Poštnina plačana v gotovini LETNIK XIII DECEMBER 1957 VSEBINA Leopold Stanek: V gorenjsko oziram se skalnato ...«........625 Leopold Stanek: Prijatelju Tinetu.............626 Josip Wester: Na Petko (197 m) in Srdj (412 m).........627 Leopold Stanek: Sežana v oktobru.............630 Vilko Mazi: Paberki okrog triglavske uganke..........631 Ljubo Juvan: Severna stena Rogljice pozimi..........632 Dušan Čop: Ob dvajsetletnici..............634 Vilko Mazi: »Štampiljka«................640 Leopold Stanek: Prisluhni večeru.............643 2. P.: Signal s Tominškove poti..............644 Ludvik Košir: Novoletni obisk na Petehovcu..........646 Marko Butinar: V objemu gora..............648 Franc Ceklin: Žrtvi strahotne noči na vrhu Triglava — v spomin.....651 Vinko Moderndorfer: Živino ženejo v Pudnik..........654 Viktor Jereb: Ob 50-letnici otvoritve stare koče na Poreznu......657 Tone Bučer: Mladi planinci na svojem seminarju.........661 Mladi pišejo...................663 Društvene novice..................665 Iz planinske literature................673 Razgled po svetu..................677 Iz občnih zborov...................686 Naslovna stran: Stenar s planine Višek — Foto Močnik France Planinski Vestnik Je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga imenovana Zveza urejuje pa uredniški odbor / Revija izhaja dvanajstkrat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki skupaj ' Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel. Celje, I. gimnazija / Uprava: Planinska zveza Slovenije. Ljubljana, Likozarjeva ulica 9, poštni predal 214, telefon št. 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po Izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 400.—, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 100.— / Tekoči račun revtfje pri Komunalni banki 60-KB-2-Z-121 / Spremembo naslova Javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navadite noleg nrelšniega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki Jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto C« =3 0> 73 zn trn O S tovarna, maribor PREDILNICE TKALNICE BARVARNE TISKARNA JI PoStni predal: 9"— Telefon: 40-11 — Telex: 033-17 Brzojav: Tekitiltvor — NB podružnica Maribor 51. 640-T-150 PROIZVAJA: bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, klote, bombažne in umetno svilene podloge, flanele, popeline za srajce in pižame, tiskanine in modne tkanine Iz bombaža in stanične volne Vse naše tkanine iz stanične volne ter tropikali so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju IZVAŽA: sukance za šivanje, klote, svilene ser-že, popeline, cefirje ter tiskanine za moško perilo In^ženske obleke UVAŽA: surovine, barve, kemikalije, utenzilije VSI NASI IZDELKI SO ZNANI PO IZREDNO DOBRI KVALITETI IN NIZKIH CENAH »V gorenjsko oziram se skalnato..LEOPOLD (Človek, gore, pesem) Da, v skalnato stran! Tam, kjer sem pa jaz doma — na ilovnati obmurski ravnici! — bi ne našel kamna na njivi. Presneto bi bil v zadregi svetopisemski Kajn, ko bi ne mogel s kamnom nad brata Abela! Še laporna kepa iz vinskih goric bi se mu zdrobila v pesti, preden bi jo mogel zalučati... Kakšno je bilo prvo doživetje gorenjskega sveta v malem človeku, študentu iz zelene Štajerske? Skale, skale, bele skale v daljavi, skale, bele skale, z lisami zelenega mahu, v bližini, sredi gozdov in planinskih pašnikov. Cisto na obzorju pa pravi nebotičniki sivih sten s snežnimi temeni, štrlečimi v modro nebesn;no, »okamenili zanos domovine«! Kaj so bili v primeri s tem »visoki« griči prleških goric v otroški dobi in »gore« v mariborski okolici v dijaških letih! Umljivo, da v srednješolski nalogi nisem mogel izraziti iskrenega planinskega doživetja. Moj oče gotovo nikdar ni bil daleč zdoma ali celo na planinah, toda v svoji rani mladosti sem ga — izrazitega dolinca — često slišal z občutjem deklamirati stihe pesmi: Na goro, na goro, na strme vrhe ... Nisem mogel pojmiti, kaj se je dogajalo v njem? Ali mu je pri tem lebdela pred očmi podoba hriba z romarsko cerkvico, kot jih je polno po Slovenskih goricah, ali kot mu je živela iz slik Meškovih mladinskih spisov? Mu je mar pot vkreber rasla iz srca, ko je — kot vdovec — hodil po klancih snubit »na strmi vrh« svojo drugo družico, mojo mater? Toda ni vedel, da rastejo v hribih vitka, srnjenoga dekleta, zato je ob njej na življenjski poti prezgodaj omagal in izkrvavel ravno — iz nog! Vdova ga je za tri desetletja preživela. Fantje so po materah, pravijo. Potem sem po njej dedoval zlasti dvoje: vedro srce in lahke noge. S to doto — potrebno vsakemu ljubitelju prirode — sem šel na pot, »na življenja pot« in se srečal in se v akademskih in kasnejših letih često srečaval z -—■ Gorenjsko. Brez reda, kot marsikaj v sproščenem življenju — načrti so navadno le v knjigah in na zemljevidih! — so padali »vzponi« na osem stotakih v okolici Ljubljane, od obvezne Šmarne po vseh stezah in potih v soncu in snegu, tja čez Jošta, vse više in više na Begunjščico, Stol in Golico — mnoge med romansko-germanskimi »ekskurzijami« je vodil navdušeni hodeč pok. dr. Šturm — do vrhunskega podviga čez Triglav, »moj dom«, kamor sem šel na celo-tedensko — poročno »potovanje«! Brez prtljage, le »sladko breme« s seboj! Takrat sem dokončno lahko dognal, da je rek »Gora ni nora ...« sicer zveneča rima, vsebina pa da je zgolj šaljiva ... Gore so kakor najvišji vladarji: pot do njih je dostopna le redkim izbrancem in do njih je treba vedno peš, neredko po kolenih! Nekaj edinstvenega je v tem: čeprav te dandanes moderna tehnična prevozna sredstva prenesejo skoraj že v vsak kraj sveta, v nekatere odročne kotičke moraš pa le per pedes. In vedno sam priznaš, da je to najlepše. Udi za hojo so se razvili pač v davnini in želja po takem gibanju se je vedno znova prebujala v človeku, nomadu, stezosledcu, popotniku, romarju in ciganu. Doživetje otroškega pra-veselja ob prvem koraku ga prevzema že milijone let. Če bi se ti samodrč sam ponudil, pa bi ga v takih trenutkih odklonil! »Kolena razvezati« je Grkom pomenilo — umreti! Srce, tiktakajoča naprava, potrebuje usmerjenega telesnega gibanja. Če ti le »meh« da! Kakopak: več boš hodil, manj ti bo piskala sapa! »Jaz pa pojdem na Gorenjsko...« Kaj so že planine? Podobe večnega hrepenenja? Dokler hrepeniš, živiš! Koliko naših pesmi poje o tem! S hrepenenjem smo bili vedno bogati. Slovenski človek je še s stavbami skušal posnemati to kipenje — kaj bi pomenili nekateri nižji, zaraščeni hribi brez hrepenečih stolpov! Za to pa seveda morajo biti doline: če ne bi bilo njih, sploh ne bi bilo vzpetin ... Rodimo se nizko, vsi enaki, kvišku nas nosi polet srca — te bolj, druge manj, na vrh uspejo posamezniki, ki so sami prispodoba redkih špikov, bodečih v nadzemlje. Nekateri, nekateri mlajši med njimi so se tako zvezali s čermi, z zelenim plazom ledu in z bližino mežikajočih zvezd stalnic — same podobe brezkrajnosti! — da so prostovoljno odklonili povratek v dolino minljivosti. Zaman jih kličemo nazaj: »Pridi, Gorenje...« V prepadnih stenah s tisočero omamno odmevnostjo so razbili čaše-lobanje blaznega razumarstva ter nam zarisali večne markacije na skalah in snegu z rododendronom svoje srčne tekočine... Za vselej so ostali tam in se združili s prabitnostjo. Z očmi očnic ljubeznivo sprejemajo vedno nove prijatelje. »V hribih se dela dan .. .« Toliko se je že izpovedalo o tej »podobi raja« z dušo pesnika, modreca in preprostega ljudskega pevca, da je že v naprej tvegan sleherni poizkus o njem kaj lepšega povedati! Nikar! Če pa bi to primerjali z žit jem zemeljskih milijonov, bi morali še prej obupati. Nil novi sub sole! Ker je torej kljub vsemu moči enkratno živeti, le da si dovolj sproščen in iskren, je mogoče tudi vedno znova izvirno in neponovljivo izražati lepote človeka in sveta, če si jih le dovolj po svoje doživel, z očmi in z dušo, izraziti veliko podobo tako, da so tudi drobne stvari opazne. Zato pa vedno znova: »Bom šel na planince...!« VulaJbeliu I metu. LEOPOLD STANEK Danes te prosim: ne igraj mi na strune vzpodbudnih, bodrilnih besed. Danes sem vsemirsko uravnotežen. V vodoravni negibnosti mrtvaka se ne koljem z blazno strmino — vselej me je zlohotno prevalila onstran višine, da sem zdrknil po lagodnem pobočju nizdol v mrakotne globeli nesmislov. Danes te prosim, za trenutek sedanjosti me pusti prebodenega z vrhom. naj mi čas brezplodno mineva! Ze list jutrišnjice bo odprl vrata novih nasprotij in naju vabil v neznane privide. Zakaj, pot navkreber je treba začeti vedno znova od dna. Na Petko (197 m) in Srdj (412 m) JOSIP WESTER (Po zapiskih v dnevniku) Dubrovnik, 27. avgusta 1957 Za popoldne sem se bil namenil na izlet z avtobusom v Trebinje, kjer bi si oživljal spomine iz let 1914—1917, ko sem v tamošnji okolici poveljeval dalmatinskim črnovojnikom, nazadnje pa posloval pri trdnjavskem poveljstvu kot oficir, vešč srbohrvaščine in cirilice. Toda ko sem v poletni vročini prispel na Ploče in se zglasil pri sprevodniku, mi je ta kratko odvrnil: »Nema više mjesta, sve zauzeto!« Tako se mi je dnevni načrt izjalovil. Pojdem pa v nasprotno smer: hladit se k izviru Rijeke ali Omble, ki jo že krije popoldanska senca. Na Pilah stopim v tramvaj, ki me prepelje v Gruž, odkoder naj bi me avtobus prepeljal v to slikovito drago, a vozilo mi je prav pred nosom odbrzelo. Premislil sem se, da bi po trdi cesti tja pešačil, 6 kilometrov daleč. Hotel sem kreniti v lapadsko kopališče, na Sumratinsko plažo, a bolj me je zamikalo brdo Petka, najvišja vzpetina na polotoku Lapadu. Kar markantno se odraža njen stožec, ki ga obrobljajo redko stoječe krošnjaste pinije. To je vabljiv vršič, s svojo absolutno višino (197 m) za dobrih 100 m višji'od ljubljanskega Gradu. Naj mi bo ta vzpon za nadomestilo mojih običajnih pohodov na naš Grad! Po asfaltirani cesti prispem v vznožje in pri prvi vrzeli, ki se je pojavila med vilami in ograjami, zavijem v breg. Sprva je hoja še dokaj zložna, a že za zadnjo hišo preide v divjino in se zmaliči v strmo hrapavo stezo. To mojim lahnim sandalam ni prijalo, še manj pa, da mi je bodičasto rastje nemilo plazilo gola meča. Ce bi imel palico, bi si bil pri tej plezi že kako pomagal, a z rokami grabiti za trnovo bodičje je bila neprilična zadeva. Kar me iznenadi prišlek, ki je prikrevsal z brega dol, mladenič plavolas, rdečih lic. Domačin to ni, sem si mislil; morda je Slovenec ali pa tujec. Ogovorim ga slovenski. Nič odziva. Nato nemški in italijanski, na kar mi angleški pove, da je »Scotchman« in da »english ¿peak«. Želel sem si, da bi me spremljal kak naš abiturient, ki se je skozi osem razredov učil angleščine in bi se zdaj z Angležem lahko pomeril v znanju njegovega jezika. Menim, da bi bil tudi Skot s tem zadovoljen. Končno sem le zmagal ta strmohod in njega bodljive ovire ter stopil na golo teme lepo razgledne Petke. Dobro bi mi bila dela klopca, da bi se na njej oddahnil m se z užitkom predal razgledu, ki ti razgrinja ves Dubrovnik in Gruz in bližnje otočje, tu Dakso in Koločep, tam Lokrum, in nižje doli Cavtat, starodavni Epidaurus. Pogled na celinsko ozadje pa ti zastira zaslon strmega Srdj a, na čigar vrhu čepi opuščena trdnjava iz Napoleonove dobe t. im. Fort Imperial. Spričo naše tujskoprometne prizadevnosti mi je neumevno, da krajevni cinitelji na tej sijajni razgledni točki niso napravili vsaj orientacijske plošče, če že niso postavili kake klopce ali mizice. Tako pa sem sedeč na goli skali motril krasni prirodni prizor, kjer se kopni in mokri element stikata v raznolikih obrisih. Prijetno ubranost mi je treznil prozaični opravek, ko sem si otiral krvave srage, ki so mi jih na mečih pustile obilne praske in raze. Treba je bilo misliti na sestop, a po zložnejši poti. Ker tu ni nikake markacije, sem moral izhodišče pač izslediti. Razdrapana tla kažejo, da te vijugaste poti nihče ne vzdržuje in ne popravlja, vendar je toliko hodna, da sem se dokaj zložno po njej se stopical. Seveda če bi imel opanke na nogah, bi to kar spešno šlo. Kmalu sem prispel na gladko cesto nad Sumratinskim zalivom in po njej v Gruž. Več ko šestdesetkrat sem se bil za prve vojne popeljal iz hercegovske pustinje v svetovljanski Dubrovnik, včasih po službeni dolžnosti, še večkrat pa v razvedrilo, a nikdar me ni bilo zaneslo na Petko; danes pa sem ta po-manjkljaj nekako po naključju odpravil. Tako mi je popoldne minilo ne povsem jalovo, saj sem po »planinsko« zavzel kulminacijsko točko polotoka Lapada. Dne 30. avgusta Jasno jutro me je zamamilo, da sem se tešč napotil na dominantno brdo, na Srdj, ki kot mogočen naravni zaslon ščiti mesto prehude burje. To me je tem bolj mikalo, ker stanujem v zasebni hiši, do katere se pride z glavne ceste, s »puta maršala Tita«, po kamniti stolbi, obstoječi iz 94 stopnic, tako da je moje bivališče že na pobočju Srdja. Saj sem že tu kakih 50 metrov nad morjem in mi je treba premagati le še dobrih 360 metrov, da dosežem višek Srdja — 412 m, torej nekako isto višino, kakor če se iz Tacna v znožju Šmarne gore vzpnem na njen vrh. Zložen pristop na Srdj nudi nadelana pot, ki te v mnogih serpentinah — baje jih je 27 — privede do stare višinske utrdbe. Po tej sem bil pred več ko 40 leti v hudi pripeki prvikrat nanj pristopil. Danes pa sem ga hotel zavzeti po stezi, na katero sem bil zašel, ker se nisem ravnal po nasvetu nekega domačina, da naj se držim le onih serpentin, češ da je drugačen pristop »veoma naporan«. Ker sem bil obut v čevlje z močnejšimi podplati, sem se, ne da bi kaj duškal, spešno dvigal po strmi stezici, čeprav se je tu in tam izgubila med gostim bodičjem. Hlidela je lahna burjica, tako da me je sonce kar prijetno grelo v golo glavo. Dospem na vrhnji rob, kjer se greben splošči v širno ravnico, redko poraslo s trnovim grmičjem. Kar zaslišim iz bližine fantovske klice. Sprva sem menil, da so tu kaki »čobani«, a kdo naj bi tod pasel goved ali drobnico, ko ni nikake sočne paše! Približam se ter opazim, da ima vojska tu svojo vežbo. Prav »juriš« je bil ukazal njih komandir, torej končno fazo vežbe. Vljudno ga vprašam, ali smem dalje proti »fortu«, in dobrovoljno mi odvrne: »Možeš, kako ti drago; nama ništa ne smetaš.« Ko ga vprašam, ali ima v svojem vodu kakega Slovenca, ga že pozove: »Jože, Jože, dodji amo!« In izza grma se pojavi vojak nasmejanega obraza. Sedeva na skalo in fant mi pove, da je doma tam pri Brežicah. »A nisi Štajerec, saj jo po dolenjsko zavijaš!« — »Seveda, saj sem doma na kranjski strani, iz Pirošice pri Sv. Križu.« — »Torej iz domovine dobrega cvička.« Zdelo se mi je, da se je obema zaskominalo po njem. Vidno mu je dobro delo, da se je tu malo po domače razgovarjal, in meni tudi, da sem se v tej kraški pustinji srečal z neznanim rojakom. Na hrbtastem grebenu sem po zložnem kolovozu v nekaj minutah prispel do Napoleonove trdnjave. Opazil sem, da je v stolpu radarska opazovalnica, a njen stražar se ni zmenil za razoglavega, golorokega pešca. Obšel sem opuščene utrdbe in obstal malo nižje doli na sijajnem razgledišču pri velikanskem križu iz belega hvarskega marmora. Višino križa sem cenil na 7 do ;"8 metrov, podstavka samega pa na štiri. Na razbiti spominski plošči je ohra-:n j en le spodnji del napisa: OSIPA CAREVlCA - SVECENSTVA - 2. JUNA 1935 _ SV. VLAHA. Sicer pa je to daleč vidno znamenje še dobro ohranjeno, čeprav je izpostavljeno vsem vremenskim ujmam. (Pozneje sem doli v mestu na pristojnem forumu poizvedel, da je dal ta spomenik postaviti biskup dr. Carevič, da je bila o binkoštih 1935 tu gori velika ljudska svečanost, da so kraki križa debeli okoli 50 cm in da znaša višina celotnega spomenika 14 metrov. Torej sem se pri svoji cenitvi precej umeril). — Na tem prelepem videžu prevzame človeka daljnosežni razgled zdaj na morsko, zdaj na celinsko stran. Zadaj se čredijo grebeni in vrhovi kraškega sveta, hercegovskega in črnogorskega. V oko mi mahajo stari znanci: Vrh sv. Ilije (961 m) na Pelješcu — pred tremi leti sem ga bil zavzel* — Leotar (1224 m), ki glavari nad Trebinjsko kotlino, Orjen (1895 m) nekdaj tromejnik Dalmacije, Hercegovine in Črne gore, in Lovčen (1759 m), na čigar temenu stoji grobnica črnogorskega prosvetitelja Petroviča Njegoša, pesnika Gorskega venca. Oba ta vrhova sta mi v vedrem spominu, ko smo ju 1. 