ftt 27.
V  Gorci, v pondeljek dne 2. marca 1908.
Tacaj XXXVIII
Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. tiri popoldne ter stane po poŠt i rebrnima ali v Gorici na dom poSiljana:
"/¦
. 15 K . 10 .
Posamične Številke stanejo 10 vin.
..SOČA" ima naslednje'izradne priloge: Ob novem leta ..KaJipot po Goriškem in GradiJSanskeC „&aiipot po Ijabljani in kranjskih mestih", dalje dva krat v leta „Voiul ni. Irleinic,  paraikov it* poštni!
t*«"-
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic, Štev. 7 1, nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Oabršcek Ka^naroCila brei doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se računijo"Tjo"Pt'tit-vF8Udi de tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-1 rat li> v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. -— Reklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo in napredek 1«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospos':! ulioi št. 7 t Gorioi v I. nad, ti Z uradnikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do„12. dopoiudne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tinkarni.
NaroCnino in oglase je plačati loco florica
Bopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reč!, katore ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1« opravnHtvn.
_ ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče«- mk petek* in stane vse leto 8 K 20 h aH gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le t-jbakamah: Sohwarz v Šolski »1., Jellersitz v Nunski al., Ter. Leban na tekališču Jo s. ' Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici,!. Matiussi v ulici Fomioa, I. Hovanski v Korenski ulioi št 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Casernia.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Talafon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A, GabrSžck (odgbv. J. Fabcie) tiska in zal.
Volilno gibanje.
Naši kandidatje
y goniti okolici ia kmečke občine so:
Fran Obljubek,
veleposestnik in župan v Kojskem.
Ivan Savnik,
veleposestnik in župan v Biljah.
Fran Špacapan,
posestnik in trgovec v Ozeljanti. Volite v sredo 4. marca   t. 1. te tri mož© za poslal ce.
Dolilcem o kmečkih občinah tolminskega političnega okraja!
Prosimo volilco, da se ravnajo točno po navodilih, katera so dobili iz pisarne izvrševalnrgn odbora. Tam jo začrtana pot, po kateri jo mogočo kaj pridobili.
Priglašeni sta v javnosti kandidaturi
Antona Juretiča,
posestnika v Kobaridu,
Lucijana Kovačiča,
c. kr. poštarja in posestnika
pri Sv. Luciji. Kakor smo že gori povedali :  Vo-lilci, ravnajte se po danih navodilih.
Vsi na volišče! Dolilcem d kraških kmečkih občinah!
V sredo ?±. t. ni. volite dva poslanca.
Zediniii ste se volilci s spodnjega in gorenjega Krasa za dva kandidata, katera dobro poznate.
Ta dva sta:
Dr. Gustav Gregorin,
odvetnik v Trstu, in
Josip Štrekelj
učitelj in posestnik v Komnu.
Proti Vam ata nastopila dva druga kandidata, katera podpirajo klerikalci, ki so prizadjali v zadnjih 6 letih z nemarnim gospodarstvom v deželi hiši neizmerno škodo našemu delu dežele.
Volilci! Zavedni KraŠevci! Vaša sveta dolžnost je, da zavrnete razdi-rače najbolje a tem, da greste do zadnjega moža na volišče ter izvolite za poslanca moža, katera ste si sami izbrali. Krišku, Krašovci! Na volišče t Ohranite si svoje dobro ime !
Osi na volišče!
VoHIci! Somišljeniki! Vsi na volišče I Nikdo ne sme ostati doma. Glavno opravilo na dan 4. marca t. 1. je — volitev. Ne gledati na oddaljenost, vsi morajo na volišče! Sveta dožnost klico vse volilce na volišče. Vzemite s seboj izkaznico in volilni listek.
Rodoljubi! Pišite imena naših kandidatov na glasovnice. Učite, bodrite! Vsi na nogel Glejmo, kako delajo uaši politični nasprotniki. Delajmo tudi mi od moža do moža, nevstrašno, neumorno! Potem smemo upati na lepo zmago.
Nikdo naših volilcev naj se ne obotavlja. - Nobeno opravilo v sredo ni tako nujno, tako potrebno kakor volitev.
Na nič drugega ni treba misliti nego na volitev.
Od teh volitev jo odvisno, ali naj Že naprej tlačanimo po farovških poslancih Lahom, ali naj se vpoštevajo v deželni hiši tudi željo in potrebe ljudstva.
