROVANJA STAVKUJOČIF GLEDALIŠKIH IGRALCEV V NEW YORKU. Praga, 23. julija. — Is Gradca poročajo: Včeraj zvečer je izbruhnila v Mariboru velika vstaja slovenskega vojaštva. Vojski so streljaU v srak ter kričali: — Proč od Srbije! V Posredovalo jo vojaštvo in prišlo je do vročih bojev. Demon itracij •# je v deleži la cela mariborska garnisija. Uttaši so osvobodili vojaške jetnike. Veliko vojakov je desert i-i slo ter odneslo orožje seboj. Posledica boja je bilo trideset mrtvih. Boji so se večjidel vrši-i ob Dravi, deloma pa tudi na glavnem kolodvoru. Vstaji je dala povod NEZADOVOLJNOST S SRBSKO NADVLADO, PRISILNO VOJAŠKO NOVAČENJE TER ZNIŽANJE PLAČ. Poznejše poročilo se plani: Že opoldne so govorili srbski vojaki, da se bo ponoči nekaj agodilo, češ, da je TREBA POKAZATI SLOVENCEM, DA MORAJO BITI SRBOM BREZPOGOJNO POKORNI. V torek ob desetih srečer — hiše so bile Še zaprte in nerassvetljene, — je naštel v mestu silen ropot ter grosno streljanje, ki je trajalo celo noč. Streli so prebudili preplašene prebivalce is spanja. Rasen salv so pokale strojne puške ter eksplodirale ročne gr:~ rate. Nsjhujši boji so se vršili na Dravinem bregu ter na mostu, vo-dečem preko te reke. Ves dravski most je bil oškropljen s krvjo. PADLO JE 100 OSEB, VEČ KOT 200 JIH JE BILO RAN JE nih Sodeč po poročilih, ki so danes dospela v Gradec, se nemiri še vedno nadaljujejo. Najbrž© se bodo vršili novi veliki spopadi. Hrvati so pregnali Srbe is mesto. Umaknili so se sa potoke in hribovje južno od Maribora. Ves pološaj kontrolirajo Hrvati. Hrrati so satem zasedli vse vojašnice. Promet preko mosta je popolnoma vstavljen. Is oken kavarne "Theresienhof" gledajo strojne puške. Kakšno stališče bo savselo jugoslovansko civilno prebivalstvo, re ni snano. Nadalje se tudi ne ve, kaj bo ukrenil general MAISTER, KATEREGA NI VEČ V MARIBORU. EKSPLOZIJE V PEORIA DNEVU IN NOČI VELIKIH NEREDOV SO SLEDILE EKSPLOZIJE V VELIKI NAPRAVL — DVA ČLANA DRUŽBE STA NEVARNO RANJENA. — RED SE JE BAJE VRNIL, KAKORHT-TRO JE PRIŠLA MILICA. Jugoslovani napredujejo ZADNJI ČAS SO OKUPIRALI AVSTRIJSKO OZEMLJE, KATE-REOA JIM JE PRISODILA MIROVNA KONFERENCA. — ZAPLENILI SO VELIKO TOPOV, MUNICUE IN LOKOMOTIV. — PRODIRANJE VZHODNO OD MURE. - SVr'hcikg Acjors.acjresses aho Sympathizers in AN OVEl^FldOV MEETING- AT HEADQUARTERS on 451® sriexef NEMCI HOČEJO TRGOVSKO BRODOVJE DRASTIČNA ŽIVILSKA POSTAVA. Erzberger je rekel v skupščini, da bo predložena predloga za zgraditev trgovske mornarice. Berlin, Nemčija, 13. avgusta. London, Anglija. 14. avgusta, j Po seji. ki j«' trajala celo nor, j** bila sprejeta v poslanski /borni«*i danes zjutraj vladna predloga, tikajoča %«* profitirstva in izkoriščanja. Pole«: amendments, ki daje Trgovskemu svetu polnomoč, da Peoria, 111., 14. avgusta. — Tekom današnjega jutra so se m-v»-5ile tri eksplozije v napravi Keystone Wire and Steel Co., krog katere naprave so se vršili tekom včerajnega dneva taki izgredi, da je governer Lowden v pretekli noči odposlal semkaj d est i polk milice v Illinoisu. • • # Eksplozije je bilo čuti na razdaljo veČih milj. Obseg škode, povzročene od eksplozij, dosedaj še ni znan. Eksplozije, ki so prestresle vse naprave, je povzročil baje dina-mit. Uradniki družbe so priznali, da so se završile eksplozije v r.o-tranjosti zastraženih naprav Keystone tvornie. Dva člana dražbe sta bila obstreljena ter resno ranjena v pretekli noči, ko sta zapustila naprave in neki nočni čuvaj je bil ust-e-ijen v hrbet od skritih stavksigev. Kanjona člana družbe sta bila obstreljena, ko sta repn.ščala i a-prave in sieer od streleev, ki so se skrivali po grmovju ob cesti. Naprava Keystone TVire and Steel Co. se nahaja v South Bur-tonville, v nekem predmestju, pet milj južno od Peoria. Zveza s tcin nekoliko osamljenim okrajem je bila dejanski prekinjena tekom pre lekle noči, ko so pričele majhne skupine izgrednikov napadati avtomobile in druge vozove, kajti stavkarji so domnevali, da vozijo s teci vozovi stavkokaze. Polieija poroča, da so stavkarji ustavili neki avtomobil, ki j.» *ozil pomožne šerife. Slednje so stavkarji grdo preiepli ter zaplenili avtomobil. Polieija v Peoria ni pomagala pri zatretju nemirov, kajti pr*1"-Cijska sila v dotičnem okraju je poverjena šerifu. Množica več sto mož se je še vedno nahajala \ stavkarskera c-kraju krog polnoči, a streljanje je prenehalo in red je bil zopet ________ i ustanovljen. i » Serif je obiskal glavne staneunij ter obljubil, da bo odstranil Al I Rfl Rlftl IA 7APFT ' stavk<**^ bodo stavkarji prenehali streljati ter odstranili sv« -MLI DU flUOlJA AUl LI jr. črto krog naprav. Voditelji stavkarjev so privolili v to, a ,>c pncTAl A IMNARHIIi?!kratkem ">asu **je vrnil Serif ^p^a, ne d* m spolna svoj« «b- I UOIMLH mUllJtnniJJIl ljubo. Naprave so ostale temne in v notranjosti naprav se je naba- --j ;*alo veliko število stavkokazov. Sibirski monarhistični elementi' Voditelji stavkarjev izjavljajo, da so streljaji na avtomobile u. <,o ponudili prestol knesn Ronia- | * :i;i."ni elementi v Sibiriji na ne* inozemstvu z državnimi posojili, /,»eij»* katero je poslala Amerika,iVsled vedno narssčajuočih zioči- s« najprvo pridobili dejanski mo-i Zaplenili so dvanajst topoy in k> Kosske nsxaj za šestdeset mdj Še pravočasno v Sibirijo. KOV v County Clare na Irskem so nopol za železne in jeklene pred veliko strojnih pušk. Svojo Črto ter jih *kuš*Jo loot, od glavne Boljše novice so prišle iz južne j^ odločila vlada zatreti vse sinn- mete v Evropi ter skušajo najti j smo potegnili do Tndinove in do * admirals Kolceka, ki se bon Rusije, kjer napreduje general feinske organizacije v onem o- sedaj še nadaljna polja za inverts obeh straneh trans mbirake že Petlura, proti boljševiški in ukra- kraju. I»rebivalei so baje napa- stiranje kapitala. jmski voditelj, z veliko naglico \ dali rlsdne nradnike ter jim je j-- leenice. iztoine «hI i eljabinska, neke smeri proti Kijevu v namenu, da'malo orožje, ter Aadrinska odreže železnice v južni smeri M H pot« Doroka. ije boljševiki do čr. proti Odesi, katero bodo leorale pritiskajo proti Odesi od nevero.' mm, rek ter zavzeli sovjetske eete skoraj gotovo is- »taks in \-»led teM im d*mn»_< sovjetske prasniti. -m in \*sled tega je domne-' bo kmalu eela obsls Čr-istrgana is rok bolj- Vsa BTJRŽIJ AZIJA Avstrija, 14. avgnsU. bnržuasija prote je dala zavetišče Beli Kunn, bivšemu ogrskemu komunističnemu diktatorju. Tudi zavezniške misije niso nič-kaj zsdovoljne, k#r tej, naj slednji pozove na zasliša- --I nje general Bliss, polkovnika Senat se pripravlja na konečni a in t" zvedence, ki so od- boj glede mirovne pogdbe. —; »topili kot svetovalci ameriške Oni ki so za pridržke, so polni* upanja. Washington, D. C., 14. avg. ^ Najnovejši dogodki kažejo, da se pričenja konečna faza dolgegl boja v senatu, tikajočega se odobren ja mirovne pogodbe z Nemčijo. Komitej za zunanje zadeve, ki jc sklenil pospešiti svoje delo glede mirovne pogodbe, je sklenil, da se takoj loti vprašanja popravkov in pridržkov, katere so predlagali člani komiteja. Medtem pa je skupina republikancev, ki se je dogovorila glede reservaoijskega programa, nadaljevala s svojimi napori, da poveča število opozicijonaleev in sicer pod uplivom zagotovil, da bo našel njih načrt podporo administracije. Ta informacija ni prišla od senatorja Hitchcocka, demokratičnega voditelja, vendar pa izjavljajo republikanci, da so zadovoljni glede avtentičnosti te informacije. V komitejn za zunanje zadeve je bil stavljen predlog, naj se zopet otvori zasliševanja komiteja,; glede pogodbe, predno bo sestavljeno poročilo na senat. stopili kot svetovalci komisije na mirovni konferenci v Versailles. NA ČAST CARNEGIE JU. Santiago, Čile, 14. avgusta. — V" poslanski zbornici jc bilo sprejetih danes več resolueij na čast pokojnemu Andreju Carnegi-ju. - DENARNE POftlLJATVE V - - ISTRO, NA GORlfiKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriikem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo sa vsake poiiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne more« mo prevzeti nikake obveznosti. 60 Ur 100 Ur 000 lir 1000 lir $ 6.80 % 13.00 $ 64.00 1128.00 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po Haw York Bank Draft. Predlog sta vložila v posebnem pismu na čermana Lodge senatorja Borah k Idaho in Johnson Oortkndt It. Hew York. N. V. TVRDKA FRANK BAKBFR. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v glavomjay Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro. Jamfthno aH garantiramo aa vsako poiHJatov, toda sa kake ms. ■oče zamude v izplačilu ne moremo prevseti nikake obveznosti. Sedaj po&jemo v staro domo vino, naprimer: . i iH pa po $ 3.86 $11.56 $18-60 je najbolje po Draft. 