LETO VI. ŠTEVILKA 43 JUNIJ 1978 S38!99MIVSHBHaWB^ Za zaključek vseh aktivno->v mesecu mladosti, smo se P- maja zbrali na svečani seji F«nske konference ZSMS rl»nika, da tako počastimo 'amik milijonov mladih rom "»še domovine, dan fadostiin rojstni dan našega Mbljenega voditelja maršala "a. Udeležili so se je predniki vseh družbenopoli-™h 01"ganizacij in skupščine I,ne v'hnika in seveda de-a'; osnovnih organizacij l!> m dništev, ki vkliuču-lo mlade. Spomnili smo se vseh pri-°b'tev narodnoosvobodilne be ln socialistične revolu-?e nePrecenljive vloge tov. t? v graditvi samoupravne /^'-Stične Jugoslavije in (P'jubih,da bomo sledili njenim idejam. Ocenili smo (|»8o> mladih Vrhnike pri 'K'jucevanju v družbenopoli- £' S!ftem in u8°tovili viden fPredek, predvsem pri k'jucevanju v krajevno sa-Wavooz.vpo,itienemži. >nju Vrhnike nasploh. Bi 3 koncu smo podelili ^znanja mladim družbeno-|1' "enim delavcem in sicer: O tmk Gabrijelu, Sclan Mi-»J • Skubic Janji, Mevec *t>vno delo v ZSMS, Turk "n«u in Pejič Tomislavu pa Predsednik SO Vrhnika in župan Gonarsa med podpisovanjem listine o pobratenju pred tremi leti v gradu Bistra • 24. JUNIJA OBISK IZ GONARSA Sodelovanje s pobratenim Gonarsom Pomerile se bodo športne ekipe Gonarsa in Vrhnike, zvečer pa nam bodo Gonarčani pripravili _ kulturni program _ Maja leta 1975. sta takratni predsednik skupščine občine Vrhnika tovariš Branko Stergar in župan Gonarsa Guido Tosso podpisala svečani listini o pobratenju obeh občin. Najprej je bilo podpisobanje te listine v Gonarsu, čez teden dni pa še v bistriškem gradu. V teh treh letih so postali stiki s prebivalci pobratenega Gonarsa vse pristnejši in dnevi obiskov resnično postajajo dr,B Vrnnlka za obdobie °" moramo posvetiti po- seben poudarek naslednjim nalogam in ciljem: — poglabljanje idejnosti vzgojnoi-zobraževalnega procesa — izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok v občini s tem, da vsaj zagotavljamo nove šolske prostore in omogočimo prehod na eno in polizmenski pouk — razvijanje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti, ki slonijo na načelih celodnevne osnovne šole — usposabljanje mladine in odraslih za naloge na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite ter varovanje zdravega okolja — razvijanje male šole — zmanjševanje osipa v osnovni šoli in povečanju kvalitete osnovnošolskega izobraževanja — izboljševanje kadrovskih in materialnih pogojev osnovnošolske vzgoje in izobraževanja ter modernizaciji prostora in opreme — zagotavljanje enakih možnosti vključevanja mladine v vse smeri in stopnje usmerjenega izobraževanja — uresničevanje družbenega dogovora o izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo s šolskimi potrebščinami in učbeniki za osnovne in srednje šole ter postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol v SR Sloveniji — zagotavljanje čim večjemu številu delavcev možnost pridobitve osnovnošolske izobrazbe — razvijanje samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja in tesnejše povezovanje z društvi in organizacijami, ki jim je lastna skrb za otroka — ustvarjanje družbenoekonomskih in političnih pogojev, da se bo področje vzgoje in izobraževanja uveljavilo kot delo združenega dela in kot proizvodni dejavnik, kar bomo dosegli z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov, ki so osnova za neposredno družbenoekonomsko zvezo med delavci v združenem delu in osnova za izenačevanje družbenoekonomskega položaja delavcev na drugih področjih združenega dela — uveljavljanje svobodne menjave dela za izenačevanje ekonomskega položaja izobraževalnih organizacij združenega dela s položajem drugih organizacij združenega dela — dograjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti delovnih ljudi pri uresničevanju dogovorjenega enotnega programa občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji. Vse te zgoraj navedene naloge in cilje naj bi uresničili že v tem srednjeročnem obdobju, vendar bodo nekatere dokončno uresničene šele v naslednjem planskem obdobju. Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika pa bo z vsakoletnim finančnim načrtom zagotavljala prek svobodne menjave dela program vzgoje in izobraževanja, in sicer: A Enotni program, s katerim se zagotavlja enak obseg obveznega osnovnega izobraževanja vseh učencev v SR Sloveniji in je osnova za solidarnostno prelivanje sredstev. Enotni program vključuje pouk po predmetniku za osnovne šole, amortizacijo nepremičnin, opreme in učil, malo šolo, podaljšano bivanje in COŠ (celodnevna osnovna šola) do 25 % oddelkov rednega pouka, prevoze učencev, stroški vzgoje učencev v domovih in štipendije za pedagoške poklice. B Program skupnih nalog, kate- rega izvajalec je Izobraževalna skupnost Slovenije, obsega: — šolstvo narodnosti in etničnih skupin — izobraževanje in in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v republiških zavodih — dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so tam na začasnem delu — mladinski tisk za osnovnošolsko mladino C Program vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor Združena sredstva po tem programu se v obliki kreditov podeljujejo po javnem natečaju za pospešitev izgradnje novih in rekonstrukcije starih osnovnošolskih objektov. D Dopolnilni program S tem programom bomo zagotavljali obstoj dejavnosti kot so Glasbena šola, šola v naravi, pomoč pri nabavi učbenikov, prehrana učencev, regresiranje šolskih ekskurzij, vzgojno svetovanje, strokovne službe na šolah, novi oddelki na šolah, odplačilo anuitet, investicije, sofinanciranje glasila Naš časopis, šolskih društev in krožkov itd. Posebno pa se bomo morali zavzemati za izvedbo nalog, ki jih pred nas postavlja Vili. kongres ZKS in pa razreševanje perečih prostorskih problemov osnovnega šolstva v občini. Bo treba na priče-tek delovanja SKIS čakati toliko časa (29 mesecev), kot smo čakali na ustanovitev te skupnosti? Iniciativni odbor za ustanovitev Samoupravne komunalne interesne skupnosti — SKIS, ki je bil imenovan s sklepom izvršnega sveta, 21. januarja 1975., si je za ustanovitev te skupnosti nedvomno zastavil pravo pot. Tudi ustreznega gradiva mu ni manjkalo, saj je bil eden najpomembnejših dokumentov predlog zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena z dne 3. 7. 1975 in je bil v javni razpravi nekaj manj kot dve leti. Zakon o komunalnih dejavnostih naj bi nadomestil zakon o komunalnih delovnih organizacijah iz leta 1967. In ne nazadnje so člani iniciativnega odbora prisostvovali tudi seminarjem In proučili vsa gradiva, kl so bila v te namene tudi objavljena. Glede na zagnanost zakonodajalca in sila neurejene razmere na komunalnem področju v naši občini je bilo pričakovati, da bomo resno in odgovorno organizirali SKIS, saj je to področje, ki je najbolj neposredno vezano na interese delovnih ljudi in občanov. To je dejavnost, s katero se srečujemo vsak dan in ki je skoraj ne opazimo, dokler dela kolikor toliko v redu, takoj ko pa nekaj, kar najbolj potrebujemo in najtežje pogrešamo, ne teče tako kot bi moralo, pa slišimo na njen račun najbolj ogorčene pritožbe. Vrhničani, pač takšni kot smo, sila previdni, smo SKIS ustanavljali kar 29 mesecev In na ustanovni skupščini te samoupravne interesne skupnosti izvolili 25 delegatov v zbor uporabnikov, 5 delegatov v zbor Izvajalcev, 11 članov v izvršni odbor SKIS, 11 članov v temeljno enoto (TE) za vodno gospodarstvo, 9 članov v TE za mestno zemljišče, 9 članov v TE za ceste in 9 članov v TE za stavbna zemljišča. Od ustanovne skupščine SKIS pa je že minilo polnih 11 mesecev (ustanovna skupščina je bila 30. junija 1977). V tem času pa nam ni uspelo namestiti niti ene osebe, ki bi opravljala posle za SKIS (vsaj administrativne!), pa čeprav so poslovni prostori že pripravljeni pri Samoupravni stanovanjski skupnosti na Vrhniki. Vrhnika danes ima SKIS, a ta je samo na papirju. Žalostno poslušati razprave na se* temeljne enote za vodno gospodarstvo o pristojnosti SKIS odnosno Komunalnega podjetja, kar pa je uredil že samo zakonodajalec, saj ga je prav slabo gospodarjenje Komunalnih podjetij vodilo, da so se SKIS ustanovile. Še vedno so sveže besede s 3. skupne seje obeh zborov skupščine Zveze komunalnih interesnih skupnosti Slovenije aprila letos, ki pa, kot kaže, za Vrnniko ne veljajo. Najsibo že kakorkoli, dejstvo je, da se je upravni organ odločil po liniji najmanjšega odpora, in vse kaže, da bo SKIS sicer formalno obstaiala, rla pa bo komunalno podjetje tudi v bodoče, tako kot je bilo v preteklosti, odločujoč faktor, investitor z družbenimi sredstvi in ne nazadnje tudi edini izvajalec del. Prav gotovo je, da vse dotlej, dokler se ne bomo na Vrhniki odločili za zasedbo delovnih mest pri SKIS — za kar pa je tudi nekdo odgovoren — ne moremo pričakovati, da bi se takšno stanje na tem > ročju izboljšalo In se norrr I zlrale razmere med Komunt i n podjetjem in SKIS, odnofno njenimi temeljnimi enotami. FRANC OKRAJŠEK nas Časopis junij 1P Med gasilsko vajo Zakaj tako, tovariši? Bo z odgovorom gasilcev iz Ligojne zaključena polemika, ki je nastala ob zadnjem požaru v Ligojni? Gasilci Iz Ligojne smo z grozo sprejeli dva članka v »Našem časopisu«, ki sta govorila o »pripravljenosti« ligonjskih gasilcev. Prizadeti smo toliko bolj, ker smo prepričani, da omenjena prispevka nista napisana z željo izboljšati stanje v naši organizaciji, temveč javno blatiti posameznik« in društvo samo, kajti, če nam želi nekdo pomagati, lahko to stori na več načinov, v različnih demokratičnih samoupravnih oblikah odločan|a občanov: na zborih občanov, pri delu v krajevni skupnosti Itd. Prav tako smo prepričani, da želijo posamezni krajani blatiti posameznike skozi pisanje sicer bistrega otroka (podpisanega avtorja članka v aprilski številki časopisa); prikazati neresnično stanje v naši organizaciji, enostransko In ozko tendenciozno predstaviti naše slabosti skozi pisanje prestrašenega otroka od požara pri Osredkarjevih, ko mu je bilo le pet let In se kljub strahu še danes zelo dobro spominja, v kakšnem zaporedju so prihajali posamezni vaščani gasit požar. Zakaj tako, tovariši?! Zavedamo se, da imamo slabosti in se trudimo, da bi jih odpravili. Ali ste res prepričani, da bo neka prostovoljna organizacija bolj prizadevna, če jo nekdo »da v cajtnge«, ob tem pa zamolči vse, kar je pri delu te organizacije dobrega, plemenitega in pohvale vrednega« Nepoučen bralec bi gotovo sklepal po takem pisanju, da v Ligojni požare