končalo z doktoratom. Za popolno sliko o deležu slovenskih študentov v slovenski kulturi hi o pečatu v znanosti, umetnosti, politiki, gospodarstvu hi drugje, ki so ga pustih, je avtor primerjal seznam študentov obravnavanega obdobja s podatki v Slovenskem biografskem leksikonu hi ugotovil, da se jih je 337 uvrstilo v ta pomembni register »slovenskih elit«, poleg teli pa je v njem še za 45 oseb navedeno, da so študirale na dunajski Univerzi, vendar jih med ima-trikuhranhni študenti ni bilo. Na podlagi tega avtor ugotavlja, da so bih študenti v tem obdobju več kot uspešni, saj so bih močna intelektualna generacija, ki je z vzpostavitvijo slovenske narodne stvarnosti naredila radikalen rez v slovenskem intelektualnem hi političnem življenju, to pa je omogočilo rast hi razvoj slovenskega izobraženstva ter njegove vloge v slovenskem kulturnem in gospodarskem prostoru ter intelektualnem življenju.
Prvi del knjige se konča z natančnim popisom virov hi literature. Od virov so tu navedeni tiskani viri, repertoriji, karte, slovarji, priročniki hi statistični viri. Obsežnemu seznamu literature sledijo kazala tabel hi grafikonov, s katerimi so ponazorjeni številni podatki, kazalo slik hi fotografij ter imensko, stvarno hi krajevno kazalo.
V drugem delu knjige je podrobno predstavljeno uporabljeno arhivsko gradivo: glavne matrike, vpis-nice hi katalogi študentov, vpisnice študentk hi promocijske oz. doktorske matrike. Za nadaljnje raziskave na tem področju je pomembna objava registra vseh na dunajsko univerzo hiiatrikuhranili študentov hi študentk v obravnavanem obdobju. Ta obsega vse podatke, ki jih je avtor o posameznem študentu pridobil iz arhivskih ah drugih virov. Knjigo končujejo: osebno kazalo imatrikuhranili študentov in študentk, krajevno kazalo in osebno kazalo doktorjev hi doktoric.
Taljana Dehlern
90 let Univerze v Ljubljani : med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana : Rektorat Univerze, 2009, 783 strani
Univerza v Ljubljani je ob devetdesetletnici svojega obstoja hi dela izdala obsežno jubilejno publikacijo, v kateri je predstavila razvoj ljubljanske Univerze v poldrugem desetletju, kohkor je minilo od izdaje zadnjega univerzitetnega zbornika, zbornika ob njeni petinsedemdesetletnici. Knjiga je nastajala pod uredniškim vodstvom vodje Zgodovinskega arhiva hi muzeja ljubljanske Univerze dr. Jožeta Ciperleta.
Spremno besedo je prispevala rektorica prof. dr. Andreja Kocijančič. V njej je poudarila osnovne
značilnosti novejšega razvoja ljubljanske Univerze, kot so vpetost v družbo, prilagoditev evropskim smernicam izobraževanja hi vstop v enoten visokošolski prostor z uvajanjem bolonjske prenove, uvedba tutorskega sistema v podporo študentom hi vzpostavitev Kariemega centra. Poleg pregleda univerzitetnih novosti — teli, kot lahko razberemo iz spremne besede, v zadnjem obdobju ni bilo malo — se zbornik ozira tudi v preteklost hi odstira začetke hi razvoj posameznih študijev do danes. Pubhkacija je zasnovana v dveh delili.
V	prvem delu je obširno predstavljen rektorat. V dveh prispevkih sodelavcev univerzitetnega arhiva je zarisana preteklost ljubljanskega višjega šolstva do nastanka Univerze hi od ustanovitve Univerze do začetka devetdesetih let, v nadaljevanju pa so strokovni delavci rektorata predstavih svoja področja dela: razvoj univerze od začetka devetdesetih let, izobraževalno dejavnost v času/vetru evropskih reform visokega šolstva, raziskovalno hi razvojno delo hi prenos znanja in tehnologij, financiranje univerze v letih 1991—2009, računalništvo hi informatiko, knjižnično dejavnost, varstvo arhivske hi muzejske kulturne dediščine univerze, zgodovino založniške hi publicistične dejavnosti, študente, njihov položaj hi dejavnosti ter mednarodno sodelovanje.