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron $ 35.70 $172.50 $333.00 " v s • . '"J . — - - T*: --•. r ■•■ , V - - ••. ■ • > " t GLASNAAODA" ' ■ - ^ i D I * i s i • LAt N A N Q O A (-Vol« 9f tba daj ocept Sunday* ui •ulMcHptlofl yearly HOB. pošiljati »o Honor Of«». Bw^yrogao, d* nun tu« -- „ t. .. - . ■ "O LAS NARODA* Borooffk at U+nb+ttu. New Tac* CttT. M. t«mmi am cortiMtft. Odporni mali narodi % t \ i — Orecnsboro, Pa. Naznanjam vsem rojakom, da ne bi hodili som za delom, ker tukaj je fctrajk. Zahtevamo od delovodje, da bi nam bplj ppštcno od-računal naie zaslužke. Od voza jc sedaj C'-V za strojem, zahtevamo pa Tac Ako nam l£-iri» ue ugodijo se ne podatne na delo. Vsi za ene-ira. eden za vse! Kaj je napravil naš delovodja • >e! je v MasSontowu, Pa., najel je l>«»li -aja in se pripeljal z avtomobilom, da bo štrajkarje fezal. To >e m ti ni posrečilo. Kar je name »•aval, s«; je zgodilo ravno narobe. Ako ne bi h!..*o »zbežala, bi gotovo ležala oba v jarku. Kn*«a nigerja smo napravili iz cunj t« r napisali n-mj iine *sc-ab\ Kdor bo šel mimo, l*o lahko vsak videl, na skch'rie more do premogovnika. Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Anton Hodiea. Chicago, BL 1 dct^c ni b>ilQ dopisa iz naše Neki.newyoriki list piše: (naselbine Pred n<*aj t«*ii je umrl rojak Joseph stupei. Bil je — Odpor, katerega številni majhni narodi iztočne Evrope iu v ^ bolan na jetiki. Dry?* dijo mirovni konferenci in najvišjemu «vetu v Parizu, je novo r&/- J*ra} dobro po- ... , _ . znanega -Joseph Perk a. bivšega 1 rit je glede nevarnosti, ki prete družabni stavbi, katero namerna „osti|nii;arja kateH se je tudi »m- r graditi mirovna konferenca. ril z jetiko približno leto dni Rumunska nje prot vba znamenja najvišjega sveta ali ne. j % dsl.na se posebno ne m.*rem Rumunci, ki ko kršili pogoje premirja s tem, da so asedli ogr-|jwMvalif:, akorav. o ga je dovolj , \ . . , . . . , t vsepovsod Stav'ii *a stavko! I - sko glavno mesto, se razentega nadalje kršijo premirje s tem, da na- . \ , , . ... * • " • » j im3I deiavec. koliko si prej pri- lagajo vsakovrstne kontribueije ogrskemu narodu. utrada in prihrani, tisto povzije. Grška, ki se boli. da bodo zavržene njene zahteve glede istocne intern je pa vsled visoke cene živil Tracije. ker je predsednik Wilson prepričan, da Grška ne sme do-i^i« ^ P^ »j?** , . .. .. , . ..... .. Kar se pa tlee naselbine kljub biti tega ozemlja, zbira sedaj svoje eete z ocividmm namenom, da ^ ^ jjrajkom. visoklm t.e. vzame sporno ozemlje s silo orožja. nam Živil in iakc dalje d^bro na- Ta znamenja prenapetosti niso posebno ugodna za prijatfliejl'™1«^- bi! N^ako ^ , . _ .. ; /a ret ki »m tej^a leta, ko je prera- Bumunske in (irske ' .... . .__- -__, . . - stiti prater Kazimir pn.v*l v ( hi- Tako Rumunska kot CIrška se nimata zahvaliti za zmago svoji^a prevzame voditvo nad lastni mot'i in svojim lastnim naporom kot pa armadi ve? kot mili : nedolžnimi ovčbami, kakor tudi jon mož ter neštevilnim milijonom denarja in potrebščinam, katere nad onimi, kater** so if. kakor jih ... * * . *) ... « - ___i_____N naziva, rdeče, s-e je bila kar v stavili zavezniki Rumunski in Grški na razpolago. ' T .... . i kratkem sprožila misel, kaj m ka- Laliko se reče, da bi sovražne čete še vedno držale Bukarešto.!sc ukrenilo ta veliki in mali če bi ne bilo te pomoči in da bi sovražnik brez te pomoči gotovo že .c,- £0h> potrebujemo, naš napre-zasedel Atene. ^ Je zagotovljen, sklice se farna __ ... . i . . * *. . i ■ __i seja. vdeležba ogromna, razmotn- m kater,h tl,ka^ omenjamo, so «-i-JTanje VcIiko in kotlC.uo ^ 3vitfne vidno izgubili smisel za odgovornost in za dolg. katerega dolgujejo velikaši: jaz dam $25 «irngi Združenim državam, Franciji in Angliji in konečno celo Rusiji. cj^ dalje in tako naprej, na-Svet ne more riskrati novih nevarnosti za mir vsled neutešenlli zadnje pa še celo $100. Še, še. ve«"» ambicij, ki daleko presegajo vsako samodoloebo teh majnih naro- Pričelo s« jc bera-iti, tam dolar, I , ^ % !tam i» pa J'.eio malo. Sole, kakor se vi:i drupe morajo ti odporni majhni narodi ukloniti Tako newyorski list. ^ To so kaj lepe besede, ki pa so vse prej kot na mestu. Nočemo govoriti o Rumunski, kajti Rumunska nas v pričuje čem slučaju ne briga. Malo nas tudi zanima, kaj želi Grška. Govoriti lioeuio o narodu, katerega je imel pisec predidoče^a Tukaj je malo studenčne vode, posebno sedaj voda hitro izgine, odkar so nam Mihači ječmenovec od jedli, rozinovec pa zadosti vode potrebuje; pa tud: za rozinovec bo kmalo trda, kakor se sliši. Seveda kavo so nam podrtižilj na 50 centov lunt Spominjam sc, da sem pred leti kupila za 50 centov 0 funtov kave.' Tolažijo nas, tla bo prišt-1 en 1'uut kave na en dolar. .seveda bo nam še ta domača pijača odvzeta. Xi čudno, delavec v ttm času r-? Peter ter naš Janez. Ni je \a-si. da bi se bili vsi vruili. Bili t« žk: di^evi in žalibog še nisti mirnli. Komaj so pHšli moški nazaj ter si nekoliko uredili življenje zopet so jih poklicali. Najprvo do leta; ti so od Rožica notri. Pred C. ledni s» odšli vsi fantje d« ::«; leta. Pravijo, da se kmalu vrnejo. Polt n- 4mk!o morali vsi do 40. leta v vojaško službo za ,6 tednov, rado se zgodi, da so ti tedni strašne dolgi. Kako smo se naveličali tega živ-, Ijenja. si lahko misliš. Kako malo n rane so nam dajali! Dobivali 1st Jugoslovanska a — leta 1098 latorporirua lata 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI! rANBEK, mu k,.nee \ikd.j pa Š- ne ve o .s,no skozi eelo vojno vsa na karte kr.ncn svQta.|Da. žalostno, da sejkalior moko, zabelo, sladkor, kave sPl°b ni bilo. žveplenke in sploh Vse. Dajali so nam tako malo da se s tem nikakor ni moglo siia ni. kot prodati slovensko mladine Nemcem, tako da se bodo v nem ški šoli urili, ne vem pa. ali po nemško ali slovensko, nekaj pa dima. Toliko a tem. Drugi glavni napredek, kateri je pa ravno sedaj v delu in skr- članka gotovo v mislih poleg ostalih. Ta narod ie jugoslovanski naprednih mož. je pa. kako rla >Ani>t nviiii viv.'liiiMti narod. da se zopet rešijo, zavarujejo ka- U*dičani pred nevarnimi rdečkarji, Predsetlnik Wilson je za to, da dobi iztočno Tracijo Bulgnr-i katoliški dnevnik. Kakor se čuje, i^a — izdajalka Balkana iu to raditega, da se napravi na Balkanu;tam nekje na St. Marks Plav'e v #'mir" ter prepreči bodočo sovražnosti. Edina balkanska država, k: Neu Yorku močno razsaja -.ušiea je stala na strani Iiunov, je bOa Bolgarska in ta naj dobi sedaj na- Pri stiskih listih. Da se pa ta ' 4 . * . ini-M uevarna bolezen brz ugonobi in grado za svoje zločine, ki jih je uganjala po Balkanu od leta 19l~' ptv<-.i, so Kazimir na peli struue, da je boljše da se juitauovi tukaj v C'hicagi katoliški naprej. V«e to radi — pravice! Ista "pravica'* pa ne velja za jugoslovanski narod, od katere, j dnevnik, da prevzame vš*^ posle ga hoče mirovna konferenca odtrgati skoro pol milijona ljudi ter-i Ave Marije in Sloge katera 1 , tako močno napreduje. Posveto- jih izročiti spufani Italiji, ki ne more preživeti niti svojih »®stfi,h va|i so ^ 2llv«-d ni možje pod pred- prebivalcev. jsedstvucn K. Z., knko in kaj Se- To je seveda "pravica" in s tem je bi tudi uveljavljen princip j veda, če ne iu jeziku, ka v mož- — samoodlačlie narodov in princip, da ne sme noben narod živeti!-'anih Dragi tarani, vi potrebu . . , . . . . - _ :jete katoliški dnevnik, začnimo, pod vlado, katere ne mara m katere ne priznava. '7 . , , - - , - y . kupujte delnice, delnica naj bi V slučaju Tracije j«; pariška konferenca mnenja, da mora !sti|Ja ^ da ^ Iia,^re u,iiko lia. Bulgaraka izfiod v Egejsko morje. V slučaju Jugoslavije ji jei ročuikov. da s<- pokrije svota. ozi- vaeeno, če dobi tak izhod na Jadransko morje ali ne. : roma plača Ave Maria in Sloga. Proti zahtevam Bolgarske je seveda le Grška — mala drža.'aJ*W/Kl0 (de*et tisoč) ' prildižno ae ne more braniti in ki ne more izsiliti . , ,___ J Potem imamo dnevnik v < hieagi, na miro\Tii konferenci . . r ' da *e ixtuio lažje fajtali s ta rde Proti zahtevam Jugoslavije pa je Italija, navidez mogočns dr uspešno ;n neuspešno naskakovala skozi tri leta svstrij katere je branilo komaj pol milijona mož ter po hnoib doapela prav do Banjfice, torej na razdaljo par kilometrom te meje. hoče eelo Primorje, Trst, Reko in t>slmaeijo. in izključno oblast nad Jsdranskim izsiliti svoje sshteve. kdo čnditi, če ne verujejo balkanski na-in pravičnost pariške mirovne konference, če koče-močjo in svojim lastnim orožjem dobiti to, )rar je, in v o po vseh božjih in človeških poatavahf in hrvaških čimi, zakaj tisti so močni, ker so trije. N«». 