Zato vsi na volišče!
Ose izgouore na stran!
Morda poreče kdo: kaj, če ne grem ravno jaz volit! En glas več ali manj, Raj je vse jedno! - Ni ros! Vsak glas prihaja v postov, od vsakega glasu jo odvisno, kako skončajo volitve v s e lo 4. marca t. I.
Kdor hoče dobro sobi in deželi, mora na volišče volit naše kandidate!
Torej proč s praznimi izgovori! Do zadnjega moža vsi na volišče!
Klerikalni pritisk
je strašansk vso te dni.
Volilci! Stojto trdno! Kdor Vam reče, da gre za vero, mu smete reči v obraz, da je lažnik in slepar! Gre za to, da dobimo poslance, ki ^e bodo borili v deželnem zboru proti Lahom, da nam priborijo veljavo, ki nam priliče, poslance, ki pripomorejo do zboljšanja kmetijstva ter storijo kar mogoče za povzdigo dežele.
Klerikalni poslanci pa tega niso delali, ker so bili zvezani z Lahi.
Tako se hočejo vezati z Lahi tudi od sedaj naprej, ako bi prišli v deželni zbor.
To povejte v obraz klerikalnim agitatorjem, potem pa jim obrnite hrbet!
Klerikalni pritisk naj se razbije ob zavednosti ljudstva!
ne bojte se nunceo!
Nunci prihajajo vsi na volišče. Volitev in nadziranje volilcev je njihovo glavno opravilo ta dan. Ako potrebuje kak bolnik svete popotnice na oni svet, naj počaka s smrtjo ; ako je treba koga zakopati, naj počaka vsaj do večera aH pa ga pokopljejo predčasno, tudi maševati ni treba, če je potrebna najširša agitacija — vsa svoja duhovska opravila so pustili, glavno jim je volite v!
Strahovati Vas hočejo, vplivati na Vas, obetajo, grozijo, — ali ne udajte se!
T deželnem zbora ne gre za vero!
Tam gre za pametno gospodarstvo v deželnem zboru in odboru, da ne bomo Slovenci le plačevali ter redili Furlane. Ne udajajte se sladkim besedam nasprotnikov, ki napeljujejo vodo na svoj mlin, da bi bili izvoljeni njihovi kandidatje, ki bi delali proti slovenskemu ljudstvu, kakor v pretekli šestletni dobi!
Ne bojte se nuncevl Stopite nevstrašuo na volišče ' Za Vjiš blagor gre, volilci! Za Vaš denar gre. Če bi volili farovške k andidate, po tem boste plačeval i vedno večje davke, dobivali boste pa ve dno manj.
Zakaj ne bomo uolili klerikalcev?
t. Ker zlorabljajo vero v politične j nameno in  dajo  na vero le toliko, da ¦ jim služi v njih umazane svrhe, katere je najti največ v njihovih žepih.
2.  Ker so klerikalci po kardinalu Misiji začeli politični razpor med Slovenci na Goriškem.
3.  Ker klerikalci zapeljujo ljudi po svojih raznih »katoliških« društvih v hinavščino 5a nečistost, ker učijo tolo-vajstvo ter poživinčujejo in pogubi j a jo ljudstvo.
4.  Ker v deželnem zboru delajo klerikalni poslanci le zase in za Lahe. j
n. Ker niso hoteli nastopati skup- ' no z naprednjaki v deželnem zboru, ' ampak so se rajši zvezali z Lahi proti I slovenskemu ljudstvu.
6.  Ker so nam zvišali deželne po-trebščine od 780.000 K v 6 letih na 1,900.000 K.                                           f
7.   Ker delajo pi\K slovenskemu , kmetu v doželnom zboru.  Gregorčič je
s  svojimi  pajdaši^ glasoval  za  Lahe, j kar so hoteli, za Štrekljev predlog, naj se zviša  deželna   pomoč   za vinogradnike, pa ni hotel glasovati.             I
8.  Ker je Gregorčič s svojimi »vernimi« oviral gospodarsko delo naprednih poslancev v zbornici in se zaletaval vanje s Pajerjem vred.           j
0. Ker se je Gregorčič spozabil tako daleč, da je hvalil javno v seji našega največjega sovražnika Pajerja.
10.   Ker klerikalci sploh nočejo skupnega dela, ampak le razdirajo in škodujejo.
11.  Ker hočejo odpraviti sedanjo ljudsko šolo, da bi ljudstvo padlo v zabitost in popolno nevednost, da bi ga mogli toliko bolj izkoriščat«.             |
12. Ker le obljubljajo, ne storijo pa ! nič. Po volitvah so vse obljube pozab- j ljene.   Potem   pa   nam lažejo in imajo nas za norca.                                        I
Zato jih ne bomo volili.                j
Napreden volilec.