gasi vsak, razen II-gojnsklh gasilcev. Pri gašenju pomagajo vsi, tudi stare ženice, le gasilci iz Ligojne stoje »križem rok«. Koristimo to priliko, da opišemo svoje delo In težave in skušali bomo tudi z druge strani osvetliti dogodke, ki so opisani neresnično. Gasilsko društvo Ligojna obstaja od leta 1952. Od ustanovitve do leta 1967 je društvo razpolagalo le z vprežno črpalko, ki jo je prejelo od Gasilskega društva Vrhnika. Gasilci iz Ligojne smo morali v teh letih opraviti nešteto udarniških ur, da smo lahko zgradili takšen Gasilski dom, kakršnega danes imamo. Zanj zaslužijo čfani Gasilskega društva nedvomno vso pohvalo. Ob tem pa se iskreno zahvaljujemo tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam, ki so nam pri akcijah pomagale. Gasilci smo vedno stremeli za boljšo opremo, kar se nam je delno uresničilo leta 1967, ko smo skoraj samo z lastnimi sredstvi in s prispevki nekaterih občanov in občinske gasilske zveze kupili novo motorno črpalko »SORA«. S prvim požarom smo se gasilci srečali pri Ogrinovih in Kovačevih, ko smo imeli še samo ročno črpalko, a smo uspešno reševali imetje in varovali okolico, da se požar ni še razširil. Ko pa je gorel Osredkarjev kozolec, o čemer neresnično govori članek »Še ene-krat o požaru v Ligojni« v aprilski izdaji, smo gasilci dolžni dati realnejši opis naše akcije ob tej nesreči. Ko je sirena dala znak o požaru, smo se gasilci v najhitrejšem možnem času zbrali in ker še nismo imeli prevoza, smo z ročnim vozičkom črpalko »SORA« prepeljali na kraj požara. Težave pa so nastale zaradi oddaljenosti vode, ko pa smo prišli do nje, pa se je pokazalo, da cevi ročne črpalke niso vzdržale pritiska motorne črpalke. Med tem časom pa so že prispeli vojaki in gasilci iz sosednjih društev, tako da smo v skupni akciji reševali in varovali bližnje objekte Nikakor pa ne drži, da smo prispeli zadnji, kakor piše v omenjenem članku. Ravno tako smo gasilci ob požaru pri Blrtiče-vih, ko je gorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, prišli prvi in zelo uspešno reševali sosednje objekte, ki so bili dobra Uspešno sodelovanje Če je katera krajevna skupnost pripravljena za sodelovanje in pomoč, je to prav gotovo krajevna skupnost Vrhnika in njen predsednik tov. Grampovčan. Na podlagi takega sodelovanje je krajevna skupnost Log dobila 180 rabljenih stolov. To število pa točno pokrije potrebe sedežev v naši dvorani. Lepo razporejeni po celi dvorani dajo prostoru res lep izgled in pravi namen. Krajevni skupnosti Vrhnika se še enkrat najlepše zahvaljujemo in si v bodoče že želimo vsestranskega sodelovanja. Predsednik KS Log ROŽNIK LUDVIK Sinjegoričani na izletu 21. maja so krajani iz Sinje Gorice v počastitev 86. rojstnega dna tovariša TITA organizirali izlet v Predmejo, kjer so obiskali grobnico s posmrtnimi ostanki 380 žrtev fašizma. Pri grobnici so pripravili komemoracijo z govorom, recitacijami, ženski pevski zbor iz Sinje Gorice je zapel nekaj borbenih pesmi in žalostink. H grobnici so položili cvetje. Pri organizaciji te komemoracije so aktivno sodelovali mladi iz Sinje Gorice, saj so se skoraj vsi iz te krajevne skupnosti udeležili tega izleta. Iz Predmeje so Sinjegoričani nadaljevali pot še v Goriška Brda, kjer so si ogledali vinsko klet, ustavili pa so se tudi v Ze-monu in si ogledali tamkajšnje znamenitosti. Z izletom so bili vsi zadovoljni in želja vseh Je, da bi jih organizirali tudi v bodoče. ------ - - -......- - - - C-T- dva metra oddaljeni od požarišča. Ob pomoči vseh gasilskih enot, ki so prispele na kraj požara, smo ta požar hitro lokalizirali. Kot je že zapisano, smo gasilci iz Ligojne vseskozi stremeli za čim boljšo opremo: potrebovali smo cevi in prevozno sredstvo. Tako smo za prvo silo že leta 1969 kupili vozilo JEEP. Ker pa ta ni bil primeren za prevoz gasilcev in opreme, smo leta 1973. kupili nov IMV kombi in 100 metrov cevi. Kmalu za tem je bil požar na žagi v Verdu. Tudi takrat smo gasilci iz Ligojne prispeli med prvimi in se uspešno vključili v akcijo gašenja. Leta so minila in naša motorna črpalka »SORA« je zastarela In postala nezanesljiva, zato smo že pred leti sklenili in skrbno zbirali denar, da nabavimo novo črpalko »ROSENBAUER«. Kljub temu, da imamo zbranih že precej lastnih sredstev, pa je ne moremo dobiti, ker so težave z dobavo, ki se vlečejo že od lanskega leta. Tako vidimo, da so še vedno le želje po novi črpalki, da pa te še nimamo, kakor navaja članek in kaže le na neinformiranost naših krajanov. To, kar smo že omenili, da je naša črpalka zastarela in nezanesljiva, se je tudi pokazalo pri požaru Franko-vega kozolca. Res je to, da smo vsi izurjeni gasilci. Požar pa je bil ob 13. uri, ko je bila velika večina nas v službi, ostali pa so se takoj zbrali in odhiteli na pogorišče. Odvzem vode je bil zelo oddaljen in nedostopen in kot smo že rekli, je na koncu zatajila še motorka. Ko smo še preostali prišli z dela, smo se takoj priključili gasilcem v akciji in sodelovali, dokler ni bil požar povsem zatrt. Hidranti na vodovodnem omrežju do takrat še niso obstajali, čeprav smo nanje gasilci večkrat opozarjali odgovorne, sedaj pa smo tudi te že vgradili, kar pa ni bilo samo naša dolžnost. Piscem članka ni treba premišljevati o pripravljenosti in disciplini naše organizacije, saj ima društvo že 14 članov, ki so opravili tečaj za nižje gasilske častnike, med katerimi jih je veliko prav iz vrst mladih in s katerimi dobro sodelujemo. Gasilci iz Ligojne se tudi redno udeležujemo vseh vaj, ki jih pripravlja Občinska gasilska zveza, doma pa Izvajamo vaje po začrtanem programu operative. Naj omenimo še to, da je kar 13 članov Gasilskega društva Ligojna kupilo obleke za svoj denar, da je bilo opravljenih veliko prostovoljnih delovnih ur ob ureditvi gasilskega doma, orodjarne in ob pripravah in izvedbi veselic. Društvo je z lastnim denarjem nabavilo tudi 30 miz, 12 delovnih oblek in razno drugo potrebno opremo. Tako torej mi! Res je, da Ligojne! ne slavimo preveč po nekem dobrem sosedskem vzdušju in da prihaja pri nas večkrat do »požarov«, ki pa jih gasilci nismo zanetili, pa tudi gasiti se z gasilskimi oblikami ne dajo. Te požare bi prav gotovo lahko rešili na bolj primeren način, kot pa da jih krajani tako majhne krajevne skupnosti, kot je naša, urejamo po časopisih. Mar ni tako, Ligojnča-ni?! GASILSKO DRUŠTVO LIGOJNA (Podpisi 9 članov) TRTO Na Betaj se »prebujamo Krajevna skupnost Vrhnika sodi med večje krajevne skupnosti in zato ni čudno, če znotraj nje še niso vsi problemi rešeni tako, da bi bili občani z njimi povsem zadovoljni. Še posebno smo prizadeti prebivalci Betajnove, ki živimo na samem robu centra te krajevne skupnosti. Tarejo nas mnoge težave: od kanalizacije, katere zgraditev pristojni občinski in komunalni možje neprestano odrivajo v bodočnost, do telefonskih priključkov, kijih pri nas ni, pa do cestne razsvetljave, kije seveda tudi ni in do skrajno neurejene in za promet nevarne makadamske ceste, ki jo pomagajo poleg brezobzirnih voznikov osebnih avtomobilov »vzdrževati« še težka vozila — tovornjaki in pa gosenice tankov. Da bi bil pri opisovanju naših težav kar najbolj objektiven, moram priznati, da tudi prebivalci Betajnove nismo kaj dosti storili, da bi spremenili to nezavidljivo stanje. Res je, da smo zvonili na zvonec Dnevnikovega Zelenega telefona, toda obljube, dane tam, se na Vrhniki še ne Kaj delajo naši lovci V nedeljo, 28. maja, je Lovska družina Vrhnika imela že tradicionalno meddružinsko srečanje v streljanju na glinaste golobe, streljanju z MK puško na tarčo srnjaka in v balinanju. Ekipe so sestavljali trije člani in sicer iz lovskih družin: Vrhnike, Logatca, Hotedrščice in Rovt, tekmovanje pa je potekalo v Ra-zorski dolini. Za vrhniško Lovsko družino so tekmovali: v ekipi streljanja na glinaste golobe Skubic Stane, Kavčič Brane in Semerle Zvone. Dosegli so prvo mesto ekipno, med posamezniki pa Skubic Stane tudi prvo mesto. V ekipi, ki je streljala na tarčo srnjaka z MK puško so bili: Petrovič Slavko, Stane Urh in Rado Ogrin. Tudi ti so zasedli prvo mesto med ekipami, Stane Urh pa je bil drugi med posamezniki. Pri balinanju pa je bil majhen spodrsljaj in naša ekipa se ni uvrstila na prva mesta, gotovo je temu vzrok premalo skupnega treninga! Kljub temu pa je v skupnem plasmaju vrhniška Lovska družina osvojila prvo Dva lovska tovariša z uplenjenim merjascem. Od leve proti desni: Urh Stane, drugi Anton Tesar in zvesti pes Ari. mesto in dobila prehodni pokal. Tovariši, ki so streljali, nedvomno zaslužijo vso pohvalo! Po končanem delu tekmovanj je bilo tovariško srečanje. Tu pa zaslužijo vso pohvalo kuharji zaradi svojih ražnjičev in rdeče kapljice ali kot smo jo imenovali »merjaščeva kri«, katero je preskrbel Brane Kavčič. Pripombe gostov so bile samo pozitivne, saj so vsi hvalili organizacijo tekmovanja In postrežbo, za katero je bila zadolžena Lovska družina Vrhnika oziroma nekateri njeni člani. ŠE NEKAJ O LOVU NA DIVJE PRAŠIČE Zadnja leta se na območju našega lovišča pojavljajo divji prašiči, ki pogosto povzročajo škodo na pridelkih. V okolici Stampeto-vega mostu so se zadrževali kar trije in nam lovcem je uspelo s pogoni dva upleniti. Pri prvem pogonu je bil uplenitelj Petrovič Slavko, v drugem pa sta bila kar dva; prvi je streljal Stane Urh, pa ni zadel v polno in ga je »popravil« Tone Tesar, ki je divjega prašiča pokončal. Na fotografiji sta oba lovca, ki si segata v roko in si čestitata za ta lovski uspeh. TEST IN SLIKO PRESKRBEL FRANC KRANC uresničujejo. Res je tudi, dm smo preklinjali naše KomU'% nalno podjetje, ki tako ali takm vedno najde izgovor. Res /*| tudi, da smo nadlegovat® predsednika krajevne skup% nosti: vse to pa naših pt&% blemov ni rešilo. Šele v sob* to, 27. maja, letos smo*' ojunačili in prijeli za lopato samokolnice in grablje tel' sklenili narediti konec obup", ' nemu stanju na naši ces""' Resnici na ljubo naj velj&f* da nas je k temu prisilil sv*"v krajevne skupnosti ozirom^ tovariš Grampovčan, ki na^fj je poleg tega, da nam je p°~^ vedal nekaj gorkih in resnic' v nih v obraz, naročil iz sred-Jf stev KS skoraj 100kub. m gff moza in nas z vljudnim p'' smenim vabilom povabil t$ to delovno akcijo. Odziv je bil več kot prest netljiv. Že prvi dan po tem,A" so bila vabila in gramoz svojem mestu, so nekatd' naši sosedje zagrabili orodje in zamašili najhuj&s luknje na cesti. Vsi ostali, pa smo čakali sobote, pa tufa nismo izneverili sebe, sos*)*, dov in celotne Betajnove:ti Redkokatera hiša se vabilu (")-odzvala. Prijetno, tovariškoi" delovno vzdušje se je m ' zrastlo v pravo brigadirsft razpoloženje, ko so nam skočili na pomoč še mladic iz naše in ostalih sosedni krajevnih skupnosti. Po k< čanem delu na cesti in skup1 malici smo ponosno opai1 vali delo svojih rok. V nas dozorelo prepričanje, brez skupno dogovorjene izpeljane akcije ne bo 1$ šega življenja na Betajn0^y Skoraj 40 parov rok je pol^ 7 ur urejalo cesto. Predst^'. niki sveta krajevne skupno1.