OB PREOBRAZBI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Ig se bo delil v dva dela
Krajevna skupnost Ig je s svojo velikostjo in predvsem s tradicijo bi-la že ves čas med »pomembnejšimi« na svojem območju. Sedaj je dobila tudi nalogo, da je nosilka razvoja podkrimskega območja.
Takšna usmeritev nalaga krajevni skupnosti vrsto novih dolžnosti in tu-di še bolj pretehtane odločitve o usmeritvi razvoja. Krajevna skup-nost šteje skoraj 2.700 prebivalcev in je podeželska. V njej je bila od nekdaj prisotna tudi močna težnja po strnjenosti in prizadevnosti vseh. In kakšno predstavo imajo o svoji prihodnosti na Igu?
Predsednik sveta KS BRENČIČ pravi o preobrazbi: »Delili se bomo! O tem smo se zedinili doslej na treh sestankih, kjer so se zbrali vsi obča-ni. Delitev smo obravnavali tudi na ravni različnih organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih or-ganizacij skupaj s predstavniki obči-ne in mesta. Povsod smo prišli do enakega zaključka: takšnega kot so ga predlagali prebivalci sami. Naš predlog je delitev na dva dela: Ig in pa druga KS v katero bi sodilo okoli 300 prebivalcev. Nova KS naj bi ob-segala Iško vas, Iško in Gornji Ig. Razmišljali so o priključitvi k novi KS tudi v Kotu in Stanju, vendar so se končno odločili na zboru občanov
za obstanek pri sedanji KS Ig. Nova KS bo precej manjša kot druga KS, vendar mislimo, da to ne bo ovira za dobro delovanje. Že v uvodnih raz-pravah so prebivalci predlagane no-ve KS poudarili, da je nujno vna-prejšnje sodelovanje. To sodelova-nje nameravamo organizirati na po-dobnih osnovah kot s Tomišljem, Golim in Zapotokom. Na zborih je bilo že potrjeno, da se delimo in tesno sodelujemo. Prebivalci nove KS so bili zaskrbljeni, ker ne bodo imeli svojega obrata. Želeli so »Ko-vinsko«, vendar smo skupaj ugotovi-li, da nove KS niso nekakšni vrtički delovnih organizacij. Sodelovanje bo in potem delovne organizacije sploh niso problem. Jasno je, da bomo ure-dili nov kmetijski servis za popravilo kmetijske mehanizacije,
Na Igu imamo za srednjeročno ob-dobje vrsto načrtov. V vsakih pogo-vorih o temu nam najprej vstane pred očmi vizija nove poslovne stav-be. Ta naj bi stala na zemljišču s katerim so težave. Nov urbanistični red določa, da mora biti ravno tam. Zemljišče je razdeljeno na 25 parcel in osem lastnikov. Eden od lastnikov je polkmet in mu ne smemo ogroziti eksistence. V novi poslovni stavbi bi bilo vse: od trgovine do banke in pošte in drugega kar potrebujemo. V
Franc BrenSč                    V
bližini bo avtobusna postaja. Če na tej lokaciji ne bomo uspeli graditi, bomo šli na eno od še dveh predlaga-nih lokacij. Uredili bomo vse skupaj z zavodom za urejanje stavbnih zem-ljišč Vič in z Ljubljansko banko, ki bo primaknila svoj delež s posojilom. Naša osrednja usmeritev v prihod-njem obdobju je: ureditev komunal-ne problematike in rast ekonomske osnove KS. Pri tej ekonomski osnovi mislim na širitev obstoječih delovnih organizacij in ustanavljanje novih. Tako bomo lahko obdržali ljudi do-ma. Z vse večjo energetsko krizo se bo zmanjševala mobilna sposobnost in dnevna migracija. Zato je treba Ijudem ponuditi zaposlitev pred do-mom. Z zajezitvijo fluktuacije bomo lahko tudi odpravili nerazvitost, saj smo na pragu Ljubljane nerazviti. Uredili bomo celotno kanalizacijo in
priklopili vrsto hiš na vodovod Iški Vršaj. Zgradili bomo dom za uspo-sabljanje prizadete mladine, Tudi obrtniška cona ima svoj prostor in precej pozornosti posvečamo urba-nističnim conam za zazidavo. Z dav-karijo pa se dogovarjamo, da bi združevali del sredstev, ki jih plaču-jejo obrtniki za razvoj obrti v sami KS. Ta sredstva, ki se zbirajo iz ra-zličnih virov na ravni občine, naj bi dobili delno tudi v KS in tam razvili osnovo za razvoj obrti. Dogovori o temu so v teku.
Naša naloga je tudi voda za Do-bravce in to že prihodnje leto. Raču-namo pri delu na mladino in njihovo brigado. Mislim, da ne zaman, saj-smo ob zamenjavi cevi za ižanski vodovod zbrali za dva dni brigado 250 ljudi. To pa ja nedvomno uspeh.
V načrtu imamo tudi WZ za ob-močje Ig Golo Zapotnik inTomišelj. Sedaj je v varstvu 40 otrok, v letu 1982 naj bi jih bilo 104 in potem v končni fazi ko bi dogradili vrtec-sa-tovnico pa celo 240 otrok.
Načrtov imamo še več: V naši KS je partizanska javka kmetija Rebolj, ki danes 35 let po koncu vojne še vedno nima elektrike. To bomo na-peljali v letu 1980. Prihodnje leto bo začel graditi Petrol črpalko in gasilci bodo ob svoji 100-letnici začeli z gradnjo svojega doma.
V bistvu gre pri tem za dom širše-ga pomena, saj bo to dom družbene samozaščite in bo v njem poleg gasil-cev še vrsta dejavnosti. Telovadnico gradimo in bo prihodnje Ieto gotova. Stvari so torej povsem konkretne in ne le obljube. Imamo pa še vrsto načrtov, ki pa jih bomo lahko uresni-čili šele do leta 1985.«
MILOVAN  DIMITRIČ