Dolilcem u trgih.
Cenjeni volilci!                            j
Dne 6. t. m. stopite na volišče, da si ' izberete svojega poslanca.                         I
Znano je cenjenim  volilcem, kaj so napletli   klerikalci,  kako   so  hoteli  tržane oropati   za  poslanca s preglasovanjem  od , strani okoličanskih vasij.                           j
Jabolko razdora so vrgli med tržane in okoličane, in sedaj delajo prav v tej skupini na vse kriplje, da bi zmagali ter dali tržanom klofuto.
Prepričani smo, da prav  radi grdih j namenov klerikalcev storijo  zavedni tržani do zadnjega volilca svojo dolžnost.            I
Posebej pa še apelnjemo na volilce v vaseh in solin, ki volijo s trgi, da se ' pridružijo tržanom  ter volijo skupno ž njimi kandidata, ki ho mogel kar najbolje zastopati interese jednih in dragih.
Ta kandidat je
Andrej Sabršček,
¦    tiskar in trgovec v Gorici.
Ni treba praviti, kdo je Gabršček. Cela dežela ga pozna, da je energičen in agilen naroden delavec, ki dela na trdem političnem polju že 20 let ter ima pokazati tudi lepe vspehe.
V deželnem zboru potrebujemo ener* I gičaih, celih mož. Tak je Andrej Oabršcek.
Klerikalci se ga bojijp samo radi tega, .,-ker bi radi nemoteni še naprej hlapčevali Pajerju ter delali škodo goriškim Slovencem, kakor v preteklih 6 suhih letih.
Volilci! Na razpolago imate sposobnega kandidata Andreja Oabrščeka, ki more zastopati Vas v vsakem oziru najbolje.
Gabršček biva v Gorici ter je tako pristopen vsem volilcem trgov ob vsakem času. V Gorici je središče, tu so razni uradi, deželni odbor itd. in on je vedno na razpolago volilcem.
Nasproti GabršČeku so postavili klerikalci za kandidata Leopolda Jonkota iz Bovca, neznatnega In nesposobnega človeka, brez potrebne izobrazbe, brez znanja, človeka, ki je prišel v Bovec pred leti podedovat bogato premoženje po svojem stricu. Še za župana v Bovcu ni dober, ne pa da bo deželni poslanec. Če bi prišel Jonko v zbornico, potem bi bili trgi in njihove okoličanske vasi brez poslano«. Kamor bi ga postavili, tam bi stal in molčal. Kaj takega poslanca naj bi imeli naši trgi?
Treba je za deželni zbor tudi znanja laščine, da ve poslanec, kaj govorijo Lahi, kaj hočejo skleniti ter more pravočasno odbiti njihove proti nam naperjene nakane. Za vse to je Jonko popolnoma nesposoben, Gabršček pa povsem sposoben.
Odločiti se ni težko — ali obračamo se znovič do volilcev, da storijo vsi svojo dolžnost ter preprečijo klerikalne namene.
Volilci! Volite
Andreja Oabrščeka,
in imeli bodete dobrega poslanca.
naši shodi.
Včeraj je bilo po vsej deželi veliko shodov. — Znak sedanje dobe je ta, da na-predujaki imamo povsod javne shode, klerikalci se pa skrivajo in zapirajo. — V Komnu je bil shod od 87,-11 predpoldne. Govoril je kandidat Gabršček. Navzočih je bilo okoli 150 mož. — V Rihembergu in v Šmarjah je imel shod poslanec Štrekelj. Udeležba na obeh krajih velika, navdušenje nepopisno. — Posebno sijajen shod je bil v Križu. Govorili so Štrekelj, Gabršček, Medvešček, Možina, Mermolja. Volilcev iz vse bližine je bilo okoli 300. Sprejete so bile vse kandidature, tudi za goriško okolico vge Obljubek, Saunig, Špacapan, to pa edino vsled tega, da zadnji hip ne škodujemo glavni stvari, ki je: zmaga nad klerikalci. — V Biljani je bil shod; došla sta dva gospoda iz Gorice. Enako v Kanalu in v Anhovem itd.
fona so nagnali.