4:.* delničarjev že imamo, eui po $25, nekaj po ^50, tako da je že čez $1000. Počasi h j šlo. Zdaj se ž*> fiksa .tUkarna, mašine prihajajo, dela dovolj, skrbi do* volj in tako hitro gre, samo da se brž rešijo duše, katere so že vsaj z ono nogo pri vas. Toliko za danes Da ste zdravi • Eden navzočih. \ na sprt 4uje stari materi naravi. Vsega nam d;i. kar se potrebuje za eloveštvo, iu vendar t letina ljudi nima ee*rt^ga d«*la, kar se p«.:rebuje za našo moč vzdržati. No, vendar je upati na boljše čase. Pozdravljam vse čitatelje G. N. Naročnica L. T. Bear Creek, Mont Nisem si mogel kaj, tla ne bi ni-;-al teb-le par vrstic. Ravnokar sem prebral v lisui e umorov in pobojev etli-no!e i/, polilepa'tlo «lenarja pod za-glavjen: "Moderna Lukreeija lioi gija". Prebravši tt» zverinsko hladnokrvnost človekovo, -.e mi je nehote viinila misel: Kaj bi pa<" nnirlo odpraviti to l-a svetu? Otl-grvor je kaj enostaven, da*i se marsikateri n«» upa izreči, in to zaradi tega,.ker šiiši sloji in mase člrveštva ne mislijo — vsaj jaz lako sotlim — svojim lastnim razumom, zato ne, ker ne prija posedujočim razredom. Evo,- Po mojih mislih bi se to zverinsko početje — pohlep in lakomnost za denarjem — iztrebilo iz človeštva e(!iiio-l<-. ako bi se konjseiralo "zlato telTo je; ako bi se enostavno podržavilo vsa imetja ter bilo last državna ali občna in da l»i si- onemogočilo izkoriščanje. Umu torej nasprotovati takšni plemeniti- ideji ? Prebral sem tudi povest ' Iz nižin I'ari za v Glasu Naroda Tudi li^ta Jt»st-*e je bila nesrečna, in zakaj? Kdino lti zaradi svojega oo-gastva In takšnih primerov dobimo vse polno. Gorge t i o rn i k. jati. Kdor je pridelal kaj »loma, je že šlo. kdor pa ne. je bil skoraj primoran krasti. Zadnji dve leti so kradli krompir z njiv. Ta, lakota je huda reM Prti—tlnlk: MIHAEL ROVXN8KK, kos »U Con«mtni«, LOUIS BALANT bos 1M Qitrt Ara. Lorain. OhML Tajnik: JOSEPH PISHLEH. Ely,-Min n. ^ « Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Mina 1 BacaJnUc n«Uplačanlh ■mrtnln: IXJU1S C08TELLO. Sna««, Coia - , ^ — ' VHHOVNI ZDRAVNIK: Or. JOS T. QRAHSK Ma S. Oblo St. NS. Pltuburvb, Pa. __________NADZORNI KI i JOHN GOUŽE. Ely. Mina. * < ANTHONY MOTZ, M41 Ato. M. So. Chlcaco. IU. IVAN VAROGA. tlH Natrona AD«» pltUburab. Pa. ______' POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, bon 17«, Black Diamond Waaft. LEONARD BLABODN1K, box 480, Ely Mm^ JOHN RGPNIK. 8. R. boa M. Export. Pa. Toaxixr w________PRAVNI OOBOR] iSS^T® P^AUTZ. Jr. «2-7tb St.. Calumet, Mica. i?"" ¥9VERNr- 'U-tnA Av», Dulnth. Minn . MATT POGORELC. 7 W. Madison St. Room «» Chlea«^ la. rtttw%T« ZDRUŽEVALNI ODBOR: [KS^fiS?^^- 9029 Bt- Clair - NE Cl^vUuifi. Ohio Stk- Y(U- 8t* box 6S Denver. Calo^ GREGOR HREfiČAK. *07-8tl» Ave.. Johnatown. i^T JednoUno rlaallo: GLAS NARODA. »nnJtSf Mk*JoP1 •• nradnlb x&dev kakor tudi denarna poftlllatva naj M odbora. Na tMebna ali neuradna pisma od strani «anov .« ua bode oslral«. KiUoUAk* Jed nota a« priporoča vsem Jugo.luvanutn u obl- m«iT^ftot«« dolarjev). Bolnlfikib potior. poakoti t«-r mu k!i.';«- /. resnim Ll:- tmi j k. 2«» K. Ciril-Metodove vži l'c,,l: *' CI i*<»Ii rodi greli'" (Who -o galive so bil.* v-asih škatljiea 1 laii» i/-kb'saiit.% da vitli kmet sa-krajeer, sedaj so 1 K. \ritliš. po-jme"a sclj<: na ^Iru, jezik j- tlo-leui |»a le shajaj r Kes so plače po 1,1 Hwwiwljiv fn krepak, da ti^-"4 do 20 K ua dan. a vendar še ne na človeka z živo moejo. Ni /atlostuje za polteno preživeti in(f-"cla, da se j.- ta igra tako kmalu obla*iti se. Obleka jt grozno dra-''V Ja'KO priljubila nnsenm i?a; za moško obleko stane blago,j Ijutlslvu. 1'nvsod jo hočejo igraii. r-e je !c količkaj trpežno od 7iHJ|*w' Pov^*>di povprašujejo :n> nji tlo 100M K. Čevlji .so od do ,M> v nekaj dneh v lični 2<>0 K. Toliko sem Ti napisala, da boste vsaj malo razumeli, kake razmere vladajo pii :ms. Kako hrepenimo po boljših časih J Vsega Ti popihati ne moreni. V"r*'iiif imamo suho. i'e ne 1k> saj skoraj dežja, se nam vse posuši. l*re l dvema letoma so nam po brali iz Gori j zvonove, razven ta obliki v liani. N ovi raložbi* v I.lal- Težave z drobižem is nejasno žigosanimi bankovci. Ljubljanski ' Nitpivj " pi^e r Od vseli strani dant!an«.s slišimo pri-t«»žbe glede drobiža, ki s;ilo!i ni več dobili, še manj pa videli. ZJi •^e. k«.t da bi l il vze* sploh ii ;>r,»- Češki koča. Slovensko planinsko društvo n.*ziiHiijd ua ČVškit k'»'-a pod tirintuVf. ni !"•» is ne bo odprta. Tudi pota okoli <*'eške l:o.-e so močno poškodovana k:»te;i!: j)o-prava se letos m- more izvršiti Grozni pcži'r v Zagradcb j<- dne > julija uiii«"il S7, podopij, pohištvo in obleko, stroje in ortitl-krmo iu živila, drva in tcl.'o. več gov. d in praši"ev, mnog.m tudi denar Do 2»0 Ijud« jt- luv/. shcbtr. Večina nimajo kaj djati v usta, niti kaj obleči. Nemogoče je podati natančno sliko velike bede. I.)a se olajša po redovanje meti rečnimi iu ne>i «-."nimi iu da se milodare pravilno razdeli, se je sestavil p^u.o/.ni odbor, ki »prejema darove v t i nauieii. Kabijo vse. Dječji dan v Snbotici. V Snl»f»tici so na'uirli na Dječji dan 11'(.. l M M > kron. in«'*a Ljutljc si pomag:t)o z znane vtlikega. in tudi streho z zvonika, j ka mi. Te se pa kaj hitro raztrgajo. l*a ne samo iz Go»-ij. ampak otlIi»olj pa umižejo. kar got »vo vseh eerkva. Potrebovali so jih za tudi ltigijenično ni dobro. So pa lž stare ljudi pobijati, ko jitu je drugo žt vse pošlo. To je bila luimparija. Ne vem. kdo bo za to odgovor dajal. 1'ozdravim vs^. V pričakovanju, da si in oje pismo prejela, pozdravim še Tebe iu Tvojega moža. Tvoja sestrična Jeriea Torker. Corjc, 19. junija 1919. Mrs Mary Diueje. roj Torke«, stanujoča v St. Joseph. Vallev, Wash.. je dobila od sestrične Jerice Tnrker iz G >rij pri Dledu sledeče pismo: Draga Marija! Jznonadilo me je Tvoje pismo, pisano drie :t0. aprila Prejela seiti* pa dne 7. junija dosti hitro. Zelo me veseli slišati otl Vas. da ste še živi in zdravi. Moja sestra se je ontožila na M line m za Ble.Hkim jezerom. Živi še dosti zadovoljno: ima že **nega fantka lin je pri nji; ima kmol-sko posestvo in tudi veliko dela. Mhiea je izueena ai\ilja. živa na Ulfdu. Johana je r»a Dobravi pri Vint^arju. Tam je zadnje čase zrastla velika tovarna, podobna eni na Savi; Joliana služi tam v tovarniški kuhinji že dve leti. Brat Jakob tudi dela tam. odkar se je vrnil od vojakov. Bil je pri voja kili C let: 4 leta se je nahajal na bojišču, kjer je bil ranjen v roko. Sedaj se mu je {»ozdravila še dosti dobro, da dela ž njo, a za vojsko je nesposoben. On je imel ae dosti sreee, a ne tako brat Janez. On je umrl 20 oktobra 191S v Celoven. Dovoljujem se oglasiti iz naae Bil ie ve* č*s v vojni iiL ob nje male naselbine. Delavske razmere koneu je moral umr-ti. Ub^gi re-kot drugih krajih. Delavee je vež! Tako je želel dočakati miru, * ^IBOgel. Zgtf^ se> ;norf*o, wm, dali SldVeiiske novice Buhl, Minn. ^'■inski odbor je preklical !i-t-enco za prodajo oithkih pijač V. Olavieiiu. ker je prodajal tudi *!jde" pijače. C. licukevieh je bil okraden za Trije neznanci so najt-li nje t?ov aviomobil. Med potjo so ga /lik vei usta1 ili, ga pretepli ter mu vzeli deuar. Kričal je za |hi-nioč in ua lit-e mesta jje prišel j»o-lieaj, ki je zlikavee aretii«d *ler jim odvzel ves ukraden dinar. Nashwauk, Mir.s Aretiran je !»il tukaj Mik? Ra-dovi-h ]»od ohdolžitvijo, dn je u-k rade I Mike Jdadichu v Buhl deset zabojev žginja Pride pred \c-liko poroto. 200,000 AirOLKŠKIH PKEMO-GABJEV 8E JI VRNILO NA DKLO. London, Anglija, 13. avgnsta. 200.000 premogarjev v jorksir-skem okraju se je vrnilo veeraij na dejo. Ta korak je bil posl^i-«4 neke konferenee v Barnsley. ^ - >o Strajkaii iaza 2L ludi slu aji, da pom kod niti .ne moreš kak.; malenkosti plaC-ati z .znamkami, ki jih nočejo vzeti, niti z biinkovei. ker vsled pomanjkanja drobiž:« !ii mogoče izplačati diference. Da je pa .».a r.-vn-jše sloje važen vsik vinar, ki je težko' pri-dnžcii, jt- um n-no, da te diference ue bomo pušč-li prod4juiru recimo kot tako napitnino Škraj-1 čas jc že, da nan» -latla preskrbi dr»i :f. po hr»at.*>kih mestih, kakor v Zagrdiu. Osje k »i itd. ,si ohr-inc same pomagale iz zagate » svojim laminim kovanim d-nar-J jem 'ludi z oušimi žigosanimi J bankovci je velika sitnost..re jt-' lt;iliK..\ce t.eja-no 'i«;cs.in. >»» prav j lahko zifodi, da ž njim re/.ko k.t j! kupiš Sic»r je bila iadaua ttdrtnl-da. da se morajo tudi nejasno /.':-•rosani banko.voi s-.r. j.