GODOVINSK ČASOPIS 1 HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ - ^ u s r ^ ktJBLit^ Zgodovinski časopis, Ljubljana, 34, 1980, številka 4, strani 389—494 ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ U g K 949.712(05) YXJ ISSN 0350-5774 GLASILO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) • dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn dr. Peter Vodopivec dr. F r a n Zwitter Po sklepu odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo je strani 391—402 te številke revije uredil Janez Stergar Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 30. 9. 1980. Izdajateljski svet: Prevodi: Zunanja oprema: Upravnica revije: Sedež uredništva in uprave: Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirata: Tisk: Naklada: Lado Ambrožič ml., dr. Marjan Britovšek, dr. Tone Ferenc (predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, Darja Mihelič (tajnica), Drago No­ vak, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, dr. Fran Zwitter Lidija Berden (angleščina, nemščina), Madita Šetinc (nemšči­ na), Janez Zor (ruščina) Neta Zwitter Majda č u d e n Pedagoško-znanstvena enota za zgodovino Filozofske fakul­ tete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon: (061) 224 011, 224 046, int. 209 za nečlane in ustanove 500 din, za društvene člane 300 din, za društvene člane-upokojence 225 din, za društvene člane- študente 150 din ( v s e cene za letnik 34/1980) Cena te številke v prosti prodaji je 160 din. Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tiskarna Slovenija, Ljubljana, december 1981 1600 izvodov Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S , L E T N I K H L E T O I S S O , Š T E V I L K A 4 KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ Ferdo G e s t r i n, Vasilij Melik — Šeštdesetletnik 391—397 Vasilij Melik — Sextagenarian Василикз Мелику шестБдеснт лет Nataša S t e r g a r , Bibliografija prof. dr. Vasilija Melika 398—402 " Professor Vasilij Melik's Bibliography Библиографии профессора д-ра Василии Мелика RAZPRAVE — STUDIES — CTATbI Slavko C ig le n e č k i, Arheološko sondiranje utrjene srednjeveške naselbine Figožar nad Lembergom pri Šmarju • 403—411 Archeological Exploration of the Fortfied Mediavel Settlement Figožar by Lemberg near Šmarje Археологическое сондирование укрепленного средневекового селегом Фигожар над Лембергом^у ШмарБа Tone Z o r n , »Murska straža« o slovenski severni meji in o Prekmurju v letih 1919/1922 413—430 »Murska straža« about the Slovene Northern Frontier and Prekmurje in the Years 1919/1922 «Мурскан стража» o словенскои севернои границе и o ПрекмурБе в 1919-1922 гт Dušan. B i b e r , .Britanska in ameriška politika o italijansko-jugoslovanski meji.v drugi *- • svetovni vojni (431—441 The British and the American Policy Concerning-the Yugoslav-Italian Frontier During the World War.II Британскаи и американскаи политшса o игалЂлнско-мгославскоа границе во времн второи мировои воинм Mitja S a j e , Zametki kapitalizma v tradicionalni kitajski družbi 433—460 Proto-capitalism in traditional Chinese society Зародмши капитализма в традиционном кигаиском обгцестве PROBLEMI IN DISKUSIJA — PROBLEMS AND DISCUSSION - ПРОБЛЕМН И ДИСКУССИИ Miroslav Ko k o 1 j , Evangeličanske ali kalvinske šole v Prekmurju v letih 1595—1612? 461—466 Evangelical or Calvinistic Schools in Prekmurje in the Years 1595—1612? Звангеликанские или кагљвинские школм в ПрекмурБе в 1595—1612 п\? IN MEMORIAM Drago Pahor (Andrej Vovk.o) 467—468 Драго Пахор Najpomembnejša zgodovinska dela Draga Pahorja (Andrej V o v k o) 468 Most important historical works of late Drago Pahor ЗначителБнме исторические трудв! Драго Пахора DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZUI — SOCIAL LIFE, CONGRESSES AND SYMPOSIA — ОБ1ЦЕСТВЕННАН ЖИЗНБ.СВЗДБ! И СИМПОЗИУМБГ. XX. zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Bogo G r a f ç n a u e r ) 469—477 The 20th Meeting of the Slovene Historians XX-ee советцание словенских историков Darja M i h e 1 i č, Zgodovinsko društvo za Slovenijo 1978—1980 474—477 The Historical Society for Slovenia 1978—1980 Историческое обшество Дли Словении 1978—1980 Janez S t e r g a r , Finančno in materialno poslovanje Zgodovinskega društva za Slove­ nijo 1978—1980 477—478 The Financial and Material Administration of the Historical Society for Slovenia 1978—1980 Финансоваа и материалБнаи деителБностБ Исторического обгцества плл Словении за период 1978—1980 '"* OCENE IN POROČILA—ЂООК REVIEWS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И АНОТАЦИИ Goriški letnik 6 (Andrej V o v k o) -. 479—480 Zbornik za historiju školstva i prosvjete 12 (Andrej V o v k o) 480 Franc Ksaver Lukraan, Gregorij Veliki in njegova doba (Rajko B r a t o ž ) 481—483 Josip Lučić, Obrti i usluge u Dubrovniku do početka XIV stoljeća (Ignacij V o j e) 483—486 Harald Bachmann, Joseph Maria Baernreither (1815—1925) (Peter V o d o p i v e c ) 486—487 Anna Wolf-Poweska, Doktryna geopolityki w Niemczech (Tone Z o r n ) 487-488 Dean R. Esslinger, Immigrants arid" the City, Ethnicity and Mobility in a Nineteenth- Century Midwestern Community (Matjaž K1 e m e n č i č) .... 488—489 IZVLEČKI — SYNOPSES — ИЗВЛЕЧЕНШ Izvlečki razprav, člankov in bibliografij v Zgodovinskem časopisu 3/1980 in 4/1980 V.—X. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 *. 4 . 391—402 39Ï VASILIJ MELIK — ŠESTDESETLETNIK čas teče brez prestanka za vsakega enako hitro. Vendar se vsem števil­ nim znancem in prijateljem profesorja Melika, ki praznuje šestdesetletnico plodnega življenja, zdi proslavljanje tega dogodka nekako prezgodnje, morda celo nedojemljivo, čeprav ga je sprejeti kot dejstvo. Njegova vital­ nost, ki ga neprestano poganja v snovanja, v delo, v gibanje, je enaka mla­ deniču na začetku življenjske poti. Zavolje nje tudi sam slavljenec spre­ jema in doživlja svoj praznik predvsem le kot neizogibnost. Vasilij Melik, rojen 17. januarja 1921" v Ljubljani kot sin uglednega slovenskega geograf&>.univerzitetnega profesorja in akademika ter druž­ benopolitičnega delavca Antona Melika, je maturiral na klasični gimnaziji leta 1939 in štiri leta pozneje tudi ob študiju primerjalne književnosti, ki mu je še vedno blizu, diplomiral iz zgodovine sredi vojne vihre na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleti leta 1942 je bil nekaj časa v italijanski inter­ naciji, a na koncu leta 1944 na prisilnem delu. Po osvoboditvi so ga zavoljo znanja jezikov pritegnili k Tanjugu, kjer je delal v najtežjih mesecih obstoja te naše agencije oziroma njene podruž­ nice v Ljubljani. Od tam je prešel k Mestnemu arhivu ljubljanskemu in Slovanski knjižnici, kjer je v dvojni funkciji — kot pomočnik arhivarja in kot knjižničar — v letih 1945/1947 pomagal obnavljati obe, za ljubljansko kulturno sredino tako pomembni ustanovi. Intelektualne sposobnosti, do­ mače okolje in po vestnem šolanju in študiju bogato pridobljeno znanje so ga vse močneje usmerjali v znanstveno delo; že leta 1946 je v Geografskem vestniku izšla prva njegova razprava, še kot srednješolec je dobival prva »uvodna« poglavja v znanstveno dejavnost — na povsem drugem področju, kakor si ga je pozneje sam izbral — ko je spremljal očeta na terenskih proučevanjih slovenskega ozemlja. Na eni izmed takih poti sva se tudi sre- 392 VASILIJ MELIK — ŠESTDESETLETNIK čala na Kredarici poleti 1937. leta, ko je za očeta zbiral dnevne vremenske podatke. Od tod verjetno še danes njegova »strast« za skoraj vsakotedenske pohode po poteh in stezah Slovenije. Usmeritev v znanstveno delo ga je pripeljala ria Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je bil leta 1947 izvoljen za asistenta na takratnem inšti­ tutu za zgodovino, in začela se je njegova dolgoletna in uspešna akademska kariera. Hkrati je začel na tedaj ustanovljeni Višji pedagoški šoli predavati slovensko zgodovino, kar je opravljal vse do odhoda k vojakom. Ko so na novi Ekonomski fakulteti uvedli predmet gospodarske zgodovine, je bil iz­ voljen za predavatelja tega predmeta in je to ostal vse do spremembe štu­ dijskega programa, ko so predmet ukinili (1952/59). Zatem se je vrnil na Filozofsko fakulteto kot asistent oddelka za zgodovino. To je bil čas, ko je Melik znanstveno dozorel in se je začel njegov znanstveni vzpon. Leta 1959 je promoviral in naslednjega leta je bil izvoljen za docenta za zgodovino jugoslovanskih narodov (razen Slovencev) novejšega obdobja do konca>prve svetovne vojne. Kmalu po reelekciji je postal izredni profesor ter je začel" predavati tudi slovensko zgodovino istega obdobja, a leta 1974 je dosegel 'naziv rednega profesorja za zgodovino Slovencev'in drugih jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 70 let 19. stoletja. Od srede 60 let dalje teče njegova najplodnejša doba znanstvenega dela in po rezultatih tega dela sodi prof. Melik danes med najboljše poznavalce slovenske zgodovine 19. sto­ letja in je največji specialist za posamezna vprašanja in probleme tega obdobja. Slavljenčevo znanstveno in strokovno delo je glede na problematiko, v katero je posegal, raslo vzporedno s akademsko kariero. Ko danes gle­ damo nazaj, lahko trdimo, da je bilo zelo raznovrstno in je poleg zgodovine, populacijskih in demografskih vprašanj zajelo še področje arhivistike in bibliografije. Na področju zgodovine njegovo raziskovalno delo — zelo nazorno ga prikazuje bogata objavljena bibliografija — ni zajemalo zgolj slovenske zgodovine iz obdobja, ki so ga obsegala predavanja. V posameznih razpra­ vah je posegal nazaj v problematiko srednjeveške zgodovine, na drugi stra­ ni pa tudi v snov prvih let stare jugoslovanske države, a z demografskimi in upravnimi študijami celo v čas po osvoboditvi. Prav tako je Melik iz slo­ venskega okvira prehajal na proučevanje zgodovine drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti; v zvezi s tem je objavljal tudi pregledne članke iz njihove preteklosti. Težišče njegovega dela pa je vendar bilo in je še danes na raziskovanju slovenske zgodovine 19. in začetkov 20. stoletja. Tu je mno­ go prispeval vzponu slovenske historiografije, k njenemu napredku in kakovosti. že v času prvih posegov na znanstveno področje je Melik začel s pro­ učevanjem zgodovine volilnih sistemov in volitev na Slovenskem od leta 1848 dalje; pri tem je moral globoko zaorati v neobdelano njivo. Prvi dve razpravi o tej problematiki sta zajeli volitve v Trstu v letih 1907—1913 in pa volitve za parlament v Frankfurtu na Slovenskem v 1848. letu (št. 6, 8). Z rezultati analize teh volitev je opozoril na pomembnost proučevanja te problematike v politični zgodovini Slovencev. Raziskovanju teh vprašanj bodisi v mejah posameznih krajev oziroma okolišev (Trst, št. 11; Jesenice, št. 48; domžalsko in kamniško območje, št. 70; Kranj, št. 78; ozemlje grosu­ peljske občine, št. 97 in 105) bodisi posameznih vprašanj oziroma volitev (volitve v konstituanto leta 1920, št. 43 ; število komunističnih poslancev v ustavodajni skupščini leta 1920/1, št. 56; delavske stranke na volitvah 1920— 1927, št. 109; demokratizacija volilnega sistema 1907, št. 127) se je posvečal vse do današnjih dni. Prvo sintezo dolgoletnega znanstvenega dela na tej problematiki je dal v dopolnjeni in razširjeni obliki z besedilom doktorske ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 4 393 disertacije v obsežni monografiji Volitve na Slovenskem 1861—1918, Ljub­ ljana 1965, str. 440 (št. 53). Knjiga, ki temelji na veliki množini arhivskega gradiva (volilni fondi) in njegovi podrobni analizi, ni dala zgolj volilnih sistemov — o čemer je za Slovenijo, Istro in Dalmacijo avtor dal zelo pre­ gleden članek v Enciklopediji Jugoslavije 4 (št. 38) — marveč predvsem analizo samega poteka volitev, dalje preverjene podrobne rezultate posa­ meznih volitev na Slovenskem, a še posebej je avtor v njej na teh osnovah osvetljeval, poglabljal in mnogokje na novo odkrival tokove slovenske poli­ tične zgodovine tega obdobja. Knjigo je oceniti za »eno izmed temeljnih del za zgodovino Slovencev v ustavni dobi habsburške monarhije.