1935 obiskali udeleženci kongresa jugoslovanskih planinskih društev v Dubrovniku. Na morski strani pa se vije členovita obala od Korčule dol do rta Oštro ob vhodu v Boko Kotorsko, obrobljena z otoki in otočki dubrovniškega arhipelaga. V vznožju pod menoj pa se sonči slikoviti relief zgodovinskega mesta, ki je v srednjem veku tekmovalo z Benetkami, ki mu je načeloval knez kakor Benetkam dož. Zamisliš se v dobo 16. in 17. stol., ko je bil Dubrovnik žarišče hrvatske književnosti, tako da so mu po pravici nadeli ime jugoslovanskih Aten. Najimenitnejši glasniki te renesančne dobe so bili Dubrovčani: dramatika Marin Držič in Džono Palmotič ter pesnik slovitega Osmana Dživo Gundulič, čigar bronasti spomenik, Rendičevo delo, krasi danes mestni trg. Vse staro mesto je ohranilo svoje zgodovinsko lice v celoti in v posameznostih, tako da privlačuje k sebi obiskovalce iz domačih in tujih dežel v tolikšnem številu kakor nobeno drugo mesto Jugoslavije. Pojdi samo na glavno ulico, na Stradun, ali pa na Pile, kjer so turistični biroji. Tam slišiš zlasti v sezoni poletnih kulturnih prireditev poleg domače govorice nič koliko angleščine, nemščine in francoščine. To vrvenje traja ves dan, zlasti pa v popoldanskih in večernih urah. Kar dobro pa de očem, ko opazijo med golobedrimi in razgaljenimi tujci tudi domačine, zlasti vitke Zupke in Konaveljke, v njih decentnih narodnih nošah. Dubrovnik si je s svojimi poletnimi igrami pridobil že evropski sloves. — Predvčeraj sem si hotel kupiti vstopnico za večerno predstavo Hamleta, ki so ga na dvoru trdnjave Lovrjenca uprizarjali izbrani igralci zagrebškega, beograjskega in ljubljanskega gledališča, a doživel sem hudo razočaranje: že pred 9. uro so bili vsi sedeži razprodani, čeprav se je njih cena gibala med 300 in 1000 dinarji. Še enkrat sem si zaželel videti Hamleta, in to na našem jugu, kakor sem nekdaj gledal in poslušal Fijana, Nučiča in Debevca na ljubljanskem odru, slavnega nemškega igralca Moissija pa v Munchenu. Spričo silnega tujskega navala mi to v Dubrovniku ni uspelo, kar je edini primanjkljaj v kulturnem proračunu tega mojega poslednjega dalmatinskega potovanja. — V vseh dalmatinskih obmorskih mestih valuje somornica dveh kultur, romanske in slovanske. Predočimo si stari Split, utesnjen v zidine ogromne Dioklecijanove palače, oglejmo si Zadar, Šibenik, Trogir, Hvar, Korčulo, Kotor in njih arhitektonsko znamenite katedrale, povsod opažamo v njih zlitino raznih umetniških slogov in struj. Prednjači pa jim stari Dubrovnik, čigar jedro je odprt muzej znamenitih palač, spomenikov in cerkva in v njih shranjenih likovnih umetnin. Herostratsko početje bi zakrivil urbanist, ki bi hotel kdaj to značilno mestno lice preobraziti, modernizirati ali pa odstraniti. Naj se mesto le širi z modernimi vilami in hoteli, a to zunaj historičnega ozidja tja dol proti Sv. Jakobu in gor proti Gružu in na Lapadu ter na pobočju Srdja, stari * Gl. Pohod na Vrh sv. Ilije na Pelješcu. PV 1954, 606. Dubrovnik pa mora ostati tak, kakršen je. Noli me tangere — je njegova deviza in zahteva! Le tako ostane tudi za naprej najzanimivejše turistično shajališče in kulturno torišče naše države. Ves stari Dubrovnik s svojim obzidjem in njega stolpi, s posvetnimi in nabožnimi stavbami, je enobiten kulturni spomenik, slično, kakor sta Nemcem Nürnberg in Rothenburg ali Francozom Bourges in Carcassone. Dober umetnostni okus so izpričali naši državni finančniki, da so dali v okvir novih stodinarskih bankovcev sliko tega historično in arhitektonsko tipičnega mesta. Take misli so mi rojile po glavi, ko sem zrl dol na mesto in njega okolico v jutranjem soju. Od. mnogoličnih vtisov utrujeno oko se je odpočivalo ob pogledu na mirno širno plan sinjega Jadrana, ki se daleč na zapadu strinja z ažurnim nebesnim svodom. Tam enolična brezmejnost mokrega elementa, tu na celini pa stapljanje prirodnih, kulturnih in zgodovinskih pojavov v slikovito enoto! — Pred odhodom sem se še odteščal z drobnimi črnimi robidnicami, zorečimi na bodečem grmičju. Sestop mi je potekal seveda nagleje. Najprej sem krevsal po razriti cesti proti Bosanki, nato pa krenil desno na skalnato stezo, da sem po njej v sončni pripeki dospel do onega vodnega rezervoarja, mimo katerega drže zložno nadelane serpentine gor na Fort Imperial. Tu sem stopil že v mestni pomerij med hišami in vrtovi, med trtami, smokvami, palmami in drugim subtropičnim rastjem, ko sem malo prej še brodil med sršavim bodičjem pustega krasa. Tri urice je trajal ta jutranji izlet, dovolj izdaten za starca v njegovem devetem desetletju. Naravno, da se mu je dobro prilegel oddih v kavarni pri Rendičevi Dubravki in da je tam hvaležno zrl gor na osončeni Srdj, od katerega se je davi za vedno poslovil. — Zakaj, čemu sem napisal te vrstice v naše planinsko glasilo? Da bi številnim rojakom, ki svoj letni odmor preživljajo na Jadranu in pristanejo tudi v Dubrovniku, dal pobudo, da naj se, če je kaj gorniške sle v njih, povzpnejo iz mestnega vrveža na to mikavno brdo. Če že ne turistični vzpon sam, jih bo zadovoljil pa veličastni razgled, in če je kaj romantične dovzetnosti v njih duševnosti, jim dozdevnega truda ne bo žal. Saj tudi meni ni žal, da sem se na tej sončni višavi poslovil od Dubrovnika, tega torišča bogate preteklosti, zanimive sedanjosti in, kakor lahko upamo, tudi vedre bodočnosti. Sekot« pri ipeči v jedilnici »Martinov Kot«. PD Skofja Loka praznuje letos svoj zlati jubilej, 50-letnico obstoja, v svojem obširnem programu je bilo določeno, da se ob obletnici smrti na kraju nesreče odkrije spominska plošča, ki nam jo je napravil kamnosek tov. Sušteršič. Vendar plošče nismo odkrili na dan obletnice, pač pa teden dni kasneje dne 25. VIII. 1957, ker je bil tov. Urh Kalan - Muki, ki je bil edini navzoč pri nesreči, ravno takrat v inozemstvu. Na dan odkritja smo se zgodaj zjutraj odpeljali s kamionom skozi Selško dolino čez Rovtarico v Bohinj, čeprav je bilo deževno vreme, se je zbralo precej članov, ki so se hoteli udeležiti spominske slovesnosti. Ko smo ¡prispeli v Bohinj, je še vedno deževalo, zato se je odpravilo na Črno prst le 2o planincev. Po krajšem počitku v koči na črni prsti smo se odpravili pod vodstvom tov. Muki j a na kraj nesreče. Po ozki stezici, ki omogoča prehod nad strmino, obraslo s planinsko travo, smo prispeli do previsne skale, ki stoji v neposredni bližini, kjer se je nesreča pripetila. Skala je posuta s šopki planink in prepletena z Cojzovimi zvončnicami. Izpod nje pa je krasen razgled proti Blegašu, poreznu in Baski grapi. Zato smo sklenili, da na to skalo pritrdimo spominsko ploščo, ki bo hranila zadnji spomin na planinskega tovariša. Ko smo pritrdili ploščo in zabili nad njo klin in nanj obesili venec Planinskega društva Skofja Loka, je tov. Muki osebno zabil klin poleg plošče in nanj obesil venec, ki ga je spletel s planinskega cvetja, nabranega na kraju nesreče. Potem pa smo naslonjeni na steno in uprti na stezo poslušali govor tov. Omana, predsednika PD Skofja Loka, ki je v svojem govoru orisal pokojnikov lik in ob koncu pozval vse navzoče člane k enominutnemu molku. Jure Klobučar Planinski dom na črnem vrhu nad Cerknem Iz planinske literature II Tarvisiano. Pod tem naslovom je izdal Club Alpino Italiano »Monte Lu-ssari« v Trbižu s sodelovanjem družbe za turizem knjigo o Kanalski dolini. Natisnjena je bila v Tumeču konec 1956. leta. Po zunanji opremi (krednem papirju, številnih in izbranih ilustracijah) ter po svoji pestri in bogati vsebini bo gotovo izpolnila svojo nalogo. Na eni strani kot vodnik, na drugi strani pa kot zbirka krajših prikazov te doline. Glede na prvo nalogo pa je format knjige vsekakor prevelik. Pri sestavi knjige je sodelovalo več avtorjev. Prvo polovico knjige je spisal Lino D'01if. Prispeval je kratko pesniško sestavljeno uvodno besedo ter vodnik po Kanalski dolini, ki je zgrajen iz treh delov. Prvi, najobsežnejši, prinaša pregled turističnih izletov iz Trbiža, Zabnic in Bele peči, vsega 32 tur z raznimi variantami. Ta je namenjen turistom vseh starosti, ki so vajeni mula-tier in gorskih stez. V drugem delu je seznam alpinističnih tur, ki pa je omejen samo na ture iz planinskih koč na najvažnejše vrhove in ki jih lahko opravijo tudi že samo srednje izurjeni alpinisti. Za težje ture od II. do VI. stopnje je napovedana posebna publikacija. Tretji del vodnika končno prinaša seznam kar 19 večjih smučarskih tur z raznimi variantami. Nedvomno je s to knjigo vsem, ki poleti ali pozimi obiščejo Kanalsko dolino, v veliki meri ustreženo. V primeri s podobnim vodnikom za Tržaško ozemlje, ki ga je sestavil G. Chersi in ki smo ga pred kratkim omenili v našem listu, pa ima D'01ifov vodnik hudo pomanjkljivost. V vseh treh delih boš poleg italijanskih imen za naselja, gore, sedla, vode in pod., ki so v premnogih primerih dokaj novega datuma in čestokrat tudi prav umetno nastala, zaman iskal prvotno slovensko ali nemško ime ali njihovo etimologijo. Ta pomanjkljivost se nam zdi tem večja, ker ni bilo v Kanalski dolini Italijanov tja do konca prve svetovne vojne, temveč je bilo prebivalstvo samo slovensko in nemško. Ta pomanjkljaj kažejo tudi drugi članki v knjigi. Tako naletimo na imena kakor »Laski Planjn« in podobno, kar gotovo ni knjigi in njenim piscem v čast. V drugem delu knjige podaja Erne-sto Sandrini ml. kratek pregled o osvojitvi Julijskih Alp. Tam pravi, da so bili, kakor smemo sklepati po nekem rokopisu iz začetka 13. stoletja, prvi planinci zemljemerci, ki so določali meje planin. Cirillo Floreanini poroča o delu skupine skalarjev iz Rablja od njenega postanka do danes. Med'njimi so verjetno tudi Slovenci, saj omenja Floreanini s posebno pohvalo ime Mirko Kravanja. Pod naslovom »Na vrtu Lune« opisuje Mario Donadini vzpone na Man-grtsko skupino z Belopeških jezer. Pri tem navaja med klasičnimi smermi na Mangrt s severa tudi smer Floreanini-Kravanja in smer Pibernick-Drzaj. Spominja tudi Kugyjev vzpon na »Veunzo« v družbi bratov Komac. Mario Cavarzari oriše na kratko delo smučarske skupine »Monte Lussari«. V tej skupini srečamo mnogo slovanskih imen: Krcivoj, Svetina, Moschitz, Pet-schar, Nicolaucic, Brejc, da omenjam samo najbolj značilna. Sledijo štiri krajše črtice. Na koncu pa je članek, pri katerem se moramo dlje ustaviti. Naslov članka je »Trbiški kot v očeh prirodoslovca«; napisal ga je prof. Dino di Colbertaldo, privatni docent za rudna ležišča na padovanski univerzi, ki pa biva že več let v Rablju. Nimamo ničesar oporekati njegovim geografskim, geološkim, morfološkim in kli-matološkim izvajanjem, pač pa menimo, da bi bilo za njegov ugled in za resen značaj knjige zelo umestno, ako bi ne bilo poglavja o prebivalstvu. Objavljamo ga tu v prevodu brez komentarja. »Prebivalstvo je (po opciji 1. 1939) pretežno sestavljeno iz Italijanov (75%) in iz manjšin avstrijskega (13%) in slovanskega porekla (12%). Niso pa enakomerno porazdeljeni po vsej Kanalski dolini: tako prevladujejo od manjšin v Zabnicah Avstrijci s 37% (Slovanov je 8%), v Rablju pa Slovani z 38% (Avstrijcev 3%) in v Beli peči tudi Slovani z 20% (Avstrijcev 4%). Največji odstotek Italijanov pa je v frakciji Kokovo in v Srednjem Trbižu s 93%, medtem ko je najmanjši (55%) v Zabnicah. (To stanje prikazuje še s posebnim grafikonom, ki je povsem nesmotrno sestavljen). Z antropološkega stališča ne moremo govoriti o individuih, ki pripadajo čistim rasam. Tako se pri mnogih Avstrijcih opažajo slovanske poteze in obratno; tudi pri mnogih Furlanih se pojavljajo elementi, ki so tipični za sosednje narode. V preteklosti smo imeli priložnost, da napravimo antropometrična merjenja pri Slovanih v Rablju, snujoč svoje raz- iskave na značilnost »navzgor zavit nos«. V Evropi je rasa, ki kaže to značilnost, namreč baltska rasa, ki je zavzemala Rusijo in baltiške dežele, ko so tam še živela ugrofinska plemena. Kakor pravi zelo znani poznavalec slovanskih narodov Battagli, ima'ta rasa evropidne skupine, pri kateri verjetno ne manjkajo mongoloidne primesi, naslednje značilnosti: lasje nakodrani ali tudi gladki pepelnato plave barve, oči sive ali sivo-modre s splošno le ozko razprtimi trepalnicami, zelo globoko pogreznjene pod obrvnim lokom, obraz širok in oglat, nekoliko oploščen, nos kratek in majhen, potisnjen ob bazi, z okroglasto navzgor zavito konico, nekoliko razširjen ob nosnicah, usta velika. Postava je srednja, glava debela, proporcije čokate. Baltiška rasa je imela pomembno vlogo pri formaciji slovanskih narodov. V predelih Vzhodnih Alp, kjer živijo ti narodi, vidimo individué, ki imajo vse te telesne značilnosti Baltov. Rabeljski Slovani, ki smo jih mi proučili, kažejo veliko značilnosti, ki jih navaja Battaglia za Balte, ločijo se pa od njih po obliki lica, ki ni široko in oglato, temveč ovoidalno in ozko (ne da bi s tem izključili kak mongoloidni tip), dalje po bai-vi las, ki je znatno temnejša, in po postavi, ki ni srednja, temveč visoka. Ta zadnja značilnost spominja na eno glavnih dinarskih somatičnih komponent. Kot baltsko komponento pa moramo imeti navzgor zaviti nos, ki je pogosteje značilen pri ženskah; glede oblike lobanje prevladuje okroglasti bra-hikefalni tip, usmerjen proti drugim oblikam. Zato lahko sklepamo, da izvirajo rabeljski Slovani, ki tvorijo neko zadostno homogeno skupino, kakor sicer sploh Slovani v Trbiškem kotu, genetično po morebitnem križanju med individui baltske in dinarske rase. V Kanalski dolini govorijo italijanski, nemški in slovanski (!) jezik, toda le malo govorijo čisti jezik. Največkrat je jezik spačen po dialektičnih oblikah in po vplivu drugih jezikov. Zlasti italijanščina občuti močno furlanščino, tržaški dialekt in tuje slovnice: glagolske oblike v stavkih so močno spremenjene, težko popravjive in neozdravljivo okužene«. Objavili smo celotni odstavek kot klasičen primer, kako še danes razni italijanski »strokovnjaki« obravnavajo slovenske probleme. L. Č. Guida Alpinistica delle Alpi Giulie Occidentali. Spisal Mauro Botteiú. Izdal Del Bianco v Vidmu z moralno in ma- terialno pomočjo planinskega društva »Associazione XXX Ottobre«, ki je tržaška podružnica »Club Alpino Italiano«. Videm 1957, str. 350. Ko sem že odposlal uredništvu prikaz knjige »II Tarvisiano«, mi je prišla v roke gori navedena knjiga, ki se nanaša na isto področje. Po vsebini in načinu podajanja pa tudi že po zunanji obliki se bistveno razlikuje od nje. Bot-terijeva knjiga je pravi vodnik, in še specialno, kakor nam pravi že naslov, alpinistični vodnik. Tudi po formatu in vezavi ustreza temu namenu. Papir ni tako fin kakor pri knjigi »II Tarvisiano«, vendar je še prav dober, manj zadovoljive so slike (zlasti skice) ter v tekst vložene karte. Kratek uvod h knjigi je napisal Ci-rillo Floreanini, ki se je leta 1954 udeležil italijanske ekspedicije na K 2. Knjiga zajame Zahodne Julijce, to je planinsko kraljestvo, ki ga je 1. 1870 odkril Julij Kugy, ko je iskal skrivnostno planinsko cvetico. Njegovo ime se omenja pri vzponih skoro na vse vrhove tega področja. Botteri prikazuje v tem vodniku gorske skupine Montaža, Viša, Kanina in Mangrta. To ozemlje proti severu in zahodu omejuje reka Bela in proti jugu dolina Rezije, na vzhodu pa se meja ujema s sedanjo italijansko-jugoslovansko državno mejo ter gre od Ponc čez Mangrt, Jerebico in Kanin. Glede Vzhodnih Julijcev pravi avtor, da »so izvrstno že obdelani v neki slovanski publikaciji« (mišljena pa je seveda slovenska). Knjiga podaja pregled vseh vzponov v omenjenih gorskih skupinah do konca 1. 1956, le nekateri manj pomembni niso omenjeni. V predgovoru so kratek geomorfo-loški in geološki pregled ter bežen opis favne in flore. Iz kratkega zgodovinskega prikaza izvemo o Slovencih (pisec govori o Slovanih), da so se naselili v dolini Reklanice, a da so jih odtod pozneje pregnali Furlani. Predgovor zaključuje navedba krajev, ki so izhodišča za opisane ture. Vsaka od gori omenjenih štirih gorskih skupin (Montaž, Viš, Kanin in Mangrt) je obdelana v posebnem poglavju. Vsakemu je priložena skromna karta. Po kratkem morfološkem prikazu celotne skupine in navedbi planinskih koč, bivakov in stez v njej opisuje pisec posamezne vrhove ter vzpone nanje z raznimi variantami. Pri tem navaja letnico prvega vzpona ter imena alpinistov in vodnikov, največkrat tudi ustrezno literaturo. V skupini Montaža dela to ločeno za greben Strme peči in greben Montaža ter za podskupino Pi-per-Jof di Miezegnot. Podobno loči tudi v Mangrtski skupini greben Mangrta od grebena Ponc. Na koncu vsakega poglavja so opisani še prelazi. Kako vestno je pisec zbral material, priča število tur, ki jih navaja: za skupino Montaža 129, za Viško skupino 136, za Kaninsko skupino 47 in za Mangrtsko 78, vsega 390 alpinističnih tur, pri čemer niso vštete poti do koč in zavetišč. Največ prvenstvenih vzponov je združenih z imenom Julija Kugyja, največkrat v zvezi s slovenskima vodnikoma Komacem in Ojcingerjem. Ponovno srečamo imeni teh dveh vodnikov tudi pri vzponih drugih alpinistov. Pri Montažu in Kaninu sta omenjena po en prvenstveni vzpon Pibernik - Debeljakove in Deržaja, pri Viški skupini pa prvi vzpon Deržaja, Šumerja, Cernivca in Debeljakove iz 1. 