Poslanec Fon je imel včeraj smolo. Šel je v Pevmo in v Št. Maver, da bi imel shod, ali nagnali so ga na obeh krajih. Hudomušni volilci so uganjali burke ž njim, dokler je ni
Iz Orehouelj pri Biljah.
Naš kurat Abram se vedno lovi po Orehovljah in Bukovici ter agitira z vso strastjo proti našemu županu in proti kmet-ski stranki. Posebno ima na želodcu dr. Franka in poslanca Štreklja. Že prej smo bili vajeni zdražbarskih duhovnikov, a takega strastnega hujskača še nismo imeli. Ta je menda najzagrizenejši »oznanovatelj vere, miru in ljubezni* v rasi deželi. V Biljah je že najmiroljubnejše ljudi s svojim vednim zabavljanjem in divjim hujskanjem tako  razdražil  na  svojem  shodu,  da so
dvignili že svoje kmetske žuljave pesti proti njemu. Naše županstvo tako sovraži, da nam v svoji sveti ljubezni do nas niti ne privošči, da bi imeli svojega kmetskega zastopnika v deželnem zboru v osebi našega gospoda župana. Ali bode res vera v nevarnosti, ako bo on izvoljen? Vera tistih —, pri katerih je nikjer nič ni — bode v nevarnosti. Mi smo prepričani, da kurat s svojimi zdražbami veri bolj škodi, kakor koristi. Gospod nune, pazite, da vas ne zalovimo tudi iz naše mirne vasice, ker preveč nas hočete voditi za nos. Mi hočemo imeti našega poslanca v osebi našega župana in vi nam ne bodete prav nič zapovedovali.
Naj ho izid današnjih volitev v splošnem volilnem razredn tak ali tak, vsi vo-lilci morajo na volišče v sredo 4- marca.
Zapišite si razločno imena kandidatov in volite vsi do zadnjega moža.
Nikdo naj ne ostane doma!
Nič gledati na imena ter razmišljevati, ampak kar napišite imena pa na volišče!
Disciplina mora vladati med nami!
Izbrani so dobri kandidatje iz srede kmečkih volilcev!
Torej volite jih vsi, ki hočete dobro dkmetskerau stana!
Sokolova maskerada „V Gozdu" jutri na pustni torek.
Razne vesti.
PBOSIHO POROČIL 0 IZIDU VOLITEV! Prosimo, da nam sporočijo somišljeniki ta* koj brzojavno izid volitev v sredo 4. marca i 1., v bližini naj pošljejo koga s poročilom. — Naslov za brzojavke: »Soča" — Gorica.
Smrtna kosa. — Umrl je v Gorici gosp. Jakob Devet, železniški vozni nadzornik tv pokoju.
9        Umrl je včeraj  g. H.   Fabčič,  oče poslovodje »Gor. Tiskarne*.  Naše sožalje!
Poroka. — Danes se je poročil gospod Marijo Fonzari, uradnik na »Montu« " Gorici, z gospodično Marijo Fonovo iz Solkana. Vse najbolje!
»Šolski doni1' v Gorici zopet i blatu klerikalna politike. — Gregorčič je vrgel zopet v blato svoje politike »Šolski Dom«, ki naj mu pomaga do tega, da bi bil zopet deželni poslanec. Sobotna i Gorica« je povedala, da postavijo „Gregorčičev dom", da se torej razširi »Šolski dom*. Prav čakali so, da zadnji dan pred volitvami vržejo to bombo v svet. Tako izkoriščajo nŠ. D." v politične namene. Pfuj! — Gregorčič je odrinil za »Dom« 1000 K — ljudskega denarja. Malo je dal! V 17 letih, kar je državni poslanec, je zaslužil nad 200.000 K. Tudi »Centrifuga" je odrinila 1000 K. Tudi malo! Včasih se bahajo, da imajo toliko, da bi posojali ministrom !
Škandal, da se drzne Gregorčič pehati »Šolski Doni« v blato svoje politike! Vo-lilci, dajte mu odgovor na tako nesramnost v sredo 4. t. m.