« Z njo je tudi utrdil temelje za poznejše, doslej v naši historiografiji naj temelj ite j še proučevanje politične zgodovine Slovencev od marčne revolucije do prve svetovne vojne, ki je bilo opravljeno večinoma pod njegovim vodstvom. Rezultati Melikovega proučevanja volilne problematike, katere najboljši poznavalec je postal, so trajni in upoštevati jih bo moral vsakdo, ki se bo posvečal znanstveni obravnavi slovenske zgodovine tega časa. To področje Melikovega znanstvenega dela ga je samo po sebi usmer­ jalo v proučevanje problemov politične zgodovine Slovencev, ki se ji je v največji meri posvečal, že na 5. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Novi Gorici (1948) je imel zelo odmeven referat o marčni revoluciji 1848 na Slo­ venskem; k problematiki tega leta se je pozneje ponovno vračal (št. 21, 85, 86, 123, 146). Prav tako pa je neposredno po tem letu začel objavljati svoje zgodnje razprave o političnem razvoju na Slovenskem (št. 8, 21, 34). Ko je Zgodovinsko društvo za Slovenijo na predlog tedanjega predsednika v svoi delovni program sprejelo ponovno proučitev politične zgodovine Slovencev od 1860. leta naprej, je našlo ne samo zavzetega, marveč tudi usposoblje­ nega izvrševalca te zahtevne naloge v profesorju Meliku, ki se je tedaj, kakor že rečeno, vse bolj usmerjal na ta vprašanja slovenske zgodovine. Znal si je pridobiti krog sodelavcev, ki so z organiziranim timskim delom pod njegovim vodstvom in hkrati z njim po krajših časovnih obdobjih pro­ učevali politični razvoj v posameznih zgodovinskih pokrajinah. Sam je vedno prevzemal raziskavo političnega razvoja v tedaj osrednji slovenski deželi — Kranjski — in dajal sintezo za ' vsakokratno raziskano obdobje. Tako je od leta 1963 dalje (št. 49, 50) zelo.načrtno nastajala revizija našega znanja o slovenski politični zgodovini za čas, ki ga je v svoji kulturriopoli- tični in slovstveni zgodovini zajel I. Prijatelj, a za dobo po letu 1895 je kot rezultat proučevanja (ki ga je za leta po 1903 vodil J. Pleterski) nastajal nov prikaz tega področja slovenske zgodovine (npr. št. 52, 62, 67, 71, 80, 96, 103, 112, 113, 139). Ob tem široko zasnovanem znanstvenem delu so nastajale tudi mnoge podrobne študije za posamezna vprašanja in probleme slovenske zgodovine tega časa. Eno takih področij, kamor se je Melik ponovno vračal, je bilo proučevanje za slovensko politično gibanje zelo važnega obdobja taborov. Zanimale so ga zlasti razmere," v katerih oziroma iz katerih je taborsko gibanje zraslo in nato po nekaj letih zamrlo, vsebina slovenskih zahtev oziroma programov, ki so jih na taborih postavljali in zahtevali, vloga ljudskih, kmečkih množic v narodnem gibanju, liberalno klerikalna na­ sprotja in nastopi nasprotnikov slovenskega narodnega gibanja (št. 34, 52, 58, 59, 63, 64, 65, 66, 68, 71, 77, 87 in 124). S podrobnim poznavanjem taborov, taborskega gibanja in njegove dobe je veliko, tudi neposredno, prispeval k pripravi vsebinsko bogate razstave o taborih in k nastanku in postavitvi muzeja za zgodovino taborov v Ljutomeru. V zvezi s vprašanjem ali je na konec taborskega gibanja vplivala Pariška komuna — kar seveda ni — je še posebej raziskal vplive te prve proletarske revolucije med Slovenci in njene odmeve v slovenskih deželah (št. 81—84, 89). 394 VASILIJ MELIK — ŠESTDESETLETNIK Vso potrebno pozornost je dalje posvetil rasti slovenskega narodnega gibanja (št. 54, 57, 60, 74, 102, 113, 149) in problemu političnega razcepa ter obnovitvi slogaštva v 70 letih 19. stoletja (št. 66, 96), o čemer je govoril tudi na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v škof ji Loki 1972. leta. S priteg­ nitvijo novih virov je ugotovil razcep tudi na štajerskem, kjer ga dotlej nismo poznali, in dal v vseslovenskem prostoru bistveno drugačno podobo dogodkov, ki so pripeljali do ločitve duhov znotraj skupnega slovenskega narodnega gibanja in nato nekaj let pozneje pripeljali do ponovne sloge in slogaštva. V zvezi s politično zgodovino je s posameznimi razpravami po­ segel tudi v zgodovino delavskega, gibanja (št. 21, 43, 56, 109), dal pa je tudi nekaj dragocenih prispevkov k poznavanju zgodovine Beneških Slovencev (št. 107, 122, 140). Drugo področje zopet, ki je v večji meri pritegovalo Melika, so problemi demografsko populacijske vsebine, proučevanje razvoja teritorialnih, uprav­ nih enot in meja, a tudi zgodovina kulturnih institucij na Slovenskem, še posebej šolstva. Na demografsko področje — posegel je tudi v širši slovan­ ski in evropski svet — se je morda pod vplivom očetovega mentorstva usmerjal zlasti v svojih zgodnjih delih (št. 1, 3, 4, 5, 10, 12), vendar se je vanj vračal tudi še pozneje; pomemben je zlasti prikaz rasti mestnega pre­ bivalstva na Slovenskem med leti 1869 in 1910 ter etnične plati tega razvoja (št. 29, 101). Teritorialne, upravne enote je obravnaval z vidika statističnih podatkov in konkretnih razvojnih poti. Najstarejše, toda že povsem zrelo znanstveno delo tega področja je že leta 1948 objavljena razprava, v kateri se je lotil vprašanja naselij kot upravno statističnih enot v časovnem raz­ ponu od 1770 do 1941 (št. 9). Razvoj upravnih enot je konkretno in podrobno proučeval na manjših ozemljih (npr. Grosuplje — št. 110; domžalsko ob­ močje št. 134; Ptuj — št. 138), vendar je prikazal v pregledni obliki upravne razdelitve na Slovenskem po letu 1945 (št. 126). Posebej se je v tem okviru posvetil študiju razvoja deželnih in okrajnih meja od obnovitve avstrijske oblasti nad vsemi slovenskimi deželami po padcu Napoleona. Delo, pri ka­ terem je sodeloval tudi pokojni profesor Žagar, je že vrsto let končano, vendar zavoljo številnih kart in skic ter drugih prilog, žal, še ni objavljeno. Ker je bilo vprašanje šolstva zelo ozko povezano s krepitvijo narodne za­ vesti in afirmacijo slovenstva, je profesor Melik posegal tudi v njegovo zgo­ dovino. V zvezi s tem je obširno pisal zlasti o osnovni šoli (št. 69, 75) in predzgodovini ter zgodovini slovenske univerze v Ljubljani tja do srede 70 let tega stoletja (št. 13, 111, 119, 125, 148). Zanimanje za šolstvo je slavljenca usmerjalo tudi k pisanju šolskih knjig, učbenika in dveh čitank za osnovno šolo (s soavtorstvom M. Kosa in F. Gestrina), ki sta »prvi poskus izbora naj­ pomembnejših virov (v prevodu v slovenščino) za slovensko zgodovino do prve svetovne vojne« (št. 73, 90, 91). čeprav je Melik mojster analize, je ob rezultatih svojih znanstvenih proučevanj že relativno zgodaj prehajal tudi na sintezo slovenske zgodovi­ ne. Prvič leta 1950, ko sva skupaj pripravila slovensko zgodovino v stoletju 1813—1814 kot skripta VPš v Ljubljani, kjer je nanj odpadlo celotno besedi­ lo do vključno marčne revolucije 1848. leta. Več kakor poldrugo desetletje pozneje je nastalo povsem novo besedilo za slovensko zgodovino od konca 18. stoletja do propada habsburške monarhije, ki sva ga pisala in napisala skupaj v celoti in ki je postalo »temeljni priročnik slovenske zgodovine tega obdobja« oziroma »je zelo koristen zgodovinski pregled, v katerem je mar­ sikaj novega tako v sintetičnih potezah kakor tudi v navajanju posameznih novih podatkov«. O pomenu obeh knjig za širjenje znanja o slovenski zgo­ dovini in za njen študij tudi v jugoslovanskem kulturnem prostoru govore prevodi obeh besedil (prvega v Beogradu 1951 in Zagrebu 1952, a drugega v Sarajevu 1979; glej št. 14, 16, 18, 55, 131). Deloma spremenjeno, mestoma ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 . 4 395 skrajšano, drugje zopet dopolnjeno besedilo zadnje knjige, je postalo tudi sestavni del Zgodovine Slovencev, ki jo je izdala Cankarjeva založba v Ljub­ ljani (št. 141). Prikazana tri širša področja iz novejše slovenske zgodovine pa so le del Melikovega znanstvenega dela. Razgledanost v stroki, široko znanje, smisel za probleme zgodovinskih procesov in njihovo reševanje so ga popeljali še na druga vprašanja slovenske zgodovine. Iz srednjeveškega obdobja je ob kritični analizi obstoječih virov zavrnil neopravičeno mnenje starejše hi­ storiografije o resničnosti bitke pri Ljubljani v času madžarskih navalov (št. 22). še uspešnejši je bil njegov poseg v problematiko nastanka mest na Slovenskem, kjer je ob ugotovljenem menjavanju nazivov »forum« in »civitas« za mnoge zgodnje meščanske naselbine na Slovenskem postavil tezo, da je vzrok za to iskati v razlikah med stališči mestnih gospodov in gledanji samih meščanov (št. 94). V zadnjih letih pa je raširil raziskovalno dejavnost še na nova vprašanja. Tako je začel proučevati gmotno podlago slovenske družbe v 19. stoletju (št. 142) in pa posamezne oblike vsakdanje­ ga življenja, predvsem vprašanja prehrane, cen itd. (prim. št. 143). Posegel je tudi na teoretično plat zgodovine in družboslovja sploh, še posebej na področju narodnostnega vprašanja, revolucionarnosti, državnosti malih na­ rodov in je sodeloval pri izdaji tovrstnih publikacij oziroma priročnikov (št. 40, 88, 98). V zvezi s predavanji na fakulteti se je seveda moral poglabljati tudi v zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pri tem ni ostajal le pri dosežkih njihove historiografije, marveč je skušal v vrsti problemov, zlasti na relaciji odnosov Slovencev do posameznih zgodovinskih dogajanj na Balkanu, priti na čisto z lastnimi raziskavami. Tako je nastalo iz tega področja večje število preglednih strokovnih člankov (npr. št. 23, 24, 25) in razprav. V njih je obravnaval dogodke od vstaje v Bosni in Hercegovini do balkanskih vojn in njihovih odmevov v slovenskih deželah (št. 117, 135), odnose Slovencev do jugoslovanskega vprašanja ob raznih dogodkih (št: 61, 76) in do posameznih narodov in pokrajin v določenem času: do Makedon­ cev v letu 1903 (št. 76), Dalmacije okoli leta 1870 (št. 93). Posebej je obra­ vnaval odnos Slovencev do Srbije v letih 1877/8 (št. 147) in zgodovino Kar­ lovca v času Ilirskih provinc (št. 132). Tudi v nekrologih (št. 121, 129, 130, 137), v spremnih besedah prevodov pomembnejših zgodovinskih del v slo­ venščino (št. 35, 36), v orisih življenja in dela posameznih zgodovinarjev in drugih znanstvenikov (št. 114, 115, 116, 144) in predgovorih del domačih avtorjev (št. 145) je segel prek svojega ožjega znanstvenega področja. Na­ pisal pa je še vrsto strokovnih in priložnostnih člankov v tujih in domačih revijah in časopisih. Posebej je poudariti Melikovo skrb za tekočo zgodovinsko bibliografijo. Vse povojno obdobje je prav na- njem — ne glede na občasne sodelavce v teh dolgih letih — ležalo breme za izhajanje tega za zgodovinarsko delo pomembnega pomagala. Od leta 1951 dalje objavlja v Zgodovinskem časo­ pisu za posamezna krajša obdobja bibliografijo zgodovinskih publikacij in razprav od leta 