V	nadaljevanju se v drugem delu z naslovom Univerza v Ljubljani včeraj hi danes — članice predstavljajo po abecednem vrstnem redu, razvrščene na tri umetniške akademije hi triindvajset fakultet, ki sestavljajo ljubljansko Univerzo. Ob njeni devetdesetletnici so vse vestno popisale ključne dogodke od srede de-
vetdesetili let do leta 2009. Zbornik poskuša podati enotno predstavitev, vendar zaradi različnosti članic ter organizacije in dela povsod to ni bilo možno. Posamezni prispevki obravnavajo področja, skupna vsem članicam, torej zgodovino in organizacijski razvoj, kadre, študijske programe, pedagoško in razisko-vakio delo, mednarodno dejavnost, računakiištvo ki kiformatiko, založniško ki publicistično dejavnost, prostorske razmere, pa tudi značikiosti posameznik fakultet. V jubilejnem zborniku sta predstavljeni tudi dve pridruženi članici: Narodna ki univerzitetna knjižnica ter Centrakia tehniška knjižnica. Obe sta svoj status pridobik leta 2003. Narodna in univerzitetna knjižnica je bik v sestavu ljubljanske Univerze od ustanovitve do srede šestdesetih let (takrat je postala samostojen zavod), Centrakio tehniško knjižnico pa je kot univerzitetno knjižnico za področje tehnike ki naravoslovja ljubljanska Univerza ustanovik leta 1949.
Nekatere članice (Fakulteta za šport ki Medickiska fakulteta) so pisanje prispevkov zaupale posameznikom, ki se profesionakio ukvarjajo s preteklostjo stroke (Tomaž Pavlin, Zvonka Zupanič Slavec), druge so predstavik posamezniki ak skupkie avtorjev — sodelavcev fakultet (Fakulteta za kemijo ki kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko ki fiziko, Fakulteta za pomorstvo ki promet v Portorožu, Fakulteta za strojništvo, Pravna fakulteta, Teološka fakulteta), večina fakultet, predvsem tiste, ki imajo bolj razvejeno organizacijsko strukturo, pa se je odločila za besedila, ki jih sestavljajo krajši prispevki posameznih avtorjev, večinoma predstojnikov organizacijskih enot na fakultetah.
Knjiga je bogato ilustrirana s slikami iz življenja ki dela na Univerzi. Poglavje o dejavnosti rektorata predstavljajo fotografije iz zbkk fototeke Zgodovinskega arhiva ki muzeja Univerze, predstavitve fakultet pa spremljajo novejše fotografije, ki jih je umetniški fotograf Dušan Jež posnel spomladi leta 2009. Ob pripravljanju zbornika je tako nastala obsežna fotografska zbkka, objavljen pa je le izbor fotografij. S fotografijo so predstavljeni vodstvo vsake fakultete, utrkiki iz študijskega procesa ki fakultetna poslopja.
Jubilejni zbornik ob devetdesedetnici ljubljanske Univerze končujejo seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani od leta 1994 ter seznam njenih rektorjev, prorektorjev in dekanov v obdobju po letu 1994, imensko ki krajevno kazalo ter seznam objavljenih fotografij ki slik. Avtorji prispevkov ak njihovih delov so navedeni v kazalu avtorjev. Publikacijo je oblikovalo podjetje Rogač RAW, d.o.o. Ljubljana.
Taljana Dehlern
Ljubljanska univerza in njeni profesorji: 19191960 : fotografski zbornik, IV. del (ur. Jože Ci-perle). Ljubljana : Univerza, 2010, 278 strani
Zgodovinski arhiv ki muzej Univerze ima med svojimi prednostnimi nalogami tudi zbkanje fotografskega gradiva, ki je vezano na Univerzo, spremlja njene dogodke ki je del njene zgodovine. Rezultat dela na tem področju so izdaje štirih fotografskih zbornikov, ki v svojem časovnem okviru večinoma s fotografijami orisujejo univerzitetno preteklost. Prva dva je ljubljanska Univerza izdala že ob koncu osemdesetih let oz. devetdesetih let prejšnjega stoletja ki posegata v obdobje 1919-1941 ki 1941-1945. Po daljšem premoru je leta 2007 izšel tretji del fotografskega zbornika, fotozbomik z naslovom Ljubljanska Univerza ki njeni študenti 1945—1960, ki je nadaljeval časovno kontinuiteto prvih dveh ki v glavnih okvkili sledil vsebinski zasnovi. Toda vsi dotedanji zborniki niso sistematično predstavili profesorskega osebja. Nova publikacija, ki je bik javno predstavljena lani ob tednu Univerze v začetku meseca decembra, pa je prvič v besedi in sliki orisak redne, izredne profesorje ki docente fakultet ter tudi pogodbeno zaposlene ruske begunce, ki so tudi učik na ljubljanski Univerzi. Največ jih je bilo na Tehniški fakulteti.
Vsebinsko je fotografski zbornik prilagojen takratni strukturi ljubljanske Univerze. Razvrstitev fakultet, na katerih so učik predstavljeni profesorji se
Ljubljanska univerza in njeni profesorji
1919-1960
Fotografski zbornik, IV. del