-mali v plri-čllo. v.-udar pa s tem razne nepri-!ikt še niso otlpravljene. I ohuio tudi, da l*.»do novi bankovci, ki jih v kratkem dobimo, trpeznej-š. ga iu boljšega papirja kot so današnji. P jt o vanje iz Primorja v Jugoslavijo. V avli tržaškega južnega kolo dvora je i/.višcn s pisalnim rojem pisani razglas, da je za potovanje v Jugoslavijo a!i čez ozem-'*e Ju*»o po£ljlte nobenega centa. Poftljite aa-roo svoje ime in naalov in jaz »aro bom poelal poskuftnjo zastonj. Ko bo-zte to porabili In se boste prepričali, da je uspeftno za va5 revmatizem. |»o-iUUe ceno. en doLif. Pomislite, da Jnr nofttm denarja, dokler ga ne pottjete proztovoljno.' Ali niso to «stl rabini > Zakaj bi trpeli nadalje. 6e »e vam nu di uspešna pom o'' Xe odlašajte PUUle« Mark H. Jackson. No. 1&€F Cumer DM*-. Syracuse. N. T. Mr. J ^ppHlffpag O L AS yiMt^IVAi Emisijska banka Dr. Pavel Valjavec. ar m Jugoslavija naj dobi me eno banko, ki bo delala — papirnati denaf ne kovanega, ki bo menjavala bankovee avstro-ogrske ban-j kv m »'voja, a za banko bo vrtal« kot zaščit niča — država in njeni davkopU'-ev.ib-i; sleiiiji i »odo skrbeli, da banka ne bode prišla v] koukurt, in bančni delničarji bodo skrbeli, da bodo poželi oni dobi« ke, mevto države. Toda jaz nara nikak nasprotnik bank, kajti ;>r<',navalu. tb. je vs« na svetu potrebno, pod gotovimi pogoji tudi^ banke tnrašaiu. ali je ravno tak zavod Jugoslaviji meti razni m ti,-»• Im» določil. Bankovei avstro-ogrske, k^iake so sLiit denar. N-r nimajo nikjer na svetu te eene. kot je na' njdi napisana V Jugoslaviji je vse jkiIiio Židov in drugib dobič-j v. ki si raujii jejo slalie bankovee; ti bi radi dobili namesto lobre, to se pravi, radi bi dobili dinarje brez kurza. Prav pri-1 » sredstvo bi p« lahko bila nova emisijska banka. Da more to poelej«« malo v zjrodo* ino in sieer v avstrijsko., ki je ve-j 'J '' ' * pr,.j jri )eta j^jq jjj, že izdala v promet čez 1 miljardo, kar jr Avstriji ,o / ni .ali pcpirnati denar od leta 1762 naprej in bilo za takratne čase veliko preveč. Ker si niso mogli več drugač« v vvh oblikah, kot državni papirnati denar. kot papirnat« pomagati, so izdali dne 24. svečana 1810 finančni patent, s kate, p,,s. i.m- " d»-or ta« i j«* ki »e l.ihi od vlade "neodvisna". kot rini so javili, da bodo izdali nov papirnati denar, takozViine 'Ein-• Mesim* Ihinajske Banke", ki je izdala zloglasne ban- luesuiigsseh'-ine". ki jih bodo zamenjali t bankolistki po kurzu 300: a/adnj- k«u »uniko\.-e *• Avstro-ogrske banke". Kar je » At kakor hočejo sedaj v Jugoslaviji zamenjati dinarske bankov-in kot ,voj papirnati denar izdaj*, je slučajno v Avstri- e.- proti bankovcem-avstro-ogrske banke. Za to je bil napovedan .1» < dobitudi če je drŽava poskusila, preveč papirja konkurz. vendar vse ni nič pomagalo. Kurz je padal in v grudnu n.si ela k < »i občin*!vo takoj ni prevzemalo papirja, na- 1830 je bil 1240:100. Nato so izdali patent z dne 20. svečana 1811. m- j«- bankam posrečilo sprti* iti velikanske množine ban s katerim so skrčili vrednost bankolistkov na eno petino; izdali mi ;r*r. to pravi. vlada je mogla le pod kritjem banke " Einloesungsseheine' in določili, da naj bodo bankolistki sploh le •ji'di še do konea prosinca 1812 v prometu, potem izgube veljavo. De ta 170:5 o u.f .iiovili na Dunaju tdkravano "Mestno Dunaj • n*™ razmere so se nato pač malo izboljšale, toda že leta 1813 je lUnk«. ki s^ pa od za.-etka bavila le z navadnimi bančni- Avstrija novo vojno in tiskala je na tiliem nove bankovee: .osli s . xarvko navedbo i/ leta 1714 se je bilo določilo da naj h koJ se Pe za,el kl,rz li0vih ''Einloesiingsseheine'\ ki je znašai ta« bit det* ar banki ko!».t d">4IV jo bil uda t i sprot i kovee varati L »k * Napočil je* čas veterhibfc - * f - V vrof ih dneh. ko se zrak m glblj«, vun Je hladilna ta-pn-a takoj naruzpolafo. ko odprete e.eVtrino veternico. V«k se tuti bolj*aea In dela bol Pa. Ves kovrstne v*-ti k op ti in vrnte «o naprodaj v naših la-lofbah. TheNewYorkEd ison Cortipany •At Ytmr Sen-itt Irving Place and 15th Street—Stuvvr*ant 5600 District Offices where Electrical Appliaiue* of all kinds are on di,r pom nož .ie preve«"- denarna sredstv*a. preobilica * slednjih ima vote srebrnih goldinarjev, ki so na njih za-! vedno draginjo za posledico; če bi bilo preveč zlata, bi nastala lia Španskem v 16. stoletju. Ljudstvo je zaupalo banki, le ta je bila v resnici dobra r-lraKinja". kakor se je t(t godilo in če j. kdo zahteval kovan denar, tedaj ga je banka tu- ka*' ^ le' ak*' -»e papirja. biiuka dnje državi y dlagi pa te »rta z itn znesku 12 taoljouov obljubljeno, da ho<* •voje bankovce one jMSftl dolžnica _ . ________ d i i/plu. ala, zgoililo se je še vet"-, ljudje so bankovce radi lahkega Povsem drugače je bilo v Iliriji! Leta 1809 je morala Avstrija !>r evažaiija i i je inie'i kovani denar. Leta 1785 so v/.»*li t«* ban- **l*topni velik del Slovenije, ki se razteza v celoti v resnici od k »»ve / prmrcta i«r-..dali irnvt- yias«M*e s.,. )ta jo miljonov srelir- ?)onav° Tagliam«nta Francozom. Ti so kar enostavno določili nih jroJdinarjev; dr/. -va naj bi ob istem času najela posehej še po-j'^.P* katerem nimajo avstrijski bankovci nobene veljave~Več v soj)\u 50 ij?o ionov «'.4«linarjev. roda ljudje niso'mogli »tati tolike- Ii,ri ''- Kil i 'H poslediea! Pri Slovencih se je ustvaril dober de t"» ptisojila :m izjava tla se pomnožijo bankovci, je odvzela driavi!lu,r in ra/<'u »•"■»thrill ni ljudstvo nič trpelo, ampak vrnil se je red v inozemstvu zaupanje; posledica je bila, da niso pomnožili ban kovcev in ne prnv/•!! posojila. Zloglasni eesar Frane I. je začel leta 1792'vojno proti fraiieoaki republiki in pozneje suistvu. Prišle .so denarne stisk-', posedali so po tudi po tdjiii panitioiitvi bankovcev in drobiža. Še nekaj IVI/.* Ulje mul po lajni tmmtin/.nvi na nt ovce v 111 določilo: tlo leta 1800 je bilo vsakomur čisto na prosto voljo d.mo, ali hoi-e vzeti lian kovee v plačilo ali pa kovan tlenar; prisilna veljava se je dvedla šele s.-asoma. ker je država šele sčasoma postala malovn-dna «lo!žni.a /.ase! ni in trgovski promet -«* ni določilo še nič posebnega. A to leto so začeli na tihem tiskati in izdajali 4" bankolistke" v neprimernih množinch. Nenadno j«- bilo povsod vse polno 'denarja'. tU eene živil so vs|ed tega začele iti kvišku. Ker je bilo slednje za ljudstvo neprijetno, so hoteli njegovo pozornost odvrniti od pravega vzroka. , prevelike množine bankovcev - in vlada je začela plačevati in razpošiljati agente, ki so šli med ljudstvo ter povsod pov-darjali, da je v dež-II vse polno oderuhov, ki odpošiljajo domače xi'.o v tuj- kraje, tla trgovina ni urejena itd.; izdali so resnično več na red b prtu; "prek upre ni". Akn jc kdo hotel imeti za bankovec pravi kovani denar, ga je težko dobil. .Mestno Dunajska banka sama je rabila vredno dolgo časa, pretlno je mogla izplačat svoje bankovce v srberu Nekateri so že začeli nakupovati srebrni in zlati denar proti naplačilti, nastal je "kurz" bankovcev. Proti telim so začeli o«t leta 1796 naprej izdajati po kronovinali 11. pr. 11a Štajerskem in Kranjskem, razne prepovedi, tla ne stue nihče za-ulevat i za gotovo svott» v srebru večjo svoto v bankovcih. Leta lf^K) je pa sploh Ug;ni! srebrni denar iz navadnega prometa, po-sebno komadi po 1 in 2 goldinarja, ki so v resnici glavno prometno sredstvo med navadnim ljudstvom. Ker so se glasili vsi dote danji baukoxci na "ajmanje 5 gbl. so izdali še bankovec po 1 in 2 gbl. in z njimi vred važni patent z dne 15. julija 1800. ki je uti-hotapil v zasi bui promet prisilni kurz bankovee s sledečimi best dami ^ 4.) : "Ker pntlstavljajo bankolistki gotov denar, se mora kakor se je doslej »rodilo, pri vseh javnih blagajnah v vseh o-gtškili, reek 1I1, gališkili in avstrijskih dedovinah pri vplačevanju vaeh dajatx*v in dobod^rin kakor tudi v zasebnem prometu sprejemati v polni napihni ceni; morajo se pa tudi izdajati vsakomur pri VMfh. državnih p Ličilih." Od 15. julija JsOO naprej je torej veljal v Avstriji prisiln. kurz, vsak jc moral vzeti pouutlene mu bankovce v plačilo svojih terjatev. A ta eesarski patent ni nič pomagal, bankovci so čimda-Ijje bolj zapatlali kurzu, ker jih je bifo čimdalje več, koristi so imeli pa pred vsem razni dolžniki. Kdor je svoj čas dobil kako posojilo v srebra, j- sedaj lahko poplačal svoj dolg namesto v srebru, v bankolistkih, katere je dobil po kurzu, za polovico ali f«a manj srebra. Opeharjen je bil torej vsak upnik, drJ-ava giede davkov, uradniki t« uskižbe«ei gleile svojih piezd. ker so dobili vne izplačan« ne kakor preje v srebru, ampak v haukolistkih. prihotlivjih l»-ti|i je kurz bankoveev čimdalje bolj padal; ako je hotel kdo ke.j kupiti, je moral daii vedno več bankolistkov; "draginja'' je mstla, radi tega so vpeljali dne 3. grudna 1803 kazenski l*kon proti odernštvu. glasom katerega^ nikdo ni smel zahtevati kovanega denarja. Bančna tiskarna je pa tiskala bankolistke na-s in mir v trgovino «n obrt. Totla leta 1813 so Slovenci žalibojr prišli aopet k Avstriji in vsletl te^-a v njene slal>e denarne razmere e francoskemu ce-• premagal Napoleon T. in od tedaj naprej so zopet raznih pomočkili.! razue P«»kii5nje za izboljšanje papirnatega "kurza". Leta drobiža Še nekaj lsl" ^ bila "*1a«°vljena "Avstro-ogrska hanka", ali kakor se je lakrat nazivala "Avstrijska Narodna". (Konec prihodnjič.) Skrivnostni umor Iz zapiskov nekega prof osa maršala. (Konec.) V namenu, da ju preiskusim. sem jima dal priliko ogledati si več polkov, ki so bili nastanjeni v bližini. Nobena ni bila v stanu najti pravega moža. Vsledtega smo odredili, da bosta prišli oh? na fronto, kadar bi ju potrebovali. .