37 Naši dopisi. V Gorici 29. jan. — V poslednjem dopisu od 22. t. m. (gl. štev. 4 ,,Novic'*) sem poročal o seji glavnega odbora tukajšnje kmetijske družbe od 17. t. m., v kateri je šlo za slovenski društveni organ. *) Popraviti imam v omenjenem sporočilu to, da ,,Kmetovalec"-a vrednik, g. Klavžar, ni naravnost stavil predloga, da naj si društvo izvoli za svoj organ „Kmetovalec"-a, ampak nasvetoval je, da naj se ta stvar izroči v pre-tresanje odseku 5 udov. Ta predlog je podpiral tudi g. Jos. Gorjup, c. kr. sodnik Kanalski. — Kar se tiče tistega nesrečneža J. Kulota, o katerem sem uni pot pisal, da so ga 18. t. m. na ulici pobrali in pred k magistratu in potlej v bolnišnico nesli in da je po poti umrl, je stvar veliko resnisa kakor se je mislilo iz-prva. Ker se je rajncega žlabta pritožila, morala je sodnija dogodek preiskavati. Dosedaj je znano to: poznali so se na truplu nevarni vdarci, katerim zna biti vzrok to, da je sam padel, ali pa da je bil tepen. Vzrok smrti pa so znali biti nasledki pijanosti ali pa mraza. Ker je rajnkega bila policija obsodila 2 dni v zapor, in je imel kazen dostati pri magistratu, raznesli so ljudje, da je magistratni čuvaj kolikor toliko kriv Ku-lotove smrti, o čemur pa ni mogoče do sedaj nič reči. — Presvitli cesar je podaril za vodnjak v VolČ-jemgradu na Krasu 300 gold. — Grof Chambord je bil povabljen te dni na lov divjih golobov na Kras; vstrelil je 130krat z najboljšim vspehom. Po^lovu je imela gospoda južino — pod milim nebom. Čudili se boste temu, čestiti bralci zunaj Goriškega, kjer Vas stiska huda zima. Pri nas pa so bili res krasni dnevi od nedelje do petka; za malo bi se bil uresničil tukajšnji Laški pregovor: „San Bastian puarta la vi6la in man" (Sv. Boštjan (20/i) nosi vijolico v roki). Tu zdaj ni mraza, samo oblačno je. — Za štipendije učiteljskim pripravljancem v Kopru je od ministerstva dovoljenih 12.000 gold. (Dijaki so iz vsega Primor- *) Došel nam je prvi list družbenega časnika v veči obliki in s podobami ozaljšan. Vred. skega). Kandidatinjam v našem izobraževališči tukaj je odločenih 2000 gold. Se par tisuč gold. bode treba za pripravljavnice v Gorici, Kobaridu, Tržiču, Proseku in drugod. — Od tistih 8000 gold., ki jih je za leto 1875 za ljudske šole na Goriškem dovolil državni zbor, porazdelilo ae je 2000 gld. med tiste učitelje, kateri (v izrednih urah) učijo nemški jezik. Iz Maribora 30. jan. = Včeraj dopoldne so se zbrali odličnejši možje iz okolice Mariborske v tukajšni čitalnici in na predlog skušenega narodnjaka očeta Divjaka iz Fravhajma je bil od vseh navzočih (okoli 30) enoglasno dr. Radaj, c. kr. notar v Mariboru, za kandidata sprejet, ki naj se namesti Brandstetterja priporoča za poslanca v deželni zbor. — Tako je pogubni razdor vsaj za zdaj v odločilnem momentu odstranjen in upanje upravičeno, da naš kandidat prodre proti nakanam nemčurskih uatavakov. Obravnavala pa se je v včerajšnjem shodu, kateremu je bil dr. Srnec predsednik , stvar tako-le: Prvi je besedo poprijel prof. J. Pajk o lastnostih, katere mora naš izvoljenec imeti. Za njim se je oglasil kmet Jug od sv. Martina in razodeval rane, katere posebno kmečki stan skele; za njim je govoril narodnjak Vajngerl iz Jarenine, ki je povdarjal, naj bi vsi, kateri obljubijo po naše voliti, tudi pri vo-litvi „mož beseda" ostali. Potem je stopil dr. Kad a j sam na oder in razvijal v daljem govoru nekatere točke svojega programa. Zdajci je prebral prof. Valenčak osnutek volilnega