^ so neutrudno pomagali P §| organizaciji akcije in razp^ rejanju dela. Škoda, da sO^ našo akcijo pozabili prt stavniki družbenopolitični organizacij v KS, s častno1* jemo krajevnega in obi1",, skega vodstva Zveze sod stične mladine. Vsem tistim bralcem, kil1. takle prispevek dolgoČ^tk bodisi, ker je v njihovi kraj&,\* skupnosti ali njihovem M®}} skupno delo za boljši d&^)\ že običajna praksa, se opr". g viču jemo, ker jih s takim Py s sanjem dolgočasimo. Te vfSJi ce so namreč namenjene f$ S samim in pa tistim občan0^ ' ki še vedno pričakujejo, °. » bodo drugi reševali njih0 £ težave. Marsikaj smo SJ& naučili, osnovno pa je Pf Ju gotovo spoznanje, da m°'fi^ resnično zaživeti naš odb°J d ki smo ga pred časom izv^j, saj mu vsebine dela ne WaL0 ka, izkušnje pa si bo prid00 šr. le z delom. rl Arhivski prostori v šoli v Blatni Brezovici Preurejen« prostori bodo omogočali varno hranjenje in pogoje za obdelavo arhivskega gradiva z območja vrhniške občine Preurejeni, do sedaj neizkoriščeni prostori v nekdanji osnovni Mi v Blatni Brezovici, so prav gotovo velika pridobitev tako za lavce arhiva za zunanjo ljubljansko regijo, kamor spada tudi 'ša občina, kot tudi za Vrhniko samo, saj predstavljajo ti nujni •stavni del arhivske službe. Pomen pridobitve teh prostorov pa se toliko večji, saj doslej teh v naši občini ni bilo, so pa plod »ekranskih in dolgotrajnih naporov in sodelovanja delavcev niva in kulturne ter stanovanjske skupnosti občine Vrhnika. »Arhivi so ena najstarejših de- pa tudi razne informacije. Arhivi, vnosti sploh, ne samo v kulturi, "j obstajajo od takrat, ko so Iju-■e v obliki zapisov posredovali oje zahteve, odločitve, ugo-,re ali celo tudi rezultate dela, ki še danes nastajajo pri delovnih in drugih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in drugih skupnostih sproti ali pa po preteku določenega časa odmro za potrebe, za katere so nastali. Toda nekateri v tej množici zapisov zažive novo vlogo, ki sama po sebi ni očitna, a iz nje izvira prva posebnost arhivov. Novo rojstvo dokumentov oziroma njihovega pomena je povezano še z eno posebnostjo. Odbrane dokumente prištevamo v kulturno zakladnico in zaradi tega tvorijo arhivi tudi del kulturne dediščine. Pod kulturno dediščino pa si predstavljamo navadno dosežke v pregeklosti na vseh področjih: i Virov '° na Podrool" varstva arhivskega gradiva opravljeno že znatno delo. Poglavitno i!redstvirt°i0'U tega pa 'e Predstavljalo pomanjkanje ustreznih arhivskih prostorov. Z združenimi illvši os ynln 'Judi v okviru kulturne skupnosti je v te namene usposobljenih nekaj prostorov v Sfhnlka eVniso" v Bla"il Brezovici, dela pa so bila opravljena v okviru stanovanjske skupnosti Hraann ^ Pridobitvijo novih prostorov bo arhiv postopoma prevzel arhivsko gradivo upravnih ^radlva ic Vn'h or9anizacij, šol, društev in drugih. V še večji meri se bo posvetil inventarizaciji W<3 kar !?servacii' poškodovanega gradiva ter mikrofilmanju zaradi varnosti, tako da bo gra-I Ij.ok. nalb°lj dostopno za raziskovalne namene in za praktične potrebe, kar je osnovni namen iistva. (Fotografija: D. Todorovič) Problem pokopališča na Logu J^ako poteka in kako naj bi potekala gradnja pokopališča na Logu P tem člankom želim seznaniti &,7lenii okrog ^eldTTte8BpreP°trebn«8a i "OBOVOrilMln !« KSI„ 5_ Slekla n" l**a prepotrebnega ' USferifn»J«bilo,da Wmer t renov 8rič' L°8in * našo krif bomo samo \zzt obHr^0 sknpnost- itero je -1 Ku?m zemljišča, **na sral odkuPlJeno. Po-NeL8žeur?adokum^tacija tudi^vsa nI6"3' Pridobljena llasjaS K,na sanitarna j/'bljeno tuHi pallsce bo Pr«-I PaSn m ? VOdo> el<*triko yczico z dvema Dogovorili smo se, da občan oziroma gospodinjstvo prispeva po 2.500,00 din, to je tisti, ki nima groba na Brezovici. Tisti, ki pa imajo na Brezovici grob, bi prispevali samo za mrliško vežico po 1.000,00 din. Predvideni znesek velja za enojni grob. Kdor bo želel imeti dvojni družinski grob, bo ustrezni znesek doplačal takrat, ko bo prostor rabil. Poudarjam, da bodo imeli tisti, ki bodo plačali omenjeni znesek, poravnane vse obveznosti do enojnega groba. Ta znesek je plačljiv v petih obrokih, najkasneje do konca leta 1978. Zaželeno je, da se prispevek plača do meseca oktobra, kajti le na ta način bi bila izgradnja pokopališča v celoti zagotovljena v predvidenem enoletnem obdobju. To nost razširitve družinski, enojni, otroški in prostor za žare. Vse to je razvidno iz priložene skice. Spoštovani občani! Skušali smo vam posredovati program izgradnje tako z organizacijske, kot tudi finančne strani. Ker se zavedamo, kako prepotrebno je pokopališče na Logu, vas pozivamo, da skupno in solidarno podpremo akcijo dokončne izgradnje, ker bodo dela le na ta način potekala brez zastojev. V tem mesecu bomo začeli z gradnjo mrliške vežice in betonske ograje okoli objekta. Vsa gradbena dela, od-samega začetka, vodi tov. Mavsar Albin in lepo bi bilo, da mu vsi, vsak po svojih močeh, pomagamo! Predsednik KS Log ROŽNIK LUDVIK v umetnosti, znanosti, tehniki, gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih. Če bi opazovali arhive samo s tega zornega kota, bi mogli reči kvečjemu to, da so ti prikaz razvoja administrativnega poslovanja. Pomen arhivov pa je povsem drugje — v njihovi vsebini, saj so ti neizčrpen vir za proučevanje preteklosti na vseh njenih področjih. Zavest o pomenu poznavanja zgodovinskih in ne nazadnje tudi revolucionarnih izkušnej je dobila v naših družbenih naporih trdno mesto. Vlogo regionalnih arhivov vidimo v tem, da morajo postati resnični dokumentacijski centri in raziskovalna oporišča, zlasti za krajevno In regionalno zgodovino. Pri tem pa se zavedamo, da prihaja vedno večji družbeni interes prav na proučevanje obdobij po osvoboditvi. S tem, da smo ustvarili materialno podlago za zbiranje take dokumentacije z območja občine Vrhnika, smo napravili znaten korak temu cilju nasproti, katerega družbeni pomen pa bo v polni meri prišel do izraza šele v prihodnosti!« je zaključil svoj govor ob otvoritvi novih arhivskih prostorov v Blatni Brezovici tovariš dr. Jože Žon- V letu 1955 so bili navezani prvi stiki med takratnim Mestnim arhivom Ljubljane in občinskima ljudskima odboroma Borovnica in Vrhnika glede službe varstva arhivskega gradiva. Temelj za službo je postavil zakon o arhivskem gradivu in o arhivih (leta 1966), nakar je Skupščina občine Vrhnika v letu 1968 pooblastila Mestni arhiv Ljubljane za opravljanje službe varstva na njenem območju. Sistematično delo se je pričelo v letu 1972, ko je prera-stel ta arhiv v regionalni zavod (Zgodovinski arhiv Ljubljana), kar sovpada tudi z ustanovitvijo kulturnih skupnosti. (Fotografija: D. TODOROVIČ) Prostorska stiska v KS Log Krajevna skupnost Log šteje po najnovejših podatkih nekaj izpod tisoč prebivalcev. S takim porastom se kraj po številu hitro veča. Zaostajajo pa vse druge stranske dejavnosti. Čutiti je nevzporeden korak pri gradnji šole, vrtcev, trgovine, pošte, cest, vodovoda, kanalizacije, transformatorjev In še vseh, v komunalno ureditev pripadajočih del. To vedno najboij občutimo stari občani, ki s svojimi sredstvi rešujemo napake, ki sta jih zagrešili občinska in komunalna politika občine Vrhnika. V zadnjih petih letih smo obnovili vaški vodovod, za kar so občani prispevali po 30 delovnih ur in 1.500,00 din na gospodinjstvo. Ta investicija v skupni vrednosti okoli 400.000,00 din se nam je že bogato obrestovala, saj imamo dobre, čiste in pitne vode na pretek. Dela pri vodovodu je uspešno vodil in jih še vodi tov. RUS Ciril. Drugi večji izdatek je bil za transformatorje. Zgradili smo dva nova transformatorja, za kar so občani spet prispevali po 2.500,00 din v gotovini in izkopali smo jame za daljnovod iz Drenovega griča do Loga. Zadnji, tretji transformator so plačali novograditelji v sodelovanju s komunalnim podjetjem. Ta objekt je bil zgrajen pred enim mesecem. Zakaj še danes ni priklopljen, tega uradno nihče od prizadetih ne ve. Na vprašanje, zakaj še ne služi svojemu namenu, je tov. VVaihser s ciničnim posmehom izjavil, da je to stvar Elektro Ljubljana. Predstavnik Elektra Ljubljana, pa nam odgovarja, da ni urejena dokumentacija. Prizadeti občani, ki so plačali komunalni prispevek in poleg tega še 13.000,00 din zahtevajo, že pred leti obljubljeno elektriko, ki jim je predpogoj za vselitev, ne zanima pa jih nesoglasnost med Komunalnim podjetjem in Elektro Ljubljana. Tretji izdatek je pokopališče, kjer gre spet za znesek od 1.000,00 do 2.500,00 din na gospodinjstvo. S tem pa še ni konec samoodrekanja naših krajanov. Pred občane Loga je postavljen še en problem, ki naj bi bil rešen še v tem mandatnem obdobju. To je ureditev prostorov za družbenopolitične dejavnosti. Ob gradnji avtoceste Ljubljana—Vrhnika je KS Log izgubila prostore. Ker skromna sredstva niso dopuščala novogradnje, smo se odločili za adaptacijo gasilskega doma. Preskrbeli smo si vso potrebno dokumentacijo in pričeli z deli. S to preureditvijo bomo pridobili prostore za vse organizacije in društva: — dvorana za večje kulturne prireditve — prostori civilne zaščite, splošni ljudski odpor, teritorialne obrambe Ijudsi KArJ/kjJlt* relžade,ovnefla — prostor za knjižnico (kulturna skupnost je v ta namen že dodelila finančno pomoč) — dlsco klub in prostor zveze socialistične mladine — garaža In orodjarna (v ta namen je občinska gasilska zveza dodelila 50.000,00 din) — prostor za hišnika Skratka, pod to streho naj bi našle svoj prostor vse družbenopolitične organizacije in društva. Vsa gradbena dela vodi posebej izvoljeni gradbeni odbor. Glavni organizator in vodja odbora je tov. KAVČNIK Anton, ki je obenem tudi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva. Največ opravljenih delovnih ur imajo nedvomno člani gasilskega društva in mladine. Pa še to! Čuti se vse premajhna zavest nekaterih drugih organizacij v krajevni skupnosti, do ureditve novih poslovnih prostorov v sklopu gasilskega doma. V popravilo tega doma smo vložili že ca. 480.000,00 din v