1935 po severoseverozahodni steni Viša. V splošni bibliografiji na kraju knjige se omenjata tudi dve slovenski deli: Turna, Kaninska in Mangrtska skupina. Planinski vestnik (1911) in Levstek, Ko-čevar, Kilar, V naših stenah. Ljubljana (1954). Kot peto poglavje knjige je pregled smučarskih tur na tem področju, ki sta ga sestavila dr. Oscar Soravito iz Vidma in dr. A. Pallitzer iz Trsta. Vsega je opisanih 28 tur. Po bogati vsebini, po resni in strokovni obdelavi snovi in po resnično izbornem pregledu celotnega področja moramo Botterijevo knjigo z veseljem pozdraviti. Zal pa ima knjiga tudi svojo slabo stran, ki jo posebno hudo občuti slovenski bralec in ki je nikakor ne moremo in ne smemo molče preiti. Gre za imenoslovje. Botteri pravi v uvodu k svoji knjigi, da se je držal uradne toponomastike in da je dodal še furlanska, nemška in slovanska imena. Iz take formulacije bo nepoučeni bralec težko razbral, da so na tem ozemlju prvotna krajevna, le-dinska in gorska imena slovenska, nemška in furlanska ter da je uradna, italijanska toponomastika po večjem delu vsa prav najnovejšega datuma. Botteri je vsekakor hotel pokazati svojo dobro voljo in je v mnogih primerih, čeprav še zdaleč ne v vseh, navedel tudi slovenska imena. Navedba teh imen pa je tudi potrebna za vsakogar, ki se hoče gibati na tem področju in ki želi dobiti orientacijska pojasnila od domačega prebivalstva. Zal pa Botteri ni bil kos tej nalogi. Očitno mu manjka tudi najbolj elementarno znanje slovenskega jezika (verjetno tudi njegovo znanje nemškega jezika ni posebno trdno). Le tako si moremo razlagati, da ne loči med »slovensko« (slo-veno) in »slovansko« (slavo). Skrajno površna je njegova grafika slovenskih imen. Da ne rabi nikjer črk »č, š in ž«, mu nočemo toliko zameriti, čeprav vemo, da jih ima tiskarna, kjer se je tiskala knjiga in da bi mu bila v tem pogledu lahko v zgled Chersijeva knjiga »Itinerari del Carso Triestino«. Neopravičljivo pa je, da rabi za pisanje slovenskih imen črke, ki jih slovenski alfabet sploh ne pozna, kakor »y« (Derzay) in »w« (Planinski Westnik). Še hujše pa je, ker se Botteri kljub neznanju slovenskega jezika spušča celo v etimološke razlage slovenskih imen. Tako beremo že v predgovoru, kjer navaja izhodišča za ture, da se Ugovizza imenuje po slovensko Ukove, Campo-rosso in Valcanale Sabnice, da je staro slovensko ime za Valbruno (»Occiavas«, ki se je spremenilo v »Vouciavas«, katero so Nemci popravili v »Wolfsbach", in da izvira ime Dogna (Dunja) iz slovenske besede »dolina«, »dolinja«. Še bolj kričeči so primeri pri imenih vrhov in grebenov. Na strani 52 pravi pri obravnavi Monte Cimone del Montasio 2379 m (slovenskega imena Strma peč pač ne omenja), da imenujejo ta vrh v dolini Dunje tudi Jof de Goliz ter da je to ime verjetno slovenskega izvora, nastalo po spačenju besede »godiz« od »god«, kar pomeni »bosco« (gozd). Na strani 66 pravi, da je Torre Car-nizza (Jof des Forcellis) 2041 m za Nemce in Slovane »Krnicenturm«. Očitno se ni hotel zameriti ne enim ne drugim in je vsaki stranki prisodil polovico imena. Na strani 90 izvemo, da je nastalo ime Torre Genziana m. 1936 iz nemškega imena »Enzianturm«, ki ga je dal temu vi-hu Kugy po bližnji dolini »Cianerca«, ki naj v slovenščini pomeni »genziana«. Na strani 93 pravi, da Slovenci niso razlikovali med Cima della Terra Rossa m 2420 in Cima Gambon 2405 ter da so ves ustrezni del grebena imenovali Hude Palice. Pogrešeno ime »Palice« namesto »Police« rabi ponovno v istem odstavku in tudi pozneje, čeprav navaja pravilen italijanski prevod »cattive cornici« in razlaga celo, kako naj bi bilo nastalo slovensko ime. Ime »Monte Cregnedol« m 2351 je nastalo iz prvotnega slovenskega imena, ki se je po Botteriju verjetno glasilo »Kraj na dol«. Monte Schenone m 1950 je po Bot-teriju za Nemce Lipnik. Pri tem popolnoma prezre Slovence in slovensko ime za bližnje naselje Lipalja ves. Furlansko ime Jof Fuart izvaja iz latinskega Mons Fortis, glede ustreznega slovenskega imena Viš in nemškega imena Wischberg pa meni, da verjetno izvirata iz slovenske besede »vis«, ki naj bi pomenila »altura« (višava). Med tolikim plevelom pa najdemo tudi kako zrno. Tako nas poučuje, da je ime Grande Nabois »nastala« iz oblike »Nebusse« v starih listinah po slovenskem imenu »nebesa«. Po tem so Nemci skovali ime »Himmelberg«. Nabois se navaja prvič v listinah 1. 1595. Podobno izvemo, da je slovensko ime »Rabelj«, ki ga Botteri sploh ne omenja, pravilnejše od nemškega imena »Raibl«, ki ga on rabi poleg uradnega naziva »Cave del Predil«, češ da izvira iz rodbinskega imena »Rabel«, ki figurira že v listinah 1. 1400. Ne morem potrditi te navedbe, pač pa sem bil opozorjen, da bivajo v tem kraju še danes družine s priimkom Vrabelj. Zadnja dva primera sem navedel v dokaz, da Botteri gotovo ni namenoma zagrešil številnih netočnosti glede slovenskih imen. Sledil je pač še danes žal preveč razširjenemu zgledu njegovih rojakov, ki jim je pod častjo, da bi.se ukvarjali s takim jezikom, kakor je slovenski. S tem pa je nehote samo zmanjšal vrednost svoje knjige. Obžalovati moramo, da ni v tem pogledu prej vprašal za svet in pomoč dr. Carla Chersija v Trstu, kateremu se v predgovoru zahvaljuje za sodelovanje. L. Čermelj The Scottish Mountaineering Club Journal — Edinburgh, maj 1957. — Zbornik tega kluba podaja poročilo za poslovno leto 1956, po katerem je klub štel 3333 članov, oskrboval v škotskih gorah tri koče, izdal navedeno glasilo v 900 izvodih in štel štiri mladinske sekcije. Članki se to pot ne ukvarjajo toliko z ožjo domovino kot v prejšnjih letnikih, če se izvzame članek Duttona o smučarstvu v škotskem planinstvu. S problemom vrvi se peča članek Izognitev nevarnosti, ki operira z velikim znanstvenim aparatom, s številnimi formulami in številkami. Odkrito priznam, da se na formule prav nič ne razumem in da tudi nisem razumel pred leti članek dr. Avčina v PV, ki se je pečal z istimi problemi (nosilnost, odpornost vrvi). Kdor se za to zanima, bo moral seči po tem članku v izvirniku. T. W. Patey opisuje vzpon na sedem-tisočak Mustangh Tower (23 860 č.) v Karakorumu ali Karakoramu, o katerega imenu in njegovi pisavi obstoja hud prepir. Pri tem sta tekmovali angleška in francoska odprava vsaka od svoje strani. O tem smo že enkrat poročali. Izhodišče angleške odprave je bil Skardu in ne več Srinagar. Od tam je 11 dni hoda skozi dolino Šigar do ledenika Baltoro. Pot je identična z ono na K 2, Gašerbrun in druge velikane Karako-ruma. Ta gora nima zgodovine, ker so vse dosedanje odprave šle mimo njega in je veljal kot nedostopen zaradi neke fotografije znanega italijanskega planinskega fotografa Seile, ki je goro posnel seveda od njene najzanimivejše, t. j. najstrašnejše strani. Angleška odprava si je izbrala pot od severozahodne strani in je med tem zvedela, da namerava francoska pod vodstvom Guida Magnona vzpon od jugovzhodne. Avtor pravi, da so bili nejevoljni, ker je bilo prvotno sporočeno, da je cilj francoske odprave Hidden Peak, pa se je naenkrat znašla na »naši gori«. Poslano ji je bilo pismo zaradi nelojalne konkurence — tako daleč smo že prišli — kar je rodilo sestanek, kjer se je potem med pravimi planinci dosegel sporazum: Britanski odpravi se prizna prednost in če ta vrha ne doseže, pripade slava prvenstvenega vzpona Francozom. Pa je vendarle pripadla Britancem in so Francozi dosegli vrh tudi od svoje strani šest dni kasneje. Naš znanec iz Himalaje Tom Weir opisuje svoj spomladanski izlet iz Anglije v Visoki Atlas. Cilj je bil Tobkalov masiv (10 496 č.). Pot je peljala iz Tanger j a z avtobusom v Marakeš. Tam ima svoj sedež francoski Alpine Club, ki oskrbuje koče v tem pogorju. Iz Mara-keša zopet z avtobusom, polnim smučarjev. V treh urah prispe vozilo mimo slikovito ležečih berberskih vasi v kočo Oukmaiden (8900 č.), »rjovečo od jazza in natrpano s smučarji«. Od tod pelje vzpenjača na Ouko, od koder je preko zelenih travnikov krasen razgled na Toukal in Aksoual (6000 č.). Tri koče se nahajajo v tem okolišu. Po mnenju pisca je Atlas spomladi ena izmed »finest« gorskih verig in zdi se, da si v drugem svetu, ki se od svetopisemskih časov sem ni nič spremenil. Nam torej avtor pove, da si predstavljamo ta svet v črni Afriki precej napačno, Škotom pa seveda pojasni, da je stala vožnja po suhem, vodi in zraku z vsemi drugimi izdatki iz Anglije preko Gibraltarja — Marakeša in Marseillesa nazaj natanko 100 funtov. Dr. Pr. Razgled po svetu Kongur Debe (7681 m) leži severno od Mustagh-Ate, kamor so 26. julija 1956 prišli Kitajci in Rusi. Kongur Debe se vzdiguje na robu Pamirske planote, im-pozanten, uklenjen v oklepih ledu, podoben himalajskim vrhovom. 19. avgusta 1956 se mu prišli na teme Rusi (6) in Kitajci (2). Je težji od Mustagh-Ate. Najvišji vrhovi v SZ so: Pik Lenin, prej Pik Kaufmann, 7134 m, tehnično ni težak. Prvi vzpon 1928: Allwein, E. Se-braider, Wien. Svojetskih vzponov je precej. Nova meritev Khan Tengri, (knez duhov) je dognala, da ni več sedem-tisočak, ima le 6995 m in leži v Tien-Šanu (Nebeško pogorje). Prvi vzpon leta 1931: Pogrebecki, Sauberer in Tju-rin, leta 1936 Saladin. Pik Stalin (prej Garmo) v Alai-Pamirju je visok 7495 m. Prvi vzpod 1. 1933: B. M. Abalakov. Pik Korženevskeja (7105 m) v Alai-Pamirju, 15 km od Pik Stalina-, je težko dostopna, prvi vzpon šele 1. 1953. Močno se upira Pik Pobeda (7439 m), ki so jo odkrili šele 1. 1943 in jo izmerili. Skrivnostna gora, ki zdaj že več let brani svoje višinske metre iznad 7000 m — uspešno. Predpisi nepalske vlade o ekspedici-jah ne gredo v glavo starejšim hima-lajcem. Prof. Dyhrenfurth jih obmetava z znanim Goethejevim: Ein garstig Lied! Pfui! Ein politisch Lied! Posebno se hu-duje nad § 11 in 13. Ali naj vodja eks-pedicije več tisoč posnetkov in filmov razvija v Kathmanduju, da jih pregleda nepalska cenzura? Nepalska vlada je preveč napela. Sicer pa ima komaj še Dhaulagira naprodaj. Dyhrenfurth že grozi s pakistansko konkurenco, ki ni odvisna od Kitajcev ne od Indijcev. Za informacijo pa naštejmo še enkrat paragrafe, ki jih je nepalska vlada natrosila ekspedicijam na pot. 1. Ekspedicije morajo imeti s seboj nepalskega oficirja. Določi ga nepalska vlada. 2. Zvezni oficir mora dobiti 200 ind. rupij (180 šv. fr.), vso oskrbo in vso opremo s spalno vrečo vred. 3. Ekspedicija nosi vse potne stroške zveznega oficirja. 4. Delati mora izključno samo na področju, za katerega je prejela dovoljenje. 5> Nepalska vlada dovoljenje lahko prekliče, če misli, da sta obnašanje in dejavnost ekspedicije nazaželena. 6. Ekspedicija mora po povratku predložiti vladi natančno poročilo. 7. Predložiti mora pred začetkom dela natančno smer potovanja. 8. Za aparate zveze, orožje, municijo in eksplozive je potrebno posebno dovoljenje. 9. Ekspedicija mora upoštevati verska čustva, moralne in socialne običaje domačinov. 10. V primeru nesreče domačina mora ekspedicija plačati odškodnino. Življenjsko zavarovanje se pripravlja, medtem pa velja odškodnina za oficirja 5000.—, za nosača 2000 nepalskih rupij. 11. Vse, kar je ekspedicija zbrala, je treba predložiti nepalski vladi pred odhodom. Kopije posnetkov mora videti vlada, preden se publicirajo. 12. Položiti je treba pred začetkom dela takso od 500—3000 indijskih rupij (do 2700 šv. fr.). 13. Poročila o dejavnosti niso zavarovana z avtorskim pravom. Le osebna sporočila so prosta. Pred publiciranjem mora vse videti nepalska vlada. 14. Vse prošnje za ekspedicijsko dejavnost v nepalski Himalaji mora potrditi vlada prosilca in jih predložiti nepalski vladi v pregled. Paragrafi so res ježasti in naježeni, so pa k sreči tudi zaviti, upajmo, da tudi v himalajski deželi. Farquhar, urednik »American Alpine Journal« je mnenja, da je bil vzpon na Kangčhendzongo pod vodstvom Charlesa Evansa premalo upoštevan. Je večje alpinistično dejanje kot vzpon na E ver est. Čeprav Kanč ni najvišja gora, spada v isti razred kot Everest. Po razsežnosti svojega četvernega ledeniškega sistema, po svojih silnih stenah in svojih neskončnih grebenih ta gora nima tekmeca na zemlji. Evansova zasluga je, da je odkril edino možni pristop. To je eden najsijajnejših alpinističnih podvigov. Na Kanč je že 1. 1905 skušal priti Švicar dr. J. Jacod-Guillarmod. Ekspedicija se je končala tragično, eden od udeležencev poročnik Alexis Pache je našel svoj grob na groblji ledenika Yalung. Ze 1. 1899 pa je Freshfield ugotovil, da bo pristop možen kvečjemu po smeri, ki so si jo izbrali Angleži. Kangčendzonga (v angleški transkripciji Kangchenjunga, v švicarski Kang-chendzönga) tvori središče križnega gorskega hrbta, ki se razteza na jug. Štirje grebeni gredo na vse štiri strani neba in v njih se vzdiguje vrsta visokih vrhov. Na severovzhodni strani leži ledenik Zemu, na severozahodni ledenik Kangčendzonga, na jugovzhodni ledenik Ta-lung, na jugovzhodno stran teče tudi ledenik Yalung. Monakovska ekspedicija pod vodstvom Paula Bauerja je startala z ledenika Zumu 1. 1929 in 1931. Pri zadnjem poskusu so Nemci prišli do višine 7620 m, zavrnil jih je monsum. L. 1930 je bil tu Dyhrenfurth in je poskusil s severozahodne strani. Šerpo Čettau je tedaj pobral ledeni plaz in ga niso mogli rešiti. Z ledenika Talung doslej še ni poskusil nihče. L. 1905 so Švicarji izbrali ledenik Yalung. Pache in trije nosači so našli svoj konec v snežnem plazu. Grob je do danes ohranjen. Isto pot so si izbrali Angleži. L. 1953 sta Kempe in Gilmour Lewis iz Yalunga dosegla Kab-ru, si ogledala pobočja ter zaključila, da je pristop na Kanč, kakor »familiarno« imenujejo Kangeendzöngo, možen. Oprt na njuno poročilo je Alpine Club ustanovil Kangchenjunga-Comite in postavil za predsednika Sir Johna Hunta. Royal Geographical Society je bila pripravljena sodelovati, vojvoda Edinburški pa je prevzel patronat. Yalung se začne v višini 3000 m. Najbolj značilno mesto je Great Shelf (Grande Banquette), vesni ledenik blizu 1,6 km dolg in 400 m širok, spodnji kraj ledenika v višini 7160 m, zgornji kraj na višini 7770 m. Preko te ledene terase se vleče Gangway (Corridor), strma polica, ki drži na zahodni greben. Značilen je na levi strani tudi Sickle (Sichel, Fau-cille — srp). Obe južni tretjini spodnjega ledeniškega roba ležita nad steno, ki pada v globino proti dolini. Iz severne tretjine izvira ledeniški jezik, ki ima dva dela: zgornji del med 7160 m in 6180 m, in spodnji del od 6180 m do doline blizu ca. 5330 m. Na obeh straneh ledeniškega prepada sta dve skalni rebri, imenovani Kempe's Butress (5940 m) in Western-Butress (6250 m), ki ga je Evansova ekspedicija krstila za The Hump (Bosse). Edini prehod je omogočal Kempe's Butress, ki je odpiral pot vse do Grande Banquette. Idealno moštvo za ekspedicijo v Himalajo tvorijo lahko samo možje, ki jih druži najožje, preizkušeno tovarištvo. Evans meni, da se mu je to posrečilo. Ni gledal na leta, na visoko tehnično znanje, marveč predvsem na moralne lastnosti udeležencev, ki so pred himalajsko preizkušnjo že prestali skušnjo za tova-riško prenašanje naporov. V Darjeelingu so se pridružili šerpe iz Sola-Khumbu pod Everestom. Izbral jih je Dava Tensing, ki je 1. 1953 dvakrat brez kisiko-vega aparata dosegel južno sedlo pod Everestom. Imeli so tudi 300 nosačev za transport od Darjeelinga do doline Yalung, za kar so potrebovali deset dni. Iz Yalunga so odšli na mesto osnovnega šotorišča blizu Pacheovega groba, na kar so prehod mimo ledeniškega prepada dobili po ozebniku na levi strani (La Bosse), ne pa preko Kempe's Butress, ki se jim je zdel prestrm, da bi preko njega tedne in tedne hodili šerpe. V treh tednih so po izborni organizaciji taborišč in oskrbe 13. maja že postavili pet taborišč, peto že nad Grande Banquette (7700 m). Od tu so se začele priprave za zadnji napad ali izpad. Tabor VI so hoteli postaviti čim više, 8200 m, že nad Srpom. Jackson in Mac-kinnon sta naslednji dan sama nosila po 20 kg, ker je eden od šerp obolel. Jack-son je dobil snežno slepoto, dostop do tabora V. je bil zaradi novega snega zelo težak. 11. maja se je vseh 11 sahi-bov zbralo v taboru IV. 22. V. so ugotovili, da je zasip novega snega na taboru V razmetal precejšnjo zalogo, ki so jo prejšnje dni mukoma spravili gor. Od 19. do 22. maja jih je namreč vihar blokiral v IV. Vendar so rešili razmetani »pratež«, le kisika je bilo za »juriš« premalo. 24. maja so uredili tabor VI. Stal je na majhnem prostoru v pobočju s 45° naklonine. Zunanji rob šotora je gledal 15 cm preko splaniranega prostora. Band in Brown sta se pred spanjem navezala in vrv skozi odprtino šotora pritrdila na skalni rob. Naslednji dan nista imela ravno težkega dela, ker je sneg držal, ni pa bil pretrd. Kakor smo že poročali, sta nekaj korakov pod vrhom obstala, da sta izpolnila željo oziroma pogoj sikkimskega poglavarja. Naslednji dan sta po isti poti prišla na vrh še Hardie in Streather, vendar tako, da nista odložila derez, ker sta se ognila neki skalni zajedi po snežnem ozebniku. Vzpon na vrh je bil napet, ne brez nevarnosti, vendar smer direktnih nepi-emagljivih ovir ni stavila na pot. Švedska turistična zveza (STF), ki šteje 200 000 udov, je za popotnike in turiste odprla posebni švedski sever, ki v dolžini 900 km in širini 250 km nudi po svoje zanimiva turistična doživetja s širnimi gozdovi, visokimi planotami, samoto in daljavo. Postavljenih je več zavetišč, pota so markirana. Poletje traja komaj štiri mesece, nato pa zagospo-dari polarna zima. L. 1955 pa so Avstrijci prekrižali to severno švedsko pokrajino na smučeh. Vodil jih je N. Hausegger iz Grazza, precej znano plezalsko ime. Sprejel jih je dr. Rossipal, po rodu Avstrijec, predsednik STF in soustanovitelj Švedskega alpskega kluba. Dobili so sani »pulka«, kajti oprema slehernega udeleženca je tehtala 50 kg. Sleherni je sam nosil 20 kg. Nekaj opreme in brašna so poslali naprej s helikopterji. Pov- prečna temperatura ves čas ture je znašala —25° C. Najtežji problem je bilo pravilno mazanje smuči, kož namreč niso jemali s seboj. Pulko sta navkreber, če je bilo zelo strmo, vlekla dva. Prvo noč so prebili na drevesni meji, ki poteka tu pri 700 ndm. Izkopali so snežno jamo in jo obložili z vejami. Zunaj je temperatura padla na —35° C, bivak pa je ponujal razkošje —10° C. Ker so imeli obleko iz dralona in sijajne spalne vreče, jim mraz ni delal težav. Značilno za to pokrajino so nenadne temperaturne spremembe. 