poziva na volilne može Mariborskega, Sentlenarškega in Slovenjebistriškega okraja, ki je bil soglasno odobren ; konečno se je volil izvršilni odbor, v katerega so bili med druzimi izbrani gg.: dr. Domin-kus, dr. Srnec, dr. Gregorec, kaplan Zmavec. Za trdno se nadjamo, da bode pri volitvi zmaga naša, ta pa bode tudi velik moraličen vpliv imela na prihodnje volitve. Iz Maribora 28. jan. (Slomšekov spominek) ali prav za prav „Slomšekovi spominki" moral bi biti napis tem vrsticam, ki imajo namen, narodu slovenskemu po vseh okrajnah povedati, da letos se bode dognalo, kar je leta 1865 pričela čitalnica naša. S stavbami spominkov odličnim možem ne gre tako hitro, kakor se misli in želi, kajti nabira doneskov ni hipoma gotova, še več zadržkov pa se nahaja včasih o tem, kje naj se postavi spominek, in to menda, če se ne motim, je tudi vzrok, zakaj še dandanes Vodniku spominek ni postavljen. — Skupni znesek za Slomšekov spominek znaša poleg 4 zlatov 5682 gold. — 11. dne t. m. se je v tukajšnji čitalnici zbral zbor odličnih rodoljubov, kateremu se je poročalo o stanju spominka in se stavili predlogi, kako naj bi se izvršilo vse, da mož, ki je bil v vsacem oziru dika naroda slovenskega in si je v srcu njegovem sam stavil večen spomin, dobi sebe vreden monument. Hvalevredni sklepi omenjenega zbora bili so sledeči: 1) Kapeli na Mariborskem pokopališči, kjer Slomšek počiva, se bode vzidala po g. Schulz-u krasno izdelana plošča iz belega marmorja z umetno izrezanim knezoškofijskim grbom in latinskim napisom, ki ga sostavi sedanji knezoškof Lavantinski. Druga plošča, ki se bo tudi letos vzidala rojstni Slomšekovi hiši v Ponkvi, je iz lepega črnega marmorja z velikim zlatim napisom , da se bo daleč svetel in brati mogel\^ na pr. iz južne železnice, katera blizo memo hiše drdra. Napis je slovensk, sestavljen od kanonika Kosarja. — Za spominek pri krstnem kamnu v Ponkvi je kanonik Glaser velikodušno daroval krasno sliko Slomšekovo na veliki cinkovi plošči; okvirje bo iz sivega marmorja. Za napis se vzeme kratek izpisek iz krstnih knjig. — Vsi ti trije spomineki bodo stali 307 gl. 2) Glavni spomenik Slomšekov bo stal v presbiteriju stolne cerkve v Mariboru, kar najbolje pristaja pr- vemu škofu Mariborskemu, ki je to cerkev prvi po-vzdignil do ove časti in jo storil mater in glavo cele škofije. Načrt tega spominka, po Dunajskem arhitektu Hartlnu izdelan v gotiškem slogu, primernem cerkvi, visok bo 2° in 5', 1° 5' pa širok; imel bo 3 predelke y levi in desni za napise, srednji pa za 5y2' visoko Slomšekovo podobo iz kararskega marmorja. Glede izpeljave gotiškega okvirja je Schulz v Gradcu predlagal trojni kamen: belo-žolti iz Vinice na Hrvaškem, okorni, sivi kamen iz Ptujske gore in temno-sivi marmor. Prvo okvirje bi stalo 1200 gold., drugo 1400 gold., tretje pa 3300 gold. Zbor se je odločil za prvi kamen. Zastran Slomšekove podobe bilo je 5 umetnikov ponudnikov. Dunajski umetniki so zahtevali: Gasser 3500 gold.r Kundermann 4000 gold., Skeinicki 3000 in Schulz 210O gold. Pozvan je bil pa tudi Zajec, akademični podo bar v Ljubljani. On je zahteval 2000 gold. in kmalu ob novem letu je poslal 24" visok model na ogled in razsodbo. Zajcev načrt prestavlja Slomšeka kot ljubeznivega učnika in gorečega buditelja slovenskega ljudstva v zgovorni besedi in s spretnim peresom. Zato je Zajec podobi podal obleko škofovskega govornika; levica njegova lahko na knjigah sloni, desnica pa je položena na srce, v znamenje premile