1945 dalje. Do leta 1975 je izšlo že šest njegovih bibliograf­ skih prispevkov, ki jih ureja po lastni zamisli tako, da bibliografske enote razporeja po tematiki oziroma po pomembnejših vprašanjih in selektvni metodi; s tem pa je uporabo zelo olajšal. S svojim znanstvenim delom se je prof. Melik uveljavil ne le v sloven­ skem, ampak tudi v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru s pogosto aktivno udeležbo na kongresih, simpozijih in okroglih mizah, kjer je cenjen in priljubljen gost. Od leta 1948 dalje skoraj ni bilo zborovanja slovenskih zgodovinarjev brez njegovega predavanja, zlasti še v času proučevanja slo­ venske politične zgodovine 19. stoletja. Isto moremo trditi tudi za kongrese 396 VASILIJ MELIK — ŠESTDESET/LETNIK jugoslovanskih zgodovinarjev. Kot stalni član jugoslovansko-češkoslovaške zgodovinske komisije, ki ji je eden izmed najvidnejših in naj delavne j ših članov, se od leta 1968 udeležuje vsakoletnih sestankov, ki se menjaje vrste v obeh državah. Njegov prispevek k programirani problematiki v obliki re­ feratov in diskusij ni majhen. Pogost udeleženec je tudi na mednarodnem simpoziju Modvinci. Nastopil pa je tudi na svetovnem kongresu zgodovi­ narjev v Moskvi 1970. S tehtnimi prispevki je sodeloval na raznih domačih kongresih in seminarjih arhivarjev in slavistov, leta 1968 pa se je udeležil in je imel predavanje na vsezveznem kongresu zgodovinarjev in slavistov v Minsku v Sovjetski zvezi. Ne glede na obsežen opus znanstvenega dela prof. Melika, ki zajema časovno obdobje od zgodnjega srednjega veka do sodobnosti, je slavljenec večji del svojih sposobnosti, moči in časa posvetil delu na fakulteti. Pre­ daval je in še predava na vseh treh stopnjah visokošolskega študija in je kot akademski učitelj opravljal poklicne obveznosti z vso doslednostjo, vest­ nostjo in odgovornostjo napredno, socialistično usmerjenega intelektualca. Njegova predavanja, ki jih je skrbno pripravljal, so bila jasno in vsebin­ sko bogato zastavljena. V seminarjih je vedno obravnaval probleme, ki so bili tesno povezani s pomembnimi zgodovinskimi procesi; študente so za­ voljo tega vedno privlačevali in veliko prispevali k razvoju njhovega zgo­ dovinskega mišljenja in razumevanja marksističnega pogleda na zgodovino. Pedagoško delo je pogosto vezal tudi na terensko delo in ekskurzije, ki jih je ali sam vodil ali se jih udeleževal. Ni naključje, da je pri prof.Meliku že dolgo vrsto let največ seminar­ skih in diplomskih nalog, od katerih jih je že nekaj dobilo Prešernovo nagrado za študente, posamezne pa so bile objavljene v strokovnih revijah. Na podiplomskem študiju je bil mentor mnogim stažistom, poznejšim magi­ strom in doktorjem zgodovinskih znanosti. Mnogi izmed njih so se že uve­ ljavili tudi kot znanstveni delavci v raznih inštitutih in dosegli tudi nazive akademskih učiteljev. Z eno besedo, bil je ves čas priljubljen predavatelj in profesor. Vedno je imel razumevanje za težave študentov in jim je bil pripravljen pomagati, kjerkoli je že mogel, pa naj je šlo za težave pri štu­ diju, za neprilike pri opravljanju izpitov ali pri vpisu, a tudi v primerih materialnih težav. Za svojo pedagoško dolžnost pa je imel tudi sodelovati na vseh mogočih seminarjih in tečajih, doma in v zamejstvu, kjer je šlo za izpopolnjevanje znanja, prav tako pa tudi v vseh sredstvih javnega obveščanja. Tudi sicer je mnogo svojih sil žrtvoval fakulteti. Bil je dolgoletni član ali predsednik vrste občasnih in predvsem stalnih odborov in komisij v okvi­ ru samoupravne organiziranosti ustanove. Predsednik komisije za osebne dohodke je bil kar dolgi dve desetletji. Sodeloval je pri sestavljanju fakul­ tetnih statutov in drugih samoupravnih aktov. Vrsto let je opravljal vodil­ ne funkcije na fakulteti. V letih 1968/72 je bil predsednik upravnega odbora, dve mandatni dobi je bil dekan (1974/7), a že pred tem tudi prodekan (1972/ 4) in pozneje predsednik sveta PZE za zgodovino. Ob vsem tem je bil izredno delaven tudi v strokovnih društvih zgodo­ vinarjev in arhivarjev, kjer ni samo formalno sprejemal obveznosti, ampak je obema društvoma posvetil veliko časa in dela. V organizaciji slovenskih zgodovinarjev je bil dolgoletni tajnik (1952/62, glej tajniška poročila v bi- bibliografijo pod št, 26, 28, 30, 39 in 45), dalje odbornik in član uredniškega odbora Zgodovinskega časopisa, a od leta 1972 je njegov glavni urednik (prim. št. 118, 136). V društvu arhivskih delavcev je kot dolgoletni član odbora in podpredsednik (od leta 1961 dalje) veliko prispeval k povečani strokovni in znanstveni dejavnosti arhivov z raznimi pobudami, z mentor­ stvom in neposredno dejavnostjo zlasti pri raznih razstavah, pripravah ka- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 • 4 397 talogov zanje in pri. drugih arhivskih publikacijah. Vključeval se je tudi v neposredno reševanje arhivske problematike (št. 106, 120). V zadnjih letih deluje v področni raziskovalni skupnosti za zgodovinske vede in pri znan­ stvenem inštitutu Filozofske fakultete, številne so bile njegove zadolžitve v svetih in drugih samoupravnih organih in telesih, ki jih je v svojem živ­ ljenju opravljal v znanstvenih in kulturnih institucijah (znanstveni inšti­ tuti in knjižnice, muzeji, arhivi, šole) pa tudi v družbenih organizacijah in krajevni skupnosti. S čestitkami ob šestdesetletnici, ki se jim zavoljo njegovega ugleda in priljubljenosti pridružujejo številni zgodovinarji, sodelavci in prijatelji ter znanci, želimo prof. Meliku, polnemu življenja in sle po njem, še posebej tudi to, da bi ob dobrem zdravju še dolga leta. nadaljeval z enako uspeš­ nostjo vse svoje mnogostranske dejavnosti, da bi dokončal vse že začrtane in še nove naloge in uresničil vse želene cilje. F e r d o G e s t r i n • ) 398 VASILIJ MELIK — ŠESTDESETLETNIK BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA Pričujoča bibliografija je skušala zajeti vse delo prof. dr. VasiUja Melika, ki se nanaša na zgodovino. Urejena je kronološko, enote istega leta pa po abecednem vrstnem redu, s tem da so na konec uvrščene knjižne ocene. T • i ? ? l n e b i b l i ° g r a f i J e Profesorja Melika so objavljene v publikaciji Univerza v Ljubljani, Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Ljub­ ljana 1957, str. 157—158; druga knjiga za leta 1956—1966, Ljubljana 1969, str. 54—55- in tretja knjiga za leta 1966—1976, Ljubljana 1979, str. 36—37; z^yjakâ-âtudijskQ JS«LJ^EÜö^iskj^fak_ulteta v Ljubljani izdaja ciklostirana poročila o delu, ki vse- Jpujejo tudi bibliografske podatke" ~~ ~" — — — •--— 1946 1. Nekaj politično-geografskih podat­ kov. — Geografski vestnik 1946, str. 172—178. Vsebina : Sovjetska zveza, Poljska, češkoslovaška, Bolgarija, Romuni­ ja, Madžarska ; Podatki o prebi­ valstvu nekaterih drugih držav. 1947 2. Naloge ljudskega knjižničarja. — Obzornik 1947, str. 71—73. Prirejeno po ruščini 3. Nekaj politično-demografskih podat­ kov za Evropo. — Geografski vest­ nik 1947, str. 154—162. 4. Površina in prebivalstvo slovanskih dežel. — Ljudski tednik, 3. 4.1947. 5. Velika slovanska družina v števil­ kah po zadnji vojni. — Ljudski tednik, 26. 6. 1947. 6. Volitve v Trstu 1907—1913. — Zgo­ dovinski časopis 1947, str. 70—122. Soderžanie, summary. 7. Zadaci narodnog bibliotekara. — Prosvjetni radnik 1947, br. 6. 1948 8. Frankfurtske volitve 1848 na Sloven­ skem. — Zgodovinski časopis 1948 —49, str. 69—134. Soderžanie, résumé. 9. Naselja kot upravno-statistične eno­ te: razvoj in struktura števnih od­ delkov na Slovenskem. — Geograf­ ski vestnik 1948—1949, str. 153—194. Soderžanie, summary. 10. Ob popisu prebivalstva v FLRJ 1.1948. — Geografski vestnik 1948 —1949, str. 299—316. Soderžanie, summary. 11. Volitve v Trstu. — Primorski dnevnik 13. 2.-2. 3. 1948. 1949 12. Slovanski svet po drugi svetovni vojni. — Koledar Osvobodilne fronte za tržaško ozemlje 1949, str. 123—129. 13. 30 [trideset] let ljubljanske Uni­ verze. — Mladina 12. 11. 1949. 1950 14. Slovenska zgodovina 1813—1914. Ljubljana 1950, 166 str. Skupaj s F. Gestrinom 1951 15. Bibliografije slovenske zgodovine: publikacije iz 1945—1950. — Zgo­ dovinski časopis 1951, str. 454—513. Skupaj s F. Jessetom, M. Kosom, A. Rejcem in L. Udetom 16. Slovenačka istorija 1813—1914. — Beograd 1951, 171 str. Skupaj s F. Gestrinom 1952 17. André Chénier v ljubljanski operi. — Ljudska pravica 26. 4. 1952. 18. Povijest Slovenaca 1813—1914. — Zagreb 1952, 283 str. Skupaj s F. Gestrinom 19. Ocena : Boris Prikril, Ekonomska geografija kapitalističkih zemalja. Beograd 1950, str. 350. — Geograf­ ski vestnik 1952, str. 226—229. 20. Ocena : Imenik naseljenih mesta FNRJ. — Statistička revija 1952, str. 267—269. 1953 21. Slovenski delavci ob revoluciji leta 1848. — Delavska enotnost 27. 3. 1953. 22. Vprašanje bitke pri Ljubljani v dobi madžarskih napadov. — Zgo­ dovinski časopis 1952—1953, str. 202 —217. Résumé. 1954 23. Ob 150 [stopetdeset] letnici prve srbske vstaje. — Koledar Prešer­ nove družbe 1954, str. 49—53. 24. Ob stopetdesetletnici srbske vstaje. — Naši razgledi 20. 2. 1954. 25. Ob 150 [stopetdeset] letnici vstaje srbskega naroda 1804—1954. — Ob­ zornik 1954, št. 2, str. 54—57. 26. Tajniško poročilo za leto 1952/53. — Zgodovinski časopis 1954, str. 209— 211. 27. Ocena : Ob prvi knjigi Zgodovine narodov Jugoslavije. — Naša so­ dobnost 1954, str. 548—556. 1955 28. Tajniško poročilo za leti 1953/55. — Zgodovinski časopis 1955, str. 238— 240. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 399 1956 29. Rast mestnega prebivalstva na Slo­ venskem pred prvo svetovno voj­ no. — Ekonomski zbornik 1956, str. 193—210 ; Ekonomska revija 1956, str. 507—524. 30. Tajniško poročilo za leto 1955/57. — Zgodovinski časopis 1956—1957, str. 313—314. 31. Ocena : Bogo Grafenauer, Zgodovi­ na slovenskega naroda I, II. Ljub­ ljana 1954—1955. — Naša sodobnost 1956, str. 560—565. 1958 32. Bibliografija slovenske zgodovine: publikacije iz let 1951—1958. — Zgodovinski časopis 1958/1959, str. 377 422. Skupaj s S. Kajba, M. Smole in E. Umek 1959 33. Abraham Lincoln (1809—1859). — Naši razgledi 25. 7. 1959. 34. Razmere na Slovenskem v dobi ta­ borov. — Savinjski zbornik 1959, gfj. Q_ Ig 35. Charles Austin Beard. Spremna beseda v slovenski izdaji njegove Zgodovine Združenih držav Ame­ rike. — Ljubljana 1959, str. I—VII. 36. Josif Mihailovič Kulišer. Spremna beseda v slovenski izdaji njegove Splošne ekonomske zgodovine (2). — Ljubljana 1959, str. 669—674. 37. Ocena : Slodnjak Anton : Ge­ schichte der slowenischen Litera­ tur. — Slovenski poročevalec 1959, št. 53. 1960 38. Izborni sistemi (Slovenija i Istra, Dalmacija). — Enciklopedija Jugo­ slavije 4, str. 412-^13. 39. Tajniško poročilo za dobo 1956— 1959. — Zgodovinski časopis 1960, str. 239—240. 40. Vodnik skozi čas in družbo. — Ljubljana 1960, 272 str. Pojasnila k posameznim pojmom. 1961 41. Bibliografija slovenske zgodovine: publikacije iz let 1959—1960. — Zgodovinski časopis 1961, str. 242— 256: Skupaj s S. Kajba-Milič. 42. Ocena : Bogo Grafenauer, Zgodo­ vina slovenskega naroda III, IV. Ljubljana 1961. — Naša sodobnost 1961, str. 944—947, 1031—1034, 1150— 1155. 1962 43. Izidi volitev v konstituanto 1920. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1962, str. 3—61. 44. Mahnič Anton. — Enciklopedija J u ­ goslavije 5. Zagreb 1962, str. 596. 45. Tajniško poročilo za leti 1960—1962. — Zgodovinski časopis 1962, 238— 239. 