2e drugi dan smuškega potovanja je topel veter spravil živo srebro na 0° C, mokri sneg pa je neusmiljeno prodiral do kože. V viharju so si morali, potem ko so izgubili orientacijo, spet skopati nekako snežno jamo, v kateri so zaradi varnosti prižgali svečo, ki naj bi dala signal, če bi zmanjkovalo kisika. Vihar jim je namreč bivak sproti zametal. V tem bivaku so morali potrpeti še en dan, kajti vihar je drvel z brzino 150 km h. Tretji dan se je ¡posmejalo sonce, na kar so smučali zdržema 10 ur. Sem in tja so zadeli na samotne kmetije, švedske ali laponske. Ti ljudje so po 8 mesecev na leto z zunanjim svetom v zvezi samo po telefonu. Če je treba, jim pride v.pomoč helikopter. Po treh tednih so prismučali v Kvik-kjokk, vas z 200 prebivalci. Tu jim je vaški župan in učitelj nudil gostoljubje, počenši s sauno. Po dveh dnevih počitka so nastopili pot v Sarek, švedsko pogorje, v katerem se dviga najvišji vrh Švedske Sarektjak-kos. Pogorje imenujejo Švedi »Švedska Himalaja«. Najvišji vrh je komaj 2098 m visok, zdelo pa se jim je, kot da stoje na sedemtisočaku. Naslednji dan so presmučali 50 km, nekaj časa po ledeni ploskvi akumulacijskega jezera, ki pa to pot ni ležala na vodi, marveč visela 3 m nad vodo. Prestali so veliko strahu, vendar je led zdržal. Pet dni nato so stali na najvišjem vrhu Švedske, ki se imenuje Kebnekaise (2125 m). Tu je šola švedskih alpinistov, gora sama pa alpinistično še ni obdelana. S smučmi so prehodili 720 km dolgo pot. Sasir Kangri (7672 m) je gorski masiv v zavoju reke Šajok, jugovzhodni podaljšek Karakoruma. Je težko pristopen. L. 1922 sta se mudila tu zakonca Visser — Hooft. L. 1946 so poskusili Angleži imeli tako malo uspeha, da so se vsi kandidati zbali Karakoruma. Ker Sasir Kangri spada k indijskemu delu Kaš-mirja, se je zanj posebej zanimal Himalayan Mountaineering Institute v Darjee- ling. Leta 1956 se je spustil v akcijo major N. D. Jayal, pa brez uspeha. Jayal pravi, da je gora nezavzetna. Ni osem-tisočak, pa je kljub temu trd oreh. Mauvoisin v Švici je znan po katastrofi 1. 1818, ki jo je povzročil ledenik. Te vrste katastrofe so redke, pa strašne. L. 1891 je terjala v St. Gervaisu 200 življenj. L. 1633 je ledenik Allalin uničil toliko rodovitne zemlje v Saastalu, da so škodo popravljali osem let. V Mau-voisinu zasledujejo ledeniške katastrofe že od 16. st. dalje. Ze 1. 1817 so ledene mase nad Mauvoisinom zasule dolino, vendar si je potok Drance še utiral skoznje pot. Aprila 1818 pa so ljudje, potem ko so se z gora osuli veliki plazovi, opazili, da se je hudounik presušil. Zajezila ga je ledena masa, visoka od 75—150 m, za njo pa se je nateklo jezero, dolgo 900 m, gladina pa mu je rasla vsak dan. Vlada je poslala inženirja Venetza, ki je dal ledeni jez navrtati nad vedno gladino, češ voda bo to sama poglobila in pdčasi izpraznila jezero. Delali so noč in dan, bilo je nevarno, tako da je mezda iz dneva v dan rasla. 13. junija je začela voda odtekati. Jezero je medtem že merilo v dolžino 3,5 km široko je bilo 220 m in je bilo pri ledenem jezu globoko 60 m. Vsebovalo je 24 milijonov kubikov vode. V treh dneh se je gladina jezera znižala za 10 m, 17. junija pa je Venetz sporočil, da nevarnosti ni več. A prav ta dan se je položaj nenadoma spremenil. Venetz ni računal s tem, da ledeni jez ni iz homogene snovi. Voda je erodirala sneg hitreje kakor led, vertikalna erozija je potekala hitreje od horizontalne, dno podkopa oziroma rova se je približalo jezeru tudi vertikalno, ledeni jez pa je izgubil svoje ravnotežje in stabilnost, slišalo se je votlo grmenje in pokanje. Poslali so hitre sle v vas, naj se prebivalci rešijo na višine. Ob polpetih popoldne se je jez zrušil in jezero se je v kratkem času spraznilo. Voda je pometla s seboj drevesa, skale, zemljo, mostove, pridrla v vas z brzino 50 km na uro in izstružila obe strani doline do višine 30 m. Vasi Bovergnier je bilo prizaneseno, ker je grič pred njo vodo obrnil v drugo smer proti Mont Chemin. Po glavni ulici Bourga je segla do prvih nadstropij. Žrtev je bilo seveda veliko. Vse poletje je nad ravnino okoli Martignyja zaudarjalo po gnijočih truplih. Kako tudi ne! 15 milijonov kubikov vode je odteklo v pol ure, od Mauvoisina do Chablesa je rabila pol ure, drvela je 8 m na sekundo, Martigny je dosegla v eni uri. Bilanca: 475 poslopij in 19 mostov je voda odnesla oziroma porušila, 40 oseb je utonilo, mnogo živine in divjačine. Cesto je porušila v dolžini štirih milj, uničila seveda vse pridelke, poškodovala vrsto hiš, skratka škode je bilo 1 181 000 švicarskih frankov, kar je pred 140 leti pomenilo ogromno vrednost. Danes ni več nevarnosti, da bi se taka katastrofa zgodila. Ledenik de Giétroz se je umaknil daleč nazaj, dolino pa so zagradili in ustvarili akumulacijsko jezero za 200 milijonov kubikov vode. Mednarodni filmski festival v Trentu je postal že tradicionalna ustanova. Poročali smo že o petem festivalu, ki je mnoge udeležence tudi razočaral, ne zato, ker niso bili nagrajeni, marveč zaradi slabe organizacije. Žirija, ki je 1. 1956 delila priznanja in nagrade, je bila naslednja: Alberto Bertolini (Italija), Giulio Cesare Castello (Italija), Ludwig Gesek (Avstrija), Marcel Ichac (Francija), Giuseppe Mazzotti (Italija), Ago-stino Sannal (Italija), Martin Schlappe-ser (Švica), Guido Tonella (Italija). Jugoslavija se festivala žal ni udeležila. Prvo nagrado je odnesel spet Samivel s filmom »Grand Paradis« zaradi liričnih občutij, ki jih je znal dobiti s kamero v življenju živali v visokih gorah. Drugo nagrado je dobila M. Slavinskaja (SZ) s filmom »Vzpon na Muzgilghi« zaradi sijajne tehnike. Žirija je pohvalila tudi kitajsko-češkoslovaški film »Cesta do Tibetu«, katerega avtorji so Khou Teh-bi, Li Tuno in Wang Ping. Na V. Festivalu je bila ustanovljena nova nagrada »Trofeja narodov« za deželo, ki tretjič zaporedoma odnese prvo nagrado. Prvo »Trofejo narodov« je pospravila Francija. Vponke (karabinarji), ki jih zaradi vzdržljivosti priporočajo, so naslednje znamke: Stubai (2446,2 kg), Austria (1268,4 kg), PAT-Austria (1268,4 kg), Asmu (1014,72 kg). Te priporočajo tudi Angleži, ki baje nimajo tovrstnih kvalitetnih izdelkov. Tuargur - Tubitag (7595 m) se imenuje vrh, ki ga je osvojila lani sovjetsko-kitajska ekspedicija pod vodstvom Be-leckega. Jean Joseph Carrel (1873—1947) je slavno vodniško ime. Jeseni 1956 so mu v Valtournancheu postavili .spominsko ploščo na trgu pred cerkvijo. Carrel je naredil vrsto prvenstvenih vzponov in smeri. Jugovzhodni greben Dufourspitze (1907), prvi zimski vzpon in sestop po italijanski strani na Matterhorn (1907), prvi zimski vzpon na Dend d' Hérens (1910), greben Furggen (1911), severno steno Dent du Géant (1919), vse v družbi Maria Piacenza. C Al je imel lani v Comu svojo 68. skupščino. Od tujih planinskih organizacij so skupščino obiskali Nemci, Ho-landci, Švicarji, Belgijci, Španci, Jugoslavijo pa je zastopal conte Ugo di Val-lepiana, kakor poroča Rivista Mensile 1956/11—12. Ing. Piero Ghiglione je tudi letos na nogah. V začetku 1. 1957 je z letalom odletel v Newyork, od tu pa v severno Columbio, kjer se je posvetil spet Andom. V njegovi družbi so bili Magagna, Echevarris in Morra. Ekspedicija je trajala en mesec. Istočasno se je v kolumbijskih Andih mudil tudi angleški alpinist Cunnigham- seveda z drugimi cilji kot Ghiglione. Samivel je lani izdal drugo knjigo, ki na izviren, poseben način govori o gorah. Naslov ji je »Contes a pic« (italijansko Racconti a picco) in pomeni enak dogodek kakor njegova znana knjiga »Cimes et Merveilles«. Monte Sarmiento na Ognjeni zemlji so zadnje čase večkrat omenjali v tekoči planinski literaturi. Za gore na Ognjeni zemlji so se zanimali v zadnjih desetletjih Švicarji, Francozi, Nemci in Angleži. Švicar dr. Arnold Hein, ki je bil v Patagonskih Andih 1939, 1940 in 1945, primerja te gore Himalaji, čeprav ne segajo više od 3000 m. Meja večnega snega je tu pri 600 m, od tu naprej pa so snežne razmere take kakor v ostalih Andih od višine 500 naprej. Dimenzije ldenikov so polarnega značaja, Hielo continental, kontinentalni led je posebnost te dežele, ki je nastal zaradi posebnih klimatskih razmer. Ledeniki segajo prav do morja in od njih se lomijo ledene gore (icebergs) kakor v polarnih krajih. P. Alberto de Agostini je že 1. 1913—1914 poskušal priti na Monte Sarmiento in Monte Italia. Sarmiento stoji na zapadni strani, je visok le 2408 m, vendar ga je dve tretjini pod ledom. L. 1881 je Lovisato prišel do višine 800 m, Anglež Martin Conway z vodnikom Maquignazem iz Valtournanchea do 1000 m 1. 1898, 1. 1914 pa je Agostini prišel do višine 1800 m. L. 1955 je stari Agostini spet organiziral ekspedicijo, ki so jo podprle večji del znanstvene italijanske ustanove. Vodil jo je prof. Mo-randini iz Padove, v pomoč sta mu bila geolog Decima in fiziolog Sperti. Alpiniste je Agostini izbral iz Valtourman-chea (Luigi Carrel ga je že 1. 1935 spremljal na Ognjeno zemljo), Ricardo Cassin pa mu je nasvetoval še nekatere. Chile je ekspediciji dodelil svojega topografa, majorja Ayalo, poleg njega še tri vo- jaške osebe. Opremo je dala znana firma Moretti, za svetovalca je bil Ricardo Cassin. Ekspedicija je deloma potovala z ladjo deloma z letalom. V Buenos Airesu je naredila prvi težji vzpon — skozi carinarnico, pri čemer je morala klicati na pomoč italijansko ambasado. Zadnje dni 1955 so se zbrali v Puntaš Arenas, glavno mesto čilske province Magallanes, ki je v nekaj letih naraslo na 45 000 prebivalcev, pač zaradi odkritja petrolejskih vrelcev. Čilske oblasti so šle ekspediciji zelo na roke »z vojsko, aviacijo in mornarico«, bučen sprejem so doživeli tudi od italijanske kolonije, 24. januarja so se iz Puntaš Arenas odpeljali proti M. Sarmiento, 180 km dalje, po Magellanovem prelivu, nato po kanalu Maddalena in Keats. Bazno taborišče so postavili kar na obali v pragozdu, ki se razprostira vzdolž nje. Tretji dan jih je dobil hud dež, vendar so vodniki kljub temu ogledovali za lažjim pristopom na vrh. Močvirnat svet med taborom in ledenikom je bil prva, nadležna ovira, zaradi katere so iz Puntaš Arenas naročili gumijaste škornje. Tabor I. so postavili v višini 550 m in tja prenesli večino živeža. Prof. Moran-dini pa je organiziral raziskovalno delo. Neprestano deževje je pomenilo resno težavo v baznem taboru, ki je stal blizu močvirnatega sveta, v višjem taboru pa je vodnike zadrževal sneg. V višini 1000 m je vladala ves čas napredirna megla, iz nje pa je neprestano grmelo, kajti plazovi so bili zaradi vedno novega snega neizogibni. Šele 30. januarja sta Carrel in Pellissier dosegla koto 1150 m na severnem grebenu Sarmienta. 16. februarja so v višini 2000 m postavili drugo taborišče, vendar so tu zdržali eno samo noč, kajti padlo je toliko snega, da so se iz zametenega šotora komaj prebili. Po treh dneh šotora niso več našli, pač pa so dosegli višino 2000 m. Šele 26. februarja so spet naskočili vrh, kajti snežilo je dan za dnem. plazovi so grozili na vsak korak. Valdo-stanski vodniki niso tvegali. V višini 2000 m so varno bivakirali v ledeni jami, v kateri so namestili Marijin kip, kakor s posebnim veseljem poroča Agostini, čeprav ga je namenil za na vrh. 28. februarja so se vrnili v bazno taborišče po živež in po oddih. 2. marca so pričeli z drugim delom programa, z raziskovanj m Cordillere Darwin, ki poteka vzdolž kanala Beagle in se v njej dviguje Monte Italia. Za to nalogo so odbrali vodnike Pelissiera, Carrela in Barmassa, medtem ko sta Maffei in Mauri prežala še naprej na M. Sarmiento. Ekipa za M. Italia je morala prebrodariti 300 km, da je prišla do izhodišča za turo v pristan Olla. Na slikoviti obali so 5. marca postavili bazno taborišče, naslednji dan pa so že šli na ogled ter prišli do višine 1200 m, tabor I pa postavili v višini 950 m v varnem zavetju. Pet dni je trajalo, preden so zavzeli 2150 m visok vrh Italia, potem ko so premagali 80 m visok leden prag, strma snežišča in nevarno razpokana ledena pobočja. Bila je tudi priložnost za najmodernejšo plezalno tehniko. No, na vrhu seveda spet ni šlo brez zastav in brez verskih simbolov. Zasadili so celo zastavico »della Madonna Nero d'Oropa«. Medtem pa je uspela tudi naveza Mauri in Maffei, ki je 7. marca prišla na vrh Sarmienta. Izbrala sta južno stran in ledenik Lovisato. Pri tem sta morala premagati 100 m visok skok in uporabljala kline. Skok pa ni bil en sam, marveč jih je sledilo še več, vendar nižjih. Po teh dveh uspehih so naveze mislile še na Monte Francese in Bove, vendar je slabo vreme ovrglo to namero. Njihov brod »Chabunco« je odpeljal v Ushuaio, najjužnejšo pokrajino v Argentini. Tu so ponovili vzpon na Monte Olivio, na katero se je 1. 1913 povzpel Agostini. 25. marca so z letalom odpotovali v Rio Grande, odtod pa nadaljevali pot z avtomobilom. V Puntaš Arenas so ostali še teden dni, da so se zvrstile vse slovesnosti in ljubeznivosti, ki so jih izkazovale čilske oblasti in ustanove. Nato so odpotovali v Santiago del Chile, kjer jih je sprejel v prisrčni avdienci šef države general Carlos Ibanez. Saint Loup, znamenit planinski pisec, piše o Sarmientu v »Monts Pacifique« str. 68—69 takole: Sarmiento je nedvomno najlepša gora v Ameriki. Ni tako visoka kakor Himalaja, ni tako elegantna kot Torre du Cordon Adela. Ni mlado dekle kot kaka dolomitska gora, prej častitljiv starec s sivimi lasmi od glave do peta. Če led goro okrona, potem je Sarmiento kralj. Med vznožjem, ki raste iz morja, in vršaki, ki bodejo skozi oblake, oko zastonj išče kako pečino. To ni več gora, to je ledena gora — iceberg. Če nima 3000 metrov, ni važno, kajti 50 milj naokrog mu ni kos nobena druga točka. Everest ima 8888 m nad morjem. Čista špekulacija, čista matematika. 8888 metrov, nato Južno sedlo, ledenik, Rongbuk, Darjee-ling, nato reke, in stotine kilometrov ravnine, nato šele morje. Alpske in himalajske višine so relativne, Sarmiento pa predstavlja absolutno višino. Monte Sarmiento: Samota. Enota. Realnost. Walter Bonatti je pod naslovom »Božič na Mont Blancu« napisal zgodbo o svojem vzponu na Mt. Blanc preko smeri la Poire. Bonatti pravi, da sta imela Vincendon in Henry nekaj opreme boljše kot onadva. »Napredovala sta nekoliko počasneje, vendar ni imel vtisa, da s težavo. Lepo je srečati v gorah sposobne ljudi, skromne in odličnega duha. Simpatija je bila vzajemna, zato sem ju povabil, naj gresta preko la Poire. Bila sta navdušena nad tem, ko pa sta pomislila, da ju bo to kasneje privedlo v Chamonix, smo se odločili, da bomo šli vsak svojo pot. Jasno je bilo, da sta bila slabo aklimatizirana in da sta zato počasneje napredovala.« Tedaj je prišel vremenski preobrat, tiste vrste, ki je že mnogim alpinistom vzel življenje. Tudi ta je bil te vrste. Elementi so se razbesneli, bivak je terjal od človeka vse. Bonatti je »po čudežu ostal nepoškodovan«, Gheser pa je dobil hude ozebline. Bonati je zvezal dvoje vrvi in jih vrgel Francozu in Belgijcu kot fiksno vrv. Po njej sta kmalu prišla do Italijanov. Henry je tožil nad ozeblinami na desni nogi. Kmalu nato se je pokazal vrh Mt. Bianca in Bonatti je predlagal smer Vallot preko Mt. Bianca, ker je tu pretilo najmanj nevarnosti. Navezali so se v dve navezi, da bi hitreje napredovali. Eno uro so hodili skupaj, potem pa sta Vincendon in Henry zaostala, vendar sta se Bonattiju zdela trdna, ko ju je nazadnje videl. V zavetišču Vallot je moral Gheser zre-zati čevlje, Bonatti pa je z alkoholom poskrbel za ozeble Gheserjeve ude, obenem pa ga je vedno bolj skrbelo za Vincendona in Henryja. Vendar kako iti na pomoč! Videlo se ni skoraj nič, megle so se vlekle od grebena do grebena. V Vallotu je bilo —18° C, zunaj — 30° C; naslednji dan 27. XII. ni bilo sledu o njima. Klical ju je, dve uri razmišljal, kaj naj bi se bilo zgodilo. Stanje Bonattija in Gheserja ni bilo tako, da bi bila zmožna reševanja, zato sta se odločila za sestop. Gheser ni mogel obuti čevljev, zato je Bonatti strgal odejo, ga obul v gumijaste čevlje in mu z žico navezal dereze. Sneg se je udiral tako, da si je moral pri vsakem koraku pomagati z rokami. Gheserja je skrbno varoval, kljub temu pa je opoldne že prišel na ledenik na Goüter. Na ledeniku je padel v 3 metre široko razpoko, 10—12 m globoko. Vrv ga je stisnila, nahrbtnik ga je davil, mislil je že, da je po njem. Potem se je pomiril, z največjo potrpežljivostjo namestil nahrbtnik, ne da bi spremenil svojo lego. Bilo je treba akrobatike za to. Če ne bi bil imel s seboj 8 mm vrvi bi se ne bil izmazal iz razpoke, saj mu poškodovani Gheser ni mogel dosti pomagati. Vendar mu je le toliko prišel prav, da se je rešil, saj je z glavno vrvjo le ravnal on. Po zamudnem reševanju iz razpoke sta bila prisiljena k tretjemu bivaku v mrzli noči. Bonatti je odstopil Gheserju rokavice, kapuco in spalno vrečo, sam pa je zlezel v gumirano vrečo. Kadar je začutil, da mu postajajo noge neobčutljive, je s cepinom razbijal po nogah, dokler mu ni bolečina povedala, da je kri spet stekla po žilah. Naslednji dan je bil lep, vendar je njima kazalo samo na umik za vsako ceno. Gheser že ni mogel več hoditi in ga je večji del vlekel privezanega na vrv. Ko sta prišla do zavetišča Gonella, Gheserju roke in noge niso prav nič več služile. Oba sta bila do kraja izčrpana, od mraza napol hroma. V zavetišču je bilo mnogo odej in suhih slamnjač, medtem ko le malo hrane. Tudi v njunih nahrbtnikih ni bilo ničesar več, kar bi ju poživilo. Spala nista skoraj nič, čakala sta le na pomoč. Naslednji dan, 29. decembra, je Bonatti naredil ogenj in očistil kočo. Edino, s čimer si je lahko postregel, je bil krop in spričo dolgotrajnega pomanjkanja tople hrane je prišel prav. Gheser je nepremično ležal na slam-njači in je potreboval zdravniške pomoči. Bonatti je našel nekaj zdravil, s katerimi je lajšal bolečine Gheserju, kakor je najbolje vedel in znal. Komaj je skrival skrb, ko je gledal Gheserjeve ozebline na rokah in nogah. Mislil je že iti po pomoč, pot bi bil zmogel sam, vendar se je odločil, da ostane pri bolnem tovarišu. 