PodbrdO, 27. svečana. V št. 15./VII. dne 22. t. m. se dopisniku »Gorice" iz Baske doline, kateri je najbržo že stara firma, zdelo zopet enkrat potrebno z lažmi in zavijanjem se obregniti na vse one, ki ne prisegajo na njegov program. Ni mi namen podrobno zavračati vse neresnice tega dopisa, omenim naj samo nekaj. Piše namreč: Ko ga je njega »neznanca8 pripeljala pot v Podbrdo, prišel je v lepo razsvetljene prostore, v katerih da se je vršila veselica in zabavljalo Čez »klerikalce". Istina je, da se je res isti dan t. j. 9.* t. m. vršila veselica tukajšnje »Čitalnice" in bila ista, kar ravno njemn dopisniku ni bilo všeč, od strani ptnjcev in domačinov prav dobro obiskana. Isti dan je bilo v prostorih podpisanega zbranih gotovo več sto gostov iz sosednje Kranjske, da tudi iz Gorice in Trsta iu ^ '^nost mi je, da kakor član in zaupniV >elne zveze za povzdigo prometa s t.^c\ na Goriškem, tem potom javno izražam svoje zaničevanje dopisniku, ko je tako nesramen, da imenuje v svojem dopisu družbo, katero je isti dan našel v omenjenih prostorih, za »divjo in podivjano kliko". Mislim in bojim se, da bo res, da si bodo gostje ptujci v prihodnje dobro premislili, predno bodo zopet prišli v Podbrdo žrtvovat čas in dentr za take in enake lepe »izraze" olike in dostojnosti. V interesa dobre stvari prosim torej dopisnika »Gorice", naj v prihodnje dobro premisli, kaj pige, in naj, ko   ga   zopet   prime   »veselje"   pisati,
nastopi na kakem drugem polju, ako ima za to zmožnosti, kar pa dvomim. Dalje omenja dopisnik nekega »loparja", kaj in koliko je na tem resnice, mi ni znano, javna tajnost je im tudi moje mnenje, da ako bi bila stvar resna, bila bi res obžalovanja vredna. Ker je pa bilo vse skupaj le nedolžna šal«, tako ni moglo tudi orožoištvo na noben način intervenirati. Glede opazke, da bom po volitvah le še jaz na »loparju", morem javno povedati, da si bodem Štel to v izreduo čast, in bom dotičnemu, kateri bo istega nosil, natočil »Štefan" najboljega iz moje zaloge, dophuika »Gorice" pa naprošam že sedaj, da napiše poročilo za »Ježa" ali pa za dunajski »Kikiriki", kamor spadajo take reči. Ako se torej se temi besedami čuti dopisnik »Gorice4 uža Ijenega, mi to lahko v eni prih. št. »Gorice" pojasni, a samo pogojno da vem, s kom mi je čast, ker z ljudmi, kateri ne upajo s svo jimi imeni v javnost, se mi ne vidi vredno prepirati. — .1. S trav s, restavrater in trgovec.
Z Mirni nam piše priprost delavec : »Na našem lopem Gradu imamo krasno romarsko cerkev, na katero smo ponosni vsi Mirenei, a Še najbolj mi Štantovci, ker se tako lepo vspenja nad nami in vzbuja pobožnost v naših vernih srcih. Poleg te lepe cerkve je tudi čeden farovž in v njem biva upokojeni gospod župnik Kranjec, ki mašuje vsak dan v tej romarski cerkvi. Vsi imamo radi tega miroljubnega gospoda in nikakor ne moremo razumeti, zakaj da ga mogočni njegov sobrat - župnik Roječ ne more trpeti. Bojimo se vsi Štantovci, da nas zapusti, ker ravno pretekli teden je šel na zgled na Kras, kjer misli v neki mali f<»ri zopet vstopiti v službo. Štantovci toraj zgubimo radi Rojčevih zdražb miroljubnega duhovnika in nikdar več ne bodemo imeli drugega. Najlepše povračilo pa damo zato Rojcu in njegovim suhim lovskim gonjačem, da bomo volili le prave ljudske prijatelje. Goriški klerikalni generali se niso še nikdar borili in delali za ljudstvo iu delavstvo, pač pa vedno le za farovže in duhovščino. Proč torej ž njimi!"