ljubezni, katera je za Slovence in za blagor njih toliko skrbela, delovala in žrtvovala. Vse to hoče umetnik ogledaicu podobe na misli privoditi. Res srečno izumljena misel ali ideja, vredna umetniške izpeljave ! Le za to še gre, da umetnik dobro zadene mili obraz neumrlega biskupa, ki je po blagih namerah svojih vreden vrstnik biskupa Strossmajera. Naj bi se vsi sklepi Slomšekovih časti-teljev srečno izvršili! Iz Kostanjevice. — Pri zadnji volitvi občinskega predstojnika so bili izvoljeni: za župana posestnik Anton Straus, za svetovalce pa usnjar Janez Bučar, krč-mar Janez Kuntanč, okrajni kirurg Nikolaj Sever in pa posestnik France Marešič. Iz Bizovika 31. jan. (Beseda naša) v spomin gosp. dr. Coste se je z obilim vdeleštvom naših domačih udov, pa tudi Ljubljanske gospode, med katero smo veseli videli tudi gospoda in gosp6 Solmajerjevo z rodo-vino njuno, prav lepo izvršila. Gosp. predsednik Ka-dilnik je s prisrčno besedo pozdravil pričujoče družbenike ; pogrešaje med njimi pa ženski spol, je dobro opomnil, naj se žene in dekleta ne odtegujejo poštenim narodnim napravam, vsaj po starem našem pregovoru „žene tri vogle hiše podpirajo". Potem so iz Ljubljane prisedsi gospodje pevci eno, domaČi fantje pa tudi ena zapeli na očitno radost vsem nazočim. Zdaj pa nastopi gosp. Orešek in v spomin preblagega dr. Coste tako lepo govori, da so bili vsi nazoči globoko ginjeni. Costa je bil mož , katerega se ljudstvo naše tudi v kmečkih bajticah hvaležno spominja. Konec besedi ste bili zopet dve lepi pesmici. Ne moremo si pa kaj , da ne bi s srčno zahvalo še omenili daru, ki nam ga je obljubila častita gospd Solmajerjeva, sestra nepozabijivega gosp. dr. Coste — da namreč zastavo našo hoče ovenčati z lepim trakom. — Po končani „besediu smo se vmaknili v spodnje prostore, kjer smo na veselje naše videli, da gori navedene besede predsednikove niso ostale — glas vpijočega v puščavi. Iz Ljubljane. — Naj vzamemo kakoršni koli Dunajski časnik tudi ustavoverske stranke v roke, vsak ali bolj očitno ali bolj skrivaje kaže, da je politična situacija tako napeta, da neprenehoma stoje mi-nisterske krize na dnevnem redu, in to ne samo na Dunaji, temveč tudi v Budapeštu. Razpor med Avstrijo in Ogersko je takošen, da ni podobe, kako se bode usodni spopad med Cis- in Translajtanijo končal. K tem notranjim homatijam, ki jih je rodil nesrečni dva- 38 lizem, in katere čedalje veča predrznost Magjarska tira do vrhunca, pa pristopa se čedalje bolj zametano Turško vprašanje, katero se menda, kakor zdaj reči stoje, ne bode rešili brez občnega potresa. Po hudi elementarni zimi pride še huja politična spomlad! — Skrajni čas je pač, da državnopravna opozicija v državnem zboru, ki je dozdaj le mehko postopala proti centralistični stranki, energično na noge stopi, da ne pušča diktatorično gospodariti ustavakom, ki so zakrivili leta 1867 dualizem in se zdaj nasproti Magjarom delajo, kakor da bi hoteli popraviti, kar so takrat grešili; al njim gre v prvi vrsti zmirom le za gospodstvo v Cis-lajtaniji in da bi to obdržali, žrtvujejo vse druge interese Avstrijske. Gospodje naše državnopravne stranke so zopet skusili, kako ustavoverci pometajo z važnima predlogoma dr. Lien bacherj a, grofa Hohenvvarta inGroholskega in da prav kakor nekdaj Siavphus se trudijo zdaj v zbornici poslancev. Cas je tedaj , da krepko stopijo na noge v očigled za Avstrijo usodne situacije ! — (Matičin odbor) se je 26. januarija zbral v razgovor, v katerem se je