30. decembra je začelo spet snežiti. Stopil je pred kočo in klical na pomoč. Ob 10. uri je blizu zavetišča Gonella zagledal štiri smučarje. Po ure nato mu je segel v roke Gigi Paney, vodnik in smuški učitelj, z njim pa še trije prijatelji Cesare Gex, Albino Pennard, Sergio Viotto. Ti so mu rekli, da je Vincendonu in Henryju šel na pomoč helikopter na Grand Plateau in da sta živa. To ga je razveselilo in presenetilo, češ, kako sta neki tja zašla. Šele kasneje je zvedel za njuno dramo. Nato je začel z restavriranjem svojih sil in pojedel toliko, da presega vsako logiko, jedel je salamo s toplim mlekom, sir s pecivom itd. Reševalna služba si ni mogla misliti, da bo Bonatti zavil na Gonello, namesto v Chamonix. Potem so Gheserju pomagali v dolino, Bonatti pa je šel sam, nenavezan. Spotoma so srečali še drugo reševalno ekipo, v ka- teri je bil tudi Toni Gobbi. Vojaške oblasti so mobilizirale vse, kar je treba, vse pa so poskusili tudi vodniki iz Courmayeura, ki jih Bonatti imenuje »magnifiche guide« — veličastni vodniki. Milanska ekspedicija v Hoggar je, sodeč po poročilu, ki ga je napisal Pietro Meciani, lepo uspela. Vodil jo je znani prof. Paolo Griinanger. Prišli so iz Alžira s francoskim letalom v 7 urah. Raziskali so masiv Ibouhaten, najzanimivejši del Tahabra, vsaj z alpinističnega stališča. Enajst kamel jim je preneslo 500 kg živeža in opreme za pet alpinistov in tri nosače (dva Tuarega in enega zamorca). Pogorje je vulkanskega izvora, vrhovi še niso kotirani, sledov o kakih vzponih niso našli. Zato so dali vrhovom provizorična imena, da bi kasneje ne bilo zmede. Topografsko krajina še ni obdelana, zato Italijani nočejo zanašati zmedo v saharsko toponoma-stiko. Vrhovi, ki so jih z različnih strani oblezli, so visoki med 1000 in 2000 m, eno od smeri so ocenili s IV +. V oazi Silet so ogledovali starodavne napise prvotnih prebivalcev, vsekane v skale. Na povratku jih je sprejel tudi poglavar plemena Tuareg Amenokal bej Ag Sidi Musa, ki je to pot pi-vič naletel na Italijane. V 20 dneh so na kamelah naredili 400 km, polovico od teh doslej še neraziskanih. Južna stena Matterhorna je zadnji dve leti predmet polemike med Cam-piottijem, Cavazzanijem, Carrelom, Mo-mijem in Pofijem. Kakor smo že poročali, sta Primo Momo in Bruno Pofi trdila, da sta 1. 1942 ponovila z delno varianto v južni steni Matterhorna smer, ki so jo 15. okt. 1931 kot prvi naredili Benedetti, Luigi Carrel in Bich. Momo in Pofi sta predložila tudi fotografije, njuni nasprotniki pa jima ponovitev izpodbijajo žolčno, ne da bi izbirali besede. Baje bo o sporu odločala nevtralna alpinistična avtoriteta. Monte Giner, gora v Presanelli, je 22. dec. 1956 stopila v zgodovino, ko se je nanjo zrušil aeroplan z 21 osebami. Aeroplan je nosil oznako tipa I Line. Zakaj se je zrušil, ni bilo ugotovljeno. Na mesto je prišla množica reševalcev, alpinistov. Italijanski tisk se je na široko razpisal o tem, kako je brezhibno delovala obveščevalna in mobilizacijska služba GRS (Corpo Soccorso Alpino), njena povezava z varnostnimi in z vojaškimi oblastmi. 22. dec. zvečer se je nesreča zgodila, nekaj ur nato so ekipe že delovale. 23. dec. so ob 12. uri dobile alarm še druge postaje, poldrugo uro nato so bile že na startu v višini 941 m, istočasno pa so kraj nesreče ogledovali iz vojaških izvidnikov. Vse ekipe so bile dobro oblečene, opremljene in oskrbljene, imele so vse najmodernejše reševalne priprave, vse tudi medicinske komplete. Odlikovala jih je nesebičnost, požrtvovalnost. Sodelovalo je 10 postaj GRS, tri so bile alarmirane, vendar neuporabljene. 335 mož je bilo na nogah, 302 moža sta bila angažirana. Opravili so 208 delovnih dni in 94 delovnih noči. Stroški so spričo nesreče malenkostni. Ing. Ghiglione je na zadnji ekspedi-ciji v Ande spet otresel nekaj sadov. Sam je stopil na vrh Tairone (ca. 5000 metrov). Iz taborišča ob jezeru Mamo (4500 m) je kot tretji, spet sam osvojil vse tri vrhove Cristobal Colon (5777 m, špansko ime za Krištofa Kolumba). Dne 15. jan. 1957 pa je po novi smeri z jugovzhoda našel pot na M. Guardian (5295 m), 20. januarja pa je priplezal na Picco Ojeta (5494 m). Ing. Ghiglione je nedvomno eden največjih sladokuscev, izbira pa si vrhove, ki mu ne škodijo, razen le izjemoma. To pot je žel uspehe v Kolumbiji, kakor smo poročali. Italijanska ekspedicija v Karakorum na Broad Peak (8043 m) se leta 1957 ni mogla odpraviti iz Italije, ker pakistanska vlada ni dala dovoljenja. CAI je zbiral sredstva z veliko težavo, vendar so bila v glavnem zbrana: dohodki filma »Italia K2«, prispevek Nacionalnega sveta za raziskovanje (Consiglio Nazio-nale delle Ricerche) in še razni drugi prispevki so končno ustvarili fond, s katerim sta CAI in CAAI že lahko naredila načrt za ekspedicijo, ki bi nadaljevala delo italijanske ekspedicije iz leta 1954. Vodja ekspedicije bi bil slavni Ricard Cassin, ki je že izbi-al 14 naj-odličnejših italijanskih alpinistov. Pakistan pa je na prošnjo za vizum odgo-voril po svojem ambasadorju v Rimu, da je za 1. 1957 prej že pred koncem 1. 1956 prejel sedem prošenj za vizume od ekspedicij, ki bi rade v 1. 1957 osvojile kak vrh v Karakorumu. To pa že presega število ekspedicij, ki jih Pakistan v enem letu lahko trpi na svojem ozemlju. Italijani so prošnjo pri pakistanski vladi kar pustili, da bi veljala za 1. 1958. Da ni zraven tudi nekaj politike? P. Agostini je izdal knjigo »Trideset let na Ognjeni zemlji« (Trent anni nella Terra del Fuoco). Cenzi Sild je v 78. letu lani 28. avg. 1956 umrla. Bila je 53 let članica OAK in gotovo ena najvidnejših alpinistk. Imenovali so jo »Uschbamadel«, saj je leta 1903 bila z Rickmer Rickmersom na Kavkazu in je stopila na vrh 4698 m visoke gore. Knez Tatarhan Dadežke-liani iz Svanetije je bil nad njenim pogumom tako navdušen, da ji je Užbo podaril v osebno lastnino, darilno listino pa hrani planinski muzej v Münchenu. Na Kavkazu se imenuje po njej vrh Cenzi - Tau (3860 m). Leta 1906 je bila na ekspediciji v Turkestanu tudi z Rickmer-Rickmersom ter se povzpela na Sari Kaudal (4908 m) in na Veliki Ačik (5124 m). Odkrila je ledeniški svet ledenika Fedčenko. Bila je hčerka dr. Fi-ckerja, pravnega zgodovinarja iz West-falije, poročila pa se je z dunajskim advokatom dr. Sildom. Z možem je bila 1. 1913 na ElbruSu in v Lapplandiji, kasneje je opravila mnogo resnih plezalnih tur v Karwendlu, ko pa sta ji zrasla sinova, je še od svojega 50. do 60. leta delala z njimi ture na Gross Venediger, Dreiherrenspitze. 54 let stara je v treh Cinah naredila še kar lepe plezalne ture. Stai-ejši sin se ji je ubil v Hochschwabu, oba ostala sinova pa sta padla v drugi svetovni vojni. Cenzi Sild bo v ÖAK ostala »pojem« odločnosti, zvestobe, okretnosti in energije. Österreichische Alpenzeitung, glasilo ÖAK, ki ga urejuje Sepp Walcher in izhaja na Dunaju, je 1.1907 načel 75. leto svojega življenja. Od 1. 1943 do 1. 1946 ni izhajala zaradi pomanjkanja. Ves čas je ohranila ista načela glede programa, vsebine in oblike. Literatura je bila in bo ogledalo časa in ljudi. Tako tudi planinska revija po svoje zbira portrete ljudi, kulturnega in športnega udejstvo-vanja v gorah. ÖAK je v načelih hodila srednjo pot, tolerantna do ljudi, realna do stvari, sodelavce pa je vselej izbh~ala med tistimi, ki so poleg cepina tudi dobro sukali pero. Poleg tega pa je seveda zvesto glasilo ÖAK, izbrane planinske druščine, v katero vrata niso ravno na široko odprta. Avstrijci so dobili s Himalajo stik že v 17. stoletju, ko je Johann Grueber, jezuit, rojen 1623 v Linzu, v osemmesečnem potovanju prepotoval Kitajsko od Pekinga do Tibeta, odtod pa obiskal še Katmandu in Agro. Kot prvi Evropejec je bil v Lhasi in je narisal Potala, rezidenco Dalai - Lame. Do leta 1901 je bila to edina podoba te palače. Josef Tieffenthaler, jezuit, rojen leta 1710 je prvi opozoril na »Dhawalagiri«, ki so ga dolgo imeli za najvišjo goro na svetu. Imenujejo -ga očeta moderne indijske geografije. Baron von Hugel, rojen leta 1795 v Regensburgu, umrl leta 1870 kot avstrijski konzul v Brusslu, je leta 1832 prišel do Tibeta, pisal o Kašmiru, Hin- dukuš in Sikhu. Ferdinand Stolička (1838—1874) iz Moravske je bil v službi Geographical Survey of India, bil v Tibetu, prišel do Kašgarja in Tienšana, bil na prelazu Karakorum in v Camp Murghi ob reki Šyok. Njegov naslednik v Indiji je bil Griesbach. Griesbachu je v isti službi sledil Diener, ki je narisal karto Kašmirja. Tirolski vodnik Kerer je spremljal Nemca dr. Boeka leta 1890 na ledenike vzhodne Garhwal - Himalaja. V 20. stoletju se avstrijski alpinisti v Himalaji seveda vse češče pojavljajo. L. 1902 spremljata Eckensteina iz Londona proti K2 in Mustaghu dr. Pfannl in dr. Wessely. Nato slede od leta 1929 imena: Peter Aufschnaiter, ki je kasneje s Harrerjem ponovno v Tibetu, dr. ing. E. Schneider, Peter Aschenbrenner, Hoerlin, Pircher, dr. Bernard. Znani igralec Gustav DieBel je bil v Dyhren-furthovi mednarodni ekspediciji v Bal-toro (1934), ker je v filmu »Demon Himalaje« igral glavno vlogo. Nato sledi popularni dr. Herbert Tichy, ki je kot študent z motociklom prevozil pot iz Dunaja v Bombay in z enim šerpo prišel do višine 7200 m na »najsvetejši« gori na svetu, Gurla Mandhata, ki še danes ni premagana (7728 m). Leta 1938 je bil Tichy na Alaski. Od 1. 1941—1948 je bil ves čas na Kitajskem. Po letu 1950 pa se je uvrstil med najuspešnejše hima-lajce, čeprav noče v planinski »ceh«, kakor pravi. Znana imena avstrijskih himalajcev so še: Fanghauser, Schwarz-gruber, dr. Frauenberger, dr. Jonas, Messner, dr. Kolb, Krenek, Kruparc, Buhl, Rainer, pa tudi znanstvenik Fürer - Haimendorf (etnolog, ki je drugo svetovno vojno preživel v Indiji), dalje dr. Beyer, Chval, Heinzel, ing. Moravec, Kari Prein, Kari Reiss, dr. Gattinger, dr. Weiler, Larch, Ratay, Reinagel, RoiC in Willenpart. To so že imena, ki jih zadnja leta stalno srečujemo. Skratka naša mala soseda Avstrija lahko postavi na noge celo vrsto himalajskih ekspedi-cij, ki ne bodo pogrešale niti izurjenih mož niti razgledanih vodij. Razume se, da vse to ni zastonj, da pa na drugi strani prinaša državi tudi velike politične koristi in ne nazadnje gospodarske, saj si Avstrija s svojimi ekspedici-jami neprenehno utira pot v svet in razširja svoj že tako široki turistični trg. Avstrijska Himalaya - Gesellschaft je bila ustanovljena 29. aprila 1953. V njenem odboru so tudi prve znanstvene kapacitete, sami redni profesorji avstrijskih univerz, prvaki svoje stroke: dr. Ficker, meteorolog, dr. Hauer, geodet, dr. Kobex% geolog, dr. Schubert, fiziolog, dr. Seelich, medicinski kemik, dr. Spreit-zer, geograf. Tako je Avstrija dobila poleg številnih planinskih organizacij še himalajski komite, kakršne so večji narodi ustanovili že desetletja prej: Angleži Himalayan Club (1927) in Everest -Committee (1920), Nemci Deutsche Himalaya - Gesellschaft in Gesellschaft zur Forderung deutscher Forshung im Ausland. Tudi Švica je imela že pred vojno Schweizerische Stiftung für außeralpine Forschungen, Francija pa je svoj Himalaya - Comité pod Deviesovim vodstvom ustanovila po drugi svetovni vojni. Namen teh organizacij je, da združujejo primerne ljudi in zbirajo materialna in moralna sredstva. Ali ne bi bilo prav, če bi naša država imela nekaj podobnega? Naš alpinizem je dosegel stopnjo, s katere lahko stopi na višji nivo, s svetovnim razgledom in pomenom. Po nepotrebnem zamujamo čas in trosimo sredstva za vse športne reprezentance, le za izbran alpinistični team ne najdemo moči in volje. Hermann Buhl je, sodeč po članku »Nanga Parbat«, v zadnjih letih pred smrtjo doživel precej razočaranj. Nanga Parbat imenuje dopolnitev in izpolnitev svojega življenja. Misel na ta razočaranja izzveneva kakor napačen ton v čudovitem življenjskem akordu, vendar se mu zdi, da mu pri tem odleže. Govori o nevoščljivosti in zlobi, ki bi hotela veliko dejanje izmaličiti. »Kaj pa so od mene pričakovali? Ali ne bi bil smel priti na vrh? Vse nas so dvignili, da stopimo na vrh, vseh 10 mož z menoj vred. Ali naj ostanem zadaj? Kdo bi naj bil šel naprej? Ali nisem drago kupil ta uspeh, ali ga nisem bolj zaslužil kakor katerega koli? Ali nisem tvegal za veliko stvar najdražje, kar imam, svoje življenje? Za vso ekspedicijo, tudi za tiste, ki so ostali spodaj: kje pa so bili ti?« 41 ur je bil v objemu smrti, vendar se mu zdi, kakor da javnost tega prav nič ne razume. Vse je postalo skupna last, poročilo o vrhu, snimek vrha, celo duhovna lastnina samohodca. Kakor da ta ni več človek, marveč pojem brez mesa in krvi. Ko se je na münchen-ski kliniki tresel pred amputacijo, ga je bombardiral tisk: »Buhl mi je ušel!« »Vodja ekspedicije ni zanemaril svojih zdravniških dolžnosti!« »Neupravičeni so očitki Hermanna Buhla ... Pravico za dr. Herrligkofferja!« Nepokorščina! »Ali je Hermann Buhl odrekel kot človek?« Buhl pravi, da so ga vsi zapustili, kakor na Nanga Parbatu tudi na kliniki in v boju za pravico in resnico. Nato popisuje Buhl, kako se je srečal s pogledom na vrh Nanga Parbata, na južno in severno steno. Ni ga zdržalo, šel je s prvo skupino nosačev na mesto baznega taborišča, pustil tu no-sače, sam pa zdrvel naprej, na vrh lede-niške grobi je, že nad 4000 m. Zdelo se mu je, kakor da stopa v svetišče. Iskal je prehode v severni steni, pa jih ni našel. V njem je gorela želja, da se preizkusi. Imel pa je občutek, da tega njegovi tovariši ne razumejo, kakor ne bi razumeli, če bi jim bil dva meseca pred odhodom v Himalajo rekel, da je šel pozimi sam v salzburško smer v severni steni Watzmanna samo zato, da bi se še enkrat predal najtrši preizkušnji. Stegnjen v dišečem senu sanja Buhl o bivaku v višini 8000 m brez spalne vreče, brez vrvi, stoje naslonjen na mrzli granit, potem ko že dva dni ni jedel ne pil. 20 do 25° C mraza, pod njim orjaški prepad. Ne ve, ali je bil v transu ali v avtohipnozi, izgubil je vsak občutek za telesno bolečino. »Nisem smel spati,« sem si ukazal in vendar sem zakinkal. Zbudil sem se, še vedno sem stal, v levi roki sem držal palice, z desno pa za oprimek. Moral je biti mraz, tako pravijo noge, roke, obraz.« Te stvari je Buhl premišljal naMonte Rosi. Napotil se je nanjo za svoj rojstni dan in za stoletnico prvega vzpona na Monte Roso. Prizna, da je na Srebrno sedlo na Nanga Parbatu prišel z manjšo muko kakor na Monte Roso. Na povrat-ku pravi, da je bilo treba malo paziti na razpoke, kmalu pa so bili zadovoljni s svetom in zadovoljni s samim seboj. Ali Matterhorn, Monte Rosa, Eiger ali Nanga Parbat — ne ime, višina in strmina odloča. Odločilno tudi ni, kaj o gori lahko poročamo. Le ugodje moramo čutiti ob njih. Zadovoljni bi se radi vračali s ture domov, zadovoljni... Dolinski nosač - kuli dobiva na himalajskih ekspedicijah 3 rupije na dan (16,50 šiling) ob samooskrbi. V Pakistanu mora od Askola naprej skrbeti za prehrano ekspedicija. Do baznega taborišča so obroki hrane precej manjši kot v višinah, le »atte« dobi dolinski nosač več. Pri vstopu na ledenik morajo no-sači dobiti široke čevlje, snežna očala in vetrovke. Dobro je vzeti s seboj čim več vžigalic. Ponudba nosačev je zelo velika, najmanj trikrat več se jih pride ponujat, kot pa je potreba. V Askolu je n. pr. Moravec kupil množino sveže hrane: 2400 kg atte, 85 kg ghee, 10 koz, 240 jajc in 10 kur. Kolona je štela od Askola dalje 263 mož. Iz občnih zborov . . . PD Most na Soči. Glavni problemi so bili naslednji: Vprašanje nove oskrbnice v koči na Orni pi-sti, oskrba postojanke, plačevanje članarine in naročnine za planinski Vestnik, ureditev finančno materialnega poslovanja, dograditev koče in izpopolnitev njene opreme ter mladinsko vprašanje. Z velikim razumevanjem tovarne pohištva »Krn« v Podmelcu je društvu uspelo namestiti v postojanki oskrbnico, ki je vse svoje opravke vršila v splošno zadovoljstvo. Oskrba postojanke je dobro funkcionirala, praksa pa je pokazala, da bi se nošnja blaga znatno pocenila, če bi ga prenašali mezgi. Uredili so tudi plačevanje članarine in naročnine za Planinski Vestnik, s katero so bili člani vedno v velikem zaostanku. To vprašanje je društvo rešilo na ta način, da je iz svojih sredstev poravnalo celotni dolg revije, nakar bo skušalo od dolžnikov izterjati kolikor mogoče. Izdelali so administrativni ter finančno - materialni pravilnik za poslovanje postojanke, ki jim je omogočil, da je bilo poslovanje postojanke tudi ipo tej plati zadovoljivo. Dosti so razpravljali tudi o dograditvi koče in izboljšanju njene opreme. Anuitet za posojilo društvo zaenkrat ne zmore, dotacij pa ni. Ker pa koča ni ometana ali prekrita s škodljami, se že opažajo znaki razpadanja. Največ škode povzroča močna vlaga, ki uničuje poleg stavbe še opremo, zlasti pozimi, ko je postojanka zaprta. Ce odločilni forumi v doglednem času ne bodo tega uvideli, bodo uničena vsa sredstva in trud, vloženi v to kočo. Postojanka je bila oskrbovana le v letni sezoni in dosegla v tem času dobiček 30 362 din. obisk postojanke je znašal okrog 1000 obiskovalcev, približno toliko, kot preteklo leto. V glavnem so to bili planinci iz Baške grape in iz bohinjske strani, manj pa iz ostalih krajev. Društvo vključuje 61 starejših članov, 19 mladincev in 40 pionirjev. Na Planinski Vestnik je naročenih 29 članov. Društvo ima dve zelo agilni planinski skupini in to v Anhovem in v Podmelcu, kjer so postali množični izleti že tradicija. Zal, da je imela mladina v preteklem letu zaradi produkcijskih nalog premalo časa za večje izlete. Sicer pa se je pridno udejstvovala pri društvenem življenju; pomagali so pni reševanju organizacijskih vprašanj oziroma težav, pobirali članarino in naročnino za Planinski Vestnik, čitali planinsko literaturo v skupnih krožkih, se pripravljali na pohode, organizirali taborjenje v Trenti itd. Ker pa jim društvo ni vedno dalo na razpolago vodnika, so se tudi sami podali na ture, večkrat morda celo na nekoliko preveč zahtevne in naporne. O vprašanju mladine je bilo dosti debate tudi v diskusiji, v katero sta posegla tudi zastopnika PZS tov. Tone Bučer in Mara Svent. Za društvenega predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Franc Mervič. O KOZJAKU IN ŠE KAJ Kozjak je eno tistih planinskih področij v Sloveniji, ki je prebivalcem industrijskega Maribora in ostalih krajev v Dravski dolini še vedno vse premalo poznano, v planinski literaturi in v opisih naravnih lepot iz bližnje mariborske okolice zasledimo večinoma le Pohorje, medtem ko je Kozjak le mimogrede omenjen. Grebeni Kozjaka so lahko dostopni in privlačni zaradi prekrasnih naravnih iz.