46. Ocena : Bogo Grafenauer, Zgodo­ vina slovenskega naroda III, IV. Ljubljana 1956. — Naša sodobnost 1962, str. 472-^76. 1963 47. Bibliografija slovenske zgodovine : publikacije iz let 1961—1962. — Zgodovinski časopis 1963, str. 324— 338. Skupaj s S. Kajba-Milič. 1964 48. Jesenice in parlamentarne volitve 1861—1929. — Jeklo in ljudje : J e ­ seniški zbornik I, 1964, str. 121—131. Résumé. 49. O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šestdesetih let devetnajstega stoletja. — Jugoslo- venski istorijski časopis 1964, str. 37 53 50. O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šestdesetih let 19. stoletja. — Zgodovinski časopis 1964/1965, str. 155—171. Summary. 1965 51. Muzejsko društvo za Kranjsko. — Enciklopedija Jugoslavije 6. Za­ greb 1965, str. 191. 52. Sprememba programa slovenskega političnega tabora v letu 1867. — Zgodovinski časopis 1965/1966, str. 309 317 53. Volitve na Slovenskem 1861—1918. — Ljubljana 1965, 440 str. 1966 54. [O ideji Zedinjene Slovenije] di­ skusijski prispevek. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1966, str. 263—264. 55. Slovenska zgodovina o4 konca osemnajstega stoletja do 1918. — Ljubljana 1966, str. 364. Skupaj s F. Gestrinom 56. Število komunističnih poslancev v ustavodajni skupščini leta 1920. — Jugoslovenski istorijski časopis 1966, št. 3 - ^ , str. 127—132. 1967 57. Slovensko narodno gibanje : sto let politične afirmacije slovenskega naroda. — Naši razgledi 8. 4. 1967. 1968 58. Doba taborov na Slovenskem. — E. Klavžar, Tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868. Nova Gorica 1968. Dodatek, str. [3—9]. 400 VASILIJ MELIK — ŠESTDESET/LETNIK 59. Iz časa taborov. Odlomek referata »Splošni problemi slovenske poli­ tike okrog leta 1870« na XIV. zbo­ rovanju slovenskih zgodovinarjev v Novi Gorici. — Naši razgledi 21. 9. 1968. 60. Prvi koncept Slovenskega naroda : ob stoletnici izida prve številke. — Naši razgledi 6. 4. 1968. 61. Slovenci i jugoslovensko pitanje u doba Ujedinjene omladine srpske. — Ujedinjena omladina srpska. Novi Sad 1969, str. 323—336. Disku­ sija o ljubljanskem kongresu 1870, str. 590. 62. Slovenska politika ob začetku du­ alizma. — Zgodovinski časopis 1968, str. 25—59. Zusammenfassung. 63. Slovenski tabori. — Kronika 1968, str. 65—67. 64. Slovenski tabori. — Pionir 1968/ 1969, št. 1, str. 6—7. 1969 65. Boj za Zedinjeno Slovenijo: ob sto­ letnici vižmarskega tabora. — Naši razgledi 5. 9. 1969. 66. Klerikalno-liberalna trenja in ko­ nec taborov. — Časopis za zgodo­ vino in narodopisje 1969, str. 517— 525. Zusammenfassung. 67. Nekaj značilnosti razvoja na Kranj­ skem 1867 do 1871. — Zgodovinski časopis 1969, str. 65—74. Summary. 68. Ob stoletnici vižmarskega tabora. — Ob stoti obletnici vižmarskega tabora. — Ljubljana 1969, str. 25— 31. 69. Ob stoletnici zakona o osnovni šoli. — Kronika 1969, str. 168—179. 70. Parlamentarne volitve 1848—1929 na domžalskem in kamniškem ob­ močju. — Mengeški zbornik 1969, 2. del, 1. snopič, str. 5—18. 71. Slovensko narodno gibanje za časa taborov. — Zgodovinski časopis 1969, str. 75—88. Summary. 72. 1000 [tisoč] zgodovinarjev v Ohri­ du. Pokongresni pomenek z udele­ žencem V. , shoda zgodovinarjev Jugoslavije. [Pogovor zapisal] 0 . [ t m a r ] K.[lipšteter] — Večer 19. 9. 1969. 73. Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol. — Ljubljana 1969, 70 str. Skupaj z M. Kosom in F. Gestri- nom. 1970 74. O razvoju slovenske nacionalnopo- litične zavesti 1861—1918. — Zgo­ dovinski časopis 1970, str. 39—51. Zusammenfassung. 75. Slovenci in »nova šola«. — Osnov­ na šola na Slovenskem 1869—1969 Ljubljana 1970, str. 31—63. 76. Slovencite za Makedonija i za ju- goslovenskoto prašanje vo 1903 go­ dina. — Zbornik Ilinden 1903. Skopje 1970, str. 409—Ì14. 77. Tabori na Koroškem. — Vestnik koroških partizanov 1970, št. 1—2, str. 20—25. 78. Volitve v Kranju 1861—1929. — Kranjski zbornik 1970, str. 335— 342. 1971 79. Bibliografija slovenske zgodovine: publikacije iz let 1963—1968. — Zgodovinski časopis 1971, str. 165— 185. Skupaj z O.Janša, M. Stiplovškom 80. Die slowenische Politik am Anfang des Dualismus. — Zbornik Der österreichischungarische Ausgleich 1867. — Bratislava 1971, str. 607— 649. 81. Pariška komuna i Slovenci. — Pa­ riška Komuna 1871—1971. Beograd 1971, str. 1017—1036. 82. Pariška komuna i Slovenci. — P r e ­ gled 1971, št. 61, str. 247—254. 83. Pariška komuna v sočasnem slo­ venskem tisku. .— Kronika 1971, str. 1—7. 84. Slovenci in pariška komuna: ob stoletnici. — Naši razgledi 9. 4. 1971. 85. Slovenci o slovaškem gibanju v le­ tih 1848—1849. — časopis za zgodo­ vino in narodopisje 1971, str. 196— 199. 86. Slovenci o slovaškem gibanju v le­ tih 1848—1849. — Zbornik Filozofi- ckej fakulty Univerzity Komen- skeho v Bratislave. Historica 1971, str. 97—101. 87. Tabori na Koroškem. — Koroška in koroški Slovenci. Ljubljana 1971, str. 159—167. 88. Uveljavljanje pravice do samostoj­ ne državne eksistence malih naro­ dov. — Zbornik K vprašanju o di­ alektiki. Ljubljana 1971, str. 343— 344. Diskusijski prispevek 89. Vplivi in odmevi pariške komune med Slovenci. — Kronika 1971, str. 65—69. 90. Zgodovinska čitanka za sedmi raz­ red osnovnih šol. — Ljubljana 1971, str. 118. Skupaj s F. Gestrinom 91. Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol. — Ljubljana 1971, 72 str. Skupaj z M. Kosom, F. Gestrinom. 2. izdaja z malenkostnimi korektu­ rami. 92. Žerjav Gregor. — Enciklopedija Jugoslavije 8. ZagreB 1971, str. 642 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 401 1972 • 93. Dalmacija i Slovenci oko godine 1870. — Zbornik Dalmacija 1870. Zadar 1972, str. 291—296. 94. Mesto (civitas) na Slovenskem Zgodovinski časopis 1972, str. 299— 316. Zusammenfassung. 95. Peto zasedanje češkoslovaško-jugo- slovanske zgodovinske komisije v Pragi novembra 1971. — Zgodovin­ ski časopis 1972, str. 146—147. 96. Razcep med staroslovenci in mla- doslovenci. — Zgodovinski časo­ pis 1972, str. 85—98. Zusammenfassung. 97. Deželnozborske volitve 1861—1895 na današnjem grosupeljskem ozemlju. — Zbornik občine Gro­ suplje 1973, str. 225—243. 98. Elementi revolucionarnosti v slo­ venski politiki 19. stoletja. — Ele­ menti revolucionarnosti v politič­ nem življenju na Slovenskem. Ljubljana 1973, str. 30—37. 99. Zgodovina za sedmi razred. — Ljubljana 1973, 152 str. Skupaj s F. Gestrinom 100. Ocena : Milica Kacin-Wohinz, P r i ­ morski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918—1921. Maribor 1972, 468 str. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. 1973, str. 326— 327; TV 15 12. 4. 1973. 1974 101. O szlovén vârosok demografia! és etnológiai fejlôdése a 19. szâzadban = Demographische und ethnische Entwicklung der Städte in Slowe­ nien im 19. Jahrhundert. — Zbor­ nik Nemzetközi kultürtörteneti szimpozion Mogersdorf 1972. Kô- szegen. — Szombathely 1974, str. 225—235, 237—247. 102. Problemi nacionalnih gibanj na Slovenskem od leta 1867 do konca 19. stoletja. — Zbornik Problémy nârodniho a socialistickeho knuti v dejinâch Československa a Jugo­ slàvie od roku 1867 do konce 19. stoleti. Praha 1974, str. 129—148. 103. Slovenska politika v drugi polovi- ci sedemdesetih let 19. stoletja. — Zgodovinski časopis 1974, str. 269— 277. Zusammenfassung. 194. Slovinci od fijnoveho diplomu do nastupu dualismu. — Slovansky pfehled 1974, str. 131—140. 105. Volitve na današnjem grosupelj­ skem ozemlju. — Zbornik občine Grosuplje 1974, str. 235—243. 106. Vsak narod ima pravico do svojih arhivov. — Delo 13. 4. 1974. Za ar­ hivsko društvo Slovenije sopod- pisali: M. Oblak-Čarni, J. Kos, F. štukl. 1975 107. Beneški Slovenci 1797—1860. — Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana 1975, str. 472-^478. 108. Bibliografija slovenske zgodovine VI: publikacije iz let 1969—1972. — 'Zgodovinski časopis 1975, str. 329— 374. Skupaj z O. Janša-Zorn. 109. Delavske stranke na volitvah 1920 —1927. — Revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji v letih 1921— 1924. — Ljubljana 1975, str. 111— 121. 110. Nekdanje občine v občini Grosup­ lje. —. Zbornik občine Grosuplje 1975, str. 273—280. 111. Pregled razvoja univerze — Zbor­ nik Univerze v Ljubljani ob t r ide­ setletnici osvoboditve. Ljubljana 1975, str. 50—70. 112. Slovenska politika v Taaffejevi dobi. — Zgodovinski časopis 1975, str. 109—118. Zusammenfassung. . . 113. Slovenski razvoj v drugi. polovici XIX. stoletja. — XI. seminar slo­ venskega jezika, l iterature in kul­ ture. Ljubljana 1975, str. 107—120. 1976 114. Ferdo Gestrin šestdesetletnik. — — Zgodovinski časopis 1976, str. 225—261. 115. Ferdo Gestrin 60-letnik. — Delo 13.10.1976. 1977 116. Napredni mislec in politik dr. Mi­ hajlo Rostohar. — Krško skozi čas. Krško 1977, str. 251—261. 117. Spremembe na Slovenskem in v Cislitvaniji v zvezi z dogodki na Balkanu. — Zbornik Međunarodni naučni skup povodom 100-godiš- njice ustanka u Bosni, i Hercego­ vini, drugim balkanskim zemljama i istočnoj krizi 1875—1878. godine Sarajevo 1977, tom. IL, str. 55—67. 118. Urednikovo poročilo o tridesetih letih izhajanja Zgodovinskega ča­ sopisa. — Zgodovinski časopis 1977, str. 521—527. 1978 119. The Development of the Universi­ ty. — The University of Ljubljana. Ljubljana 1978, str. 5—17. 119. Diskusijski prispevek o arhivskem gradivu trajnega pomena. — Okro­ gla miza o problemih varstva ar­ hivskega gradiva pred prevzemom v arhiv. Maribor 1978, str. 32. 121. Nekrolog: Dr. Josip Mal. — Delo 31. 8.1978. 122. Gli Sloveni della Benecia 1797— 1866. — Zbornik La storia della Slavia Italiana. San Pietro al Nati­ ne-Trieste 1978, str. 103—117. 402 VASILÜ MÉLlfc — SÈSTDESËÎLËÎNIK 123. Revolucionarno leta 1848. — Kata- log razstave Slovenci v predmarč- . ni dobi in revoluciji 1848. — Ljub­ ljana 1978, str. 43—48 124. Slovenski tabori 1868—1971. — Sa­ vinjski zbornik IV, 1978, str. 10—15. 125. A Survey of the Development of the University of Ljubljana. — Cultural Contributions to 8 t h—11 t h European Congress on Ballistocar­ diography, Noninvasive Cardio­ graphy and Cardiovascular Dy- nammics. Ljubljana 1978, str. 13— 17. 126. Upravna razdelitev v Sloveniji po letu 1945. — Zbornik referatov Ar­ hivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi. Ljubljana 1978, str. 93 —98. 1979 127. Demokratizacija volilnega sistema (1907) in njeni učinki. — Zgodo­ vinski časopis 1979, str. 221—227. Zusammenfassung. 128. Deseto in enajsto zasedanje jugo- slovansko-češkoslovaske zgodovin­ ske komisije. — Zgodovinski časo­ pis 1979, str..187—188. 129. Nekrolog: Dr. Ernest Turk. — Zgo­ dovinski časopis 1979, str. 473—474. 130. Nekrolog: Dr. Josip Mal. — Zgo- . dovinski časopis 1979, str. 467—468. 131. Istorija Slovenaca od kraja osam­ naestog stoljeća do 1918. — Sara­ jevo 1979, 375 str. Skupaj s F. Gestrinom. 132. Karlovac za vrijeme Ilirskih pro­ vincija. — Zbornik Karlovac 1579 —1979. Karlovac 1979, str. 123—126. 133. Majarjeva peticija za zedinjeno ' Slovenijo 1848. — časopis za zgo- ' dovino in narodopisje 1979, str. ; 286^-294. Zusammenfassung. 134. O upravnem razvoju na domžal- ' •' skem območju od začetka 19. sto- : letja do leta 1941. — Zbornik ob- , • čine Domžale 1979, str. 81—94. 135. Odmev dogodkov ob okupaciji Bosne in Hercegovine 1878 na Slo- 1 venskem. — Naučni skup Otpor austrougarskoj okupaciji 1878. go­ dine u Bosni i Hercegovim: Sara­ jevo 1979, Str. 245—250. 