gotovini. Poleg tega so občani prispevali okoli 2.500 prostovoljnih delovnih ur, kar je razvidno iz gradbene knjige. Posestniki gozdov so darovali potrebne količine lesa. Veliko so pomagali tudi zasebni obrtniki. Pohvale vredno pa je dejanje posameznih Bevčanov, ki so dali svoj prispevek v obliki lesa, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Pri fizičnem delu veliko pomaga tudi mladina. Sodeluje pri vseh večjih akcijah, vzporedno pa si urejajo svoj dlsco klub v spodnjih prostorih gasilskega doma. Ta prostor naj bi še v tem letu že služIl svojemu namenu, seveda pod pogojem, da bo mladinska organizacija, pod vodstvom Skublc Danice delovala z Isto vnemo še naprej. Za pomoč smo prosili v mnogih krajih In jo tudi dobili, le od občinske skupščine In ostalih sls-ov se nam še niso oglasili, toda prepozno še ni. Omembe vreden je tudi odkup zemljišča pred in za gasilskim domom. Ta prostor bo služil za razne gasilske vaje, vaje CZ, parkirni prostor, lahko pa tudi za veselični prostor. Sama gradnja je hitro potekala, vse dokler ni zmanjkalo finančnih sredstev. Prepričani pa smo, da bomo tudi iz tega položaja našli rešitev in dom v parih mesecih dokončno uredili. Pri tem se zanašamo na pomoč občanov in njihovo že tolikokrat dokazano zavest za sodelovanje! Predsednik KS Log ROŽNIK LUDVIK 4 naš časopis Med gasilsko vajo Gasilski dom v Ligojni Zakaj tako, tovariši? Bo z odgovorom gasilcev iz Ligojne zaključena polemika, ki je nastala ob zadnjem požaru v Ligojni? Gasilci iz Ligojne smo z grozo sprejeli dva članka v »Našem časopisu«, ki sta govorila o »pripravljenosti« ligonjskih gasilcev. Prizadeti smo toliko bolj, ker smo prepričani, da omenjena prispevka nista napisana z željo Izboljšati stanje v naši organizaciji, temveč javno blatiti posameznike In društvo samo, kajti, Če nam želi nekdo pomagati, lahko to stori na več načinov, v različnih demokratičnih samoupravnih oblikah odločanja občanov: na zborih občanov, pri delu v krajevni skupnosti Itd. Prav tako smo prepričani, da želijo posamezni krajani blatiti posameznike skozi pisanje sicer bistrega otroka (podpisanega avtorja članka v aprilski številki časopisa); prikazati neresnično stanje v naši organizaciji, enostransko in ozko tendenciozno predstaviti naše slabosti skozi pisanje prestrašenega otroka od požara pri Osredkarjevih, ko mu Je bilo le pet let in se kljub strahu še danes zelo dobro spominja, v kakšnem zaporedju so prihajali posamezni vaščani gasit požar. Zakaj tako, tovariši?! Zavedamo se, da imamo slabosti in se trudimo, da bi jih odpravili. Ali ste res prepričani, da bo neka prostovoljna organizacija bolj prizadevna, če jo nekdo »da v cajtnge«, ob tem pa zamolči vse, kar je pri delu te organizacije dobrega, plemenitega in pohvale vrednega« Nepoučen bralec bi gotovo sklepal po takem pisanju, da v Ligojni požare gasi vsak, razen II-gojnskih gasilcev. Pri gašenju pomagajo vsi, tudi stare ženice, le gasilci iz Ligojne stoje »križem rok«. Koristimo to priliko, da opišemo svoje delo in težave in skušali bomo tudi z druge strani osvetliti dogodke, ki so opisani neresnično. Gasilsko društvo Ligojna obstaja od leta 1952. Od ustanovitve do leta 1967 je društvo razpolagalo le z vprežno črpalko, ki jo je prejelo od Gasilskega društva Vrhnika. Gasilci iz Ligojne smo morali v teh letih opraviti nešteto udarniških ur, da smo lahko zgradili takšen Gasilski dom, kakršnega danes imamo. Zanj zaslužijo čfani Gasilskega društva nedvomno vso pohvalo. Ob tem pa se iskreno zahvaljujemo tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam, ki so nam pri akcijah pomagale. Gasilci smo vedno stremeli za boljšo opremo, kar se nam je delno uresničilo leta 1967, ko smo skoraj samo z lastnimi sredstvi in s prispevki nekaterih občanov in občinske gasilske zveze kupili novo motorno črpalko »SORA«. S prvim požarom smo se gasilci srečali pri Ogrlnovlh In Kovačevih, ko smo imeli še samo ročno črpalko, a smo uspešno reševali imetje in varovali okolico, da se požar ni še razširil. Ko pa je gorel Osredkarjev kozolec, o čemer neresnično govori članek »Še ene-krat o požaru v Ligojni« v aprilski izdaji, smo gasilci dolžni dati realnejši opis naše akcije ob tej nesreči. Ko je sirena dala znak o požaru, smo se gasilci v najhitrejšem možnem času zbrali in ker še nismo imeli prevoza, smo z ročnim vozičkom črpalko »SORA« prepeljali na kraj požara. Težave pa so nastale zaradi oddaljenosti vode, ko pa smo prišli do nje, pa se je pokazalo, da cevi ročne črpalke niso vzdržale pritiska motorne črpalke. Med tem časom pa so že prispeli vojaki in gasilci iz sosednjih društev, tako da smo v skupni akciji reševali in varovali bližnje objekte Nikakor pa ne drži, da smo prispeli zadnji, kakor piše v omenjenem članku. Ravno tako smo gasilci ob požaru pri Blrtiče-vih, ko je gorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, prišli prvi in zelo uspešno reševali sosednje objekte, ki so bili dobra Uspešno sodelovanje Če je katera krajevna skupnost pripravljena za sodelovanje in pomoč, je to prav gotovo krajevna skupnost Vrhnika in njen predsednik tov. Grampovčan. Na podlagi takega sodelovanje je krajevna skupnost Log dobila 180 rabljenih stolov. To število pa točno pokrije potrebe sedežev v naši dvorani. Lepo razporejeni po celi dvorani dajo prostoru res lep izgled in pravi namen. Krajevni skupnosti Vrhnika se še enkrat najlepše zahvaljujemo in si v bodoče že želimo vsestranskega sodelovanja. Predsednik KS Log ROŽNIK LUDVIK Sinjegoričani na izletu 21. maja so krajani iz Sinje Gorice v počastitev 86. rojstnega dne tovariša TITA organizirali izlet v Predmejo, kjer so obiskali grobnico s posmrtnimi ostanki 380 žrtev fašizma. Pri grobnici so pripravili komemoracijo z govorom, recitacijami, ženski pevski zbor iz Sinje Gorice je zapel nekaj borbenih pesmi in žalostink. H grobnici so položili cvetje. Pri organizaciji te komemoracije so aktivno sodelovali mladi iz Sinje Gorice, saj so se skoraj vsi iz te krajevne skupnosti udeležili tega izleta. Iz Predmeje so Sinjegoričani nadaljevali pot še v Goriška Brda, kjer so si ogledali vinsko klet, ustavili pa so se tudi v Ze-moriu in si ogledali tamkajšnje znamenitosti. Z Izletom so bili vsi zadovoljni in želja vseh je, da bi Jih organizirali tudi v bodoče. ------ - - -.....- .-....„._ c_ T< dva metra oddaljeni od požarišča. Ob pomoči vseh gasilskih enot, ki so prispele na kraj požara, smo ta požar hitro lokalizirali. Kot je že zapisano, smo gasilci iz Ligojne vseskozi stremeli za čim boljšo opremo: potrebovali smo cevi in prevozno sredstvo. Tako smo za prvo silo že leta 1969 kupili vozilo JEEP. Ker pa ta ni bil primeren za prevoz gasilcev in opreme, smo leta 1973. kupili nov IMV kombi in 100 metrov cevi. Kmalu za tem je bil požar na žagi v Verdu. Tudi takrat smo gasilci iz Ligojne prispeli med prvimi in se uspešno vključili v akcijo gašenja. Leta so minila in naša motorna črpalka »SORA« je zastarela in postala nezanesljiva, zato smo že pred leti sklenili in skrbno zbirali denar, da nabavimo novo črpalko »ROSENBAUER«. Kljub temu, da imamo zbranih že precej lastnih sredstev, pa je ne moremo dobiti, ker so težave z dobavo, ki se vlečejo že od lanskega leta. Tako vidimo, da so še vedno le želje po novi črpalki, da pa te še nimamo, kakor navaja članek in kaže le na neintormiranost naših krajanov. To, kar smo že omenili, da je naša črpalka zastarela in nezanesljiva, se je tudi pokazalo pri požaru Franko-vega kozolca. Res je to, da smo vsi izurjeni gasilci. Požar pa je bil ob 13. uri, ko je bila velika večina nas v službi, ostali pa so se takoj zbrali in odhiteli na pogorišče. Odvzem vode je bil zelo oddaljen in nedostopen in kot smo že rekli, je na koncu zatajila še motorka. Ko smo še preostali prišli z dela, smo se takoj priključili gasilcem v akciji in sodelovali, dokler ni bil požar povsem zatrt. Hidranti na vodovodnem omrežju do takrat še niso obstajali, čeprav smo nanje gasilci večkrat opozarjali odgovorne, sedaj pa smo tudi te že vgradili, kar pa ni bilo samo naša dolžnost. Piscem članka ni treba premišljevati o pripravljenosti in disciplini naše organizacije, saj ima društvo že 14 članov, ki so opravili tečaj za nižje gasilske častnike, med katerimi jih je veliko prav iz vrst mladih in s katerimi dobro sodelujemo. Gasilci iz Ligojne se tudi redno udeležujemo vseh vaj, ki jih pripravlja Občinska gasilska zveza, doma pa izvajamo vaje po začrtanem programu operative. Naj omenimo še to, da je kar 13 članov Gasilskega društva Ligojna kupilo obleke za svoj denar, da je bilo opravljenih veliko prostovoljnih de: lovnih ur ob ureditvi gasilskega doma, orodjarne in ob pripravah in izvedbi veselic. Društvo je z lastnim denarjem nabavilo tudi 30 miz, 12 delovnih oblek in razno drugo potrebno opremo. Tako torej mi! Res je, da Li-gojnci ne slavimo preveč po nekem dobrem sosedskem vzdušju in da prihaja pri nas večkrat do »požarov«, ki pa jih gasilci nismo zanetili, pa tudi gasiti se z gasilskimi oblikami ne dajo. Te požare bi prav gotovo lahko rešili na bolj primeren način, kot pa da jih krajani tako majhne krajevne skupnosti, kot je naša, urejamo po časopisih. Mar ni tako, Ligojnča-ni?! GASILSKO DRUŠTVO LIGOJNA (Podpisi 9 članov) Na Betajnovi se »prebujamo ■ Krajevna skupnost Vrhnika sodi med večje krajevne skupnosti in zato ni čudno, če znotraj nje še niso vsi problemi rešeni tako, da bi bili občani z njimi povsem zadovoljni. Še posebno smo prizadeti prebivalci Betajnove, ki živimo na samem robu centra te krajevne skupnosti. Tarejo nas mnoge težave: od kanalizacije, katere zgraditev pristojni občinski in komunalni možje neprestano odrivajo v bodočnost, do telefonskih priključkov, kijih pri nas ni, pa do cestne razsvetljave, kije seveda tudi ni in do skrajno neurejene in za promet nevarne makadamske ceste, ki jo pomagajo poleg brezobzirnih voznikov osebnih avtomobilov »vzdrževati« še težka vozila — tovornjaki in pa gosenice tankov. Da bi bil pri opisovanju naših težav kar najbolj objektiven, moram priznati, da tudi prebivalci Betajnove nismo kaj dosti storili, da bi spremenili to nezavidljivo stanje. Res je, da smo zvonili na zvonec Dnevnikovega Zelenega telefona, toda obljube, dane tam, se na Vrhniki še ne Kaj delajo naši lovci V nedeljo, 28. maja, je Lovska družina Vrhnika Imela že tradicionalno meddružinsko srečanje v streljanju na glinaste golobe, streljanju z MK puško na tarčo srnjaka in v balinanju. Ekipe so sestavljali trije člani in