-' letnih točk in bujne narave, ki je v vsakem letnem času posebej privlačna in mikavna za domačine in tuje turiste. Področje Kozjaka ima svojo zgodovino, na katero so Kobanci lahko resnično ponosni. Ze v stari Jugoslaviji je bilo na tem področju zelo težko živeti, ker so kraji na Kozjaku bili v iprvi fronti v borbi proti germanizaciji našega življa, ki se je tukaj prav posebno močno čutila. Nemci so poskušali na razne načine: organizirali so Kulturbund, pošiljali svoje zaupnike preko meje in dajali finančna sredstva za nakup slovenskih posestev ob naši meji, da bi si zagotovili svoj germanizatorski vpliv in čim bolje pripravili znane dogodke ob kapitulaciji stare Jugoslavije v aprilu leta 1941. Bajtarji in kmetje na tem področju niso klonili pred okupatorjem in so svoje domačije dali na razpolago kot zavetišče borcem za svobodo. Iskra narodnoosvobodilnega gibanja je zajela ves Kozjak. Akcije partizanov so se s tega področja prenašale celo na sosedno področje Avstrije. Franc Zalaznik - Leon, današnji predsednik okrajnega odbora Zveze borcev v Mariboru, je bil eden od prvih partizanov na tem področju, ki so ga ljudje kot domačina zelo cenili in spoštovali. Borci Lackovega odreda so na področju Kozjaka bojevali slavne zmage proti mnogo močnejšemu sovražniku, ki je bil tudi bolje oborožen. Številni junaški borci tega odreda počivajo danes pokopani v nedrjih zelenega Kozjaka, ki se je med drugo svetovno vojno napil krvi naših borcev in videl, številna okupatorjeva grozodejstva. Okupatorjev umik je bil za partizanske enote in za vse prebivalce poln zmagoslavnega poleta. V spomladanskih majskih dneh leta 1945 so tudi Kobanci dočakali svobodo, za katero so padli njihovi najboljši sinovi in hčerke. V svobodni domovini se je postavila vrsta nalog pri obnovi in izgradnji naše domovine. Številne planinske postojanke so bile med vojno požgane. Zato so. planinci iz Maribora in nekaterih drugih krajev s prostovoljnim delom obnovili nekatere planinske postojanke oziroma jih na novo zgradili in opremili. Tako ima danes planinsko društvo v Mariboru planinsko kočo na Zavcarjevem vrhu. Prav tako nameravajo mariborski planinci ponovno odpreti gostilno pri Urbanu, ki je bila pred vojno znana in dobro obiskana turistična postojanka. Tudi na Kapli bodo uredili gostilno v prostorih kmetijske zadruge in ustvarili pogoje za razvoj planinstva. Planinsko društvo obrtnikov v Mariboru je tudi izbrala Kozjak za gradnjo svojega planinskega doma. Novi dom bodo zgradili na Tujzlovem vrhu na nadmorski višini 629 m na idealnem kraju, ki nudi lep razgled na Maribor, Dravsko dolino in Dravsko polje, na Pohorje in na sosednjo Avstrijo. Dne 9. VI. 1956 so se mariborski obrtniki-planinci zbrali na Tujzlovem vrhu na slovesni otvoritvi začetka gradbenih del za vodovod. To je bila prva faza in nujno potrebno delo za gradnjo planinskega doma. V kulturnem programu so sodelovali pevci KUD Obrtnik, ki so zapeli nekaj pesmi. Predsednik Okrajne obrtne zbornice Maribor tov. Stanko Snajder je govoril o pomenu gradnje in kot prvi zasadil lopato na mestu, kjer so takoj začeli z deli za nov vodovod. Na Dan republike 29. novembra 1956 so pohiteli planinci in njihovi prijatelji na otvoritev vodovoda. Svoj delež k otvoritvi vodovoda je tudi tokrat prispeval pevski zbor KUD Obrtnik. Predsednik planinskega društva obrtnikov tov. Alojz De Corti je odkril spominsko ploščo v spomin na dograditev vodovda. v tehtnih besedah je orisal delo društva in težave pri gradnji vodovoda. Franc Zalaznik-Leon se je v svojem govoru društvu posebej zahvalil, da je izbralo prav Kozjak za kraj svojega planinskega doma. Dejal je, da bo ta dom spominjal vse borce na težke dneve v NOB. Lanskoletno dograditev vodovoda so mariborski obrtniki-planinci lahko uresničili le s skrajno požrtvovalnostjo vseh članov. Letos je najvažnejša naloga dograditev doma. Doslej so pripravili nekaj lesa, gramoza in opeke. Prav tako so tudi posekali ves les na gradbeni parceli. Večino del bodo obrtniki opravili sami s prostovoljnim delom. V dvorani nameravajo urediti tudi kino-dvorano za domačine, ki bi uresničitev te zamisli z veseljem pozdravili. IZ SEJNIH ZAPISNIKOV UO PZS . . . Dne 30. IX. t. 1. se je vršil v klubski sobi hotela Slon v Ljubljani sestanek juridičnih članov TZS, na katerem so se pomenili o vseh izkušnjah, težkočah in napakah letošnje sezone in [pripravili predloge in ukrepe za delo v prihodnjem letu. Sestanka se je po svojm zastopniku udeležila tudi PZS. Načelnica mladinske komisije pri PZS tov. Svent Mara je zaradi študija do skupščine PZS začasno odložila svojo funkcijo. UO PZS ji bo zato določil namestnika. PZS je tudi v času splošnih počitnic društva stalno opozarjala na tekoče naloge v zvezi z zaključki plenuma PZS, med drugim pa odposlala tudi tri okrožnice, od katerih zadnji je bil priložen tudi redigiran pravilnik za upravljanje [planinskih postojank. PD Bovec je predložilo načrt za novo kočo na Mangrtu in izrazilo željo, da bi bila ta gradnja čimprej sprejeta v prioritetni gradbeni plan PZS. V zvezi s sestankom, ki se je vršil julija t. 1. v Ljubljani s predstavniki TZS, PZS in Svetom za blagovni promet, na katerem naj bi se pojasnilo, katere postojanke je šteti za planinske postojanke, je PZS izdelala za Svet za blagovni promet o tem detajlno poročilo. Na to poročilo pa je svet za blagovni promet izdal odlok, ki ni v celoti v skiadu s prvotnimi dogovori med PZS in svetom za blagovni promet, niti ne upošteva v celoti navedb in želja, omenjenih v obrazložitvi. V svojem odloku sekretariat za blagovni promet tolmači, da imajo planinski pomen tiste gostinske enote planinskih organizacij, ki nudijo planincem prenočišče in hrano in leže predvsem v višinskih legah ali pa v nestrnje-nem naselju v nižini, ker se štejejo kot izhodiščne točke za planine. Vse ostale gostinske enote omenjenih organizacij pa se štejejo kot gostišča ter za nje ne veljajo oprostitve od dajatev družbeni skupnosti. Svet za blagovni promet v svojem odloku tudi priporoča, naj naj bi ObLO sami po svoji individualni presoji odločili o postojankah, ki imajo planinski pomen oz. ga nimajo. Glede na slednje pooblastilo, ki se s tem daje ObLO, pa je nastala na terenu precejšnja zmešnjava, ker vsak ObLO po svoje in popolnoma različno presoja, ali ima postojanka planinski ali ne-planinski značaj. To je nastalo zato. ker omenjeni odlok ne upošteva klasifikacije planinskih postojank, ki je bila obrazložena v vlogi PZS na sekretariat za blagovni promet. Rezultat tega odloka je, da mora Planinski dom v Kamniški Bistrici po odloku občinskega LO Kamnik že plačevati obveznosti do družbene skupnosti kot ostali gostinski obrati, čeprav je znano, da dom v Kamniški Bistrici ne leži v strnjenem naselju, da služi kot izhodiščna točka za pohode v Kamniške planine in da zaradi boljše frekvence pomaga vzdrževati pasivne planinske postojanke. Proti temu odloku se je prizadeto društvo seveda takoj pritožilo. PZS je v letni sezoni prejela tri pritožbe-o večjem neredu v planinskih postojankah. V vseh treh primerih so bile pritožbe poslane prizadetim PD s prošnjo, da se o njih izjavijo. PZS ugotavlja, da po 1. žrebanju dobitkov za gradnjo doma Zlatorog ne pritekajo več nikaki zneski v ta fond. Kaže, da je članstvo prepričano, da je z izžrebanjem dobitkov prenehala tudi ta nabiralna akcija. Odbor za gradnjo doma Zlatorog pri PZS je bil zato pozvan, da poživi to akcijo. PSJ je pozval PZS, naj zainteresira vsa PD, da v svoje proračune vnesejo tudi sredstva za vzdrževanje planinskih postojank, ta sredstva pa naj si skušajo zagotoviti tudi v raznih podjetjih in drugih organizacijah. Likvidacija bivšega PD Rateče-Planica po finančni plati še vedno ni izvedena. Težave so v tem, ker bivši društveni funkcionarji ne predlože PZS zahtevanih dokumentov. Gospodarska komisija je zato od PZS prejela nalog, da določi bivšemu društvu poslednji rok za ureditev vsega, ker bo sicer stvar izročila javnemu tožilcu. Športno društvo Fužin ar v Ravnah na Koroškem se je na PZS obrnilo za finančno pomoč za zgraditev standardne žičnice pod Uršljo goro. PZS prošnji ni mogla ugoditi, ker ne razpolaga s finančnimi sredstvi. Na zadnji seji PZS je bil načet problem vodniške službe, ki jo bo treba najbrž zopet vzpostaviti, seveda ne na predvojni bazi. Ponovno pa se bo o tem razpravljalo, ko bo za to zadolžen član UO PZS izdelal osnutek predloga. Za turistični leksikon, ki bo izšel prihodnje leto v Beogradu, je fotoodsek pri PZS dobavil okrog 40 izbranih planinskih fotografij. Letošnjega zasedanja UIAA v Trientu v Italiji sta se udeležila za PSJ tov. Rade Kušič in Košir Fedor, medtem ko so GRS zastopali na zasedanju mednarodne GRS v Badnu pri Zurichu nekako v istem času tov. dr. Miha Potočnik, dr. Andrej Robič in Andrej More. Slednjega je komisija za GRS pri PZS določila za svojega zastopnika na poziv mednarodne komisije za GRS in sicer za delo v podkomisiji CIS-a. Ta podkomisija je bila v zadnjem času izpopolnjena s predstavniki Francije, Avstrije in Jugoslavije. Komisija za GRS pri PZS je bila od sveta za zdravstvo povabljena na mednarodni kongres reševalcev, ki se bo vršil prihodnje leto v Bruslju. Gorenjske reševalne postaje so predlagale, naj se ustanovi podkomisija za GRS za okraj Kranj. Le-tem je bilo pojasnjeno, da kaj takega niti pravilnik za GRS niti statut PZS ne določata >in bi morala o tem sklepati šele skupščina PZS. Sicer pa je komisija mnenja, da se prav gotovo ne izplača ustanoviti tako okrajno podkomisijo, saj ima GRS v vsej Sloveniji komaj okrog 150 članov. Komisija ugotavlja, da ima sedaj ljubljanska gorska reševalna postaja zelo dobro organizirano reševalno službo. Postaji Ljubljana je s tesno naslonitvijo na LM uspeio, da reševalce na zborno mesto sklicuje LM, s čimer se je obveščanje izdatno izboljšalo, da vrši LM brezplačni prevoz reševalcev in da reševalci razpolagajo z brezžičnimi radio oddajniki in sprejemniki v tako velikem številu, da je sporazumevanje na terenu absolutno zagotovljeno. GRS postaja Ljubljana ima tudi vso svojo reševalno opremo, vskla-diščeno na postaji LM. Komisija priporoča, da bi enako vskladiščile svojo reševalno opremo predvsem GRS postaje Jesenice, Celje, Tržič in v Trenti. Komisija je med drugim obravnavala tudi nekatere reševalne akcije, izvedene poleti, in pod organizacijskim vodstvom GRS postaje Ljubljane, ki so bile po mnenju gorenjskih reševalcev nekoliko predrage. Komisija se bo na to debato še povrnila. Komisija je tudi sklenila, da si morajo reševalci pri vseh kombiniranih reševalnih akcijah izvoliti vodjo reševalne akcije, ki je dolžan izdelati poročilo o nesreči, obračun stroškov in vse ostalo. Komisija se trudi, da bi tehnično opremo reševalcev čim bolj izpopolnila. Čimpreje bo skušala opremiti čim več reševalnih postaj z radiooddajniki in sprejemniki, prav tako pa tudi povezati vse važnejše planinske postojanke s telefoni in radio postajami. Dela za telefon v Vratih so se že premaknila z mrtve točke, GRS postaja Celje pa je že prejela komplet radiooddajnika in sprejemnika znamke »Avtofon«. Od JLA je od PZ BiH naročila 30 reševalnih čolnov, interesira pa se tudi za papirnate vreče za prevoz ponesrečencev in kemične termoforje, ki jih ima JLA med svojim trofejnim materialom. Posebna za to določena komisija je med letom ponovno pregledala ves reševalni material po GRS postajah in obveščevalnih točkah, ter prizadete postaje obvestila o vseh najdenih nedostatkih. Ta pregled materiala se bo v bodoče vršil vsako leto. Komisija je izročila v tisk brošuro o najnujnejših nasvetih in napotkih za dresuro lavinskih psov. Naklada bo znašala 150 izv. V zvezi z izpiti iz prve pomoči, ki jih je komisija obvezno vpeljala za vse reševalce pred dvema letoma, je komisija sklenila, da naj bi spomladi prihodnje leto pričeli z opravljanjem ponovnih izpitov. Na eni prihodnjih sej pa bo zavzela svoje stališče do onih redkih reševalcev, ki doslej še niso opravili tega izpita. 2e pred meseci se je komisija obrnila na komando vojnega letalstva za eventualno sodelovanje helikopterja ipri večjih oziroma težjih reševalnih akcijah. Ta komanda pa je komisijo napotila na Letalsko zvezo Jugoslavije, ki da je ravno sedaj pristopila k organizaciji reševalne službe za celoten teritorij FLRJ. Letalska zveza Jugoslavije je sporočila, da -trenutno še ne razpolaga s helikopterjem, vendar pa bo predstavnika komisije povabila na prvi prihodnji sestanek, ki ga bo sklicala v zvezi z organizacijo reševalne službe. Dne 15. VII. t. 1. je bil med PZS in njeno komisijo za GRS ter 'Italijanskim alpinskim klubom (CAI) in Direkcije Alpinske reševalne službe (Corpo Soccorso Alpino) s sedežem v Trentu, ki je bila za to posebej pooblaščena od centrale CAI v Milanu, podpisan pismeni dogovor o brezplačnem reševanju ponesrečencev v gorah obeh pogodbenih strank na recipročni bazi. S tem dogovorom so se Al-pinska reševalna služba Italijanskega alpin-skega kluba (Corpo soccorso Alpino del Člub Alpino Italiano) in njihove reševalne postaje obvezale nuditi svojo pomoč pri iskanju in reševanju članov PZS, ki se ponesrečijo v gox-ah na italijanskem teritoriju, komisija za GRS pri PZS pa se je obvezala zagotoviti pomoč svojih ekip za iskanje in reševanje članov Italijanskega planinskega kluba (CAI), ki se ponesrečijo v gorah na jugoslovanskem teritoriju. Cona intervencij je omejena za-zdaj od italijansko - jugoslovanske meje pri izviru Timava do gore Forno in se razteza na italijanski, teritorij v globino 20 km, na jugoslovanski teritorij pa na vse ozemlje Ljudske republike Slovenije. Pomoč obeh organizacij se nudi brezplačno, če gre za sodelovanje oseb in sredstev. Vendar pa gredo v breme posameznih ponesrečencv in njihovih svojcev zdravniško bolniški in pogrebni stroški. Dogovor velja za eno leto, po preteku te dobe pa se mora skleniti nov sporazum. V nasprotnem primeru je dogovor avtomatično prenehal veljati. Dne 28. IX. t. 1. se je vršil na Češki koči sestanek kamniške skupine za planinska ¡pota, na katerem so obravnavali načrt dela za prihodnje leto. Za novega vodjo skupine je bil izvoljen tov. Stanko Kos iz Ljubljane. R. L. TRIGLAVSKI PLANINSKI MUZEJ Planinsko društvo Jesenice si je zamislilo, da si na Jesenicah ustanovi planinski muzej. Sklepati je lahko, ali kako priti do zaželenih planinskih rekvizitov, kako uresničiti to idejo, je drugo vprašanje. A se ni ustrašilo težke naloge. Ustanovljeni odbor za zbiranje zgodovinskega gradiva je zavihal rokave in začel trkati na vrata planinskih veteranov po bohinjski, zgomjesavski in trentarski dolini, pri vseh pod-ložnikih Triglava. Uspeh ni izostal, povsod smo našli razumevanje. V muzejskem skladišču so se začeli zbirati dragoceni zgodovinski dokumenti. Sedaj jih je preko 200 in si jih lahko vsakdo ogleda. Lepo uspelo planinsko razstavo od 18.—26. v. 1957, ki je bila obenem tudi rojstvo novega Triglavskega muzeja, je pokazala, da je po zaprašenih podstrešjih in vlažnih shrambah skritih še veliko zgodovinskih drobtin. V planinskih muzejih bodo zgodovinarji in planinski pisatelji našli gradivo za svoj študij, s katerim bodo ovekovečili prve slovenske pionirje naših gora. Naprošamo vse, ki imajo take predmete, naj jih v interesu celokupnega slovenskega planinstva odstopijo Triglavskemu muzeju na Jesenicah, da z njim obogatimo knjigo »GORSKI VODNIKI«. Pokažimo s svojim dejanjem, da smo vredni nasledniki naših planinskih prednikov. I. S. PREGLED PLANINSKO - SMUČARSKIH NESREČ IN Datum Kraj nesreče Ponesrečenci 1. 1. I. 1956 Črni vrh (Spanov vrh) Praprotnik Boris 2. 