< Detektiv na fronti. Kirlin je osredotočil medtem vso svojo pozornost na Blanka. Sledil 11111 je v bitko ter bil pri njem noč in dan. Drugi možje so bili tako blizu kot mogoče, ne da bi vzbujali suma in v namenu, da vrše naprej preiskavo za slučaj, da bi bil Kirlin ubit. Mi vsi smo čutili, da je ta tLci; kriv ter upali, da nas bo kaka nemška kroglja rešila zadrege in sramote, kajti mož bi moral drugače viseti. Večkrat je bi! v smrtni nevarnosti, a vedno srečno prišel iz nje. Vst je kazalo, da je življenje tega moža na varno na fronti. Bili smo pripravljeni aretirati ga kako rhilro bi ga identificirale obe' li v Berdeaux. ženski in kakorhitro bo prišlo poročilo iz Washingtona glede fotografije odtisa prsta. Konečno je prišel kahlogram iz Washingtona z naslednjo vsebino: — Poslani odtisi prsta so oni pro&taka Blrnka. To je bil naš osumljenec. taeijo. je prišlo povelje, da se morajo vsi vojaki vrniti k p«.i-kotu. ker je pričakovati bitke Zopet na fronti. Kirlin se je vrnil s svojim o-sumljeneem v zakope. V oni noči, v neki naprej potisnjeni postojanki, je pripombi' Kirlin: . — Srečni ste. da imate novo uniformo. Blank je odgovoril: — Opeharil som častnika. Rekel sem mu, da mi je nekdo ukradel staro uniformo in dal mi je novo. Dobro s^in ga opeharil kajti staro sem pokopal v barakah «a kempo. Bila je umazana od vina in vedel sem. da bom moral plačati zanjo, če bi jo častnik videl. Ob onem času fino* obvestili poveljujočega generala in slednji je poslal prostaka Blanka v ozadje. Oglasil se je pri meni v sprt^ra stvu Kirlina in jaz sem ga aretiral. Nato smo se vsi skupaj vrni- AJKGLJE.SC IN A Uttta a* a«at|*iifui afkarihfftiaifajta m. C a« * tu., ko Amerika pričakuje 04 ms. da te prU*o«*imo tej deteti, da pomagamo pri vladi ko« voUJcl in *l pomaaame umi a« feorfBtli gteftt Vodja Stownsfce Korespondence Sole. Me. C. A. tUroo, ee je wdl ta Kraecip in ko aopet vodM Ido, M ,e kita uetanovtjena le HKa 1M7. Imamo svoje lastne titkaea ingleiko slovenske učne knjige, katerih ne monte kupiti nikjer drugod. Spisane so taks praktično, da se ta njih naučita več kakor U drugih slovnic In rečni kov. Mntnm sa aati total (FuM Courss) je deeet deta^ov. Na statkae aa«ilo rojakov ee je ie vpipale v ta ftoto. vpiiite se tudi vi. Isretite epodnjl Ifgtok W»t«f PfUjffe k danes. , SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA (Tke »ioopniao Correapondence ^chsol) # M« «T. CLAIR AVE (MX W) CLEVELAND, OH'O 81/)VK>*«KA KOREBPOXtSEXCXA &OUA, w f C1I» «T. Ol.AIR AVU tBOX 19}. CLCVXLAXD. OHIO. I>r>#!JTTE Ml POJASNILA O VAAKM POUKU NA SPODNJI NASLOV PO Ženske in morilec. Nato smo odredili vse potrcli-00, da identificirata obe iraero. vani ženski našega, osumljenca. Kirlin naj bi dobil obenem z osurc Ijeneem do y olj en je. da sme neke nedelje oditi v bližnje mesto ttr se pomešati tam med druge vojake. Da preprečimo vfcako upli-vanja, sta bili postavljeni ženski v različne sobe, iz katerih sta o-pazovali mimoidoče vojake. Prišel je mimo Kirlin z osuiii-ljencem in obe ženski ata. takoj pozititvtio spoznali v osumljene« ~~ "i je kupil dve stepeni- Dokazi. • Pr-iskali smo barake, kjer je skril mož svojo uniformo ter nail i slednjo. Identificirali-; smo jo po številki, ki je hila. vtisnjena vj-njo. Bila je polna madežev in izročili smo jo zdravniškemu depart men tu, da jo preišče,in analiz'ra. Poročilo je kazalo, da so bili nekateri madeži krvni madeži, .če-p«av niso mogli zdravniki dokazati, če je to človeška kri ali ne, kajti preveč časa je.poteklo od tedaj, ko je bila uniforma zakopana. Vse dokaze smo predložili sodniku ter se pripravili na obravnavo. Blank je tajiL Prortak Blank je taji] svojo krivdo ter rekel, da je v stanu nuditi alibi, ali dokaz, da se'je nahajal v dotjeni noči na fofo- zgradil tako premeteno, da bi nas lahko kljub vsem dokazom porazil ter ušel brez kazni. V onem času je izšla v nekem ! magaeinu povest o življenju Al -lenningrsa. znanega železniškega i tolovaja. V tej povesti pripove \ duje Jennings, kako je ustvaril 1 naparen alibi s tem. da je obiski«! »otove ljudi ter ob-nil njih pozornost na datum, ki je bil razli-; een od dejanskega dneva. Ni kdo ni zapazil tega in ko je bil obdol-žen, da je bil navzoč pri ropu, je dokazal na podlagi tega napačnega alibi, da je bil milje proč. .'e-»rav se je dejanski vdeležil ropo Prtistak Blank je izvršil isto potezo. Obiskal je V. M. C. A. kočo. nakupil nekaj stvari, podpisal potr dilo z datumom 10. junija ter re kf-l tajniku, da je njegov rojsti.i dan iu da naj mu podari stood?;«.. Ostal je v koči celi večer ter od šel ob desetih domov. Tajnik tt I koče se je spomnil, tla je bi! dai-19. junij. K" so j<- vrnil domov, je pri. 'pomnil pr<»ti seržantu: — Danes je 19. junija ter mo,' j rojstni dan. TTpam. tla bon praznoval naslednje leto v drži; vab. Tudi ta serzant se je spomr-il. tla je bil dotieni dan 19. junij. Tudi jaz sem eital povest o Jen j ningsu ter pi-išel do spoznanja da je tudi Blank fabriciral rak alibi. Da uničim ta alibi, sem sklenil uporabiti franeoski običa; i v slietiih slučajih ter rep roti ueii-i;-ti celi zločin v navzočnosti obdol-, ženega. I Priznal vse. Francozi imajo teorijo, da mora vsak zločinec priznati svoj zločin ee se ga vprizori še enkrat kai najbolj natanr-no ter na istem po-j zoriscu. A'sletltega smo si preskrbeli voz in osla starega Jcana ter košaro s sirom. t)va moja moža naj bi predstavljala glavni osebi. Ko si* je stemnilo, smo vzeli jetnika v družbi par prič ter ga odvedli na mesto, kjer je bil izvršen zločin. Ta m smo pričakovali razvojev. Na dano znamenje se je pojavi? na cesti voz Jeaua in slednji je sedek na svojem vozu ter dremal. Naenkrat pa je prišel z nasprotne strani ceste človek, ki je izgleda! iz daljave natančno kot naš jetnik. Ustavil je Jeana. Slednji je splezal z voza ter segel po kaš.«i ri. v kateri je bil sir. Velika gob.'i. polna rdečega vina, je zadostovala za kamen in Jean je bil pobit 11a tla. V temi je bilo videti kot da j« bil izvršen uadaijni zločin. Ko je padel Jean naprej, je pričel m«5 jetnik kričati. Pedel je na kole na. prosil za usmiljenje ter pr» znal vse. Ihte nam je povedal povest svojega življenja. Že preje kaznovan. — Bil sem še večkrat zaprt. Ravno pred no sem bil vpoklicr.u k vojakom, sem prestal triletna kazen v Jolietu. Dan potem, ko sem prišei iz ječe, sem bil draftan ter stavljen v armado. Sklenil sem živeti pošteno ter tudi delal tako skozi šest mesecev. Nato pa sem pričel piti in vzbudila se je v m»ni stara strast. Vedel sem, da sem v stanu storiti vse, da dobim pijačo. Dolgo že nisem ničesar pil. Bil sem suh in tudi moj kredit je bil malo vreden. Vsi ed% tega sem sklenil oropati starega Jeana. Stopil sem k njegovemu vozu poti pretveao, da hočem kupiti sira ter ga prijel za suknjo v namenu. da ga oropam. On pa se jc branil, me spoznal po mojem imenu Bottles, nakar sem prijel /a kamen ter ga udaril po glavi. Strah me je napravil naravnost blaznim in ko sem našel kri na svoji uniformi, sem jo skušal Izprati z vinom, kajti mislil aem, dt bo vino izpraTo l:rvne madeže Ko je odšel moj polk na fronto, sem bil vešel, kajti mislim sem da bom ubit ali pa tako močno ra njen. da me bodo poslali domov Tega, pa nisem Ibogel doseči. Gotovo so pazili name, kajti čeprav sem ve$kra£r poskusil, seu vendar piiŽel .ven fries lil konvencija JRZ. m jfrfcgrahi republike Jugoslavije