sicer iz lovskih družin: Vrhnike, Logatca, Hotedrščice in Rovt, tekmovanje pa je potekalo v Ra-zorski dolini. Za vrhniško Lovsko družino so tekmovali: v ekipi streljanja na glinaste golobe Skubic Stane, Kavčič Brane in Semerle Zvone. Dosegli so prvo mesto ekipno, med posamezniki pa Skubic Stane tudi prvo mesto. V ekipi, ki je streljala na tarčo srnjaka z MK puško so bili: Petrovič Slavko, Stane Urh in Rado Ogrin. Tudi ti so zasedli prvo mesto med ekipami, Stane Urh pa je bil drugi med posamezniki. Pri balinanju pa je bil majhen spodrsljaj in naša ekipa se ni uvrstila na prva mesta, gotovo je temu vzrok premalo skupnega treninga! Kljub temu pa je v skupnem plasmaju vrhniška Lovska družina osvojila prvo Dva lovska tovariša z uplenjenim merjascem. Od leve proti desni: Urh Stane, drugi Anton Tesar in zvesti pes Ari. mesto in dobila prehodni pokal. Tovariši, ki so streljali, nedvomno zaslužijo vso pohvalo! Po končanem delu tekmovanj je bilo tovariško srečanje. Tu pa zaslužijo vso pohvalo kuharji zaradi svojih ražnjlčev in rdeče kapljice ali kot smo jo Imenovali »merjaščeva kri«, katero je preskrbel Brane Kavčič. Pripombe gostov so bile samo pozitivne, saj so vsi hvalili organizacijo tekmovanja in postrežbo, za katero je bila zadolžena Lovska družina Vrhnika oziroma nekateri njeni člani. ŠE NEKAJ O LOVU NA DIVJE PRAŠIČE Zadnja leta se na območju našega lovišča pojavljajo divji prašiči, ki pogosto povzročajo škodo na pridelkih. V okolici Stampeto-vega mostu so se zadrževali kar trije in nam lovcem je uspelo s pogoni dva upleniti. Pri prvem pogonu je bil uplenitelj Petrovič Slavko, v drugem pa sta bila kar dva; prvi je streljal Stane Urh, pa ni zadel v polno in ga je »popravil« Tone Tesar, ki je divjega prašiča pokončal. Na fotografiji sta oba lovca, ki si segata v roko in si čestitata za ta lovski uspeh. TEST IN SLIKO PRESKRBEL FRANC KRANC uresničujejo. Res je tudi, dm smo preklinjali naše KomVm nalno podjetje, ki tako ali takm vedno najde izgovor. Res m tudi, da smo nadlegoval^ predsednika krajevne skup'% nosti: vse to pa naših pro-i blemov ni rešilo. Šele v sobom to, 27. maja, letos smo tW ojunačili in prijeli za lopate^ samokolnice in grablje teU sklenili narediti konec obup"' nemu stanju na naši ces"" Resnici na ljubo naj veW* da nas je k temu prisilil s^"x krajevne skupnosti ozirornM tovariš Grampovčan, ki na^H je poleg tega, da nam je p0"** vedal nekaj gorkih in resnic * nih v obraz, naročil iz sre0'J>\ sievKS skoraj 100 kub. m gft moza in nas z vljudnim p''« smenim vabilom povabil nm to delovno akcijo. Odziv je bil več kot presojm netljiv. Že prvi dan po tem, ""| so bha vabila in gramoz svojem mestu, so nekate^ naši sosedje zagrabili orodje in zamašili najhuj&s luknje na cesti. Vsi ostali, lipa smo čakali sobote, pa tufa nismo izneverili sebe, soa^č dov in celotne Betajno^K\ Redkokatera hiša se vabilu odzvala. Prijetno, tovariško^ delovno vzdušje se je ^ ' zrastlo v pravo brigadirsl' razpoloženje, ko so nam pl skočili na pomoč še mladij iz naše in ostalih sosedni krajevnih skupnosti. Po k( čanem delu na cesti in skui malici smo ponosno opa& vali delo svojih rok. V nas dozorelo prepričanje, brez skupno dogovorjene izpeljane akcije ne bo T šega življenja na Betajntf Skoraj 40 parov rok je pol"1 7 ur urejalo cesto. Predst&\ niki sveta krajevne skupna so neutrudno pomagali organizaciji akcije in razp^ rejanju dela. Škoda, da so našo akcijo pozabili pf* stavniki družbenopolitič^ organizacij v KS, s častno1' jemo krajevnega in obtft. skega vodstva Zveze soci> stične mladine. , * Vsem tistim bralcem, K)f, takle prispevek dolgoćP'j bodisi, ker je v njihovikraje"'A skupnosti ali njihovem kw, _ skupno delo za boljši daftyi že običajna praksa, se opr-l vičujemo, ker jih s takim P'J t sanjem dolgočasimo. Te tf^ri ce so namreč namenjene $ S samim in pa tistim občafl°W ki še vedno pričakujejo, V bodo drugi reševali njiM'V Marsikaj smo s$ 'J težave. naučili, osnovno pa je P" gotovo spoznanje, da resnično zaživeti naš odb°J ki smo ga pred časom izv0i saj mu vsebine dela ne /ca, izkušnje pa si bo prid00 *] le z delom. .p M. Mfl Arhivski prostori v šoli v Blatni Brezovici Preurejeni prostori bodo omogočali varno hranjenje in pogoje za obdelavo arhivskega gradiva z območja vrhniške občine Preurejeni, do sedaj neizkoriščeni prostori v nekdanji osnovni ' v Blatni Brezovici, so prav gotovo velika pridobitev tako za lavce arhiva za zunanjo ljubljansko regijo, kamor spada tudi •a občina, kot tudi za Vrhniko samo, saj predstavljajo ti nujni »stavni del arhivske službe. Pomen pridobitve teh prostorov pa *• toliko večji, saj doslej teh v naši občini ni bilo, so pa plod hTtransWh in dolgotrajnih naporov in sodelovanja delavcev niva m kulturne ter stanovanjske skupnosti občine Vrhnika. »Arhivi so ena najstarejših de- pa tudi razne informacije. Arhivi, ^nosti sploh, ne samo v kulturi, ki še danes nastajajo pri delov-J obstajajo od takrat, ko so lju- nih in drugih organizacijah, v obliki zapisov posredovali družbenopolitičnih skupnostih in oje zahteve, odločitve, ugo- drugih skupnostih sproti ali pa po 're ali celo tudi rezultate dela, preteku določenega časa odmro za potrebe, za katere so nastali. Toda nekateri v tej množici zapisov zažive novo vlogo, ki sama po sebi ni očitna, a iz nje izvira prva posebnost arhivov. Novo rojstvo dokumentov oziroma njihovega pomena je povezano še z eno posebnostjo. Odbrane dokumente prištevamo v kulturno zakladnico in zaradi tega tvorijo arhivi tudi del kulturne dediščine. Pod kulturno dediščino pa si predstavljamo navadno dosežke v pregeklosti na vseh področjih: fi virov ,e na Področiu varstva arhivskega gradiva opravljeno že znatno delo. Poglavitno 3/edstvii^Vo'u te9a Pa Je predstavljalo pomanjkanje ustreznih arhivskih prostorov. Z združenimi jilvši na vnlh 'Judi v okviru kulturne skupnosti je v te namene usposobljenih nekaj prostorov v i*rhnik cVn'šo" v Blatni Brezovici, dela pa so bila opravljena v okviru stanovanjske skupnosti "'fgancT h Pridobitvijo novih prostorov bo arhiv postopoma prevzel arhivsko gradivo upravnih 7-radlv ir '°vnln or9anlzac'J< šol, društev In drugih. V Še večji meri se bo posvetil inventarizaciji W-i k*' nservac')l poškodovanega gradiva ter mikrofilmanju zaradi varnosti, tako da bo gra-i SLfc. nalbolj dostopno za raziskovalne namene in za praktične potrebe, kar je osnovni namen f fotografija: D. Todorovič) Problem pokopališča na Logu Ij|—j^ako poteka in kako naj bi potekala gradnja pokopališča na Logu Ki ~. '—'- tem člankom želim seznaniti rjk, lisem vse krajane Loga s poliča " v8-*dn'e noveSa Pokopa-* etiomCIna Že ve' da sm« ^ na "'»T* mJhorn občanov 18. 11. V"* odločili za gradnjo pokopa- odroma za pokojne in shrambo za orodje. Predračun za celoten objekt znaša 750.000,00 din. Od tega naj bi občani zbrali 450.000,00 din, ostalo naj bi prispeval sklad stavbnih zemljišč. bi bil velik uspeh krajevne skupnosti. Delala se bo prva faza, ki bo po statističnih podatkih LUZ zadoščala za dobo 50 do 70 let. Objekt je prirejen tako, da je mož- 51 .kn^a.«L.0gu- Problemi okroe ■ ■afSnj. .WMn*u vs<«komur 'Wmer t? T «rič'Lo«in I Caov JJfi1?*B» P» s str-™ S1 prejet MC 'n Dragomer ni ^■Vk^T0, ***** Sam° 'Za objekT"0 SkUPnost-S!fino 3 5on ie Potrebno pri- * «ero je ji ■"*■"» "mljišca, ' Jb"a 8radhP ^kupljeno. Po-''detaž ž^urepnadokum^tacija \ tu*vsa nejfna- ^dobljena ^pekcije hŠke sanitarne ./rbljeno ,udik0pališče bo Pre- ^ mriS'om S-om Irneio cz,co z dvema Dogovorili smo se, da občan oziroma gospodinjstvo prispeva po 2.500,00 din, to je tisti, ki nima groba na Brezovici. Tisti, ki pa imajo na Brezovici grob, bi prispevali samo za mrliško vežico po 1.000,00 din. Predvideni znesek velja za enojni grob. Kdor bo želel imeti dvojni družinski grob, bo ustrezni znesek doplačal takrat, ko bo prostor rabil. Poudarjam, da bodo imeli tisti, ki bodo plačali omenjeni znesek, poravnane vse obveznosti do enojnega groba. Ta znesek je plačljiv v petih obrokih, najkasneje do konca leta 1978. Zaželeno je, da se prispevek plača do meseca oktobra, kajti le na ta način bi bila izgradnja pokopališča v celoti zagotovljena v predvidenem enoletnem obdobju. To nost razširitve družinski, enojni, otroški in prostor za žare. Vse to je razvidno iz priložene skice. Spoštovani občani! Skušali smo vam posredovati program izgradnje tako z organizacijske, kot tudi finančne strani. Ker se zavedamo, kako prepotrebno je pokopališče na Logu, vas pozivamo, da skupno in solidarno podpremo akcijo dokončne izgradnje, ker bodo dela le na ta način potekala brez zastojev. V tem mesecu bomo začeli z gradnjo mrliške vežice in betonske ograje okoli objekta. Vsa gradbena dela, od samega začetka, vodi tov. Mavsar Albin in lepo bi bilo, da mu vsi, vsak po svojih močeh, pomagamo! Predsednik KS Log ROŽNIK LUDVIK v umetnosti, znanosti, tehniki, gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih. Če bi opazovali arhive samo s tega zornega kota, bi mogli reči kvečjemu to, da so ti prikaz razvoja administrativnega poslovanja. Pomen arhivov pa je povsem drugje — v njihovi vsebini, saj so ti neizčrpen vir za proučevanje preteklosti na vseh njenih področjih. Zavest o pomenu poznavanja zgodovinskih in ne nazadnje tudi revolucionarnih izkušnej je dobila v naših družbenih naporih trdno mesto. Vlogo regionalnih arhivov vidimo v tem, da morajo postati resnični dokumentacijski centri in raziskovalna oporišča, zlasti za krajevno in regionalno zgodovino. Pri tem pa se zavedamo, da prihaja vedno večji družbeni interes prav na proučevanje obdobij po osvoboditvi. S tem, da smo ustvarili materialno podlago za zbiranje take dokumentacije z območja občine Vrhnika, smo napravili znaten korak temu cilju nasproti, katerega družbeni pomen pa bo v polni meri prišel do izraza šele v prihodnosti!