sklenilo, da bode 16. svečana pravilna odborova seja, v katero se pokličejo vsi odborniki, da se po novih volitvah odbor na novo konstituira ter še druge zadeve za izdavanje letopisa in drugih knjig za letošnje leto rešijo. — (V obenem zboru Čebelarske družbe) , ki je bil 26. dne t. m., so bili gosp. Josip Jerič za predsednika, gosp. Fr. Souvan stareji za podpredsednika, gosp. p. guardian Sal. Pintar, gosp. Ant. Jugov ic in gosp. dr. K. Ahačič za odbornike izvoljeni, in po takem potrebne premembe družbenih pravil sklenjene in vpeljane. — (Iz seje deželnega odbora 29. januarija.) Sklenilo se je, prihodnjemu deželnemu zboru predlagati, da bi občine v olajšanje silno obloženega zaklada za svoje bolnike v javnih bolnišnicah, ki ne morejo sami bolniških stroškov plačati, po izgledu dotične postave za Koroško po 20 kr. na dan plačevale, le za blazne in otročnice ne. — Občini Velika dolina se je dovolilo poberanje 16% občinske priklade na direktne davke za leto 1876, občini Kom pole pa vpeljanje občinskih taks po sklepu občinskega odbora. — Sekun-darju dr. Antonu Bi n ter ju v deželni bolnišnici se je služba za 2 leti podaljšala. — (Občni zbor „Sokolau) 30. januarija je pričel podstarosta gosp. Fr. Dreni k z nagovorom, v katerem je povdarjal važni narodni posel tega društva, zato pa tudi potožil, da šteje premalo udov in bi tedaj zato želeti bilo, da se zdatno pomnoži po obilem pristopu. Razloživši, zakaj ni bilo občnega zbora 27. decembra in pa 23. januarija, je omenil zadnje Sokolovske veselice na korist gosp. Ant. Stockelnu v hvaležno priznanje njegovega delovanja tudi pri Sokolakih veselicah; konečno je govornik željo izrekel, naj bi zbor njega nikakor ne volil na čelo društvu. Izid volitev je bil ta, da so bili gospodje: dr. Vošnjak za starosto, za podatarosto Fr. Kadilnik, za odbornike pa Fr. Ravnikar, Armič, Srečko Nolli, Jeločnik, Ju-vančič, Koch in Drašler izvoljeni, zadnji kot namestnik g. Drenika, ki volitve ni sprejel. — Po končani volitvi se zahvaluje g. Breskvar v imenu Sokolcev podstarosti g. Fr. Dreniku za vodstvo in marljivo delovanje društvu na korist, in na predlog njegov zakličejo zbrani Sokoli „živijo"! — (Novo hranilno in posojilno društvo) se je tukaj ustanovilo in uatanovniki njegovi so si 13. dne t. m. izbrali začasni odbor, kateremu je tiskar g. A. Klein prvomestnik, svečar g. Josip Strzeiba prvomestnikov namenstnik, klobučar g. Zupančič blagajnik, upravni odborniki pa gospodje: Pavel Skale, Josip Regali, Ant. Stepančič, Janez Golias, Jakob Škrbinec, Franjo Žark, Miha Krašnja, Edvard Hohn, Herman Hariš, Hugo Turk in Orosi. Dolenec. — To društvo od se unega, že starejega, kateremu je gosp. Horak prvomestnik, loči o tem, da to novo društvo bode celo majhne doneske v svojo hranilnico jemalo in tudi celo majhne svotice na posodo dajalo. — (Na spomin obletnice), kar je nepozabljivi dr. E. H. Costa umrl, je bila 28. dne januarija slovesna črna maša v stolni cerkvi, katere se je vdeležilo razun njegovih sorodnikov obilo njegovih častiteljev in prijateljev. — (Bohinjski sir) gre čedalje bolj po svetu in je poslednji čas dobil naročilo iz Pulja (Pola), Vodnjana (Dignano), iz Reke in iz Bakra (Buccari). To mora sirarske družbe v Bohinju spodboati, da vso svojo pazljivost in marljivost obrnejo na pravilno izdelovanje domačega pridelka, ki bode kmalu častno mesto zasedal zraven grojskega sira. Castitemu gosp. Mesarju je to pač odlično zadostilo za njegov trud pri osnovanju si-rarskih