Dalje nam piše še nekaj o prezgoduji smrti pokojnega Jožeta Gotica, ki je zapustil otroke in ženo v veliki revščiui. Nakopal si je bolezen pri zadnjih volitvah, ker je vedno bil na delu in na lovu za klerikalno stranko in nezuiiselno abstiuentstvo. Pustite torej vsi delavci to kl.erikaluo politiko, ki nas tira le v pogubo! Skrbite le za svoje družine iu ne pomagajte svojim sovražnikom, ki vas tolažijo s srečo na unem svetu!
Listnica- — Raznim gg. dop. Naj se nam ne jemlje v zlo, ako nismo priobčili vsega, kar je bilo nam poslano zadnje dni. Prostor ni dopuščal, pred vsem pa je prišlo v poštev volilno gradivo.
Atentat na ljudsko ŠOlO naredijo klerikalci, ako bi prišli v večini v deželni zbor. Tisto, da govore, da naj se poučuje kmetijstvo v šoli, je le zvijača, po kateri bi radi znižali šolsko obveznost, da bi znali kmečki ljudje vedno manj citati in pisati, kar bi škodovalo kmetom, koristilo pa farovškim gospodom in njihovim priganjačem. Kmet naj bi le delal in ga»ii pa živel v zabitosti in nevednosti. To žel V- klerikalci. V Rihembergu je rekel klerikalni govornik : »Vi, kmetje in Vaši otr oci, nimate potrebe več nego tri leta šole. Dovolj, da znajo Vaši otroci kopati in kositi. V šoli naj se uče le malo čitanja in pisanja. Potem naj Vam pomagajo doma." — Kaj takega v XX. stoletju! Vsi narodi, ki kaj veljajo, ki so mogočni, so prišli do veljave le potom šole. Kdor želi dobro slovenskemu narodu, mu mora poskrbeti še več šole nego jo ima dosedaj. Klerikalci pa bi radi zaprli šole, da bi ostal naš narod zateleban in neumen, da bil ostal le molzna kravica klerikalcem, pa če pri tem tudi izgine s površja kot slovenski narod!
Volilci! Kdor voli klerikalca, volt slabo zase, ker voli za zapiranje šol in za to, da naj bo kmet vedno bolj zabit!
Vi, kmečki volilci, ki ste spregledali klerikalne namene, pojdite volit vsi kot en mož kandidate, katere si je izbralo ljudstvo. Ljudski glas naj se uveljavi v sredo 4. t. m. Izvolite si poslance, ki bodo delali dobro za kmeta ter ne bodo zapirali šol.
Iz Ribnice. — »Prosimo uredništvo »Soče", da pove v javnosti, da smo mi sedaj za de-želnozborske volitve volili kristjana našega priljubljenega sodnijskega  nadsvetnika Višni-
karj», klerikalna stranka pa nemškega protestanta dr. Egerja. Vidite, koliko je klerikalcem za našo verol                    Ribničani.
Goior, katerega nI govoril dr. Gregorčič, sta
priobčila »Priamojenec* in »Norica*. Gregorčič je sploh najslabši govornik, pa tudi toliko nemško ne zna, da bi mogel povedati kar tam pri konferenci med ministri na Dunaju vse to, kar je napisano sedaj v farovških listih. Na koncu »govora" se farovška lista sama izdajata, da sta lagala, ker pravita, da je predložil spomenico s tako vsebino. Torej spomenico je predložil. Glejte, glejte! Torej je bilo vsejedno, ali je bil pri konferenci ali ue — spomenico je predložil on iu tudi Fon. Torej čemu se toliko zaganjajo v Štreklja, ki je tudi predložil spomenico vladi glede gospodarske povzdige naše dežele? — Razlika v spomenicah je ta, da jo je imel Štrekeij dobro preštudirano in sestavljeno že pred konferenco, l'on in Gregorčič sta pa šla praznih rok na Dunaj ter še le tam skrpucala spomenico. Taka je resnica !
Kompromisna pogajanja i\ Istrsko volilno reformo
VSpsIa. — K temu, kar smo sporočili, doda-jemo še:
Za sklepanje v deželnem zboru bo potrebna prisotnost naripolovične večino poslan -cev, za veljavnost sklepa absolutna večina prisotnih. Za sklepanje o predlaganih spremembah deželnega roda bo potrebna prisotnost treh četrtin vseh poslancev in pritrditev dveh tretjiu prisotnih. Za nasledr je predmete pa bo potrebna prisotnost najmanj 32 poslancev : l. pri sklepanju o preliminiranju izdatkov iz deželnih sredstev za svrhe deželne kulture, šol ali javnih stavb, v kolikor se ne gre za svote, ki so bilo kakor potrebna za vzdrževanje obstoječe naprave ali obstoječega zavoda vže v isti visokosti dovoljeno za časa veljavnosti novega zakona. 2. V občinskih stvareh, ki so podvržene po določbah občinskih zakonov sklepanje deželnega zbora. ;•$. Pri sklepanju o zakonskih n^rtih.