136. Poročilo glavnega urednika. — Zgodovinski časopis 1979, str. 197. 137.-Nekrolog: Prof. František Jordan. Zgodovinski časopis 1979, str. 479— 480. 138. Ptujski statut iz leta 1887. — Raz­ stavni katalog 600 let ustavne in upravne zgodovine mesta Ptuja. Ptuj 1979, str. 20—22. 139. Slovenci v državnem zboru 1893— 1904. — Zgodovinski časopis 1979, str. 49—66. Zusammenfassung. 140. Še nekaj pojasnil o beneškem plebiscitu. — Zgodovinski časopis 1979, str. 281—282. 141. Začetki slovenskega narodnega gi­ banja v okviru propadajočega fev­ dalizma: Revolucionarno leto 1848 in program Zedinjene Slovenije; Afirmacija slovenske narodne ce­ lote; Demokratična in socialna prebuja na Slovenskem. — Zgodo­ vina Slovencev. Ljubljana 1979, str. 388—597. Skupaj s F. Gestrinom. 1980 142. Gmotna podstava slovenske dru­ žbe prve polovice 19. stoletja. — XVI. seminar slovenskega jezika, l iterature in kulture. Ljubljana 1980, str. 193—200. 143.— K zgodovini vsakdanjega živ­ ljenja. — Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem. Lju­ bljana 1980, str. 88—94. 144. Prof. dr. Metod Mikuž: sedemde­ setletnica. — Naši razgledi 25. 1. 1980. 145. Predgovor. — Janko Pleterski, Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914—1917: poročili voja­ ške komisije. Ljubljana 1980, str. 3. 146. Revolucija 1848 in Slovenci. — Dr. Anton Fister v revoluciji 1848. Ma­ ribor 1980, str. 85—89. 147. Slovenci o Srbiji 1877. i 1878. godi­ ne. — Zbornik radova, knj. 2; Na­ učni skup Srbija u završnoj fazi velike istočne krize 1877—1878. Beograd 1980, str. 165—173. 148. Zgodovina ljubljanske univerze je dolga. — Naši razgledi 11. 1.1980. 149. Zgodovinske osnove začetkov slo­ venskega narodnega gibanja. — Zbornik Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana 1980, str. 421— 429. 150. Ocena: Leksikoni Cankarjeve za­ ložbe: družboslovje. — Naši raz­ gledi 8. 8. 1980. 151. Ocena: Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918—1919 [21!]. — Maribor 1972, 468 str. Komunist: teoretična priloga januar—april 1980, str. 62. Poročilo o knjigi M. Kacin-Wohinz. N a t a š a S t e r g a r ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 . 403-411 403 S l a v k o C i g l e n e č k i " .... " ' . . : . . . ARHEOLOŠKO SONDIRANJE UTRJENE SREDNJEVEŠKE NASELBINE FIGOŽAR NAD LEMBERGOM PRI ŠMARJU V srednjeročnem arheološkem programu za leta 1975—1980 smo si kot eno najvažnejših halog zastavili odkrivanje zgodnj esrednj e veških naselbin, ki so danes v Sloveniji praktično neznane. Zato smo v krog raziskovanja pritegnili različne neraziskane objekte, ki so dopuščali možnost nastanka že v zgodnjem srednjem veku. Ena izmed takšnih točk je bil tudi hrib Fi- gožar nad trgom Lemberg pri Šmarju. Ta je bil zanimiv iz treh razlogov: 1. v literaturi je bil znan kot mesto domnevne srednjeveške poselitve, 2. za­ radi relativno dobre ohranjenosti samega objekta in 3. zaradi historičnega pomena kraja, ki je kot trg omenjen že v 13. stoletju.1 Zato smo v dneh od 24. do 29. 10. 1977 izvedli manjše sondažno raziskovanje, pri katerem sicer nismo odkrili zgodnj esrednj e veške naselbine, vendar pa so dobljeni rezul­ tati zanimivi s stališča visoko in poznosrednjeveške zgodovine. Pogled na sondo; v ozadju trg Lemberg 1 Najdišče je prvič omenjeno pri J. Orožen, Gradovi in graščine V narodnem izročilu I. Gradovi in eraščine ob Savinji, Sotli in Savi, 1936, s. 27, kjer avtor domneva na njem lovski gradič. Začasno poročilo o sondiranju je bilo podano pri S. Ciglenečki, Lemberg pri Šmarju Fižogar, Varstvo spome­ nikov 22 1979 Preliminarna poročila o konservatorskih raziskavah in delih. Arheološki spomeniki W77, 331 ss si. 86,'in ponovna obravnavano pri S. Ciglenečki, K problemu kulturne in časovne opredelitve nekaterih utrjenih prostorov v Sloveniji, Arheološki vestnik 29, 1978, str. 486, 489 in si. 3. 404 S. CIGLENEČKI: FIGOŽAR NAD LEMBERGOM PRI ŠMARJU LEMBERG pri Šmarju sonda I ~ "Figožar« 1. humus, 2. rumenkasta peščena ilovica s kosi manjših lomljencev, 3. temno rjava ilovica, močno pomešana z ogljem in manjšimi lomljenci, 4. rumenkasta ilovica, pomešana z ogljem, Hrib Figožar se dviga jugovzhodno nad trgom Lemberg, strmo nad ce­ sto, ki vodi iz Mestinja na Pečico. Vrh je z vseh strani naravno zavarovan z veliko strmino, dodaten element obrambe pa predstavlja okop na severni in zahodni strani ter med njim in vrhom ležeči manjši jarek. Na jugo­ vzhodni strani je manjša terasa, dolga nekaj metrov. Premer tako zavaro­ vane kope znaša okoli 30 m, višina od dna jarka do samega vrha pa nekaj metrov. Ves prostor leži danes v gozdu na pare. št. 364, 350, 317, 318 kata­ strske občine Lemberg-trg. Arheološko sondo smo zastavili na severovzhodni strani kope (pare. št. 364 k. o. Lemberg-trg) preko jarka in okopa, da bi ugotovili njuno struk­ turo. Sonda je bila velika 10,7 x 1,8 m. Dobljeno situacijo kaže priloga (severni profil sonde). Opis plasti: Pri 4,6 m (gledano od levega roba sonde) smo zadeli na 1,8 m širok zid, grajen iz 10—30 cm velikih lomljencev, ki so bili med seboj vezani z ilovico. Zunanje strani zidu so bile izdelane iz večjih kosov in skrbne j e zložene, notranjost pa je bila s kamenjem le zapolnjena. Zid je potekal paralelno è smerjo okopa na severni strani in predstavlja torej segment obrambnega obzidja. Nekako 70 cm za tem zidom smo ugotovili še en manjši zid debeline 70 cm, ki je bil grajen enako kot prejšnji, le da ni bil vzporeden z njim, ampak se mu je približeval v ostrem kotu. Zaradi majhne izkopane povr- šine ni bilo mogoče ugotoviti, ali je ta zid povezan z obrambnim zidom ali pa ima samostojno funkcijo. Ker je prostor med obrambnim zidom in po­ bočjem kope majhen, se zdi verjetneje, da je bil naslonjen na obrambni zid. V plasteh za obrambnim obzidjem smo našli različne drobne najdbe, ki so bile sem nanesene najverjetneje z vrha kope. Zaradi ozke sonde in obeh zidov v njej ni bilo mogoče po vsej dolžini kopati do sterilne plasti. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 4 405 5. tanka plast oglja, 6. svetla rumena ilovica z ogljem in keramiko, 7. rjavo rumena ilovica z ogljem in keramiko, 8. svetlo rumena ilovica, pomešana s posameznimi kosi oglja in frag­ menti keramike. Opis najdb š t . l Del ustja in stene sive posode iz peskane gline, kateri so, primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno. Št. 2 Del ustja in stene sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno. Zgornji del ustja je nekoliko zamak­ njen, na notranji strani pa je vidna plitva kanelura. Št. 3 Del ustja in stene sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno in močno podaljšano. Nad spodnjim robom ustja je plitev žleb, nekoliko manjši pa je tudi na notranji strani pod vrhom. št. 4 Del ustja in stene rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno in podaljšano. Na notranji strani je tik pod vrhom vidna plitva kanelura. Št. 5 Del ustja in stene črne posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno in ima na zunanji strani plitvo ka- neluro. št. 6 Del ustja in stene sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno. Št. 7 Del ustja in stene sive posode iz gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno in nekoliko zaobljeno. št. 8 Del ustja in stene rdeče posode iz gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno. Št. 9 Del ustja in stene sive posode iz peskane gline. Ustje je izvihano in na koncu odebeljeno, na zunanji strani ustja je viden srednje globok žleb. Površina je na obeh straneh porozna. 406 S. CIGLENECKI: FIG02AR NAD LEMBERGOM PRI ŠMARJU Št. 10 Del ustja in stene rdeče posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljuđe. Ustje je skoraj pravokotno izvihano in na koncu nekoliko odebeljeno. Na zgornji strani ustja je viden širši žleb. Trup posode se 2 cm pod ustjem ostro zalomi. Št. 11 Del ustja in stene rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Na notranji strani so opazni sledovi črnega premaza. Ustje ni ohranjeno v celoti. Trup posode se 2 cm pod ustjem močno zalomi. Št. 12 Del dna in stene sivo rdeče posode iz peskane gline, kateri so primešam drobci sljude. Št. 13 Del dna in stene rdeče posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Št. 14 Del dna in stene rdeče posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Notranja stran posode je črna. Dno je precej tanjše kot sama stena posode. Št. 25 . -• Del dna in stene sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Notranja stran je svetlo rdeče barve, vidni so tudi žlebasti sledovi vretena; . Št. ,16 . . Del dna in stene sivo rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Na notranji strani je opaziti sledove črnega premaza. Na prehodu dna v steno je vidna v dnu manjša vboklina s premerom okoli 1 cm. štl IT ' Del dna sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Na spodnji strani dna je videti lončarski znak v obliki kolesastega križa. .ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 • 4 407 \/V_ <£ fr^T 17 18 i i 20 \ \ \ 22 23 24 25 26 27 28 \ / r. r t 30 31 32 33 34 35 36 37 38 4 40 JJ 41 408 S. CIGLENECKI: FIG02AR NAD LEMBERGOM PRI ŠMARJU Št. 18 Del dna rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Osrednji del dna je nekoliko debelejši, vidna je tudi sled luknje s premerom okoli 1 cm, katere rob je močno poškodovan. ,' Št. 19 Del stene rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani •• drobci sljude. Na fragmentu so vidne tri plitve kanelure, pod spodnjo pa tudi ornament valovnice. • Št. 20 • Del stene temno sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Na zunanji strani je ornament horizontalnih širših žlebov.. Št. 21 Železen obroč ovalne oblike z močno zarjavelo površino. Verjetno je služil kot obroč pašne spone. Št. 22 Del ustja in stene sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno in podaljšano. Št. 23 • Del ustja sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven tr ikotno odebeljeno, spodnji zunanji del ustja je nekoliko izbočen. Št. 24 Del ustja in stene rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno, spodnji zunanji del ustja je nekoliko odebeljen. Št. 25 ' Del ustja in stene temno sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno. Št. 26 Del ustja rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno. Št. 27 Del ustja sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno. Št. 28 Del ustja in stene rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven tr ikotno odebeljeno. t Št. 29 / Del ustja in stene sive posode iz peskane gline. Ustje je navzven trikotno odebeljeno in ha zunanji strani nekoliko izbočeno. /, št. 30 ' Del ustja in stene rjave posode iz peskane gline. Ustje je navzven trikotno odebeljeno, na njegovi zunanji strani pa je viden globlji žleb. Površina posode je na zunanji strani močno razpokana. At 31 Del ustja in stene svetlo rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven tr ikotno odebeljeno, tik pod robom ustja je na zunanji strani plitev žleb. ' Št. 32 Del ustja in stene temno sive posode iz peskane gline. Ustje je navzven tr i­ kotno odebeljeno in ima na zunanji strani majhen žleb. Površina je na obeh stra­ neh 4 porozna. > št. 33 . > Del ustja in stene črne posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Na obeh straneh je videti ostanke tankega premaza. Ustje je navzven tr i­ kotno odebeljeno. Št. 34 Del ustja in stene sive ,posode-iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno. Št. 35 . , Del ustja in stene temno sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno in na zgornji strani nekoliko izbočeno. Fragment je na notranji strani precej porozen. Št. 36 i Del ustja in . s tene rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno in nekoliko izbočeno na zunanji strani Št. 37 Del ustja in stene temno sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno, na notranji strani pa je tik pod robom manjši žleb. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 . 4 409 Št. 38 • > , - Del slabo ohranjenega ustja in stene sive posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven trikotno odebeljeno, tik pod vrhom, je plitev žleb. Št. 39 • . . . Del ustja rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Ustje je navzven tr ikotno odebeljeno. Št. 40 . Del dna in stene sive posode iz gline. Površina je deloma porozna. Št. 41 Del ustja in stene sive posode iz peskane gline. Ustje je navzven trikotno -debeljeno, površina je porozna. Št. 42 . " Del dna in stene rjaf e posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. :, Št. 43 Del dna in stene rdeče posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Notranja stran je črno pečena. Tu so vidna tudi širša rebra, ki so nastala pri vrtenju posode na vretenu. Št. 44 Del dna in stene rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Št. 45 Del dna in stene rjave posode iz peskane gline, kateri so primešani drobci sljude. Dno je nekoliko tanjše od stene posode. Št. 46 Del dna in stene sive posode iz peskane gline, kater i so primešani drobci sljude. Na notranji strani stene je vidno nekoliko odebeljeno rebro. Glede na dejstvo, da gre za prvo sondo na tem objektu in da so tovrstne naselbine tudi sicer zelo slabo raziskane, bi na osnovi strukture izkopanih plasti težko podali povsem zanesljivo sliko načina utrditve v vseh obdobjih obstoja te utrjene naselbine. Naslednje vrstice so le poskus interpretacije oblikovanja obrambnih naprav in bodo korigirane ter dopolnjene v bodoč­ nosti z drugimi sondami. Začasno pa vendarle prispevajo nekaj osnovnih informacij o fazah utrditve samega objekta. Najstarejši element obrambe predstavlja nedvomno zunanji široki zid in morda tudi ožji zid za njim, katerega vloga za sedaj ni dokončno opre­ deljena. čez zid je nato nasut zemljen nasip (4), s katerim je bilo verjetno oja­ čano že porušeno obzidje. To nasutje nato ostro prereže tanka plast oglja (5), na osnovi katere pa bi seveda težko rekonstruirali prenehanje druge faze nasut j a, saj gre lahko le za slučajno zgorelo desko na površini tega nasutja. če bi bila ta plast oglja potrjena tudi v drugih delih nasipa, pa bi smeli domnevati požig neke lesene konstrukcije na vrhu okopa (pä,- lisada?). Sledi zelo močna ruševinska plast (3), ki dokumentira temeljito uni­ čenje obrambnih naprav, kar je povzročilo verjetno opustitev naselbine za daljši čas, kot bi dokazovala debelejša plast (7), ki je nanesena z vrha kope in ki je skoraj povsem zapolnila jarek med nasipom in kopo. V tej plasti je tudi relativno mnogo kamenja, ki predstavlja najverjetneje ostanek ne­ kega objekta na vrhu ali pobočju kope. V zadnji fazi sledi ponovno močna utrditev, in sicer je bil okop zvišan z močno plastjo ilovice, pomešane z manjšimi lomljenci. Tudi v tej fazi bi lahko domnevali na vrhu leseno palisado, katere ostanke sicer v ozki sondi nismo zasledili, treba pa bo nanje paziti pri naslednjih sondiranjih in pred­ vsem pri sistematičnem izkopu. Tako lahko začasno govorimo o treh ali celo štirih utrditvenih fazah (če bodo to potrdile tudi druge sonde), ki pa jih danes z najdenim gradi­ vom žal ne moremo zanesljivo datirati. Glede na še ne povsem izdelano 410 S. CIGLENEČKI: FIGOŽAR NAD LEMBERGOM PRI ŠMARJU kronologijo srednjeveške keramike, ki bi v celoti veljala tudi za obravna­ vani prostor, moramo poseči za analogije na več podobnih najdišč, da bi dobili vsaj približen časovni okvir trajanja utrjene naselbine na Figožarju. Najbližje primerjave za keramično gradivo imamo nedvomno na Sta­ rem gradu nad Celjem, kjer je le-to deloma tudi že objavljeno.2 Tako je precejšen del keramičnega gradiva $ Figožarja soroden profilom keramike, najdene v XV. kvadrantu na Starem gradu, in sicer v sloju 90—110 cm, ki je datiran v čas od 11.—13. st., en fragment pa tudi enemu profilu iz sloja 60—90 cm istega kvadranta, ki je datiran v 13.—14. st. Nekaj dobrih analogij je bilo mogoče dobiti tudi v keramiki iz najdišča Otok pri Dobravi, ki kaže sorodne oblike profilom s Figožarja.3 Tako ima npr. tip Af, št. 338 enak profil kot fragment ustja s Figožarja št. 2, tip Af, št. 361 enakega kot Figožar št. 8. Ravno tako sta podobna tudi lonca s Fi­ gožarja št. 3 in 4 tipu Ae št. 96 in tipu Af, št. 554 z istega najdišča. Skleda s Figožarja št. 10 ima dobro paralelo v tipu Be, št. 857 z Otoka pri Dobravi. Vse navedene primerjave so bile najdene v izkopnih horizontih 1—2, 2—3 in 3-^1, ki so datirani od 12.—15. stoletja. Dva keramična fragmenta s Figožarja, in sicer del dna s kolesastim križem št. 17 in del stene z okrasom valovniee št. 19 pa bi po primerjavi z ustreznim gradivom z najdišča Otok pri Dobravi, ki' je bilo izkopano v najglobljem izkopnem horizontu 6, lahko postavili v čas druge polovice 10. stoletja oziroma prve polovice 11. stoletja.4 Največ paralel za keramiko s Figožarja je bilo mogoče dobiti z utrdbe Badanj pri Crikvenici, kjer je bila najdena množica podobnih keramičnih fragmentov.5 Tako imamo tu povsem enake kose, kot so na Figožarju frag­ menti št. 2, 3, 7, 18, 26, 27, 28, 31, 38, 39, 41, pa tudi velika večina drugih v svoji obliki le neznatno variira. Tudi pašna spona s tega najdišča je po­ dobna sponi št. 21 s Fižogarja.6 Keramika z Badnja pri Crikvenici je z gori­ škimi srebrnimi novčiči in faentinskimi vrči datirana v. 13. in 14. stoletje. Matejčičeva domneva, da je bila utrdba zapuščena 1321. leta, ko kronisti omenjajo močan potres.7 če upoštevamo še bolj oddaljene analogije (češka, Poljska), dobimo še vedno približno isti okvir; najbolj podobni kosi pa so datirani v 12. in 13. stoletje.8'Tudi fragment št. 9 s Fižogarja, za katerega pri prej navedenih ni bilo mogoče dobiti primerjave, je v Krakovu datiran v 12. stoletje/ Najzgodnejše najdbe bi torej po nekaterih analogijah sodile v 11. ali morda celo še v 10. stoletje. Ker so ti fragmenti za sedaj osamljeni in pre­ težna večina gradiva gravitira v kasnejši čas, bo potrebno za potrditev te dataci j e še več kulturnih ostalin, ki jih bo mogoče zanesljiveje datirati, saj gre pri kuhinjskem posodju nedvomno za lokalne delavnice z dolgo tra­ dicijo, ki pa so danes na obravnavanem prostoru povsem neraziskane in tako njihovega trajanja ni mogoče ostreje omejiti. 2 V. Sribar, V. Stare, T. Bregant, časovno opredeljena srednjeveška keramika. Slovenski etnograf 25—26, 1972/73, str. 42, T. 3. 3 Katalog razstave Narodnega muzeja v Ljubljani Otok pri Dobravi 1980. Tipološki prikaz razvoja srednjeveških keramičnih oblik (priloga). 4 Za datacijo navedenih fragmentov se zahvaljujem dr. Vinku Sribarju, kustosu Narodnega mu­ zeja v Ljubljani. 5 R. Matejčič, Gradina Badanj kod Crikvenice, Jadranski zbornik X, 1976—1978, 239 ss. Keramični fragmenti so podani na T. IX in XI. • Ista, T. XII. ' Ista, 262 s. e Npr.: M. Kwapieniowa, T. Lenkiewicz, K. Radwanski, A. Waiowy, Badania na okole w Kra- kowie w 1959 r., wykop III na skarpie, Materialy archeologiczne X, 1969, 83 ss in tabele. P. Kouril, Opevnèné sidlo Čalonice, kat. uz. Dalešice, okres Trebič, Archaeologia historica 2, 1977, 137 ss in tabele. F. Gabriel, Pocâtky hrnčirstvi v Ceské Lipè. Archaeologia historica 4, 1979, 257 ss in tabele. ' K. Radwanski, Wczesnósredniowiczna ceramika krakowska i zagadnienie jej chronoloeii, Mate- rialy archeologiczne IX, 1968, fig. 39, T. VI, 1, T. XVII, 47. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 ,411 Ugotoviti celotno podobo postojanke na Fižogarju danes ni mogoče, še najverjetneje se zdi, da predstavlja utrjeni prostor manjšega fevdalnega gospoda. Ob Fižogarju, lemberškem gradu nad cerkvijo sv. Pongraca in nad njim ležečimi ostanki gradu Videršnik pa se postavlja tudi vprašanje kronolo­ škega sosledja vseh treh točk in njihove funkcije v najtesnejši povezavi s srednjeveškim trgom Lemberg. Dobljeni arheološki rezultat predstavlja le majhen drobec v poznava­ nju dolge in pestre zgodovine trga Lemberg in njegove bližnje okolice. Srednjeveška poselitvena podoba je tako kompleksna, da jo bomo lahko iz­ luščili le š poglobljenim študijem virov in komparacij ter na drugi'strani z intenzivnimi terenskimi raziskavami na vseh treh omenjenih točkah. \ Z u s a m m e n f a s s u n g ARCHÄOLOGISCHE SONĐIERUNGSARBEITEN AN DER MITTELALTERLICHEN SIEDLUNG FIGOŽAR ÜBER LEMBERG BEI ŠMARJE . , ... Slavko Ciglenečki Der Berg Figožar erhebt sich unmittelbar über dem Marktflecken Lemberg und zwar über der einstmals verkehrsreichen Straße, die aus Mestinje auf den Pečica führt. Bei ersten Sondierungsarbeiten im Jahre 1979 wurden auf einer kleineren Bergkuppe, die einen Durchmesser von ca 30 m hat, Spuren von einer mittelalterlichen Siedlung entdeckt. Natürlichen Schutz bot der Siedlung ein steiler Abhang. Auf ihrer West- und Nordseite wurden zusätzlich noch eine Schanze und hinter ihr ein kleinerer Graben angelegt. Die Sonde wurde auf der nordöstlichen Seite der Bergkuppe, und zwar über dem Graben und der Schanze angesetzt, u m die Struktur der Schutzeinrichtungen feststellen zu können. Wir fanden eine starke, 1,8 m breite Schutzmauer, deren Steine mit Lehm verbunden waren, und hinter ihr noch eine; schmalere, 70 cm breite Mauer, die in dersleben Weise er­ richtet worden war. Diese Mauer aber verläuft nicht parallel zur Schutzmauer. Die Frage, welchem Zweck sie gedient hatte, ist noch offen. Nach dem Bild, das das ausgegrabene Profil der Schanze und des Grabens zeigt, dürfen, wir vorläufig auf drei oder sogar vier Etappen der Befestigungsbauten schließen. Das gefundene Material läßt leider keine zuverlässige Datierung zu. Es wurde nämlich nur auf dem Gelände hinter der Mauer gefunden. Wenn man die hier gefundenen Gegen­ stände mit denen von den zeitlich verwandten Fundorten (Stari trg über Celje, Otok bei Dobrova und besonders Badanj bei Crikvenica) vergleicht, verweisen sie, grob geschätzt, auf die Zeit zwischen dem 11. und 14. Jahrhundert . Zur Zeit ist es unmöglich, den Charakter des gesamten Objekts zu bestimmen. Dafür wäre es nötig, zumindest noch den Raum auf der Bergkuppe zu sondieren. Einstweilig dürfen wir nur annehmen, daß Figozar den befestigten Wohnsitz eines kleineren Feudalherrn darstellt. Die Sondierungsarbeiten über Figozar stellen für den Problemkreis u m Lem­ berg erst den Anfang dar. Dieser umfaßt das mittelalterliche Bild des Markt­ fleckens Lemberg sowie vor allem die Entstehung seiner Schlösser und der Le­ bensweise in ihnen (außer Figožar sind das hauptsächlich noch das Schloß von Lemberg über der Kirche St. Pongratz und die höher über ihr liegenden Ruinen des Schlosses Videršnik). 