družeb na Gorenskem. — (Porotniki v Ljubljani) za prihodnjo sesijo bodo sledeči, in sicer iz Ljubljane: Vilbar Ivan, Gerber Matej, Ničman Henrik, Vičič Janez, Ahčin Karol, Miiiler Janez, Murnik Janez, Dolbar Janez, Gazdek Ignacij, Grliczi Josip, Maček Ferd., Pesiak Spiridion, Gnjezda Matej in Fortuna Franc, — Novak Vinc. iz Trojane, Kiler Viljem iz Kranja, Mali Vinc. iz Kranja, Juvan Mihael iz Želimelj, Javornik Tomaž iz Hriba, Cebašek Matej iz Črnuč, Iglic Franjo iz Kamnika, Komatar Janez iz Stepanje vasi, Vončina Franc iz Toplic, Schiffermuhler Janez iz Kokre, Mazik Anton iz Šmarja, Krajner Jernej iz Postojne, Valenčič Matej iz Trnovega, Dolenec Bernard iz Razdrtega, Oranč Franjo iz sv. Križa, Jaien Josip iz Krope, Pirec Matej iz Krope, Nussbaum Avg. iz Sturij, Ankemius Friderik iz Tržiča, Keršič Josip iz Trboj, Klemenec Franjo iz Rakitnika, Lovrencij Josip iz Krope. Namestovalni porotniki so: Kušar Josip, La-hajnar Karol, Kurnik Vojteh, Borovski Ivan, Jenko Alojzij, Pavšek Franjo, Maršalek Avgust, Waidhauser Franjo, Pogorelec Erne3t — vsi ti iz Ljubljane. — (Dr. Ludevik Grbec), dosluženi c. kr. rudarski zdravnik v Idriji, je poslavljen z naslovom „ces. svetnika". Idričanje so mu dotično diplomo 25. januarija, z veliko slovesnostjo izročili. — Dr. L o žar, advokat v Vipavi, je 27. januarja po kratki bolezni umrl. — {Vodniku spomin) obhaja danes zvečer čitalnica naša z več let navadno svečanostjo. Pričakovati smemo, da, kdor ima srce za domačo reč, pride slavit spomin moža, čegar zasluge so neizmerne za narod naš. — (Pobirki iz Časnikov.) ,,Turški list" je v dveh člankih pretekli teden bridko tožil, da nemščina na srednjih šolah po Kranjskem ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Vzrokov te neprijetne mu in žalostne prikazni ve več in različnih. Mladina šolska se med sabo in domd razgovarja v slovenskem jeziku, bere slovenske časnike in knjige in to jo odvrača od branja nemških knjig in pogovorov o nemški literaturi in namesto pravega (to je tujega, nemškega) duhd se potem navzame spačeuega (to je slovenskega), zato z nemščino ne gre naprej, ker nima dubd, veselja za-njo. Vrh tega se neljubi (to je nemški) učitelji po slovenskih listih z blatom ometujejo ter tako spravljajo pri mladini ob spoštovanje, ob veljavo. Zato — toži ,,turški list" — srednje šole nimajo povsem zaželj enega vspeba. — Krasno, krasno! Ko je večina deželnega zbora Kranjskega stavila interpelacijo do vlade zarad ponemčevanja srednjih šol na Kranjskem , takrat je vladni zastopnik trdil, da vlada nima nikakor namena, po šolah ponem- 39 40 čevati slovensko mladino. Zdaj pa pride „enfant ter-rible" v podobi »turškega lista" in izkramlja tako očitno ravno to, kar si je vladni zastopnik vtajiti na vso moč in z vso svojo zgovornostjo prizadeval! Kajti če ne bi imeli namena, ponemčevati mladino našo, čemu pa tožite , da se vam to ne posreči po vaši želji in vašem namenu? Poj te rakom žvižgat! — (Slovensko gledišče.) V nedeljo 6. dne t. m. se bo prvikrat kazala zanimiva vesela igra v 3 dejanjih z naslovom „Satan". — (Dolge smodke), „viržinke" imenavane, so se s 1. februarijem podražile za l/2 kr., tedaj na 5 kraje, dasiravno je v ministerskem svetu cesar sam bil zoper podraženje, rekoč, da te vrste smodke puši revnejši stan in vojaki, in te bi najhuje zadel novi davek. „Va-terland" je — naslanjaje se na to — še 28. u. m. izrekel nado, da bo ostalo pri starem, pa vendar ni, ker se „viržinke" že prodajajo po 5 kraje.