Za razveljavljenji) skli,,)OV, storjenih v stvareh, omenjenih pol 1, 2, 3, je potrebno, da glasuje za to najmanj 32 poslancev.
Deželni odbor ima sklepati v njemuod-kazanih stvareh v kolegijnlnih sejah ter je s.a veljavnost sklep.; potrebna prisotnost vsaj treh deželnih odbornikov. V naslednjih stvareh je pa za veljavnost sklepa potrebna prisotnost vsaj štirih odbornikov, od katerih mora pripadati saj eden odbornikom izvoljen od kurije kmetskih občin, katera kurija bo volila dva deželna odborniki«, ki bosta pripadala slovanski manjšini, ker bo v tej kuriji pretežna večina slovanskih poslancev.
Te stvari so: a) Sklepanje o izvrševanju sklepov deželnega zbora v stvareh navedenih gori pod 1 in 2. — b) Sklepanje o odobrenju sklepov, storjenih od občinskih zastopstev, kateri sklepi so podvrženi po določbah občinskih zakonov takemu odobrenju. c) Sklepanje o uporabi deželnih sredstev za nepredvidjene izdatke iti d) Sklepanje o pred-loženju zakonskih načrtov vsled inicijative deželnega odbora.
Kar se tiče razdelitve volilnih okrajev se je držalo načela, da se isti koiikor možno zaokrožijo po narojui posesti, da se kolikor možno izogne narodnostnim bojem.
Zega gradi ce8ta. - Zega v Kanalu je ves v ognju. Vedno miga in obljubuje. Ker so nemalo tudi po njegovi krivdi slaba ceste po Kanalskem, obljublja sedaj poprave in nove ceste. Ne stori pa seveda nič, kakor ni storil sedaj nič. Nespameten bi bil vsak vo-lilec, kdor bi mu kaj verjel 1
Gida laž Klerikalnih sleparjev je trditev, da so se sloveflski naprednjaki in agrarei zvezali z Lahi ob sedanjih volitvah proti kandidatom Stranke Ljudskih Sleparjev. Res pa je, da bodo slovenski klerikalci pomagali laškim klerikalcem, če jih potrebujejo. Klerikalci so zvezani z Lahi celo tako daleč, da bodo pomagali, če pridejo v deželni zbor, Pajerju do tega, da postane zopet deželni glavar!
»Urednik" Prim. lista strastno agitira za laške klerikalce v Gorici.
DreiOlca, 24./2. 908. -— Včeraj, po končani cerkveni službi naročil nam je naš gosp. kurat, naj se vstavimo pred cerkvijo, z namenom, da se pogovorimo, oziroma, da nas pouči, kako in koga imamo voliti prih. ponedeljek deželnim poslancem. Dobro, g. kurat! Nas veseli, da ste prišli do spoznanja, da politika, laži in enak zlodej spada pod lipo in ne v svetišče l Da-si slabo deževno vreme, vendar nas je mikal poduk, kakor zgoraj, radi Česar — in pa ker so »oni" ukazali! — nas je počakalo precejšno število. Tedaj pristopi g. kurat in nam pojasnuje  skoraj  v eni uri
dolgem govoru, da je vse to, kar je govoril g. Gabršček pret. nedeljo v Kobaridu in kar piše »Soča" in »Primorec" o 6 letnem delovanju deželnega zbora in odbora, gola neresnica, laž, nasprotno, hvalisal don Antonia et čompagni. Koncem nas je poučil, kako nam je napisati na glasovnice imena kosmatih in ne-kosmatih — se razume - klerikalcev. Prosit! Hvala, g. kurat! Samo tega ne verjame mo, da je laž ono, kar je govoril Gabršček in kar pišeta »Sofa" in »Primorec". Mi vemo, da je laž tisto, kar nam pripovedujejo farov-ški listi. Gabršček je govoril resnico.