« je zaključil svoj govor ob otvoritvi novih arhivskih prostorov v Blatni Brezovici tovariš dr. Jože Žon-tar. V letu 1955 so bili navezani prvi stiki med takratnim Mestnim arhivom Ljubljane in občinskima ljudskima odboroma Borovnica in Vrhnika glede službe varstva arhivskega gradiva. Temelj za službo je postavil zakon o arhivskem gradivu In o arhivih (leta 1966), nakar je Skupščina občine Vrhnika v letu 1968 pooblastila Mestni arhiv Ljubljane za opravljanje službe varstva na njenem območju. Sistematično delo se je pričelo v letu 1972, ko je prera-stel ta arhiv v regionalni zavod (Zgodovinski arhiv Ljubljana), kar sovpada tudi z ustanovitvijo kulturnih skupnosti. (Fotografija: D. TODOROVIČ) Prostorska stiska v KS Log Krajevna skupnost Log šteje po najnovejših podatkih nekaj izpod tisoč prebivalcev. S takim porastom se kraj po številu hitro veča. Zaostajajo pa vse druge stranske dejavnosti. Čutiti je nevzporeden korak pri gradnji šole, vrtcev, trgovine, pošte, cest, vodovoda, kanalizacije, transformatorjev in še vseh, v komunalno ureditev pripadajočih del. To vedno najbolj občutimo stari občani, ki s svojimi sredstvi rešujemo napake, ki sta jih zagrešili občinska in komunalna politika občine Vrhnika. V zadnjih petih letih smo obnovili vaški vodovod, za kar so občani prispevali po 30 delovnih ur in 1.500,00 din na gospodinjstvo. Ta investicija v skupni vrednosti okoli 400.000,00 din se nam je že bogato obrestovala, saj imamo dobre, čiste in pitne vode na pretek. Dela pri vodovodu je uspešno vodil in jih še vodi tov. RUS Ciril. Drugi večji izdatek je bil za transformatorje. Zgradili smo dva nova transformatorja, za kar so občani spet prispevali po 2.500,00 din v gotovini in izkopali smo jame za daljnovod iz Drenovega griča do Loga. Zadnji, tretji transformator so plačali novograditelji v sodelovanju s komunalnim podjetjem. Ta objekt je bil zgrajen pred enim mesecem. Zakaj še danes ni priklopljen, tega uradno nihče od prizadetih ne ve. Na vprašanje, zakaj še ne služi svojemu namenu, je tov. VVaihser s ciničnim posmehom izjavil, da ie to stvar Elektro Ljubljana. Predstavnik Elektra Ljubljana, pa nam odgovarja, da ni urejena dokumentacija. Prizadeti občani, ki so plačali komunalni prispevek in poleg tega še 13.000,00 din zahtevajo, že pred leti obljubljeno elektriko, ki jim je predpogoj za vselitev, ne zanima pa jih nesoglasnost med Komunalnim podjetjem in Elektro Ljubljana. Tretji izdatek je pokopališče, kjer gre spet za znesek od 1.000,00 do 2.500,00 din na gospodinjstvo. S tem pa še ni konec samoodrekanja naših krajanov. Pred občane Loga je postavljen še en problem, ki naj bi bil rešen še v tem mandatnem obdobju. To je ureditev prostorov za družbenopolitične dejavnosti. Ob gradnji avtoceste Ljubljana—Vrhnika je KS Log izgubila prostore. Ker skromna sredstva niso dopuščala novogradnje, smo se odločili za adaptacijo gasilskega doma. Preskrbeli smo si vso potrebno dokumentacijo in pričeli z deli. S to preureditvijo bomo pridobili prostore za vse organizacije in društva: — dvorana za večje kulturne prireditve — prostori civilne zaščite, splošni ljudski odpor, teritorialne obrambe — prostor socialistične zveze delovnega ljudstva, zveze borcev, rdečega križa — prostor za knjižnico (kulturna skupnost je v ta namen že dodelila finančno pomoč) — dlsco klub in prostor zveze socialistične mladine — garaža In orodjarna (v ta namen je občinska gasilska zveza dodelila 50.000,00 din) — prostor za hišnika Skratka, pod to streho naj bi našle svoj prostor vse družbenopolitične organizacije in društva. Vsa gradbena dela vodi posebej izvoljeni gradbeni odbor. Glavni organizator in vodja odbora je tov. KAVČNIK Anton, ki je obenem tudi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva. Največ opravljenih delovnih ur imajo nedvomno člani gasilskega društva in mladine. Pa še to! Čuti se vse premajhna zavest nekaterih drugih organizacij v krajevni skupnosti, do ureditve novih poslovnih prostorov v sklopu gasilskega doma. V popravilo tega doma smo vložili že ca. 480.000,00 din v gotovini. Poleg tega so občani prispevali okoli 2.500 prostovoljnih delovnih ur, kar je razvidno iz gradbene knjige. Posestniki gozdov so darovali potrebne količine lesa. Veliko so pomagali tudi zasebni obrtniki. Pohvale vredno pa je dejanje posameznih Bevčanov, ki so dali svoj prispevek v obliki lesa, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Pri fizičnem delu veliko pomaga tudi mladina. Sodeluje pri vseh večjih akcijah, vzporedno pa si urejajo svoj dlsco klub v spodnjih prostorih gasilskega doma. Ta prostor naj bi še v tem letu že služil svojemu namenu, seveda pod pogojem, da bo mladinska organizacija, pod vodstvom Skubic Danice delovala z isto vnemo še naprej. Za pomoč smo prosili v mnogih krajih In Jo tudi dobili, le od občinske skupščine In ostalih sls-ov se nam še niso oglasili, toda prepozno še nI. Omembe vreden je tudi odkup zemljišča pred in za gasilskim domom. Ta prostor bo služil za razne gasilske vaje, vaje CZ, parkirni prostor, lahko pa tudi za veselični prostor. Sama gradnja je hitro potekala, vse dokler ni zmanjkalo finančnih sredstev. Prepričani pa smo, da bomo tudi iz tega položaja našli rešitev in dom v parih mesecih dokončno uredili. Pri tem se zanašamo na pomoč občanov in njihovo že tolikokrat dokazano zavest za sodelovanje! Predsednik KS Log ROŽNIK LUDVIK 6 imaš Časopis junij 1jt Začetki bralne kulture na Vrhniki segajo daleč v Cankarjev čas, saj je bil prav njegov oče pobudnik čitalništva. Te dni pa mineva 20 let, odkar je Skupščina občine Vrhnika ustanovila Ljudsko njižnico na Vrhniki kot samostojen zavod. Svoje prostore je imela v baraki, kjer danes stoji prikupen obrat družbene prehrane IUV. Za police so služili stari bančni knj. na 5 preb.), je zadovoljeval potrebe občanov, ki so si želeli branja za razvedrilo, mladina za obvezno branje, le redki so vprašali za družboslovno ali marksistično literaturo. Knjižnični prostor je meril 45 kv. m, knjige so bile urejene po pultnem sistemu, knjižnica je poslovala za bralce 12 ur tedensko. Za občinski proračun je bila odvečno breme, saj ji je bilo treba letno odšteti pri- je omogočilo knjižno zalogo urediti po UDK sistemu in tako omogočiti obiskovalcem prost pristop do knjig. Ta novost je pritegnila precej novih bralcev; z zaposlitvijo še ene delavke je knjižnica poslovala vsak dan. Leta 1974 smo uvedli letno članarino in tako pridobili veliko novih članov, zlasti mladih. Ko smo naslednje leto vpeljali neprekinjen delovni čas to je, da postanejo središče vzgoje in izobraževanja od najmlajših do najstarejših občanov, da postanejo informacijski center, ki bo sposoben posredovati informacije čim širšemu krogu uporabnikov. Kljub skromnemu in do skrajnosti pretesnemu prostoru, je v knjižnici mesto za dogovore o kulturnih akcijah na vseh področjih, informira občane o kulturnih prireditvah in omo- vredne: izposojenih je bilo 67.221 knjig, kar je za 56,5% več kot v letu 1976, knjižnico je obiskalo 25.716 občanov, ali za 47,8% več kot leto prej; v lanskem letu se je vpisalo kar 395 novih članov, knjižni sklad pa se je povečal za 2826 enot in je štel ob koncu leta 23.965. Na prebivalca v občini je bilo v poprečju izposojeno 4,1 knjige (normativ 3 do 4), vsak občan je 1,5 krat trenutno zaprto zaradi ure prostora. Prehojena pot ni bila rožri Spoprijemati se je bilo treUT najrazličnejšimi problemi: odi razumevanja do materialni prostorskih težav, tudi osi dohodki delavcev so bili vd81 med najnižjimi. Toda volje'8 delo je bilo vedno in uspehi | izostali. V Cankarjevem letu.' namesto novih prostorov O Knjige, zložene pod policami, zgovorno pričajo o prepotrebnih večjih prostorih za našo knjižnico Ob koncu lanskega leta je bilo v Cankarjevi knjižnici že 23.965 knjižnih enot pulti. Vodja knjižnice je bil tov. Michler Ivan, ki je postavil temelje strokovni ureditvi knjižnice. V prvem letu delovanja je štel knjižni sklad 912 enot; knjižnico je obiskalo 329 občanov, ki so si' izposodili 697 knjig. Jeseni, leta 1962 se je knjižnica preselila v dom krajevne skupnosti, kjer je še danes. Knjižni sklad, ki je le počasi r asel, saj je bil nakup 1 knjiga na 30 do 35 prebivalcev (normativ 1 bližno stari milijon; med ljudmi pa je prevladovalo mnenje, da gre v knjižnico tisti, ki si sam ne more kupiti knjig. Vrsto let se situacija ni spremenila, knjižnica je životarila in za svoj obstoj zbirala finančna sredstva v delovnih organizacijah. Leta 1971 seje knjižnični prostor povečal na sedanjih 62 kv. m; s pomočjo takratnega republiškega sklada za kulturo je bila nabavljena sodobna oprema. To od 8. do 19. ure, se je izposoja povečala kar za 60%. Šele z organiziranjem SIS za kulturo, so bile dane materialne možnosti za hitrejši napredek knjižnice. Delovni ljudje so to potrebo razumeli in knjižnično dejavnost uvrstili med prednostne naloge v kulturi. Sedaj že lahko rečemo, da se je knjižnica v kratkem času približala nalogam, ki jih imajo splošnoizobraževalne knjižnice, goča nakup vstopnic. Knjižnica aktivno sodeluje z KS, ZKO, Domom JLA in drugimi organizacijami; vključuje se v organiziranje knjižnih razstav, literarnih večerov, zlasti veliko zanimanje pa so zbudile ure pravljic pri otrocih. Rezultati iz leta 1977 nam dokazujejo, da opravlja knjižnica pomembno delo, čeprav v zelo teških delovnih pogojih, saj so dosežene številke zavidanja obiskal knjižnico, nakup novih knjig pa je bil 1 knjiga na 5,7 prebivalca. Še posebej je razveseljiv podatek, da je bilo v lanskem letu izposojenih kar šestkrat več marksističnih in drugih družboslovnih knjig kot v letu 1974 (11.670 - 2062). Iz podatka sledi, da se občani v dokajšnji meri individualno izobražujejo. V okviru matične knjižnice dela tudi knjižnica v Borovnici in izposojevališče na Logu, ki je samo novo ime CANKARJIH KNJIŽNICA. Tudi to je veliKfei zato bomo v prihodnje storif | veliko več, da bo knjižnica uta vičeno nosila ime največ' Vrhničana. Toda upanje je o** lo! Delavci knjižnice in njeni uP. rabniki živimo v želji, da rj"f prepotreben večji prostor leto dobili. To bo v jubilejnem knjižnice prav gotovo najl* trenutek. JM MARIJA ISKRENOp _3. NAJVEČ MLADIH V načrtni vzgoji organizatorjev kulturnega življenja in dela je bilo v vrhniški občini doslej storjenega le malo. To pa se nedvomno zrcali tudi v tem, da še v nobenem okolju, bodisi v delovnih organizacijah ali v krajevnih skupnostih, nimajo kulturnih mentorjev. Zato je zveza kulturnih organizacij skupaj z zvezo socialistične mladine in zvezo sindikatov pripravila v okviru programa načrte vzgoje organizatorjev kulturne dejavnosti prvi informativni seminar, na katerem so se udeleženci skupaj s predavatelji pogovarjali predvsem o organiziranju kulturnih akcij v okoljih, v katerih delujejo: v osnovnih organi- zacijah ZSMS, v klubih, v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Žal pa so za tovrstno obliko izobraževanja pokazali največ zanimanja le mladi, predvsem tisti, ki se že dalj časa uspešno ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, odziva pa ni bilo iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, torej tistih, katerim je bil seminar še zlasti namenjen. Zlasti v krajevnih skupnostih, kjer je čutiti velik razmah amaterske kulturne dejavnosti, se še vse prepogosto dogaja, da amaterske dramske skupine prav zaradi pomanjkanja kulturne vzgoje in strokovnega vodstva vse prepogosto posegajo po »zaprašenih« dramskih tekstih, ki so povsem neprimerni za današnji čas in stopnjo kulturne osveščenosti občanov. Tako je prav ta akcija ponovno pokazala, da bodo morale na področju kulturnega razvoja tudi občinske družbenopolitične organizacije še veliko narediti; zlasti socialistična zveza v krajevnih konferencah SZDL in zveza sindikatov v vseh delovnih okoljih. Aktivno delo in vsa prizadevanja zveze kulturnih organizacij so nedvomno premalo, da bi bile izkoriščene vse možnosti v občini, da bi kultura resnično postala sestavni del življenja in dela vseh delovnih ljudi in občanov. TATJANA HROVATIN NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Božič B.; Delavsko gibanje in socialistična revolucija v Jugoslaviji Brocksteclt H.: Z igro v matematiko Broz J.: Delavski razred in ZKJ 1926—1977. Nacionalno vprašanje in revolucija Deželak B.: Marketing v nabavni politiki Dolinar-Potočnik: Samoupravno urejanje delovnega razmerja Justinek I.: Marksizem in delavski razred Kardelj E.: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. 