11. I. 1956 Košuta Romih Viljem 3. 21. I. 1956 Košuta Križaj Zdravko 4. 12. II. 1956 Ped Storži če m Nunar Jože 5. 19. II. 1956 Črni vrh (Spanov vrh) Peternel Janea 6. 4. III. 1956 Bukovnik Planek Maks 7. 4. III. 1956 Kisovec Jeglič Pepca 8. 11. III. 1956 Pustov rovt Kunčič Jože 9. 12. III. 1956 Dobrča Dečko Janez 10. 15. III. 1956 Na plazu pod Kriško steno Jovanovič Prvosla 11. 23. III. 1956 Pod žrelom v Storžiču Cadež Vekoslav 12. 6. IV. 1956 Kcmna ZherI Marjan 13. 16. V. 1956 Severna stena Storžlča Mandarič Stanko 14. 18. V. 1956 Veliko Kozje Jamšek Martin 15. 27. V. 1956 Črni vrh Rastar Mara 16. 3. VI. 1956 Kalški greben Zornberg Branko 17. 11. VII. 1956 Prokletije Tomšič Stanislav 18. 19. VII. 1956 Severna Triglavska Robič Dušan stena Ahmetaševič Zora 19. 29. VII. 1956 Ped Raduho Grudnik Franc Kladnik Franc 20. 29. VII. 1956 Dclič Antonini Stjepan 21. 2. VIII. 1956 Košuta Faganel Marjan PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1956* Vzroki nesreče Poškodba padec pri padec pri padec pri izčrpanost, padec pri padec pri oslabelost, padec pri padec pri smučanju smučanju smučanju nezavest smučanju smučanju nezavest smučanju smučanju padec pri smučanju padec pri smučanju padec pri smučanju zaradi pomanjkljive opreme zdrsnil v snegu nabiranje planinskih cvetlic padec padec čez steno spodrsnil pri nabiranju cvetlic padec pri plezanju zaradi odloma oprimka soplezalka v navezi zaradi teme zašla in padla čez previsno steno pri prečkanju snežišča padel v obrobno zev padec čez steno poškodba medenice zlom desne noge zlom desne noge brez poškodb zlom noge v gležnju zlom roke in izvin v ramenu brez poškodb pretrgane mišice na nogi zlom leve noge zlem noge v gležnju zlem palca na levi roki in izvin levega komolca natrgane vezi v levem gležnju smrtna (umrl v bolnici) smrtna zlem leve noge v gležnju smrtna smrtna poškodbe na spodnji čeljusti, na zapestju leve roke in na kolenu leve noge od drsenja vrvi ožgane prste na levi roki težak pretres možganov, močno poškodovana hrbtenica in zlom reber zlom leve noge v gležnju in lažje poškodbe po telesu smrtna (umrl v bolnici) Zap. št. Datum Kraj nesreče Ponesrečenci 22. 7. VIII. 1956 Severnovzhodno ostenje Mojstrovke Kivač Drago 23. 18. VIII. 1956 Črna prst Potočnik Martin 24. 19. VIII. 1956 Svetelova smer v Planjavi Preskar Slava 25. 22. VIII. 1956 Tosc Mlreille Goste 26. 24. VIII. 1956 Triglavska stena Ott Willi 27. 24. VIII. 1956 Severna Triglavska stena Kirchgartner Hans 28. 2. IX. 1956 Vzhodna stena zadnjega Prisojnika Fon Jože Valant Milan 29. 12. IX. 1956 Košuta Milojkovič Ljubivoj 30. 16. IX. 1956 Severna stena Vevnice Sattek Hans Sattek Adelheide 31. 32. 33. 34. 18. IX. 1956 29. IX. 5. XI. 1956 1956 9. XII. 1956 Jugovzhodno pobočje Begunjščice Svinjak Severno pobočje Brane Velika planina Kriškovič Franko Kovač Albina Stupar Albert Zupan Ignac Zupan Ignac ml. Cebular Alojz Rebolj Dragica V seznamu ni upoštevanih 8 poizvedovalnih akcij Vzroki nesreče Poškodba pri plezanju se mu je odlomil in padel kamen na nogo zdrsnil na strmem travnatem pobočju padanje kamenja s stene padec padajoče kamenje presekalo plezalno vrv padec zaradi slabe orientacije in močne kratkovidnosti padec in izguba orientacije pri plezanju izguba orientacije pri plezanju padec čez steno padec pri plezanju zaradi odloma oprimka soplezalka v navezi neznani zašla s poti in padla zdrsnili na snežišču in snežni plaz padec pri smučanju poškodovani prsti na nogi smrtna poškodba glave poškodbe na lobanji in na vratu ter zlom leve noge smrtna smrtna (pogrešan od 28. IX. 1955) naloinljeno rebro in izčrpanost izčrpanost smrtna zlom leve noge nad gležnjem zaradi drsenja plezalne vrvi ožgana dlan desne roke smrtna (nesreča se je zgodila baje že januarja 1955) smrtna smrtna smrtna ozebline ozebline poškodovani obe nogi v gležnju PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA 1955 IN 1956 Zap. št. Planinsko društvo ~ L-5 O 2 « g Z 2 d S Z 2 c ■ . > > .. iS u te ■C w re S cu 2 1. Ajdovščina 112 41 139 49 37 35 2 2. Bled 326 88 311 76 27 21 _ 6 3. Boli. Bistrica 193 20 160 19 10 10 _ _ 4. Bohinj 225 33 231 35 15 14 _ 1 5. Bovec 133 36 144 35 27 24 _ 3 6. Brežice 142 50 218 44 35 21 _ 14 7. Celje 1 368 281 1 660 233 21 13 _ 8 8. Cerkno 293 18 284 27 6 9 3 9. Črnomelj 170 25 155 18 15 11 4 10. Črnuče 136 21 182 18 15 10 5 11. Dol 120 10 232 8 8 4 _ 4 12. Domžale 265 34 379 37 13 9 4 13. Dovje 380 23 274 25 6 9 3 14. Gorje 505 23 504 25 5 5 _ 15. Gornjigrad 225 28 225 25 12 11 1 16. Gozd - Martuljk 79 5 61 5 6 8 2 17. Hrastnik 465 62 437 56 13 13 18. Idrija 447 76 497 75 17 15 2 19. Ilirska Bistrica 10J 4 42 11 4 26 22 20. Javornik 680 60 613 59 9 9 21. Jesenice 933 107 1 012 108 11 10 _ 1 22. Jezersko 121 21 121 20 17 17 _ 23. Kamnik 753 103 884 80 14 9 _ 5 24. Kobarid 163 15 148 10 9 9 25. Kočevje 105 8 112 7 8 6 2 26. Kokra — — 76 9 _ 27. Koper 104 50 159 60 48 38 _ 10 28. Kostanjevica 50 3 60 3 6 5 _ 1 29. Kranj 1 317 256 1 365 282 19 20 1 30. Kranjska gora 160 23 140 21 14 15 1 31. Križe 113 27 195 19 24 10 14 32. Krško 135 24 187 23 18 12 _ 6 33. Laško 601 60 611 57 10 9 _ 1 34. Litija 130 19 153 20 15 13 _ 2 35. Litostroj 222 105 287 115 47 40 _ 7 36. Ljubljana - matica 7 516 1 333 7 508 1 387 18 19 1 37. Ljubno 67 15 92 15 22 16 6 38. Ljutomer 124 25 250 17 20 6 _ 14 39. Majšperk 89 42 118 42 47 35 _ 12 40. Maribor 2 440 400 2 382 415 16 17 1 41. Maribor - obrtniki 179 6 240 12 3 5 2 42. Medvode 358 74 383 60 21 15 6 43. Mengeš 296 63 368 61 21 16 _ 5 44. Mežica 415 28 427 30 7 7 _ 45. Most na Soči 89 40 120 36 45 30 _ 15 46. Mozirje 181 14 144 10 7 6 _ I 47. Murska Sobota 124 - 16 131 17 13 13 _ 48. Nova Gorica 249 50 197 49 20 24 4 _ 49. Novo mesto 353 25 334 24 7 7 _ _ Zap. št. Planinsko društvo Članstvo 1955 Naročniki 1956 Članstvo 1956 3 C >u o ¡3 S Z 2 >U 0 u ti ~~ C * . > 1 S & 2 Stev. naroč. 1956 v •/• Porast 1956 Padec 1956 50. Oplotnica 49 4 75 5 8 5 — 3 51. Podljubelj 72 8 71 8 11 11 — 52. Postojna 265 45 250 40 17 16 — 1 53. Poljčane 89 7 81 9 8 11 3 54. PTT 591 70 611 70 12 11 — 1 55. Prevalje 429 65 521 62 15 11 — 4 56. Ptuj 145 25 133 25 17 18 1 57. Kadeče 162 45 228 49 28 21 — 7 58. Radovljica 709 112 739 87 16 11 — 5 59. Rateče 50 8 32 6 16 18 2 — 60. Ravne 332 41 367 41 12 11 — 1 61. Rimske Toplice 54 11 104 14 20 13 — 7 62. Ruše 467 73 727 79 16 11 — 5 63. Senovo 146 1 318 55 1 17 16 — 64. Sežana 58 29 129 29 50 23 — 27 65. Slovenska Bistrica 630 51 650 61 8 9 1 — 66. Slovenj Gradec 644 76 683 60 12 8 — 4 67. Slov. Konjice 357 61 388 57 17 14 — 3 68. Solčava in Luče 147 68 194 56 46 28 — 18 69. Šentjur 191 26 193 27 14 14 — — 70. škofja Loka 461 54 470 54 12 11 — 1 71. Šoštanj 310 33 518 27 11 5 — 6 72. Tolmin 170 54 239 52 32 21 — 11 73. Trbovlje in Kum 1 222 161 1 493 166 13 11 — 2 74. Tržič 462 53 414 47 11 11 — 75. Univerza 559 16 652 29 3 4 1 — 76. Velenje 130 12 175 9 9 5 — 4 77. Vipava 80 8 53 8 10 15 5 — 78. Vuzenica 162 13 108 11 8 10 2 — 79. Zabukovca 169 9 213 8 5 3 — 2 80. Zagorje 582 37 544 34 6 6 — — 81. Železničar 357 73 351 76 20 21 1 — 82. Železniki 93 24 400 21 26 5 — 21 83. Žerjav 3S9 9 382 14 2 3 1 — 84. Ziri 176 18 168 27 10 16 6 — 34 640 5 290 37 629 5 305 15 14 — 1 Trst in Gorica Beograd Zagreb Republiška PD Ostale republike Inozemstvo Zamena z inozemstvom Zamena v državi 92 37 52 33 110 31 20 17 94 36 42 37 114 39 23 17 5 707 STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1956 Zap. št. Vrsta članstva Planinsko društvo člani mladinci pionirji skupaj 1. Ajdovščina 96 31 12 139 2. Bled 270 35 6 311 3. Boh. Bistrica 122 30 8 160 4. Bohinj 183 29 22 234 5. Bovec 62 29 53 114 6. Brežice 48 36 134 218 7. Celje 1 266 311 83 1 660 8. Cerkno 171 60 53 284 9. Črnomelj 118 27 10 155 10. Črnuče 114 26 42 182 11. Dol pri Hrastniku 170 7 55 232 12. Domžale 231 98 50 379 13. Dovje - Mojstrana 211 43 20 274 14. Gorje 358 97 49 504 15. Gornjigrad 150 40 35 225 16. Gozd - Martuljk 29 1 31 61 17. Hrastnik 327 40 70 437 18. Idrija 305 " 119 73 497 19. Ilirska Bistrica 21 7 14 42 20. Javornik 474 97 42 613 21. Jesenice 667 145 200 1 012 22. Jezersko 89 15 17 121 23. Kamnik 677 135 72 884 24. Kobarid 109 12 27 148 25. Kočevje 82 28 2 112 26. Kokra 71 4 1 76 27. Koper 150 3 6 159 28. Kostanjevica na Krki 42 4 14 60 29. Kranj 1 027 260 78 1 365 30. Kranjska gora 118 20 2 140 31. Križe 110 20 65 195 32. Krško 150 27 10 187 33. Kum Trbovlje 326 26 87 439 34. Laško 380 61 170 611 35. Litija Šmartno 139 8 6 153 36. Litostroj 268 13 6 287 37. Ljubljana - matica 5 155 1 853 500 7 508 38. Ljubno ob Savinji 61 8 23 92 39. Ljutomer 100 40 110 250 40. Luče ob Savinji 108 10 1 119 41. Majšperk 88 6 24 118 42. Maribor 1578 654 150 2 382 43. Maribor - obrtniki 194 23 23 240 44. Medvode 215 33 135 383 45. Mengeš 162 135 71 368 46. Mežica 327 50 50 427 47. Most na Soči 61 19 40 120 48. Mozirje 92 21 31 144 49. Murska Sobota 90 29 12 131 50. Nova Gorica 129 25 43 197 51. Novo mesto 215 103 16 334 52. Oplotnica 50 20 5 75 53. Podljubelj 63 8 71 Zap. Vrsta članstva Planinsko društvo — št. člani mladinci pionirji skup 54. Poljčane 69 12 81 55. Postojna 125 50 75 250 56. PTT Ljubljana 506 79 26 611 57. Prevalje 349 94 78 521 58. Ptuj 72 50 11 133 59. Radeče 150 60 18 228 60. Radovljica 599 116 24 739 61. Rateče - Planica 32 32 62. Ravne na Koroškem 256 38 73 367 63. Rimske Toplice 75 21 8 104 64. Ruše 325 63 339 727 65. Senovo 109 37 172 318 66. Sežana 89 39 1 129 67. Slovenska Bistrica 400 100 150 650 68. Slovenj Gradec 413 35 235 683 69. Slovenske Konjice 259 54 75 388 70. Solčava 53 14 8 75 71. Šentjur 118 37 38 193 72. Skofja Loka ?76 78 16 470 73. Šoštanj 337 35 146 518 74. Tolmin 147 33 59 239 75. Trbovlje 566 53 435 1 054 76. Tržič 330 58 26 414 77. Univerza 15 637 652 78. Velenje 100 50 25 175 79. Vipava 31 14 8 53 80. Vuzenica 94 12 2 108 81. Zabukovca 144 21 48 213 82. Zagorje 400 132 12 544 83. Železničar 241 80 30 351 84. Železniki 218 46 106 400 85. žerjav 234 46 102 382 86. Ziri 150 15 3 168 Skupaj 25 231 7 190 5 208 37 629 V letu 1955 24 163 7 011 3 471 34 645 V letu 1956 25 231 . 7 190 5 208 37 629 Razlika + 1 068 + 179 + 1 737 + 2 984 PREGLED GRADBENIH INVESTICIJ Zap. Planinsko št. društvo Planinska postojanka ■Is JS . u .S! ® > "20 1. Ajdovščina 2. Bled 3. Boh. Bistrica 4. Bohinj - Srednja vas 5. Bovec C. Celje 7. Črnomelj 8. Dol pri Hrastniku 9. Gorje pri Bledu 10. Gornji grad 11. Idrija 12. Javornik - Kor. Bela 13. Jesenice Iztokova koča pod Golaki 52 000 Koča pri izviru Hublja 68 000 Blejska koča na Lipanci 289 600 Koča dr. Janeza Mencingerja 290 57o Koča na Uskovnici 173 575 Koča pod Bogatinom 58 572 Vodnikova koča na Velem polju 194 751 Koča na Mangrtu _ Kocbekov dom na Korošici 16 860 Mozirska koča na Golteh 945 500 Dom v Logarski dolini 44 655 Dom na Mirni gori .10 000 Zavetišče na Goreh 322 421 Dom Planika pod Triglavom 6 400 Tržaška koča na Doliču 27 215 Koča na Menini planini 350 000 Koča na Hleviški planini 99 550 Zavetišče na Jelenku 7 240 Zavetišče na Sivki 16 068 Dom na Javorniku 80 84o Staničeva koča pod Triglavom 5 719 Dom Pristava na Javor, rovtu 36 894 Erjavčeva koča na Vršiču 492 917 Tičarjev dom na Vršiču _ Koča pri izviru Soče 155 291 Bivak I _ Bivak II 1 480 Bivak III 3 500 Bivak IV 8 800 25o 310 103 106 216 320 1 191 62 79 150 16 36 120 101 V LETU 1956 Investiran ■ «o o & A« 3.2 M O S o o s«« w 3™ O w o? al o » ■"s •M Ol a, o« a|2 aga «.5 > 7 500 9 300 62 700 3 720 4 740 C 000 800 1 800 C 000 5 200 — 100 000 545 800 136 400 172 000 42 791 23 850 100 000 10 000 — 2 183 200 70 000 545 600 — 160 000 823 591 399 999 98 000 1 599 986 44 219 688 002 171 168 95 398 59 500 77 300 289 600 396 750 279 935 81 532 2 942 951 752 000 16 860 1 105 500 44 655 40 000 1 208 712 10 120 31 955 2 453 985 99 550 7 240 60 287 80 840 5 719 36 894 1 352 919 213 959 274 512 800 3 280 9 500 14 000 Zap. št. Planinsko društvo Planinska postojanka 14. Jezersko 15. Kamnik 16. Kočevje 17. Koper 18. Kostanjevica na Krki 19. Kranj 20. Kranjska gora 21. 22. 23. 24. 25. 27. 28. 29. Križe Kam Trbovlje Laško Litija - Šmartno Ljubljana - matica 26. Maribor Obrtnik Maribor Medvode Mežica Koča v Martuljku Češka koča na Ravnah Ccjzova koča na Kokrškem sedlu Koča na Jermanovih vratih Koča na Starem gradu Koča pri Jelenovem studencu Tumova koča na Slavniku Koča na Polomu Gradnja koče na Kališču Dom na Krvavcu Koča na Smarjetni gori Dom na Korenskem sedlu Koča v Krnici Mihov dom Koča na Gozdu Koča na Križki gori Koča na Kumu Dom na Smohorju Gradnja doma na Jančah Koča pri Sedmerih trigl. jezerih Zavetišče na Bogatinskem sedlu Triglavski dam na Kredarici Mariborska koča na Pohorju Ribniška koča na Pohorju Koča na Zavcarjevem vrhu Koča na Pesniku Zavetišče na Tujzlovem vrhu Slavkov dom na Golem brdu Zavetišče pri Skrubeju Koča Podpeca z žičnice Gradnja doma na Peci Zavetišče na Raduhi I n v e s t i rano iz lastnih sredstev izvršenih prostov. delov, ur v vrednosti subvencija PZS ostale subvencije posojilo PZS ostalo posojilo Skupne investicije v letu 1956 24 200 230 11 500 _ _ 35 700 — 250 15 000 43 095 — 172 379 — 230 474 7 810 96 5 760 16 000 — 64 000 — 93 570 8 152 172 10 320 26 000 — 104 000 — 148 472 24 308 1 326 79 560 — 228 656 — — 332 524 _ _ — — 100 000 — — 100 000 654 289 — — 369 600 1 668 000 1 478 400 — 4 170 289 _ 1 460 65 700 60 000 — 210 000 — 365 700 — 231 23 100 — 334 050 — — 357 150 19 298 _ — 60 127 — 240 509 — 319 934 121 048 — — — — — — 121 048 4 500 — — — — — — 4 500 21 334 _ — 64 000 — 256 000 — 341 334 3 234 _ — — — — — 3 234 60 443 — — — — — — 60 443 222 654 234 14 046 — 25 000 — — 261 700 _ _ — 199 999 249 999 799 996 — 1 249 9S4 314 780 — — 123 200 — 492 800 — 930 780 204 036 ■115 31 125 200 000 — 984 750 — 1 419 911 300 867 _ _ — — 1 000 000 — 1 300 867 8 259 _ — 29 784 — 119 135 — 157 178 _ _ — 35 851 — — — 35 851 _ — — — 115 945 — — 115 945 178 013 — — — 505 640 — — 683 653 10 000 — — — 38 194 — — 48 194 _ — — — 21 086 — — 21 086 1 749 770 _ — — — — — 1 749 770 278 407 185 7 400 — — 19 812 — 305 619 80 000 _ — — — — — 80 000 3 176 653 210 12 600 — — — — 3 189 253 2 012 955 2 350 121 000 — 100 000 — — 2 263 955 20 1 200 1 200 30. Most na Soči 31. Murska Sobota 32. Nova Gorica 33. Novo mesto 34. Oplotnica 35. Podljubclj 36. Postojna 37. PTT Ljubljana 38. Radeče pri Zid. mostu 39. Radovljica 40. Rateče - Planica 41. Rimske Toplice 42. Ruše 43. Bohor Senovo 44. Slovenj gradeč 45. Slov. Konjice 46. Režij, odbor Sodražica 47. Solčava 48. Trbovlje 49. Tržič 50. Zagorje 51. Železničar Ljubljana Koča na Orni prsti Koča Tromejnik na Doliču Pionirska koča Kekec na Katarini Dom poldanovec na Lokvah Dom dr. Klementa Juga v Lepeni Gomiščkovo zavetišče na Krnu Dom Vinka paderšiča na Gorjancih Koča na Pesku Dom na Kalu pod Kofcami Vojkova koča na Nanosu Gradnja pionir, koče na Pečni rebri Poštarska koča na Vršiču Zasavska koča na Prehodavcih Valvazcrjev dom pod stolom Koča Tamar v Planici Adaptacija koče na Kopitniku Ruška koča Zavetišče na Bohorju Gradnja koče na Bohorju Dom ped Vel. Kopo na Pungartu Razgledni stolp na Roglji Obnova doma na Travni gori Dom Rinka v Solčavi Koča na Mrzlici Dem pod Storžičem Koča na Sv. Gori Coparjeva koča na CemšeniSki pl. Gradnja žičnice na Vogel 23 750 310 000 280 000 28 000 220 000 62 000 Skupaj 17 583 852 750 45 OOO 2 660 584 259 304 67o 125 1 252 320 304 2 000 160 COO 27 203 10 320 12 169 26 800 7 500 62 600 22 400 — 73 000 — 50 000 — 246 472 59 951 75 000 285 868 79 685 — 184 233 — 500 000 — 102 618 — 239 804 471 550 194 682 — 45 019 69 224 572 680 344 550 — 133 000 106 660 97 328 300 000 1 143 473 318 740 — 736 931 60 000 200 000 — 410 479 30 400 118 00» 23 750 34« 000 330 000 28 000 220 000 246 472 62 000 2 000 299 755 776 778 639 540 658 131 1 429 341 398 425 115 339 1 896 790 81 381 599 489 588 099 1 227 785 500 000 177 546 172 336 513 097 131 746 97 328 114 623 17 513 957 151 3 835 851 6 926 545 14 404 562 530 000 44 237 961 PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1956 Kapaciteta ležišč Število obiskovalcev Planinska postojanka 1. Blejska koča na Lipanci 2. Prehodna plan. postoj. Planine na Bledu 3. Koča na Mrzlem studencu 4. Koča na Rovtarici 5. Koča na Uskovnici G. Koča pod Bogatinom 7. Vodnikova koča na Velem polju 8. Koča Zlatorog v Trenti 9. Koča Petra Skalarja pod Kaninom 10. Koča na Mangartu 11. Dom na Predelu 12. Aljažev dom v Vratih 13. Dom Planika pod Triglavom 14. Tržaška koča na Doliču 15. Staničeva koča pod Triglavom 16. Kovinarska koča na Zasipski planini 17. Erjavčeva koča na Vršiču 18. Tičarjev dom na Vršiču 19. Koča pri izviru Soče 20. Zavetišče pod Spičko 21. Bivak I (Vel. Dnina) 22. Bivak II (Pod rokavi) 23. Bivak III (Za Akom) 24. Bivak IV (Na Rušju 25. Koča v Martuljku 26. Dom na Vršnem 27. Koča v Krnici 28. Mihov dom 29. Koča na gozdu 30. Dom na Komni ¡2 -o O a Jul. Alpe O 1.5 z> V upravi planinskega Število skupnih ležišč Skupaj o s Skupaj O Žt društva a «5 >•3 d) C/l M O wa a 1-5 > QJ s> SS ■M O «3 C 1633 Bled 24 24 1 346 98 1 444 168 495 Bled 5 — 5 ne evidentira 256 1240 Bled — — — ne evidentira _ 1100 Boh. Bistrica — — — ne evidentira _ 1138 Bohinj - Srednja vas 9 10 l!l 1124 92 1 216 345 1513 Bohinj - Srednja vas 34 19 53 4 188 138 4 326 713 1805 Bohinj - Srednja vas — 10 10 1 845 99 1944 295 622 Bovec 16 16 32 3 236 50 3 286 1 397 1811 Bovec 25 50 75 208 _ 208 95 2072 Bovec — 20 20 918 56 974 21 1156 Bovec 3 7 10 10 443 47 10 490 417 1015 Dovje - Mojstrana 54 92 146 7 673 151 7 824 2 119 2404 Gorje pri Bledu 24 37 61 4 206 377 4 583 686 2120 Gorje pri Bledu 24 15 39 3 741 264 4 005 665 2332 Javornik- Koroška Bela 23 40 63 2 212 68 2 280 790 892 Javornik - Koroška Bela — 22 22 2 145 _ 2 145 174 1515 Jesenice 48 20 68 7 652 242 7 894 5 732 1620 Jesenice 30 20 50 6 376 91 G 467 1 821 786 Jesenice 12 10 22 5 024 229 5 253 1 482 2050 Jesenice — 16 16 ni poslovala — 2180 Jesenice — 4 4 27 _ 27 41 2140 Jesenice — 5 5 46 _ 46 33 1340 Jesenice — 8 8 118 — 118 156 1980 Jesenice 6 — 6 47 _ 47 39 930 Jesenice 6 5 . 