412 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 Na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, v Ljubljani, Aškerčeva 12/1, lahko še vedno dobite večino letnikov predvojnega »Glasnika Mu­ zejskega društva za Slovenijo«, kazali publikacij Muzejskega društva m prvih petindvajset letnikov »Zgodovinskega časopisa«, nekatere druge starejše historične publikacije, zadnje letnike »Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino«, še zlasti pa večino letnikov društve­ nega glasila — »Zgodovinskega časopisa« ( Z č ) : Zč 1/1947 (ponatis 1977) — 160 din ZČ 2-3/1948-49 — razprodan ZČ 4/1950 — razprodan ZČ 5/1951 — pred ponatisom ZČ 6-7/1952-53 — razprodan ZČ 8/1954 — 320 din ZČ 9/1955 — razprodan ZČ 10-11/1956-57 — 369 din ZČ 12-13/1958-59 — 289 din ZČ 14/1960 — 209 din ZČ 15/1961 — razprodan ZČ 16/1962 — 299 din ZČ 17/1963 (ponatis 1978) — 200 din ZČ 18/1964 (ponatis 1980) ^- 200 din ZČ 19-20/1965-66 — 360 din ZČ 21/1967 — 200 din ZČ 22/1968, št. 1-2 — razprodan ZČ 22/1968, št. 3-4 — 120 din ZČ 23/1969, št. 1-2 — razprodan Z č 23/1969, št. 3-4 — razprodan ZČ 24/1970, št. 1-2 (ponatis 1981) 280 din ZČ 24/1970, št. 3-4 — razprodan ZČ 25/1971, št. 1-2 ZČ 25/1971, št. 3-4 ZČ 26/1972, št. 1-2 — 240 din ZČ 26/1972, št. 3-4 ponatisom ZČ 27/1973, št. 1-2 ZČ 27/1973, št. 3-4 ZČ 28/1974, št. 1-2 ZČ 28/1974, št. 3-4 ZČ 29/1975, št. 1-2 ZČ 29/1975, št. 3-4 ZČ 30/1976, št. 3-4 ZČ 30/1976, št. 3-4 - ZČ 31/1977, št. 1-2 ZČ 31/1977, št. 3 — ZČ 31/1977, št. 4 — ZČ 32/1978, št. 1-2 ZČ 32/1978, št. 3 — ZČ 32/1978, št. 4 — ZČ 33/1979, št. 1 — ZČ 33/1979, št. 2 — ZČ 33/1979, št. 3 — ZČ 33/1979, št. 4 — ZČ 34/1980, št. 1-2 ZČ 34/1980, št. 3 - ZČ 34/1980, št. 4 - — razprodan — razprodan (ponatis 1980) — pred — razprodan — razprodan ' — razprodan — 160 din — 120 din — 120 din •— 120 din — 100 din — 160 dih 120 din 100 din — 120 din 190 din 190 din 150 din 139 din 139 din 120 din — 249 din 160 din 169 din Za nakup kompleta Z č odobravamo poseben popust. Za naročila, večja od 200 dinarjev, je možno obročno odplačevanje, č lani Zgodovinskega društva s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo 25-od- stotni popust, študentje 50-odstotni popust. Za naročila iz tujine velja 40-odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Publikacije lahko naročite in prejmete osebno na društvenem sedežu, prav tako pa tudi po pošti. Ponatise zvezkov Z č , ki so že razprodani, lahko naročite v prednaročilu. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 . 413-430 4 1 3 T o n e Z o r n , »MURSKA STRAŽA« O SLOVENSKI SEVERNI MEJI IN O PREKMURJU V LETIH 1919/1922 I . . - , „ • . , .- Kot je znano, je pričel v Gornji Radgoni aprila 1919 izhajati poseben, obmejnim Slovencem namenjen list Murska straža. V uvodni številki lista beremo, da hoče zastopati »koristi naših obmurskih Slovencev, murskega polja, vzhodnih Slovenskih goric, našega ;Prekmurja«. Izdajatelji lista so zagotavljali, da se v strankarski boj ne bodo vmešavali, ker da »je pri nas ob meji . . . vsako strankarstvp naša narodna smrt«. List bo podpiral, so po­ udarjali, vse, kar je »narodno, slovensko«,, in vse, »kar je dobro«; odločno pa bo nastopil proti vsem narodnim odpadnikom. Med obeti je bila tudi napovedana posebna pozornost slovenskemu delovnemu človeku.1 Značilno je, da je Murska straža že takoj v začetku naletela na težave. Tako izvemo, da so slovenski radgonski nasprotniki zagrozili tamkajšnji tiskarni z bojkotom, kolikor bi tiskala slovenski list. V ta namen se je pri­ pravljalni odbor brzojavno obrnil na deželno vlado v Ljubljani ter zaprosil generala R. Maistra za posredovanje. V odgovor na grožnjo radgonskih Nemcev je deželna vlada sklenila »rekvirirati« tiskarno ter s tem omogočiti izid prve številke Murske straže.2 Ob obletnici izhajanja Murske straže beremo, da je bila »smela misel izdajati list v ponemčenem mestu, v katerem preje ni izhajal noben list: kjer je naščuvano malomeščanstvo sovražilo vsako slovensko besedo; kjer so cveli izrodki narodnega odpadništva bujne j e kot kje drugod, kjer je nekaj tednov pred prvo številko ,Murske straže' tekla jugoslovanska kri, prelita v boju z nemškimi banditi, ki so tudi še nekaj, mesecev pozneje ogrožali našo obmejno postojanko«.V povzetem uvodniku najdemo zagoto­ vilo, da list v preteklem letu ni nastopal proti poštenim Nemcem, pač pa da je strogo ločil »prave Nemce od tistih, kateri so zapisali na svoj politični prapor staro predvojno sovraštvo proti .manjvrednim Slovencem'«. Dalje izvemo, da bo dobil novo tiskarno.3 In kako je Murska straža sledila tako zastavljenemu programu (njeno pisanje na socialnem področju puščamo ob strani)? Predvsem je list vse­ stransko zagovarjal pripadnost Radgone ter širšega murskega prostora ter Prekmurja Jugoslaviji. To je bil eden od vzrokov, da mu zategadelj nI bila blizu madžarska sovjetska republika in njen »boljševizem«. Razumljivo je tudi, da je list vsestransko nastopal proti nemškemu nacionalizmu ter proti njegovim zahtevam. Dalje je omenjal takratne ukrepe jugoslovanskih oblasti, med njimi na primer tistega o zaprtju demarkacijske črte z Avstri­ jo leta 1919. Zanimivo je, da je Murska straža opravičevala to zaprtje tudi z boljševiško nevarnostjo ter pri tem kazala na sočasni sovjetski republiki na Bavarskem in na Madžarskem, pa tudi na tihotapljenje hrane prek de­ markacijske črte na avstrijsko štajersko.4 Med vprašanji, ki se jih je loteval list takoj po ustanovitvi, je bil se­ veda nemir na jugoslovansko-avstrijski demarkacijski črti, pogojen še zlasti z znanim nemškonacionalnim napadom na Radgono v prvih februarskih dneh 1919. Morda nismo daleč od resnice, če zapišemo, da je prav uspešna ' Murska straža (MS), 19. april 1919, št. 1. 2 MS, 24. april 1919, št. 2. 3 MS, 17. april 1920, št. 16. 4 MS, 19. april 1919, št. 1. 4 1 4 T. ZORN: »MURSKA STRA2A« V LETIH 1919/1922 zavrnitev nemškega napada bila ena od spodbud, ki so pogoj ile pričetek izhajanja lista, o katerem poročamo. Med v listu objavljenimi vestmi vse­ kakor zasluži pozornost vest, da so nasprotniki 21. aprila 1919 streljali na osebni vlak, ki je vozil iz Ljutomera proti špiljam. Razumljivo je, da je Murska straža tedaj zahtevala, »da naša vlada odločno in brezobzirno na­ stopi, sicer bo prepozno«. Ob tem najdemo .trditev, da na območju tako imenovanega nevtralnega pasu med obema spornima stranema Nemci pri­ pravljajo podoben napad, kot je bil meseca februarja. Tamkajšnji Nemci naj bi bili oboroženi, nadaljnja njihova oborožitev pa naj bi bila v Purkli. Ponekod naj bi med prebivalce razdelili ročne granate.5 Okrepljeno dejav­ nost nemškoštajerskih nacionalcev je list povezoval s tedaj neuspelo slo­ vensko ofenzivo na Koroškem: nemški protiudar bi namreč utegnil potisniti »demarkacijsko črto daleč na slovensko ozemlje«. Kot nepotrjeno vest je Murska straža poročala, da je neposredno za nevtralnim pasom v Wildonu pa tudi drugod »večje število bojaželjnih nemških akademikov«.6 Poročala je tudi, da je bil 13. maja v Stradoriu zaupni sestanek nemških nacionalcev (med njimi je bil tudi apaški učitelj Gross), namenjen vnovičnemu napadu na Radgono.7 ' " ' • j • , Videti je, da je ponekod prihajalo do fizičnega obračunavanja medSlo- venci in njihovimi nasprotniki. Primer take vrste je bil v Mariji Snežni, kjer so nasprotniki na pobudo tamkajšnjega nadučitelja razbili shod slo­ venske stranke.8 Ostalo pa ni le pri tem, saj je 25. aprila neznanec umoril Mateja Pintariča, ustanovitelja Slovenskega katoliškega društva v Dedon- cih.9 Oblasti so tudi postale pozorne na protislovenske letake, ki'so jih'širili nasprotniki (»hujskači«), okrajni glavar pa je opozarjal, da je »sedaj sveta dolžnost vsakogar..., da napravimo red v svoji hiši«, tistega pa, ki'»tajno hujska in širi nezadovoljstvo«, pa naj se »brezobzirno ovadi in izroči roki pravice«.10 • Zanimiva je dalje vest, da je 17. aprila mariborski okrajni glavar na­ povedal, da bodo na zasedenem območju Upniškega, cmureškega in radgon­ skega okraja odstavljeni nemški in . »nemčurski« župani ter zamenjani s slovenskimi gerenti. Polég tega bodo šole v špilju, na ščavnici, Racah in v Rogatcu pri Cmureku spremenjene v slovenske." Med vprašanji, s katerimi se je v začetku leta 1919 ukvarjala sloven- sko-jugoslovanska uprava, je bila tudi preskrba .prizadetega prebivalstva. Delen ukrep v tej smeri, ki smo ga že omenili, je bilo preprečevanje tiho­ tapljenja živil z jugoslovanske na avstrijsko stran. O širini problema ne­ dvomno priča dejstvo, da je bil.prav na pobudo Murske straže 4. maja skli­ can poseben sestanek o tem vprašanju. O sestanku iz lista izvemo, da so ob tej'priložnosti ustanovili dvanajstčlanski »konzorcij«, sestavljen iz tam­ kajšnjih Slovencev ter slovenskih uradnikov. List je poročal, da je konzorcij »prevzel prehrano teh krajev (mišljeno je bilo radgonsko območje na obeh straneh Mure s kakimi tisoč prebivalci) ter bo skušal s pomočjo deželne vlade odstraniti nevzdržljive prehranjevalne razmere v zasedenem ozemlju, kateri ogrožajo tudi naše politične interese«. Konzorcij naj bi deloval vse do ustanovitve posebnega prehranjevalnega urada pri radgonskem okraj­ nem • glavarstvu." Le nekaj dni za to pobudo je ministrstvo za prehrano, odsek za Slove­ nijo, poverilo oskrbo Radgone tamkajšnjemu slovenskemu trgovcu Francu 5 MS, 26. april 1919, št. 2. . <• MS, 10. maj 1919, št. 4. ' MS, 17. maj 1919, št. 5. s MS, 26. april 1919, št. 2. « MS, 3. maj 1919, št. 3. '» MS, 7. junij 1919, št. 8. " MS, 26. april 1919, št. 2. 12 MS, 10. maj 1919, št. 4. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 4 4 1 5 čehu (?) ter mu kot nadzorni organ poleg tamkajšnjega okrajnega gla­ varja dodalo še poseben prehranjevalni sosvet.13 Videti je, da je skušala nasprotna stran napore te vrste razvrednotiti z govoricami o zastrupljenih jugoslovanskih živilih. Prav tako so širili vest, da bo treba ob prevzemu živil podpisati izjavo za Jugoslavijo. Murska straža je k temu dodajala, da je mirovna pripravljanju poleg zgodovinarjev sodelovali tudi arheologi, etnologi in umetnostni zgodovinarji. Prireditelja zborovanja sta ob raz­ stavi pripravila tudi posebno publikacijo s seznamom razstavljenih del (Razstava publikacij o zgodovini mesta Ljubljane, 1980), pri kateri pa je zaradi njenega bi­ bliografskega pomena treba obžalovati, da je glede starejše zgodovine pri oddelkih »razprav in člankov« kar povprek precej nepopolna tudi glede marsikatere po­ membne objave (vsekakor precej bolj kot glede etnologije in še kake druge stvari). Popoldanski del zborovanja je bil posvečen vprašanjem zgodovine v srednji šoli. Stefan Trojar je poročal o vprašanjih v zvezi z »zasnovanostjo pouka zgodo­ vine v 3. in 4. letu usmerjenega izobraževanja« (seveda kolikor je pri t em zgodo­ vina sploh še upoštevana) in pri tem naglasil potrebo, da naj bo usmerjen ta kon­ cept predvsem v domačo zgodovino, seveda pa bolj z gospodarskimi in družbenimi vsebinami, manj pa s političnozgodovinskimi. Za vprašanja šolske reforme sta bila posebnega pomena referata o dosedanjih izkušnjah tega dela. Branko Špacapan in Tatjana Bradeško, profesorja zgodovine na učiteljišču, kjer se nekateri kon­ cepti usmerjenega izobraževanja preskušajo že štiri leta, sta poročala o »izkušnjah pouka zgodovine na pedagoški gimnaziji v Ljubljani«, zlasti v zvezi z vprašanjem, v kolikšni meri je mogoče obvladati vse predvideno gradivo, še posebej pa v zvezi s programom za 3. in 4. razred šolanja, Marija Kremenšek pa je na podlagi anke­ tiranja gimnazijcev ob dosedanjem konceptu pouka poročala o »odnosu učencev do pouka zgodovine na gimnaziji«, pri