Pri Sv. DlClJr je bil v nedeljo 23. pr. m. prav živahen in odličen ples, kateri" je priredila tamošnja »Narodna Čitalnica-. Svirala je vojaška godba iz Gorice. — Obširna dvorana g. Mikuža je bila okusno in bogato okrašena; enako stranski prostori. — Došlo je mnogo gospode iz Tolmina in bližine, iz Ročinja, Gorice, celo iz Renč in Dornberga. — Zabava je bila prav živahna in presrčna. Postrežba v gostilni iz-borna. Vsakdo je odnesel najlepše spomine na to lepo zabavo.
Akad. tetin, društvo »Triglav" v Gradcu naznanja, da preloži Trubarjevo akademijo, ki je bila določena za 11. marcu, vsled nenadne selitve društva v nove prostore, na začetek meseca junija,
Sanatorium mucorum. — Na pepelnično sredo zvečer pri zlatem Jelenu slanikova večerja. Za smeh bo tudi kaj preskrbljeno.
Slovensko   aKademično   druJtvo   »Adrlja"   v
Pragi je priredilo dne 21. t. m. slavnostni večer v proslavo 400 letnice rojstva Primoža Trubarja. Ob obilni udeležbi najodličnejšegu občinstva otvori podpredsednik iur. Lev ltrunčko slavnostni večer, pozdravi navzoče slovanske goste, zastopnike čeških, poljskega in jugoslovanskih akadem. društev in oriše v kratkem nagovoru pomen večera in važno?! Trubajevega vprašanja za nas Slovence. Fil. Ivan Lah očrta v mnrkantnih potezah življenje in delovanje Primoža Trubarja, kot pr vega slovenskega književnika in boriteljn za svobodo vesti. V svojem govoru povdarja po sobno, da je Primož Trubar za naš narod problem, ki se mora rešiti in ua podlagi ka terega naj se zida življenjski program našega naroda. Nato nastopi burno pozdrav); >n M. Taborska, člau vinogradskega mestnega gledišča -- Slovencem že dobro znana izza časa njenega umetniškega delovanja na slo venski odrih — ki je iz posebne luskavosti in naklonjenosti napram Slovencem sodelovala pri prireditvi tega slavnostnega večera. S svojo recitacijo Aškerčeve: »Slovanske legenda" in »Prolog" k »Primožu Trubarju" pokazala se je na višini svoje umetnosti in nam nudila izreden umetniški užitek. V znak hvaležnosti se ji je izročil skromen šopek s slovenskimi trakovi. Kot zadnja točka na dnevnem redu je bilo predavanje teh. Ku beza, ki je v češkem jeziku primerjal slov. Trubarja češkemu Husu in povdarjal pometi versko-rrformacijskega gibanja v življenju posameznih narodov. Končno se podpredsednik »Adrije" zahvali v imenu društva g. Taborski kot soprirediteljici slovn. večera za njeno prijazno požrtvovalnost, referentoma, in vsem gostom za njihovo častno udeležbo z željo, da bo Trubarjev problem do tistih dob, ko se bo obhajala njegova 500 letnica, za nas že rešen in prešel v kri in meso slovenskega j naroda.
Povabilo slovenskega gledališča na Dunaj. — o
priliki   šestdesetletnice cesarjevega  vladanja    ;
prirede se na  Dunaju gledališke predstave v    ' jezikih   vseh   avstrijskih narodnosti.  Vodstvu
slovenskega gledališča v   Ljubljani je   došlo    '
povabilo, da priredi   spomladi nekaj  opernih    ; in dramskih predstav v c. kr. priv. gledališču
ob Dunajščici. (Theater an der Wien).               i
6oriška tovarna mila k SiorJžalc je nasprotnikom strašno v želodcu. Bojijo se, da jih povsem izpodrine s slovenskega ozemlja, ker j je blago tekstne m s0 cene konkurenčne. Zato pa delajo vse možne težave. Proti dovoljenju tovarne je trgovska zbornica podala protest, da bi varovala-- Holz er j a. Še predno je protest rešen, so hoteli, da bi obrtna oblast tovarno zaprla. To je bi!o že odrejeno, ali lastnik tovarne A. Gabršček se je uprl in tovarna posluje dalje. —
Naše ljudstvo naj da primeren odgovor na te lumparije s tem, da to milo povsol zahteva. — Doslej je že nad 220 trgovcev, ki prodajajo naše milo. Mora jih biti vsaj 400, ako hočemo, da bo tovarna lepo uspevala.                                       "