V Jugoslaviji vlada kaos — kaos brez primere. In take bodo razmere, dokler ne pride na krmilo vlada, ki bo voljeua po narodu samem. Država je bankerotna, njeni dolgovi bodo presegali* njeno rr,-ravno bogastvo — kje in kakšna bo naša bodočnost? Jeli naša današnja vlada povzela take korake, da se ublaži današnji položaj? Skoraj neverjetno, da se je to zgodilo, ako sklepamo po goVo. rih v državnem predstavništvu. Nekaj je gnilega, a vlada prikriva, • oče, da bi mi tu v Ameriki znali za resnico. Kaj so njeni nameni, kaj so njeni cilji? Niso 'i narodi v dvajsetem stoletju "upravičeni *da upogleda v knjige? Jeli edina naša dolžnost, da plačamo in molčimo? Prepričani smo; da rabi današnja administaai ija tuiljwne iti .» iljone. da krije svoje stroške, da krije stroške za vzdrževanje :>vo-,'h vojakov na Ogrskem, svojih žandarjev po Sloveniji in Hrvaški, ;la utepejo v glavo monarhizem in učijo podjarmljenje demokracije poti kraljem. Pri tem pa strada miljone nedoraslih otrok, na stotine jih umira in umira dan za dnevom, ker niiuajo zadostane prehrane, ker nimajo ljudem primernih stanovanj — vladi je pa glavna skrb. da pt*. ? ? ira imperijalistične aspirarije nji Ogrskem — priznava K*»ičaka in eelo podpira vlado, ki pravkar skuša zatreti Jugoslovane v p^uli — vlado nadvojvode Jožefa 11a Ogrskem. Kje si vlada Jugoslovanov — kje si in kaj so tvoji cilji? Trebi bo plačevati ogromne obresti državnega dolga iu kje s.; )Otlo vzele vse te ogromne svote? Bodo li tuji kapitalisti zasedli Jugoslavijo, zakadili v njo sv .Jj, kremplje in izsesali. kar je še krvi v že itak onemoglem narodu? Večina tistih dvajset ministrov, ki so pravkar resiguirali.' 1 i storilo koraka, da se izdela program, ki bi omogočil pot iz tega Ua-sa. ftili so to pač ljudje, katerim l»i narod ne poveril taeega dela. Ako v najkrajšem času ne pride do rešitve teh velevažnih vprašanj — bo morda prepozno. Deželo bodo preplavili tuji element', Vaterih sužnji bodo domačini Jugoslovani. Treba je, da se izdela ustava Jugoslavije — nova in demokrati-"na; treba je. da ostane naravno gospodarstvo brez izjeme last te-1 .tnega naroda: — treba je še veliko drugih precej krepkih sprememb v programu Jugoslavije, v prvi vrsti treba je volje jnaroda. Tretja konvencija JRZ.. edina pravomočna predstavnica naroda Jugoslovanov v Zedinjenih državah, bo izdelala program, ki mj reši Jugoslovane smrti, lu jim preti od vseh strani. Zato apeliramo na vse naše organizacije, da naj nemudoma volijo delegate ter pošljejo njih imena na glavni urad. da ,ym pošlje isti poverilniee. brez katerih bo ystop na konvencijo nemogoč. Kakor že vsem znano se bo vršila konvencija v Clevelandu, P. v mesecu septembru; dan še ni znan. pač pa bo obvestila vse organizacije eksekutiva pravočasno, glavno je. da volite delegate in debatirate na sejah o vsem mogočem, kar bi pomoglo do pravične re-'tive našega notranjega problema. Na delo torej — ne ustrašite se polen — narod \ domovini upi-ta oči v nas v Ameriki, ki imamo svobotlo govora. Bodite potolaže-ni po zavesti, da je bodočnost naša! Tiskovni odsek JEZ. A. J. Terbovec, tajnik. a 1 n o Osumljen veleizdaje. Nemško Avstrijo in Italijo plod jugoslovanske fantazije. "Narodni List" v Splitu ustavljen Iz Zatira se iavlja, da je ital: Zoper predsednika nemškega j a 11 ska okupatorna oblast prepovedala izdajanje hrvaškega "Narodnega Lista". Tz komisij za kvalifikacijo u-radnikov vseh zadarskih uradov so naši 1 juti je ikzljueeni. Volksrata za Češko. tir. Titto vrši preiskava zaradi veleizdaje. Dr. Titto je bil osumljen, da ie bil v zvezi z dr-iždanskimi krotri. ki so propagirali ustanovitev nem škočeške legije na Saksonskem.. Italija in Nemška Avstrija. Dunajski list "Zeit* priobčil ie brzojavko iz Berlina, ki trdi. ,ia je vest o vojaški konvenciji med je to moja usod'a in da moram plačati za svoj zločin. Na podlagi te era priznanja ter dokazov je bil kmalu spoznan krivim ter obsojen na suirt na vešalih. V armadi ustrele obso jenea. če se jc pregrešil proti vt jaškim zakonom ter obesijo om--ga. ki se je pregrešil proti civilnim zakonom. * Višja avtoriteta je potrdilo raz sodbo in ubogi J an je bil konfč-čno maščevan... Finska republika. Finski deželni zbor je sprejel novo republikansko ustavo s (k» glasov proti 22. Predsednik se Bo volil za šest let, prvikrat po deželnem zboru, pozneje pa po ljudskem sklepu. Zgradba hudournikov. -t— Obstoječi gozdni tehnični oddelek za zgradb«) hudournikov na Kranjskem v Ljubljani se premeni v toliko.'da se razširi njegov delokrog na eelo ozemlje Slovenije in sc naslov premeni v gozdni tehnični odsek za zagradbo hudournikov za Slovenijo v Ljubljani. Ta oddelek je neposredno podrejen oddelku deželne vlade za kmetijstvo. POSLUŠAJTE MOJ INASVEt! ! C*na kronam J« med a j zelo nitka. V Pomagajte svojcem v start domovini ter Jim poiljlte denarnp jpp^g - • ■ jh^ < - 1 - B »j i'y-wPlR- 1 Neposredna brzojavna zveza z Jugoslavijo. Jamčim u vsake flenamo eeiiljatev. ter peiiljam iste v Ljubljansko Mestne Hranilnico v Ljubljano, katera Ixpla6a neposredno In popolno vsaki 'znesek vašim ljudem v domovini. Ako ne Selite poslati denarja sedpj, si pa lahko zagotovita tp nizko ceno kronam • tem. da kurite menjico (Draft) za sedanjo ceno ter Jo v bodoče porabite In si s tem prlnranite denar. z* *H podrobnosti slede denarnih poiiSJatev n potovanja v start • • r ,■ J kraj. ee obrniti vedno In edlnoie ne naslov: EMIL fclSS, Bankir t ~~ 133 Second Avenue, New *ork, H. Y. ■ • .VstanoviJeno pred dvajset leti. m GOZDNI ROMAR FRANCOSKI SPISAL QABRIKT. FERRY. G1A8NABODX. 15. AVG. 13H b "Glas Naroda" prevedel G P. ^ S .Nadaljevanje.) — Izgubil sem drugo polovieo svojega premoženja kot sem iUgubtJ ie prvo. Od eelega prejšnjega premoženja mi je ostal le it- ta konj, čeprav trdi nadzornik, da je vključen tudi konj v to igro. Danes pa imam svoje upanje, da bom napravil svojo srečo sri ekspediciji v Tubae ter sem vsled tega stopil v zvezo s tem tolovajem, da uredim tem potom svojep rivatne zadeve. Takrat s*m prisegel, da ne bom več igral, in. earamba, držal sem svojo u oljnfco. , — Koliko časa j" poteklo, odkar se vam je to pripetilo? — Pet dni, — j- odvrnil Baraha. — Vaša prisega je trdna, to vam rečem. Ko sta si oba pustolovca obrazložila svoje privatne zadeve. Sla pričel« ~ovori t i o naduh, katere sta stavljala na ekspedieijo. o t-ndih, ki st« jih čnla o deželi, katero naj bi ekspedieija preiska la n o nevarnostih, ki »o jim pretile sredi nepoznanih pustinj. Ootovn je boijš« umreti kot pa živeti z raztrganimi roka vi. — je rekel Baraba. To je odvisn« od okoliščin. — je odvrnil Knčiljo. — Jaz j v -to eden otiih. ki imajo rajne ljudi z luknjami na komolcih kot pa one z denarjem v žepu. Medtem pa jc pričela žareli pokrajina v ognju solnea. Vrt* veter je tr« >H vršeV dreves ter vel preko napol posušene travt K on a j obeh pustolovcev sta žalostno rezgctala, kajti mučila ju j« ?«*j«, dočiiu sta oba «»ospo rakov, ki so značile prihod uplivne osebe, katero je pričakova Kučiljo. — - * r Peto poglavje. POGODBA. Oba igralca sta začasno opustila partijo, katero sta namera vala pričeti ter se pričela ozirati v smer, iz katere je prihajal šum Oblak prahu je značil smer. iz katere je prihajala številn; tropa jezdecev, katere pošilja pred seboj vsaka odlična oseba, k potuje po Honori. Iz te trope se je odločil jezdec, ki je prihitel na določeno me sii v galopu. Takra: pa se je tudi razdelil oblak prahu in oba pu uolovea sla spoznala, da obstaja skupina iz petih jezdecev. Vnj /namenja so kazala, da sta dva med njimi gospodarja ostalih treh ki so jima sledili. Prvi med njuni, ki je jahal na čelu celega sprevoda, je bi človek več kot srednje postave. Star je bil nekaj preko štiridese 1*1* let. Siv, nizek k'obnk s stbkuni krajci, mu je varoval glavi pred žareč i aa * solnčniuii žarki. V gostih črnih laseh je bilo opa / 'i sempata*" bele nitke, ki pa nikakor niso kazale možatosti te ju človeka. Poteze lica, ki je bilo obžgano od solnea kot pri vsel ljudeh, ki žive dolge časa v tem tropičneiii podnebju, so bile n;u iM' gibčne ter kazal«- strastno naravo tega človeka. Na lahko za krivljenj nos je pričal o veliki eneržiji tega človeka. Jezdec gotovo ni potreboval bogate obleke, kajti na prvi po fried je bilo videti, da je vajen ukazovati drugim. Njegov spremljevalec je bil dosti mlajši ter oblečen še bolj raz i;n«no. Neznatna njegova postava pa ni mogla še izdaleka noseči u gledoosti. katero je kazal prvo imenovani jezdec. Trije služabniki, ki *o sledili, mi bili istotako ožgani od soln «*4 ter nosili dolge suilee ter lase. pritrjene na sedla. Dve muli, ki st; i. .»I i vae potrebno za komfort gospodov, sta sledili trem slu žab iti kotu. Ko je zagledal Kučilja iu Barabo, se je prvi jezdec ustavil ii z a jim vred cela skupina. — To jc senor Don Štefan, — je rekel Baraha polglasno. ' — To je pričakovani mož, — je pričel govoriti ter predstavi gospodu band it a. Don Stefan se j" presunljivo ozrl na Kučilja, kot da mu koč. a svojim pogledom prodreti na dno duše. Obenem je pokazal zual presenečenja. — . rmam čast poljubiti vaši visokosti roke, — je rekel Kučiljr. —• Jaz sem v resnici oni, ki.... Kljub običajni nesramnosti, ki mu je bila lastna, je bandi vzdrhtel, kajti spomnil se je gotovih stvari, ki so se dogodile pre< Številnimi leti, tekon. katerih se nista oba videla. — Ej, zdi se mi, da se ne motim, — je rekel Spanec z ironičnin urazom — da ste vi gospod Kučiljo,, moj stari znanec, čeprav j« imel ta v onem času drugo ime. — Zdi ae mi, visokost, da ste se tudi takrat drugače pisali Arečiza je uagrbančil obrvi ter pričel presenečen© strmeti t fcrandlta. Kučiljo ni dokončal svojega stavka, kajti vedel je, da mo .