11 187 _ 187 168 610 Kobarid 6 17 23 883 22 905 149 1218 Kranjska gora 7 18 25 1 123 44 1167 340 1070 Kranjska gora 2 16 18 2 282 91 2 373 762 1226 Kranjska gora 15 25 40 2 668 106 2 774 390 1525 Ljubljana - matica 66 24 90 5 111 99 5 210 4 853 31. Koča pri Savici jid. Alpe 805 32. Zavetišče na Bogatinskem sedlu „ 1804 33. Triglavski dom na Kredarici „ 2515 34. Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih „ 1683 35. Koča na črni prsti „ 1844 36. Gomiščkovo zavetišče na Krnu „ 2210 37. Dom dr. Klcmetnta Juga v Lepeni „ 680 38. Poštarska koča na Vršiču „ 1725 39. Zasavska koča na Prehodavcih „ 2050 40. Pogačnikov dom pri Križkih jezerih „ 2052 41. Koča Tamar v Planici „ 1108 42. Dom JaJlovec v Trenti „ 595 43. Koča na Razor planini „ 1300 44. Zavetišče Globoko „ 1835- 45. Koča na Poreznu Predg. 1632 46. Zavetišče na Robidenskem brdu Jul. Alp 824 47. Zavetišče v Počah pod Poreznom „ 700 48. Koča na Smarjetni gori „ 664 49. Koča na Šmarni gori „ 667 50. Slavkov dom na Golem brdu „ 440 51. Dom na Lubniku „ 1024 52. Koča na Ratitovcu „ 1666 53. Zavetišče na Mrzlem vrhu „ 925 54. Zavetišče na Vrsniku „ 724 55. Dom Pristava na Javorniškem rovtu Kara- 920 56. Koča na Podkorenskem sedlu vanke 1075 57. Koča podpeca (Na Pikovem) „ 986 58. Zavetišče na Peci „ 1650 59. Zavetišče pri Skrubeju ,, 600 60. Dom na Kalu pod Kofcami „ 1050 61. Zavetišče pri Jurju „ 884 62. Dom na Uršljl gori „ 1696 63. Roblekov dom na Begunjščici „ 1757 64. Valvasorjev dom pod Stolom „ 1180 65. Koča pod Kladvom „ 1560 66. Dom na Kofcah „ 1505 67. Zavetišče na Bistriški planini ,. 1052 68. Zavetišče Pungrat pod Košuto „ 1480 69. Zavetišče Tegoše „ 1203 Ljubljana - matica Ljubljana - matica Ljubljana - matica Ljubljana - matica Most na Soči Nova Gorica Nova Gorica PTT Ljubljana Radeče pri Zid. mostu Radovljica Rateče - Planica Tolmin Tolmin Tolmin Cerkno Cerkno Cerkno Kranj Ljubljana - matica Medvode Skofja Loka Železniki Ziri Ziri Javornik-Koroška Bela Kranjska gora Mežica Mežica Mežica Podljubelj Podljubelj Preval je Radovljica Radovljica Tržič Tržič Tržič Tržič Tržič 4 18 22 3 260 41 3 301 1 280 — 8 8 1 135 — 1 135 156 67 60 127 5 152 190 5 342 4 917 23 35 58 5 332 142 5 474 4 870 2 18 20 1 216 45 1 261 230 — 50 50 1 037 95 1 132 232 38 — 38 1 471 24 1495 263 28 — 28 6 396 1014 7 410 997 24 — 24 2 023 44 2 067 331 10 52 62 2 210 304 2 514 1 590 8 24 32 2 866 90 2 956 931 14 18 32 1 072 10 1 082 528 16 — 16 1 122 3 1 125 475 — 4 4 ne evidentira — 20 20 40 2 598 18 2 616 531 3 20 23 4 624 — 4 624 — — — — 2 665 — 2 665 — — — — 10 338 26 10 364 — — — — 547 — 547 — 6 10 16 717 18 735 116 23 — 23 5 413 9 5 422 369 7 15 22 ' 1 688 5 1 693 637 — 5 5 780 — 780 — 2 5 7 930 — 930 — 7 10 17 ne evidentira 173 11 — 11 933 37 970 17 12 20 32 3 627 13 3 640 — — 45 45 1 302 6 1 308 — — — — 5 000 20 5 020 — 2 3 5 1 08 G — 1 086 24 — — — 2 160 — 2 160 — 50 — 50 3 425 19 3 444 825 6 42 48 2 570 4 2 574 822 25 20 45 5 592 10 5 602 144 — — — ni poslovala 16 16 32 3 277 — 3 277 543 — — — 494 — 494 — — — — ni poslovalo — — — 231 — 234 — Planinska postojanka X v ¡2 -o O a. Sg ■e.2 as z > 70. Pl. smuč. dom Titovi graničarji na Zelenici 1535 71. Dom na Brdu pri Ljubnem Predg. 610 72. Zavetišče pri Mihevu Karavank 680 73. Dom v Logarski dolini Kamniške 757 74. Frišaufov dom na okrešlju Alpe 1378 75. Kocbekov dom na Korošici „ 1808 76. Mozirska koča na Golteh s depandanso „ 1344 77. Bivak pod Ojstrico „ 1800 78. Češka koča na Ravnah „ 1543 79. Cojzova koča na Kokrškem sedlu „ 1791 80. Koča na Jermanovih vratih „ 1884 81. Bivak pod Kočno „ 1952 82. Koča na Križki gori „ 1582 83. Zavetišče na Mali poljani „ no» 84. Zavetišče Trstenik „ 450 85. Zavetišče v Gozdu „ 864 86. Dom v Kamniški Bistrici „ 601 87. Bivak pod Skuto „ 2104 88. Koča na Loki pod Raduho „ 1520 89. Zavetišče na Grohatu pod Raduho „ 1682 90. Zavetišče pri Pucu „ 710 91. Koča Podolševa „ 1250 92. Zavetišče pod Oojstrico „ 1206 93. Dom Rogovilev v Solčavi „ 650 94. Dom Rinka v Solčavi „ G60 95. Andrejev dom na Slemenu „ 1096 96. Dom pod Storžičem „ 1050 97. Zavetišče na Konjščici „ 1520 98. Kostanjčcva koča na Dobrči „ 1520 99. Bivak v Storžiču „ 1750 100. Koča na Smrekovcu „ 1377 101. Koča na Gori Oljki Predg. 734 102. Koča na Mali planini Kamn. 1447 Kapacitcta ležišč Število obiskovalcev V upravi planinskega društva Število postelj Število skupnih ležišč rt A S X M Jugoslovanov Inozem-cev Skupaj Število nočitev Tržič _ _ _ ni posloval Tržič 8 — 8 1 066 — 1 066 23 Žerjav — — — 2 251 — 2 251 — Celje 73 15 88 38 396 146 38 542 3 282 Celje 16 60 76 6 223 13 6 236 658 Celje 25 26 51 2 570 17 2 587 625 Celje 67 64 131 5 240 11 5 251 803 Celje 4 — 4 129 — 129 16 Jezersko 12 15 27 1 507 5 1 512 271 Kamnik 30 25 55 1 784 26 1 810 1 513 Kamnik 46 40 86 4 254 48 4 302 1 912 Kranj 4 8 12 51 — 51 51 Križe 5 10 15 3 354 — 3 354 1 860 Križe — — — 1 983 — 1 983 — Križe — — — ne evidentira Križe — — — 4 415 — 4 415 — Ljubljana - matica 33 22 55 3 488 66 3 554 3 719 Ljubljana - matica — 6 6 72 — 72 — Luče 6 30 36 1 954 1 1 955 423 Mežica — 60 60 728 — 728 370 Mežica 4 — 4 1 500 — 1 500 90 Solčava — — — 282 — 282 — Solčava 4 10 14 1 703 — 1 703 255 Solčava 35 — 35 ne evidentira 1 306 »olčava 16 — 16 ne evidentira 491 Šoštanj 30 50 80 8 307 — 8 307 2 105 Tržič 40 80 120 4 355 — 4 355 834 Tržič — — — 468 — 468 — Tržič 13 15 28 1 846 — 1 846 160 Tržič 5 — 5 280 — 280 280 Žerjav 42 46 88 3 863 19 3 882 1 022 Celje 8 — 8 2 826 — 2 826 55 Črnuče 7 20 27 826 — 826 826 103. Dom na Vel. planini Predg. 1520 104. Dom na Menini planini Kamn. 1508 1C5. Kota na Starem gradu Alp 585 106. Dom na Krvavcu „ 1700 107. Mengeška koča na Gobavici „ 433 108. Zavetišče na Resevni z razgled, stolpom 629 109. Mariborska koča z razglednim stolpom Pohorje 1080 110. Ribniška koča „ 1530 111. Koča na Pesniku M 1104 112. Koča na Pesku „ 1382 113. Ruška koča (Tinetov dom) „ 1250 114. Koča nad Sumikom 1125 115. Koča pri Treh kraljih „ 1200 116. Koča pod Krem/.arjevim vrhom M 1161 117. Dom pod Veliko Kopo na Pungartu „ 1377 118. Koča Planine (Tajzl) 960 119. Dom na Boču z razglednim stolpom Boč 659 120. Koča Tromejnik na Doliču Goričko 400 121. Koča na Zavcarjevem vrhu Kozjak 924 122. Zavetišče na Tujzlovem vrhu „ 629 123. Zavetišče Podlipje „ 549 124. Dem na Paškem Kozjaku Paski Kozjak 1130 125. Celjska koča (Tovst) Zasavje 750 126. Zavetišče na Goreh „ 791 127. Koča na Kalu „ 956 128. Koča na Kumu M 1219 129. Dom na Smohorju n 778 130. Zavetišče na Jančah „ 791 131. Koča na Kopitniku 914 132. Zavetišče na Bohorju „ 925 133. Dom na Mrzlici 1119 134. Tončkov dom na Lisci 924 135. Koča na sv. Gori 849 136. Coparjeva koča na Cemšeniški planini 1206 137. Zavetišče Zaloka „ 680 138. Dem na Polomu Gorjanci 725 139. Dom Vinka paderšiča 822 140. Dom na Mirni gori Dolenjsko 1048 141. Koča pri Jelenovem studencu gričevje 850 Domžale 20 60 Gornji grad — — Kamnik — 5 Kranj 30 43 Mengeš 5 — Šentjur pri Celju 2 — Maribor 20 18 Maribor 34 36 Maribor 3 10 Oplotnica 30 — Ruše 15 20 Ruše 11 — Slov. Bistrica 17 12 SIcvenjgradec 10 50 Slovcnjgradec 25 50 Vuzenica 13 _ Poljčane 16 30 Murska Sobota — 8 Maribor 10 14 Obrtnik Maribor — — Vuzenica — — Velenje 10 10 Celje 32 44 Dol pri Hrastniku — — Hrastnik 24 28 Kum Trbovlje 33 12 Laško 26 24 Litija - Šmartno — _ Rimske Toplice 3 — Bohor- Senovo 2 15 Trbovlje 16 14 Lisca Videm - Krško 20 40 Zagorje 70 — Zagorje — 14 Zagorje 3 _ Kostanjevica na Krki 12 — Novo mesto 6 20 Črnomelj 20 16 Kočevje 5 8 80 2 648 4 2 652 2 346 — 1 096 — 1 096 — 5 5 796 51 5 850 103 73 2 721 14 2 735 3 965 5 8 028 16 8 044 41 2 286 — 286 — 38 9 459 54 9 513 1 854 70 6 921 54 6 975 2 751 13 2 367 — 2 367 86 30 4 367 — 4 367 562 35 6 275 12 6 287 607 11 3 064 1 3 065 332 29 2 478 — 2 478 372 60 2 354 — 2 354 393 75 5 561 — 5 561 1 316 13 ni poslovala 46 6 320 13 6 333 258 8 1 836 — 1 836 — 24 3 316 8 3 324 251 — 700 — 700 — — 1 056 — 1 056 — 50 ne evidentira — 76 23 139 83 23 222 6 185 — 3 579 — 3 579 — 52 4 231 1 4 232 588 45 6 230 21 6 254 1 317 50 3 796 13 3 809 147 — 983 — 983 — 3 837 — 837 — 17 1 080 — 1 080 _ 30 5 421 — 5 421 695 60 5 623 3 5 626 433 70 4 876 — 4 876 568 14 2 113 — 2 113 125 3 2 405 — 2 405 — 12 996 — 996 245 26 1 513 4 1 517 23 S 36 2 070 1 2 071 386 13 561 2 563 815 Kapaciteta ležišč Število obiskovalcev Zap. št. Planinska postojanka P 0 o, Nadmorsk višina V upravi planinskega društva Število postelj m-3 2 Skupaj Jugoslovanov S O 5S Skupaj Število nočitev 142. Iztokova koča pod Golaki Trnovski 1260 Ajdovščina _ 12 12 271 24 295 82 143. Zavetišče Andreja Bavčerja na Cavnu gozd 1243 Ajdovščina — 12 12 1 125 36 1 161 141 144. Koča pri izviru Hublja 250 Ajdovščina — — — 3 141 44 3 185 — 145. Pionirska koča Kekec na Katarini „ 306 Nova Gorica — _ — 2 974 224 3 198 _ 146. Stjenkova koča na Trstelju Tržaško-Komenski Kras 664 Nova Gorica — 12 12 942 82 1 024 581 147. Koča na Hleviški planini z razgl. stolp. Idrijsko 907 Idrija 5 5 10 7 716 — 7 716 139 148. Zavetišče na Jelenku hribovje 1106 Idrija — — — 3 016 — 3 016 — 149. Zavetišče na Sivki „ 1006 Idrija 4 — 4 7 315 — 7 315 12 150. Dom na Javorniku 1240 Idrija 16 — 16 6 007 — 6 007 369 151. Cankarjeva koča na Svinščakih Snežnik 1242 Ilirska Bistrica — 20 20 ni poslovala 152. Vojkova koča na Nanosu Nanos 1248 Postojna 2 46 48 2 600 52 2 652 1 582 153. Zavetišče pri Blažonu „ 915 Vipava — — — 213 3 216 — 154. Dom Poldanovec v Lokvah Trnovska planota 965 Nova Gorica 36 32 68 5 505 150 5 655 160 Skupaj 2902 2416 4418 462 369 5879 468 248 101 131 Ir.ozemskli obiskovalci planinskih postojank so iz sledečih držav: 1754 iz Anglije, 1349 iz Italije, 1138 ij Avstrije. 902 iz Nemčije, 224 iz Holandije, 223 iz Francije, 73 Iz Danske, 66 iz Švice, 40 iz Belgije, 32 iz ZDA, 31 iz Madžarske. 15 iz SSSR, 13 i/. CSR, 8 iz Poljske, 5 iz Burme, 4 iz Švedske, 2 iz Norveške, 2 iz Grčije in 1 iz Mexika. > PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1956 Zap, št. Planinsko društvo iz lastnih sredstev izvršenih prostov. "" delov, ur 3 < e s t i ■c v — U -M >S > C rano o C. Ž« 3 —* Ul O ostale subvencije Skupne investicije v letu 1956 1. Ajdovščina 2 600 130 3 900 6 503 2. Bled 15 000 — _ _ _ 15 000 3. Boh. Bistrica — — • _ _ _ 4. Bohinj - Srednja vas 74 139 410 24 600 50 224 520 000 668 963 5. Bovec — — — 25 000 _ 25 000 6. Brežice 6 350 108 6 480 — _ 12 830 7. Celje 60 612 — _ _ _ 60 612 8. Cerkno 5 776 — _ _ 5 776 9. Črnomelj — — _ _ _ 10. Črnuče _ _ _ 11. Dol pri Hrastniku 783 52 2 600 _ _ 3 380 12. Domžale 372 063 — _ _ _ 372 063 13. Dovje - Mojstrana 3 000 — _ _ _ 3 000 14. Gorje pri Bledu 18 700 77 4 620 _ _ 23 323 15. Gornji grad — — _ _ _ _ 16. Gozd Martuljk — 60 5 000 _ _ 5 003 17. Hrastnik 20 119 68 3 840 — _ 23 959 18. Idrija 254 631 — — — _ 254 631 19. Ilirska Bistrica — _ _ _ _ 20. Javornik - Koroška Bela 3 213 — _ 10 000 _ 13 213 21. Jezersko — 12 2 720 — _ 2 720 22. Jesenice 2 829 66 3 300 _ _ 6 129 23. Kamnik 4 500 890 71 200 _ 29 915 105 615 24. Kobarid — — _ _ _ _ 25. Kočevje — _ _ _ _ _ 26. Kokra — — _ _ _ _ 27. Koper — 80 8 000 — _ 8 000 28. Kostanjevica na Krki — 40 2 000 _ _ 2 000 29. Kranj — 30 3 000 — _ 3 000 30. Kranjska gora 4 365 — — _ _ 4 365 31. Križe — — _ _ _ _ 32. Kum Trbovlje — 64 4 000 _ _ 4 003 33. Laško — _ _ _ 34. Litija - Šmartno 950 36 2 016 _ _ 2 963 35. Litostroj Ljubljana — — — _ _ ' _ 36. Ljubljana-matica 60 080 — — _ _ 60 080 37. Ljubno ob Savinji 1 500 34 1 700 _ _ 3 200 38. Ljutomer — _ _ _ _ _ 39. Luče 4 000 50 3 000 _ _ 7 000 40. Majšperk _ — _ _ _ _ 41. Maribor — — — _ 398 717 398 717 42. Medvode 640 45 1 680 — _ 2 320 43. Mengeš — — — _ _ 44. Mežica 1 050 96 4 900 — _ 5 950 I n vesti rano _ ea Zap. št. Planinsko društvo iz lastnih sredstev izvršenih prostov. delov, ur j. v vrednosti . M 4J Ca tfl O ostale subvencije Skupne investiciji v letu 1951 45. Most na Soči 25 000 265 18 550 - — 43 550 46. Mozirje — — — — — — 47. Murska Sobota — — — — — — 48. Nova Gorica 131 300 80 8 000 — — 139 300 49. Novo mesto - 140 8 400 — — 8 40] 50. Obrtnik Maribor — — — — — — 51. Oplotnica — — — — — — 52. Podljubelj 600 32 1 600 — — 2 200 53. Poljčane - 30 1 800 — — 1 800 54. Postojna — — — — — — 55. PTT Ljubljana 14 140 — — — — 14 140 56. Prevalje 10 141 4 200 210 000 — — 220 141 57. Ptuj — — — — — — 58. Radeče pri Zid. mostu 990 24 2 400 — — 3 390 59. Radovljica — — — — — — 60. Rateče - Planica — — — — — — 61. Ravne na Koroškem — 20 1 000 — — 1 000 62. Rimske Toplice 1 250 72 2 880 — — 4 130 63. Ruše 17 420 — — — — 17 423 64. Senovo - Bohor 4 614 98 3 920 — — 8 564 65. Sežana — — — — — — 66. Slcv. Bistrica 32 700 — — — — 32 700 67. Slovenjgradec - 56 3 360 — — 3 360 68. Slov. Konjice — — — — — — 69. Solčava — — — — — - 70. Šentjur pri Celju 1 245 30 1 800 — — 3 045 71. Skofja Loka 1 004 20 2 000 — — 3 004 72. Šoštanj 10 000 100 10 000 — — 20 000 73. Tolmin — — — — — — 74. Trbovlje — 36 2 520 — — 2 52) 75. Tržič - 280 16 800 — — 16 800 76. Univerza Ljubljana — — — — — — 77. Videm-Krško — 15 750 — — 750 78. Velenje — — — — — — 79. Vipava 2 500 60 2 500 — — 5 000 80. Vuzenica — — — - — 81. Zabukovica 622 — — — — 622 82. Zagorje 1 630 163 8 150 — — 9 780 83. Železničar Ljubljana 7 300 329 32 900 — — 40 203 81. Za Selško dolino v Železnikih — — — — — —' 85. Žerjav 257 229 — — — — 257 229 86. Ziri — 25 1 250 — — 1 250 87. Transport jeklenih vrvi in klinov — — — 10 150 — 10 150 88. Zimske markacije v Julijcih — — — 140 340 — 140 340 Skupaj 1 <336 615 8 423 499 136 235 714 948 632 3 120 097 Jane-, i P< umrl J Uršu r po Marina Korošec roj. 18. V. 1667 umrla Luka Korošec roj. 15. X. 1668 umrl (pred okt. 1673) Pavel Korošec roj. 25. I. 1670 por. (pred nov. 1695) umrl Marina (žena) rojena por. (pred nov. 1695) umrla Jernej Korošec roj. 10. VIII. 1671 umrl Špela Korošec roj. 6. XI. 1695 •umrla I. II. lil. Ana Beznik (Andr.) z Gorjuš rojena por. 23. II. 1727 umrla (pred majem 1730) Pavel roj. 2; por. 23 por. 24 por. 24 umrl 1 Marija Si z G ro ■por. 24 umrla ( I. Nikolaj Korošec roj. 4. XII. 1729 por. 28. V. 1760 umrl 29. I. 1777 Marija Mikelj (Lov.) Cešnjica 68 roj. 11. VIII. 1736 por. 28. V. 1760 umrla 7. I. 1771 Ignac to j. 1-i por. 18 u Marija (Jan.) N roj. 6. por. lf ui Marjeta Korošec roj. 8. VII. 1761 umrla 30. IV. 1820 na Koprivniku 1 (samska) _|__ Jurij Korošec roj. 9. IV. 1763 por. 6. II. 1786 umrl 13. VI. 1837 Meta Sodja (Mart.) iz Cešnjlce 46 roj. 11. V. 1759 por. 6. II. 1786 umrla 16. X. 1827 Neža Korošec roj. 11. I. 1766 umrla Anton Korošec roj. 7. I. 1787 umrl 5. VII. 1822 (zadet od strele) na Triglavu Jožef Korošec roj. 17. II. 1789 umrl (pred febr. 1801) Gašper Korošec roj. 31. XII. 1790 ipor. 20. XI. 1825 umrla Helena Sodja (Val.) Kopriv. 18 ix)j. 1. II. 1786 por. 20. XI. 1825 umrla Neža Korošec roj. 14. I. 1793 por. 22. II. 1819 umrla 25. VIII. 1833 Jurij Smukavec (Prim.) Jereka 28 roj. 19. IV. 1794 por. 22. II. 1819 umrl 25. IV. 1851 Matija roj. 21 por. 9. umrl 25 Marij! (To m.) : roj por. 9. umrla 18 RODOVNIK triglavskega vodnika Antona Korošca s Koprivnika v Bohinju št. 1 (udeleženca Bosijeve odprave, ki ga je 5. julija 1822 ubila strela na vrhu Triglava) Štefan Korošec roj. 25. XII. 1675 ¡por. 6. VI. 1698 umrl 25. II. 1747 Marina Korošec rojena por. 6. VI. 1698 umrla Andrej Korošec roj. 23. XI. 1677 por. 30. I. 1701 umrl Jera Cudnik rojena por. 30. I. 1701 umrla Uršula Korošec roj. 16. X. 1679 por. 15. V. 1701 umrla Jurij Smukavec rojen por. 15. V. 1701 umrl Špela Korošec roj. 12. II. 1682 por. 12. XII. 1702 umrla Pavel Arh rojen por. 12. II. 1702 umrl Urša Arh (Tomaža) iz Cešnjice roj. 1698 por. 24. II. 1737 umrla 10. IV. 1772 Jera Korošec roj. 9. II. 1698 por. 25. II. 1727 umrla Matija Smukavec (Mart.) Kopriv. 24 rojen por. 25. II. 1727 umrl Marija Korošec roj. 26. VIII. 1739 umrla Korošec 7. I. 1769 l mrl Marija Korošec roj. 12. VI. 1771 umrl Janez Korošec roj. 28. III. 1774 umrl Mina Korošec .roj. 3. I. 1797 por. 18. II. 1833 umrla 23. III. 1884 Valentin Bricelj (Flor.) Kopr. 36 roj. 10. II. 1799 por. 18. II. 1833 umrl 4. VII. 1875 Martin Korošec roj. 19. IX. 1798 umrl 17. II. 1855 na Koprivniku 1 (samski) Jožef Korošec roj. 10. II. 1801 umrl Marjeta Korošec roj. 12. VI. 1805 por. 23. II. 1829 umrla 11. V. 1894 Jožef Beznik (Urb.) Kopr. 5 roj. 26. II. 1805 por. 23. II. 1829 umrl a »J « P » ►J > Predajte se športu in užitkom, O ki vam jih nudi lepa pri roda I hI c/S Na opreznost nikar ne pozabite O riziko pa predajte zavarovanju I m Zoper nezgode, za primer j smrti in doživetja zavaruje: B o« W ti o M l/J Državnilzavarovalni zavod g M Telefon 39-121 Zastopniki v vseh večjih krajih