2. dop. izd. Minovič-Maticki: Berilo o samoupravljanju Pregl T.: Skozi trnje do svobode Petcrlić A.: Obdobja filmske umetnosti Resolucija 8. kongresa ZKS Schmid A. P.: ("huichillova zasebna vojna Skerjanec J.: Družbenoekonomski odnosi v SFRJ Šter J.: Filozofija ' Tekavčič B.: Kaj mora moški vedeti o sebi in ženski Vrabec M.: Metode filmske vzgoje Zahodnoevropske poti v komunizem Ziherl B.: Izbrana poglavja iz temeljev marksistične obče sociologije LEPOSLOVJE Mladinsko: Ende M.: Momo Grafenauer N.: Zmajček razgrajaček Maurer N.: Čukec Puncer F.: Izgubljeni človek Vegri S.: Mama pravi, da v očkovi glavi Za odrasle: Bevk F.: Znamenja na nebu Dolinar D.: Sivo jutro Amerike Hofman B.: Pogovori s slovenskimi pisatelji Kidrič B.: Zbrano delo 1-3 Kozak F.: Kralj Matjaž Kušan I.: Stolp Košir T.: Stolp Košir T.: Temne lise Pregl S.:' Basni Praček A.: Med dvema domovinama Mihelič M.: Tujec v Emoni Šomen B.: Tujina Zorman I.: Vonj po jeseni Prevodi: Borodin S. P.: Bajazit Bliskoviti Bates H. E.: Škrlatna planota Burk M.: Sanje imajo svojo ceno Coulonges H.: Bregovi Iravadija Frizell B.: Generalov beg Garcia M. G.: Sto let samote Hagelstange R.: Veliki premetenec Hole (i.: Mcrci, kamerad Huie B. W.: Pilot nad Hirošimo Heinrich VV.: Železni križec Kundera M.: Valček za slovo Loriot N.: Krik Mcl.eave H.: Prekleli umirajo težko Satllcr M.: Bilka na Neretvi Signoret S.: Hrepenenje ni več. kar je bilo Smiljanič R.: Nekdo je očrnil Hegla Vandergriff A.: VVvndspellc. \Vyndspellski Wvndspellski otrok J D odpeljala proti Vrhniki. Moj Ul". kakor vse pogosteje slikata avto, je imel nekaj manjših V** okvar, a peljati se je z njim vseeno daio. »Sicer pa, avto več ali manj na startu, od 64 registriranih tovrstnih vozil samo v naši občini, res ni taka polomija,« sem premišljevala med potjo proti Vrhniki, saj sem bila še vedno odločena, da ne bom startala. Nisem pa pozabila vzeti s seboj pisalnega stroja, ker smo bili dogovorjeni da priskočim na pomoč kolegici na startu pri pisanju prijav in komisiji na cilju na Ulovki pri računanju mnogim še nerešenim zadevam v AMD Vrhnika so Kmovalci na republiškem prvenstvu In mednarodni dirki n'irair! 9U> kl 8ta bHI pretekli mesec v Ljubljani, osvojili jpF W&yJ!°. Pokalov. (Fotografija: D. Todorovič) ist rezultatov. V vsem tem pa sem se zmotila, saj so bili do 10. ure, torej ob napovedanem času za stan prvega udeleženca, prijavljeni samo štirje tekmovalci. Na startu sem tudi zvedela, da so bili plakati pravočasno natisnjeni, žal pa obešeni le dan pred samim rallvjem. Dva sem celo sama videla, na žalost že napol strgana s panoja. Ampak člani športne komisije vrhniškega AMD se ne dajo kar tako in zlepa ne vržejo puške v koruzo! Z enourno zamudo je štarter dal znak prvi »bolhici«, ki se je podala najprej na spretnostno vožnjo na ploščadi pred domom JLA, nato proti Borovnici, kjer je bila druga spret-nostna vožnja, od tam pa skozi Pod-peč in Notranje Gorice, kjer je bila prehodna kontrola, proti časovni kontroli v Bevkah, naprej proti Blatni Brezovici, skozi Sinjo Gorico in Vrhniko, do cilja na Ulovki. Startalo je pet vozil in v petem vozilu sem bila tudi jaz, ker sem pred startom dobila dobrega voznika, tako da sem se z veseljem podala na vožnjo. Med orfanizatorji tega rally-ja, še točneje, med pobudniki zanj, je bil tudi lastnik takega malega avtomobila, sicer izredno aktiven član AMD Vrhnika, ki pa se žal, ne vemo še zakaj, na pot ni podal, ampak nas je raje počakal na cilju na Ulovki. Na cilju nas je čakala prav gotovo najtežja preizkušnja, ki je marsikomu med potjo zbrane pozitivne točko, krepko zbila. Namesto testnih pol, s prometnimi predpisi, ki se običajno rešujejo na takšnih rallvjih, so morali udeleženci v čim krajšem času pojesti polovico suhe domače klobase, v spremljavi debelega kosa starega kruha in dveh »vročih« feferonov in ore. Tu pa je voznik odpovedal in nič niso pomagali njegovi daleč najboljši časi na spretnostnih vožnjah in točnost na časovnih kontrolah. Član športne komisije, tovariš Prek, je moral pri stopanju zdržati skoraj 16 minut in niti za sekundo ni popustil vozniku, ki se je basal s klobaso in kruhom. O, ko bi tovariš Prek vedel, kako so se takrat meni cedile sline, saj med vožnjo ni bilo časa za okre-pčilo! Sicer pa — peto mesto, s peto štartno številko, med petimi udeleženci rallvja »126 P 1978« je nedvomno uspeh. Vsem lastnikom 126P, ki ste prišli na Ulovko samo »pogledat«, pa upam, da vam ni bilo žal, saj je bila družba in njeno razpoloženje po končanem tekmovanju, res prijetna! Naj na koncu povem še to, da so naše tekmovanje podprle s priložnostnimi darili naslednje delovne organizacije: TOZD Fenolit Borovnica, Kmetijska zadruga Vrhnika, Droga — obrat Jelka in Žito — Pekarna Vrhnika. Vsem naštetim se Iskreno zahvaljuje- MARIJAB. mmmm BI1 Ja, |n S"11 "»lađo«« je potekala letošnja mladinska športna ollm-l°9ah ki« i« P 0 let0 "Pored. Mladi so pomerili moči v 10 športnih •mi na il» na.st°P"° 113 ekip iz 20 osnovnih organizacij, med mla-r 08 Je nastopilo 39 ekip Iz 11 OO ZSMS. JoIrNCI: [nogomet ko Borovnica L J267'5 mnika ||. 2. V. P. 3. V. P. 5312 1267 larka Vrhnika l|. /erd 'rhnika I. eljanje Š,afa Vrhnika I |[eg-Pak0 »ara Vrhnika II. h yt P- 1267-5 stara Vrhnika I. & P' 1267-5 Sta'a Vrhnika I bojka umnika ||. Kegljanje 1. Vrhnika II. 2. IUV 3. V. P. 1267 Tek — mladinci (4 km) 1. Breg-Pako 2. V. P. 1267-5 3. Stara Vrhnika I. Tek — pionirji (1 km) 1. O. š. Ivan Cankar IV. 2. O. Š. Ivan Cankar III. 3. O. š. Ivan Cankar I. Tekmovalni pohod 1. Stara Vrhnika 2. MOPD 3. V. P. 1267-5 Rokomet 1. Vrhnika II. 2. V. P. 5312 3. Stara Vrhnika I. Namizni tenis 1. Breg-Pako 2. IUV 3. Breg-Pako II. MLADINKE: Odbojka 1. Verd 2. Vrhnika 3. Stara Vrhnika Namizni tenis 1. Stara Vrhnika I. 2. Verd 3. O. Š. Ivan Cankar Tek — mladinke 1. Breg-Pako 2. Vrhnika 3. Stara Vrhnika Košarka 1. Vrhnika 2. Breg-Pako 3. O. S. h/an Cankar ŠaJ 1. MOPD 2. Log 3. Stara Vrhnika Kegljanje 1. Parketarna Verd 2. Breg-Pako 3. Verd Tekmovalni pohod 1. Breg-Pako 2. Stara Vrhnika 3. Vrhnika Tek — pionirke 1. O. Š. Ivan Cankar II. 2. O. Š. Ivan Cankar III 3. Breg-Pako Streljanje 1. Breg-Pako 2. Stara Vrhnika 3. Verd SKUPNA UVRSTITEV: Mladinci 1. Vrhnika II. 2. Stara Vrhnika I. 3. V. P. 1267-5 4. Breg-Pako I. 5. IUV Mladinke 1. 2. 3. 4. 5. Breg-Pako I. Stara Vrhnika I. Verd Vrhnika MOPD 142 točk 117 točk 114 točk 96 točk 84 točk 55 točk 55 točk 39 točk 36 točk 17 točk SUSMAN JAKOB Obvestilo civilnim invalidom vojne Medobčinsko društvo Civilnih invalidov vojne, Ljubljana — Celovška 50, obvešča vse civilne invalide vojne na območju ljubljanske regije, da je bil v Uradnem listu, SRS št. 8 (dne 8. aprila 1978) objavljen ZAKON O CIVILNIH INVALIDIH VOJNE. Pozivamo vse civilne invalide vojne, ki smatrajo, da bi lahko na osnovi omenjenega zakona uživali posebne oblike varstva, naj pošljejo svoje vloge na občinsko skupščino, in sicer upravnemu organu, ki je pristojen za zadeve borcev NOB in vojnih invalidov. Omenjeni prosilci pa naj se tudi zglase na Medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne, Celovška 50 v Ljubljani. Posebej opozarjamo vse tiste, ki so zaradi vojnih dogodkov utrpeli trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma — zaradi telesnih ali psihičnih poškodb ali bolezni — da je rok za vložitev zahtevkov, ki jih prinaša omenjeni zakon, ponovno odprt. MEDOBČINSKO DRUŠTVO CIVILNIH INVALIDOV VOJNE — LJUBLJANA Avtomontaža Ljubljana, TOZD Kovinarska Vrhnika, n. sub. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Več ključavničarjev z znanjem elektrovarjenja 2. več priučenih delavcev kovinske stroke 3. več mlajših delavcev za priučitev v kovinski stroki 4. več elektrovarilcev 5. KV avtličarja 6. delavca za vzdrževanje okolja in delovnih prostorov Šolska izobrazba: — pod 1 in 5 KV delavec — pod 2 in 3 PK delavec Poskusni rok: — pod 1 in 5 dva meseca — za ostala dela en mesec Prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Kovinarska Vrhnika. Rok objave: 15 dni od datuma objave. OBVESTILO Obveščamo vse potrošnike gospodinjskega plina, da smo odprli novo skladišče plina na Logu za tri vrste jeklenk — 5, 10 in 35 kg. Nov distributer je ROŽNIK LUDVIK Log 93 Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANE PETELIN iz Borovnice se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni poti in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Društvu upokojencev za organizacijo pogreba. Osnovni šoli Borovnica, sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje in pevcem za zapete pesmi. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste nas tolažili in nam stali ob strani v tako težkih trenutkih. HVALEŽNE DRUŽINE FUNDUK, KOS, ROZMAN St*1!!!