-a to, kar mu je znano, zamolčali, ker je bil sokrivec ter vsledtega ra-notako izpostavljen nevarnosti kot Spanec. — V mojih očen je ime isto kot konj na katerem jaham — j' rekel nesramno. — Človek ga izmenja, kadarkoli se mu izljubi.^ Kučiljo je pripadal oni vrsti ljudi, ki morajo neprestano izmenjavati svoja imena. — Gospod senator — je rekel Arečiza in se obrnil k svojemu spretnijevali u: — Ali se vam ne zdi, da je to mesto ugodno za od počitek, dokier »e ne bo polegla vročina dneva? Kučiljo pa je rekel: — Gospoda bodo našla počitka in sence v koči, ki smo jo zgra- Kenator, o katerem smo govorili, se je pridružil ekspediciji Dona Štefana izključno raditega, da si zopet pridobi premoženje, katero je" ie zdavnaj izgubil s svojim razpoe^jenim življenjem. Kljub svojemu slabemu finančnemu stanju pa je imel ta senator ie vedno pri vladi države Sonora in ta upliv je Don fttean izra ga je mogel. Iz vsega svojega srca se vklanjam vašim željam, — je od rnator — in to tem bolj, ker ie čutim v svojih kosteh ježo "S* hočemo senatorja pravičnemu spanju ter spremljajočo, ki je aula par korakov vstran. na povabilo Don Štefana v kočo ter skrbno za vrata kot da se boji, da bi mogel kdo čuti po- veli upi mmfWIi p ALI STE BOLNI? Aka Imata Itak« t«, kitari zdravnik vm «1 vsi« zdravj«. na ts kak« d«l«o 1« m oziral« m m •zdraviti, artdit« k meni. Vrnil vam Mi Oddaljeni* «11 pa pomanjkanj« denarja naj vaa n« zadržuje. Vaa zdravim enako: bogat« In revne. Jaz aem v Pitatourp.ui najboljtl ipecljallat za moike In aem nastanjen ie mnogo let. Imam najbolje o premi Jen urad. tudi stroj za X-iarke. * katerimi morem videti skoz <*aa kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno v kateri ae nahajajo vse vr%te domačih In Importlranlh zdravil. N« bodite boječi In prldit« k meni kot k prijatelju. Govorim v vaft*m jeziku. En obisk vas bo Prepričal kaj morem za va« storiti. Imam Erltchov sloviti CSS za krvn* bolezni In ozdravim bcjznl v nekaj «neh. Ozdravil sem ti-ao£* slučajev oslsb*t*sti. koiiw bolezni revmatizm, želoJčne In Jetrne bo. leznl. srbenje mozole In vsa kronične bolezni. ZMERNE CENE. -V Prof Dr. R G. BAER 311 Smithfield St. nasproti VAŽNO. — Od roll ta In prenesle sobo J. Pittsburgh, P 4 Rad* bi izvedel »a naslov mojega polbrata JOSEPH A F1NC ter moje jk> polsestre MARY F INC. (Jim sta doma izpod Žalostne VABILO. Little Palls, N. Y. Tukajšnje žensko društvo Ma- Izpred Tatvina konj in tobaka. 5. julija sc je vršila pred ljubljansko poroto razprava proti Ivanu S., rojenemu leta 1902 v Ljubljani. Miroslavu P., rojenemu 1900 v Sp. Šiški, Antonu Šre hot lijaku, rojenemu 1880 v Pred-jami pri Postojni, Fr. Krejačiču. rojenemu 1878 1. na Slovoskem Imenovani so v družbi kot tatinski tovariši dne 23. deccmbra 1918 ukradli v Ljubljani Ivanu R i barju dva v lahek voz vpreže-fia konja v skupni vrednosti natl tOOO K- Ivan Š. je pa Se vrhu teza v družbi L. Sitarja, Ludvika •v in Cirila Šattlerja kot tatin .ki tovariš ukradel iz skladista tovarne v Ljubljani začetkom oktrobra 1. 1. tobakovo listje v vrednosti okoli 12,800 K. Dne 23. decembra ob pol 6. uri -.večer sta bila odpeljana izpred ilaviega kolodvora dva v lahek .oz vprežena konja. Po izpovedmi obtožencev so prišli konji sani pred hotel Ilirija na Kolodvor-.ki ulici, na kar jih je P. na u-iaz Krejačiča pripeljal na dvorišče Ilirije. Nato so že drugi dan »dpeljali Krejačič, P. in Š. s ko-lji in vozom, po naročilu Srebot-ijaka. ki je jima tudi ponaredi, .luž bo v ni co Autokadra'' ter ingiral ime načelnika, v Ribnico t posestniku Hene. da kupi konje skupno s vozom. Naročil jima je, la naj rečeta, da so to konji, ka-ere je včeraj dotični gospod v liriji ponudil. Zastran cene se >ova že samo pogodila. Krejačič e pa že na četrt pota ju zapu-itil. P. in Š. sta dospela k Ilču v •ibniei, kateri je pa rekel*, da jih ne potrebuje. Ker nista hote ' :i se sedaj s konji in vozom pe-jati nazaj, vsled snega in mra-sta vse zapeljala pod streho lekega drugega posestnika. Ko ta bila pri tem posestniku v sobi. je prišel orožnik, kateremu ;ta se morala legitiirati. Orožnik je tudi konja in voz zaplenil. 5. julija so se vsled tega rao--&li zagovarjati. Sodnemu sena-u je predsedoval višjesodni svetli k Vedernjak. obtožbo zastopal Iržavni pravdnik Ogoreve, ob-oienee so zagovarjali: dr. Treo. Ir. Kokalj. dr. Žirovnik, Ivan Š. ie oboje priznal in rekel, da je bil v tatvini tobaka zapeljan; rav-iotako tudi k tatvini konj ter da ;ploh ni vedel, kaj je pravzaprav ; temi konji. P. je rekel, da ga je k temu napeljal Srebotnjak n Krejačič. da so konji prišli po Kolodvorski ulici pred Ilirijo, lakar jih je po naročilu Kreja-"liča -peljal na dvorišče. Rekel je tndi. da jim bo. če pojde vse po sreči izplačal vsem skupaj 1000 K. Krejačič se je izpoved bi P. ■nako izrazil. Srebotnjak je pa xl ločno zanikal, da bi se on kaj udeležil tega nepostavnega koraka. Trdil je, da ni napisal službe-uice in fingiral podpis. Priče so vse izrekle, da ob času 7—9 ure ni bilo Srebotnjaka v družbi drugih obtožencev. Grafološki izvedenec profesor Franke je izjavil, da je pisava na potvorjeni službovnici Srebotnja-kova. Nasproti tej izjavi je Sedla ček je izjavil, da ni službovnice pisal Srebotnjak. Po govora državnega pravdni-ka in po govorih zagovornikov, ki so a trdnimi besedami branili obtoženee in apeliral na porotnike, da natanko premislijo, preden izrečejo avojo izjavo, posebno pa. da ae ozirajo na P. in Š- valed njihove mladosti, so bila porotnikom stavljena vprašanja. Porotniki so krivdo hudodelstva tatvine Ivana §., Antona Srebotnjaka na poldrago leto težke ječe. Zagovornik dr. Fettieh je vložil ničnost. EMANUEL0V NEČAK BO OBISKAL AMERIKO Rim, Italija, 13. avgusta. — Vojvoda Acosta, najstarejši ne č&k italjanskega kralja in tekom vojen poveljnik tretjei taljanske armade, bo prišel v kratkem easti v Združene države. Iz Združenih držav se bo odpravil na Kitajsko in Japonsko. AVSTRIJSKE ČETE PROTI M0 NARHIJI. Berlin, Nemčija, 13. avgusta. — Z Dunaja poročajo, da je vsa avstrijska armada odločno proti vstanovitvi monarhije. Vojaki so vprizorili pred parlamentom veliko demonstracijo ter zahtevali, naj ostane republikanska forma vlade. Podobne demonstracije so se vršile skoraj po celi deželi. KUNOVA PROPAGANDA. Milan, Italija, 13. avgusta. -Dokumenti, ki so kazali, da so izdali boljševiki sto miljonov dolarjev za bolješviško propagando, so bili uničeni, predno so se udali Bela Kun in njegovi tovariši. Boljševiki so pregledali pri tem imena oseb v Italiji, katerim je bil poslan denar ter svote, ki so bile izdane v te svrhe v Ita liji. iN A BOŽJO POT ?e je podala s G. otroci Alojzija Znidaršic, rojena Kone v Babinem polju, ter neznano kam pobcirnila Piše se zdaj Snajder. Kolikor sem m»gc! poizvedeti. je kupila vozne listke v Minneapolis, Minn. Mislim. da je šla z nekim Janezom, kateri je bil pri meni na hrani v Chisholmu, Minn , pred 5. leti ter je tam dol.ro poznat. Vsled njesa cm se moral preseliti v Barber-ton, Ohio. Nato je tudi on za me-u« j prišel ter se naselil t n v bliži ni, in sicer v Kcnmore. O. Menda ni mr.gci dobiti tam drugega korita. Kdor ve za prijazno družino, naj mi blagoyoli naznaniti, bom zelo hvaležen, kajti vzela mi je tudi poročal list, da lahko na moje ime živita skupaj. Otrckotn je inic: Julija, stara 11 lct; Alojzija 13 let, Frančiška 11 let. Kristina 9 let, Jiisip l®ta iu Frank 2H