*!! an"8°v«'nl ekipi Breg — Pako na MŠO v skupni *enske. (Fotografija: D. Todorovlč) Zmagovalna ekipa Vrhnika II (Impeka) na MŠO v akupnl uvrstitvi — moški. (Fotografija: D. Torodorovič) OB SMRTI MAME MARIJE VIDMAR se iskreno zahvaljujem organizaciji Zveze borcev za cvetje, pevcem in pihalnemu orkestru. Hvala tudi tovarišici Tončki za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem, ki so mi izrekli sožalje in ki so jo v tolikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem doktor Rožmanc-Drašler-jevi za skrb in lajšanje bolečin v najhujših trenutkih. HČERKA TATJANA IN OSTALO SORODSTVO iiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii iiiiiiiiiiiii« .......».....w\mr iiiHii OŽIVITEV IN ZAVAROVANJE IZBOČENEGA BARJA Kostanjevica pri Bevkah Pri Bevkah na Ljubljanskem barju se dviga grič Kostanjevica, na katerem Je na severozahodnem delu izoblikovana podolgasta kotanja. V tej kotanji se nahaja barje nepravilne okrogle oblike, dolgo približno 180 metrov in široko skoraj 100 metrov. Njegova površina je za približno 10 metrov dvignjena nad površino Ljubljanskega barja. Nastalo pa Je pred približno 15.000 leti in se postopoma razvijalo do današnje oblike izbočenega barja šotnega mahu, ki ga obkrožata kr-hlica in jelša, malo dlje stran pa gozd. Z rastjo barja so se v nJem zbirali ostanki rastlin, ki so rastle v različnih časovnih razdobjih. Ti ostanki so zbrani v glavnem v obliki peloda in semen in so naloženi v točnem časovnem zaporedju in razširjenosti posameznih rastlinskih vrst v ustreznih količinah. Na ta način je v usedlinah nastal pravcati arhiv, katerega raziskave dajejo rezultate, iz katerih je možno ugotavljati vrste In razvoj rastlinstva v posameznih obdobjih v preteklosti. Seveda pa je bil tak razvoj pogojen z obstojem jezerca, ker Je opisano nalaganje rastlinskih ostankov možno le v vodi brez prisotnosti zraka. Raziskave so pokazale, da vrhnji del usedline (to je tistih iz bližnje preteklosti) manjka, kar je prav gotovo posledica znižanja vodne gladine v območju barja, ki je nastala kot posledica umetne poglobitve odtočnega jarka. Znižanje vodne gladine pa je omogočalo dostop zraku, ki je preprečil nadaljnje zbiranje in ohranitev rastlinskih ostankov. S poglobitvijo jarka in dodatnim znižanjem gladine vode bi bili uničeni še globlji sloji odložene tvarine. Prav zato je strokovnjak — palinolog iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alojz šerclj, ki je barje na Kostanjevici raziskoval, dal pobudo za zvišanje vodne gladine, da bi s tem ukrepom lahko ohranili celotno barje (usedline) in oživili danes rastoče rastlinstvo ter na ta način zopet omogočili nemoten naravni razvoj. Služba za varstvo narave pri Ljubljanskem regionalnem zavodu za spomeniško varstvo je kot strokovna služba pričela izvajati ukrepe za uresničenje zamisli o oživitvi barja. To je kot naraven objekt razvrščeno v evidenci kot naravni rezervat, saj je znana njegova posebna vrednost z ozirom na znanstveno pomembnost in redkost tovrstnih naravnih objektov. Kako ohraniti oziroma oživiti izbočeno barje? Po prvotni zamisli izvedbe akcije naj bi le-ta obsegala dvoje glavnih smeri delovanja in sicer: oživitev barja in pa sprejetje pravnega akta o zavarovanju z varovalnim režimom. Delo na obeh navedenih točkah naj bi potekalo vzporedno, vendar pa je pri delu v zvezi s sprejetjem pravnega akta o zavarovanju nastala bistvena ovira in sicer določitev mej, za katere se je izkazalo, da je izvedljiva in tudi smotrna šele po izvedbi prvih poskusov oživitve, oziroma na osnovi rezultatov teh poskusov. Izkazalo se je namreč, da bi takojšnja uvedba visokega vodnega stanja, kakšrno je bilo to pred izkopom jarka uničujoče vplivala na obstoječe rastlinstvo, ker bi le-to v vodi zamrlo. Zato je bilo odločeno, da se vodna gladina dvigne le toliko, da bo ta omogočala nadaljnjo rast obstoječemu rastlinstvu. Tako zaporedje ukrepo\ pa je seveda omejilo le na t ;te ukrepe, ki so potrebni za oživitev barja. V tem smislu je delo potekalo takole: strokovna služba za varstvo narave je skupščini občine Vrhnika predložila predlog za oživitev barja in izvršni svet skupščine občine je ta predlog podprl. V zvezi z dvigom vodne gladine, kot dejanskim posegom na terenu, pa je bilo potrebno pridobiti soglasje lastnikov površine tega barja, ki Je po katastrskih podatkih razdeljeno na sedem parcel. Ustrezni organi občinske skupščine so vse te lastnike seznanili s tem načrtom oživitve barja oziroma z delnim zasutjem odtočnega jarka. Lastniki parcel so razumeli znanstveno upravičenost posega in so dovolili izvedbo potrebnih del in kasnejše znanstvene raziskave. Vse te parcele, ki skupaj merijo 17.484 kvadratnih metrov ležijo v katastrski občini Blatna Brezovica. Vse potrebne zemljevide, ki so se rabili pri izvedbi del, je v obliki kopij katastrskih načrtov v merilih 1:2880 in 1:5000 in kopije gospodarske karte brezplačno izdelata Geodetska uprava Vrhnika. Predstavnik tega organa pa se je udeležil kot predstavnik SO Vrhnika razpisanega terenskega ogleda, katerega cilj je bilo ugotoviti skladnost obstoječih zemlje-vidnih podlog z dejanskim stanjem na terenu. Izobčeno barje na Kostanjevici je nastalo pred približno 15.000 leti in je dolgo približno 180 metrov, široko pa 100 metrov (Fotografija: D. Todorovič) Ko so bile te opisane priprave končane, pa je bilo potrebno določiti točno višino dviganja vodne gladine na samem barju, to pa Je zahtevalo še predhodno oceno vsega rastlinstva in višino njegove rasti. To delo je konec preteklega leta opravila ekipa SAZU, v kateri je sodeloval tudi tovariš Franc Pečnik kot predstavnik gradbenega podjetja »Igrad« Vrhnika, ki je na prošnjo strokovnih služb za varstvo narave brezplačno prevzelo gradnjo zapornega nasipa v odtočnem kanalu. Točna merjenja so pokazala, da je z ozirom na trenutno stanje na površini barja najugodnejše dvigniti gladino vode le za 40 centimetrov; za toliko dvignjena gladina vode bi, po sedanji oceni strokovnjakov, omogočila barju nadaljnjo rast. Tako je konec meseca marca letošnjega leta ekipa Igrada, pod vodstvom tovariša Pečnika, zgradila zaporni nasip in vodna gladina se je že čez nekaj dni dvignila. Trenutno smo v fazi prvih opazovanj, ki bodo pokazala kakšen bo razvoj rastlinstva v prihodnje, oziroma barja samega, ali če je bila gladina vode v ustrezni meri dvignjena. V zvezi s tem pa bo potrebno po končanih opazovanjih dokončno določiti višino vode na površini tega dela barja in zgraditi trajen jez. Tako oživljeno barje, kateremu bo omogočena nadaijnja rast in naraven razvoj, bo v prihodnosti služilo kot učni objekt in raziskovalna površina kar je dragoceno tudi zato, ker je barje v bližini Ljubljane in je lahko dostopno. V okvir opisane akcije pa spada tudi očiščenje okolice, saj je ta polna odpadkov. Vse kaže, da se je na žalost splošna in škodljiva navada odlaganja odpadnega materiala in predmetov prenesla tudi na površino kostanjevi-škega barja. Glede formalnega zavarovanja barja pa bodo z delom nadaljevali takoj ko bo mogoče določiti točno omejitev površine. Zavarovalni akt bo med drugim določil tudi varstveni režim, pa tudi znanstveno ustanovo, katera bo s strokovnega stališča upravljala ta naravni rezervat izbočenega barja na Kostanjevici pri Bevkah. ROK GOLOB dipl. geograf pri Ljubljanskem regionalnem zavodu za spomeniško varstvo Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pečar, Jakob Susman, Ri-chard Beuerman, Andrej Kraše-vec, Ivan Zitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Človek človeku kri za življenje Kljub temu, da Je ta del Kostanjevice naravni rezervat In <** izrednega pomena zaradi redkosti tovrstnih naravnih p«^, vov, pa se tu že zbirajo razni odpadki, med njimi tudi 3ta:«',j' tomobilske karoserije (Fotografija: D. Todorovič) ^ Vsak dan prebiramo v časopisih o prometnih nesrečah, o elementarnih In drugih nezgodah, kjer je veliko ljudi ranjenih, o borbi zdravnikov za življenja mater v porodnišnicah ter drugih bolnikov. Pri svojem humanem delu pa nujno potrebujejo življenjsko tekočino — kri. Veliko ljudi, ki dandanes normalno živi in dela in to so naši bratje, sestre, matere, očetje, možje, žene, delovni tovariši, otroci, bi že dolgo bili med mrtvimi, če jim življenja ne bi rešila kri, ki so jo darovali neznani krvodajalci. Samo v Sloveniji potrebujemo za svoje potrebe približno 25.000 litrov krvi na leto. To paje velika količina! Zato prosimo, v imenu vseh tistih, ki jim ie kri lahko reši življenje, da se tudi vi, vaš delovni kolektiv, pridruži naši akciji. Prosimo, da po svojih močeh storite vse, da se čim več članov vaše delovne organizacije udeleži krvodajalske akcije, ki bo 23. junija na Vrhniki. S tem boste vi in F člani vaše skupnosti potrdili svoje človekoljubje, svojo humanost, pomagali soljudem! Vse krvodajalce prosimo, da se zglasijo pri občinskem odboru Rdečega križa, ker zbiramo podatke o tem, kolikokrat so doslej že darovali kri. Prosimo, da s seboj prinesejo krvodajalske izkaznice. Podatke rabimo o krvodajalcih zaradi organiziranja proslave ob 25 letnici krvodajalstva v Sloveniji. OO RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA Sei ___to 14. TABOR MLADINSKEGA ODSEKA n< PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA Letos v Kamniški Bistrici Letos prirejamo za člane mladinskega odseka pl* skega društva že 14. tabor. Po desetih letih bomo zte postavili šotore v Kamniški Bistrici, v osrčju KamnlšH^ Savinjskih alp. Ime za ta del Južnih apneniških alp ni enotno, zato jifj| menujemo kot Kamniške in Savinjske alpe. Predsta« nekak podaljšek Julijcev, ki proti vzhodu zlagom» - ' je Predalpsko hribovje. Omejujejo jih Savinja,' •': o'ij Bistrica. Prvi višji del na vzhodu je Storžičeva'i^upirU^N',. gora, Toslsti vrh, Storžič) z dostopom iz Preddvora. Vz^ del (Rogačeva skupina, Raduha) smo prehodili pred dverr^ toma iz tabora v Logarski dolini. Letos smo se odloAj osrednji del ali Grintovce (Kočna, Grintovec, Skuta, &*a Planjava, Ojstrica), ki tu dominirajo s svojo višino ter za s*'c ska slemena (skupina Krvavca, Velika Planina). $ Organizirali bomo naslednje izlete: na Planjavo in Ojs*| Grintovec, Skuto, Veliko in Malo Planino, Kalški greben vavec. Tabor ne bo namenjen izključno izletom, emp^p bomo v desetih dneh taborjenja lahko seznarili tudi z naših sekcij (alpinistične, jamarske ter sekcijo za varstvo <% ve) in v njih tudi aktivno sodelovali. £ Letošnji tabor bo skupen za pionirje, mladince in članfljj tekal bo od 1. do 10. avgusta. Prijave za tabor pa bofcte w\ oddali v trgovini Blagovnica do 15. julija. Okvirna cera ■ pionirje in še ne zaposlene mladince 400,00 din, za zaposli mladince in člane po 500,00din. Točne podatke bomo ow na plakatih v juniju mesecu. Vabljeni! ' MLADINSKI ODSEK PLANINSK^ DRUŠTVA VRHN"! Zadnji planinski tabor v Kamniški Bistrici