leta, katere bi rad nazaj k sebi vzel, kajti ne moreni si misliti oni grif ported in železno pc-st drugega nad mojimr otroci. P Matevž Znidaršič, 306 Rose St., Barberton, Ohio (14-15- 3) gore, občina Trebeljno, Kranj rjje Pomagaj št. 121 KŠKJ pri-sko. Preti nekaj leti se ;e na ha- r(Mji (p^nik) v nedeljo 17. jal po polbrat v Conemaugh, Pa., avgusta na prodoru, imenovanem iu popol*es'ra se je nahajala 44, ali Guu Lluo Pričetek, oziro-pred več leti nek;e v AViseou-; ma odkomkanje bo točno ob 9 uri smu. PvAd bi jima sporočil vcčidop Zato.ej se.nrav vljudno vabi podrobnosti :n zelo važne no«- vsa tukajšnja bratska društva: Z. «;e iz starega kraja. Ako bereta j Slovenci it 121 SDPZ v sJoH-fa te vrsti e, ju pro&mi, da se mi;5tev 53 sv Pavl„ -ev ng takoj z glasita, ah pa če kdo iz- KSKj in slov(Mlec -t sXl'J., med ct njenih rojakov ve za nju Mulberry. Kan- žemu u.pehu. Pdradc se ne bo pri. sas_(la-ltf 8) redilo, j.ač pa bo samo Slov. Nar Godba zaigrala jjar kitic skozi rne-PISMO JE PRI NAS sto in bo tudi j^raia potem na v/ za BERRNKO PERETINA od lou, lak(, t|a se»bo Jk I-ranče lVretui iz Ozolja m za|brc zabsvai. poskrbljeno bo tudi JOHNA JAM-IC od Emilije iz,2a vsc d.n-o, tako da no bo niče-starega kiaja. Oglasita sc nfij na!si„. manjkalo. Društvo se vsem /e upravn^;vo -Ol^a. Naroda . vnaprej I. po zahvaljuje ter sc ie (j.>-_6 S j I enkrat prav lepo vabi vse Sloven- ce in Slovenke iz Little Falls, Ua-Ratla bi izwdeta za MARY BATI- kor tudi iz okolice, da se Rotovo STA, omoženo RAJKOVir,'. po- vdeh/e izleta. Tor:*j na svidenji domar-e Blažonova Micka, doma 'dne L. avgusta! i'ozdra / vsem iz Velike ltukovice pri Ilirski Slovencem iu Slovenkam! Bistri -ci. Prosim cenjene roja- Odbor dr. Marije Pomagaj, kc, če lvatei*i ve z(i p jen naslov.) (14-15—8} da iui ga. naznani, ker ji imam Kje je moj brat FRANK M T KLAVCIČ? Doma je iz Škofje Loke V Aue-riki biva že kakih 1" let in pred 6 leti je bival v Ka*t Palestine, Ohio. Nadalje i>čciti svojo sestricno IVANO Ll'ZNAU, doma iz Dolenje vasi pri Sko fji Loki. prov.m eenjete rojake, če kdo v? za nju na<*!nv, da ga :ni naznani, ali naj se na sama javita. — Pauline Miklav-čič, llii K 29. St., New York, N Y. (14-16-—R) s . porj'"ati več važnih reči i z stare p ,, , • • . , , t ^ ___. .. r£aa tu izv?aci zu naslov prijatelja PETRA ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA't, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Kad bi izvedel za naslov svojega bratranca -JOHNA PER KO, doma iz H«.tav.»lj nad Školjo Loko. Pred kakimi petim: let.i se jc nahajal v Milwaukee. AVis. Prosim cenjene rojake, ako kdo v« z:i njega, naj mi blagovoli naznaniti, ako pa sam čita ta oglas, naj se mi javi, ker poročati mu imam nekaj važnega il stare domovine. Naslov; Martin Kavčič, Box 72, Avella, Pa IČČE SE! domovine, ali pa če sama čita ta, "glas, naj sc mi oglasi. Mar-1 gareta Muha, 704 Bclleviewj Ave., Rockdale. Joliet, III. (15-18—8) Kad bi izvedel za svojega brata i ANTONA in soitro KRISTINO \VLRTACIČ. Doma sta iz *are- svojega MIVLA. l'red nedolgo se je nahajal v Clcvtlandu Ohio Prosim tenj rojake, 1-e kdo ve «a njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa satu o« lasi — Jernej Šlurui, Box aOS. Davis, W Va" t(14-16—8) «t. Jernej na Dolenjskem. Pro-!.^ svaka ANT0XA RUTAf sim cenjen., "ojflič. -e Kdo ve . , ^ . . v, . „ - . mii- mati' svaijov iz Novokraei 7?l II I1Q 1 r) h 1 lin?tinni n i nil , . * zanju, naj mi naznani, ali pu c sama bereta rti o^las, naj s*- mi; javita, ker iniitni zanju važno; poročilo ic stare domovine. —| Joseph Wertaehich. 204 Harri-I son Avenue, Joliet, III. (15 18—S) liad bi izvedel za svojega očeta FRANK A SRH!JOT Doma j'e k vasi staraši-c na Notranjskem. Preil enim letom sc je nahajal; v Forbes Colo., kamor sem mu i pisal dve pismi, pa sta obe na- AR, in na Primorskem Kakor sem slišala, se nahaja nekje v Texasu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani ali naj se pa sam oulasi, ker mu imam poročati nekaj j važne»a iz domovine — Airs. Pauline SuŠak. 9412 L win g Ave , South Chicago, 111 (14-16—S) NAPRODAJ IMAM FARMČ. Najlepša lega, 75 akrov za orat, » akrov lesa, premog je 11a farmi, zaj prišli. Prosim cenjene roja- /:i I*1"" dobim ietno $S0 pozneje k"e, ako kateri ve za njegov na- Pa Vri'- l1^1'- * fr sobami, z vodo slov, naj mi naznani, ali naj se v kiiliii.ji. hlev vi ži%iuo 3uX44, sam javi svojemu sinu: Frani- za prašiče -JVX20, za kokoši 12X Srebot, R. 3:.!, Box 8, Barberton.in 1« Xlti čevljev. Vse novo in Ohio. (14-16—:l»r«Klsim za piav nizko ceno in pod lahkimi pogoji, ali pa zamenjani POZOR, ROJAKI 8 hišo al. loti v mestu; tudi avto IZ SAVINJSKI: DOLINE! mobil vzamem na račun. — Leo-Jaz prodam iišo in nekaj zem- l,ol(I Prijatelj, Box 142. Jatesboio, lje, Maronsko pri Sv Frančišku šku Cena 50U dolarjev. Hiša je pripravna za gostilno Več izveste pri Franku Stuller, 677 Seott St., Milwaukee, Wis. (14 15- 8) Pa. (14-16—S) POZOR; SLOV. DRVARJI! Jaz spodaj podpisani bi rad izvedel za svojega svaka JOHNA Rad bi izvedel za sveje prijatelje,| KORPKŠA. doma iz Cernečevasi, ker jim imam nekaj važnega za!P°sta Kostanjevica na Dolenj-sporočiti, in ti so: FRANK skl ,M Pred tremi me«eei OČRTA, FRANK SAM LAH in je biv:l! v I'ittsburghu. Pa, TONY LI KO VIČ. Prosim cenje- 111 seda- se,u nahaja ne rojake, ako kdo ve za njih j nel;J" v -ozdu l,n drvarjih. Torej naslov, da mi blagovoli nazna- l,ros,m ™Jake Slovence in niti, ali ak) to sami čitajo, naj!,,ratc Hrvate, ako kateri čita to se mi oglasijo. — Frank Golob, vlstlc« 111 naJ ?a °P0' Box 21, Kingston, \V. Va. z"ri na to 0,1 ne.ve C'itati' ali j g_3 j naj 1111 pošlje kdo njegov naslov. Znanci in sorodniki iz stare im.vine iščejo FRANCETA ZA-iiKAJSElv, rojenega na Vidmu >t Dobropolje, ki se jc pred več leti preselil v Pueblo. Colo Njegovo zadnje poročilo je prišlo pred C leti še takrat živeči materi Neži ZakrajŠek. Pisalo sc mu jc /e mii'jgokrat, toda ni odgovora in tudi pisma niso bila vrnjena Kli- ima tukaj v Jugoslaviji precejšnje pmestvo. zahteva tu-kajšnjt sodušč'' ponovnega pooblastila glede stejjrt. Če je komu kaj znano o zgorej imenovanem, naj blagovoli povohati natančno podatke uiednistvu Olas Naroda, in11 ro bo dosedajnega pnobla-ščenea obvestilo. V slučaju, da bi ne bilo nobenega odgovora, bo sodmjn imenovala pro k ura t o rja. ki im v doglednem času posestvo prodal. /13-15— S) Rad bi izvedel za. naslov svoje sestre FRANČIŠKE MALENČ-KAR, doma iz vasi Podgora št 12, Stari trg pri Rakeku, a zdaj sc nahaja nekje v Clevelandu. Prosim cenjene rojake, če kilo ve ca nje naslov, da mi ga naznani, če pa sama čita. naj se mi javi, ker poročati ji imam nekaj važnega iz starega kraja. John Jskerbee, Box 431, Thomas. W. Va. (13-18-8) Želim izvedeti za rojaka FRANKA ČERNOGA. Lansko leto je )»il v Smishurg. lud.. in sedaj <0 nahaja nekje v West Vir^i-r.iji Prosim cenjene rojak-4, če kdo ve zi njegov naslov, naj mi ira naznani, ali pa Čc sam čita ta >n'as, naj se mi javi, ker mu Imam nekaj važnega poročati. -Joc Medved, Harwick, Pa. (13-15—8) ker mu imam nekaj važnega spo-l. VAŽNO ZA POTNIKE. Vse one rojake, ki so namenjeni potovati v stari kraj, opozarjamo na odlok jugoslovanskega konzulata, da se za nedoločen Čaa ne bodo izdajali potni listi za Slovence Kje se nahaja JOHN BAR AO A? Doma? jc u Mirne na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam oglati. Johanna Krištof, Box 543, Thomas, \\\ Va. (14-16—S i —— Kje je ANTON MARKOVČIČ ? Doma jo iz vaal Pleše e, okraj Čabar, Hrvatski. V Ameriki bita že dalje časa in pred 3. leti je bil v St. Joseph Njegova sest ričn a želi izvedeti zanj, ker mu ima poročati več novosti iz Starega kraja, zato prosi, da se javi. ali pa ee kdo ve za njegov naslov, da ga naznani. — Julia 174» 19. St^ Brook- Rad bi izv.idd za naslov svoje tete lv"',tl 12 starega kraja o njegovi HELENE FRAJLE, doma ^ naslov: Joseph K!e- vasi Mešava, fara Zatičr.a na »'^nčič, Rox 504. Umontown, Pa. Dolenjskem. Prosim cenjene ro ! (1 l-lo—8) jake, če kdo ve, da mi nazuaui.j " ~ . ali naj s«, pa sama javi. — Marv želim iz v. deti za naslov ANTONA Sever, Box 35, Diamond vil le,' \Vyo. (14-16—S)! Dr. Koler m Pmb fitbfcerzh, Pa SEŽAN, doma iz va ži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta. , Max Fleischer, 258 Lewis 81« __Memphis, Tenn. Dr. LGRENZ COVORSČI ZDRAYXm ftPECUAIJBT MoJa stroka Ja aOvavlMa la adiavtai aad 28 lat tar 844 Peno Pittsburgh, Pa la InaiHi fcnlil Im otoja v vsak bctaall la Matt la w te visas aoi In adzarM, VH adravlj«nja SM]a Dr. L0RENZ, 644 Pw am, PlttsfeU, Pi.