čemer so se kazale težnje po poglobitvi vzročnih povezav in posebej po večjem obsegu gospodarskih in družbenozgodovin- skih vsebin na račun zmanjšanja politične in dinastične zgodovine. Zvečer je bil še občni zbor Zgodovinskega društva za Slovenijo, zadnjič v stari sestavi. S sprejemom novih pravil društva se je namreč spremenilo v zvezo več­ jega števila medobčinskih društev, tako da bodo občni zbori poslej dobili delegat­ ski značaj. Takoj po sprejemu pravil so zastopniki krajevnih društev podpisali družbeni dogovor o združitvi v zvezo »Zgodovinsko društvo za Slovenijo«. Drugi dan zborovanja je bil posvečen reviziji slovenske zgodovine, tokrat za obdobje prve svetovne vojne in nekaj njenih neposrednih posledic. Temeljni re­ ferat »uvodne teze k obravnavi slovenske zgodovine 1914 do 1918« je podal prof. dr. Janko Pleterski. Najprej je podal dovolj izčrpno stanje znanstvenega razisko­ vanja tako glede objave virov kot tudi glede pomembnejših podrobnih monograf­ skih raziskav in različnih konceptov v sintetičnih delih o problematiki, vključno do odločitev o novih mejah v letih 1919 in 1920, delno že tudi z opozarjanjem na nekatere razlike in odprta vprašanja v tej l i teraturi (zlasti z nekaterimi stališči Henrika Turne v letih 1917—1918). V drugem delu referata je podal poglavitne poteze splošne označbe: V ospredju raziskovanja je politična zgodovina, čeprav glede dogajanja v tujini tudi ta problematika še ni celovito obdelana; v zaostanku sta tako vojaška zgodovina (glede udeležbe Slovencev) kot tudi gospodarska in družbena zgodovina — z izjemo družbenih akcentov političnega gibanja. Potem ko je navajal še nekaj posebnih obravnave potrebnih vprašanj (npr. o vzrokih, da so Slovence uporabljali na ruski in ne na balkanski fronti; preganjanje Slovencev, posebej ob uporabi dunajskega arhivskega gradiva; zgodovina JSDS do stockholm- skega kongresa; ljudsko uporništvo in vojaški upori; progresivna faza narodnih svetov; vprašanje lastne državnosti SHS do 1. decembra 1918 itd.) je še posebej podčrtal potrebo izdajanja vrste virov (korespondence vrste politikov in dnevnika A.B. Jegliča). Dr. Jože Šorn je govoril o »vplivih vojne na gospodarski položaj prebivalstva na Slovenskem«. Najprej je označil štiri splošne poteze in posledice prve svetovne vojne v gospodarstvu: razpad klasičnega gospodarskega sistema (s središčem v Angliji in z zlato podlago valutnega sistema) in uveljavljanje ZDA kot središča svetovnega kredita; razvoj industrije v prekomorskih deželah, zlasti v ZDA; v voj­ skujočih se državah preobrat proizvodnje od civilne in izvozne v vojno industrijo, poraba zlatih rezerv; sorazmerno hiter razvoj sil v mednarodnem delavskem gi­ banju in postavitev vprašanja obstoja kapitalizma, posebej po ruskih revolucijah. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 4 471 V tem okviru je obravnaval izraze tega razvoja posebej pri nas, zlasti glede če­ dalje večjih težav v prehrani, ki je do 1918 pripeljala do pravih pojavov lakote, glede težav v proizvodnji zaradi vojaškega vpoklica delovne sile in mobilizacije konj ter rekvizicij govedi in poljskih pridelkov. Medtem ko> je na Kranjskem SLS s Šušteršičem na čelu sprva znala ta položaj izkoristiti za svoje vključenje v vojno gospodarstvo, se je po izbruhu vojne z Italijo to hitro spremenilo in je Šušteršič- Lampetova skupina te položaje po 1915 hitro izgubljala. Ob sklepu je označil še nove gospodarske načrte, ki so* proti koncu vojne nastajali pri nas (zlasti Brezi- garjevo analizo slovenskega gospodarstva, pripravljeno v sporazumu z Gregorjem Žerjavom o položaju Slovenije v novi jugoslovanski državi). Dr. Franc Rozman je poročal o »delovanju socialnodemokratske stranke y času vojne«. Ob začetku vojne je ugotovil, da je bilo stališče vodstva JSDS vojni na­ sprotno (kar se je izražalo tudi v strankinem tisku, kolikor je bilo> to v tedanjih cenzurnh pogojih mogoče, torej drugačno od stališča nemško-avstrijske in nemške socialne demokracije, ki sta gledali na vojno proti Rusiji pač še v luči tradicije iz leta 1848). Od zatrt j a socialdemokratskega tiska se je omejeval predvsem na referiranje o sejah odbora JSDS in na stališča posameznih ljudi (zlasti Turne in Regenta, ob uporabi spominov in korespondence). Po pregledu števila delavcev pred vojno je opozoril na ^oslabitev organizacije v prvih letih vojne, dokler se od leta 1917 ni začelo kazati njeno oživljanje (obnovitev praznovanja 1. maja s po­ drobnejšimi podatki za Štajersko, kjer se je teh proslav udeležila približno polo­ vica delavstva v slovenskem delu dežele — dalje z zborovanji o miru in ob obeh ruskih revolucijah). Posebej se je dotaknil tudi Tumovih stališč o narodnem vpra­ šanju iz konca 1917 in njegove za stockholmsko konferenco pripravljene spome­ nice, glede katere je poudaril nujno potrebo po njeni objavi. Predavanje Walterja Lukana je obravnavalo »zadržanje Slovencev med vojno po gledanju vojaškega poveljstva v drugi polovici 1915 in prvi polovici 1916« in je govorilo o vsebini več poročil obveščevalnega častnika za Kranjsko in Primorje Viktorja Andrejke o vidnejših politikih, časnikih in nekaterih političnih načrtih, kot so se kazali po napadu Italije zaradi ogroženosti slovenskega ozemlja. Obve­ stila so izvirala pač pretežno' iz desnega krila SLS, vendar so bila vsa poročila zaradi drugačne presoje položaja po komandi jugozahodne fronte z vsemi svojimi predlogi vred zavrnjena in dana ad acta. Predavatelj sam je poudaril, da so po­ datki še nepopolni in delno nezanesljivi, preiskava pa še ni dokončana, čeprav so podatki po svoji vsebini povsem novi in za presojo zlasti položaja znotraj SLS pa tudi o dogajanju na Slovenskem v tem času zelo pomembni. Kot zadnji referent v dopoldanski seji je govoril dr. Momčilo Zečević o »Slo­ vencih v politiki med dvema jugoslovanskima državama (29. 10.—2. 12. 1918)*, torej o problemu slovenske državnosti pred združitvijo s Srbijo in Črno Goro. Poleg vprašanja slovenske in jugoslovanske državnosti na t leh prejšnje Avstro- Ogrske je analiziral predvsem dve vprašanji: do kod je segla jugoslovanska usmer­ jenost začasne Države SHS in različna stališča v tem pogledu, posebej pa še vpra­ šanje novembrske ženevske konference in tam s Pašičem podpisanega sporazuma o ureditvi bodoče skupne jugoslovanske države, pri čemer je upravičeno podčrtal, da je bil realno sporazum za veliko politiko dosežen bistveno prepoznoi. To ni ve­ ljalo le za razmerje z Italijo, kjer so bile bodoče odločitve opredeljene v največji meri že z Londonskim paktom, marveč posebej tudi za razmerje z Avstrijo, kjer je ostala država SHS zaradi te zakasnitve brez vsake demarkacijske črte. Zaradi prenatrpanega programa (in pač tudi delne premajhne discipline pre­ davateljev pri preseganju dogovorjenega časa za predavanje) je prišlo šele konec dopoldanskega zasedanja drugega dne prvič do diskusije, in sicer o vseh t reh za­ sedanjih. Ob Melikovem pregledu slovenskega zgodovinopisja v luči zborovanj slovenskih zgodovinarjev je France Klopčič poudaril potrebo po intenzivnejšem delu že na zgodovini socialističnega gibanja in delavskega razreda, še posebej pa na obdobju po osvoboditvi 1945, ki je v zgodovinopisju skoraj povsem ob strani in enako odsotno tudi na naših zborovanjih. K referatom o zgodovini v usmerjenem izobraževanju so se oglasili trije diskutanti — Pavličevič (z željo po> večji pozor­ nosti za zveze med jugoslovanskimi narodi), Bogo Grafenauer in Bogo Stupan (oba z opozorili na ozki prostor zgodovine v 3. in 4. letu usmerjenega izobraževanja in prvi poseibej na težnje po še večji zožitvi, kot je bila sprejeta po prejšnjih dogo­ vorih), odgovarjal pa je v imenu referentov Štefan Trojar, predvsem zoper disku­ sijo prof. Stupana, ki je branila koncept in obseg zgodovine v dosedanji gimnaziji. K predavanjem zadnjega dopoldneva sta se oglasila dva razpravljavca: France Klopčič je razpravljal o Rozmanovem referatu predvsem z dopolnili okrog Turne in tržaškega problema, Marija Kremenškova pa je načelno pripomnila k predava­ njem, da so bila obrnjena pretežno mnogo preveč le k visoko stoječim posamez­ nikom in njihovim različnim zamislim in političnim načrtom, bistveno premalo pa 472 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 4 k vsakdanjemu življenju majhnega človeka in k vprašanjem, kako je vsak dan doživljal vojno bodisi na fronti, bodisi pod vojno diktaturo in v lakoti doma in kako je vse to vplivalo na spreminjanje temeljnih političnih s t ruktur med prvo svetovno vojno. Popoldne se je nadaljevalo delo na istih vprašanjih najprej z referatom dr. Hannsa Haasa, gosta iz Salzburga, o »obmejnih bojih na Koroškem 1918/1819* in njihovi vlogi v političnem življenju nemške strani v deželi, zlasti za nekakšen notranji zlom nemške socialne demokracije in za njeno začasno podreditev pod vodstvo konservativnega nacionalističnega meščanstva. Medtem ko so socialisti sprva (30. X. 1918) pristajali na samoodločbo vseh narodov in na državne meje na podlagi etničnih meja, ko so se Volkswehri (npr. v Beljaku) sprva branili ude­ ležbe v bojih zoper Slovence, je mejno vprašanje postopno zasenčevalo vse druge skrbi koroške socialne demokracije, posebej po spretnih manevrih konservativnega vojaškega vodstva pod Hülgerthom. Pr i januarskih bojih po odpovedi premirja s koroške nemške strani po Haasovem mnenju ni šlo predvsem za obrambo Ko­ roške, marveč za boj, ki naj bi zdrobil odpor socialne demokracije in krščansko- socialne stranke zoper politiko nemškega meščanstva. Preobrat je bil res dosežen s premirjem v Gradcu 22. 1. 1919, odkar je šlo pr i nemški strani le še za boj za mejo na Karavankah. Organizacija enotnega »koroškega brambovstva« (Kärntner Heimwehr) je pomenila zmago oficirjev in odstranitev prejšnjih vojaških svetov. Prof. dn Andrej Mitrović je predaval o »Slovencih na mirovni konferenci v Parizu (1919)*. V samem stvarnem pogledu glede pogajanj predavanje ni vsebo­ valo kakšnih bistvenih novosti, pač pa je tudi na podlagi doslej še neuporabljenih virov iz beograjskih arhivov (diplomatske korespondence) predavatelj analiziral interference in občasne nesporazume med Beogradom, delegacijo v Parizu in ljub­ ljansko deželno vlado t e r posebej še delo slovenskega dela pariške delegacije glede meja z Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Poleg opredelitve poglavitnih ideoloških temeljev za slovenske politične linije boja za meje (zlasti tisočletni boj za svoje ozemlje v pričakovanju, da se bo ta boj z Nemci še nadaljeval), je opredelil še razmerje vseh štirih glavnih velesil (Francije, ZDA, Anglije in Italije) do reše­ vanja vprašanj slovenskih meja na zahodu in severu. V razpravi, ki je segla delno tudi še v problematiko dopoldanskih predavanj, so se oglasili Lojze Ude, Walter Lukan, Fran Zwitter, Bogo Grafenauer in Vasilij Melik (zadnji zlasti v zvezi z nekaterimi vprašanji k Lukanovemu referatu). Dopoldansko zasedanje tretjega dne zborovanja je imelo za namen razpravo o dosedanjih dosežkih in stanju raziskovanja zgodovine mesta Ljubljane, posebej v zvezi z načrtom izdelave sodobni znanosti ustreznega dela O' tej zgodovini. Mar­ jan Drnovšek je podal »problemski prikaz zgodovine Ljubljane od srede 19. sto­ letja do 1941« v imenu večje skupine soavtorjev, ki so prispevali gradivo za posa­ mezna vprašanja (dr. Jasna Fischer o razvoju prebivalstva in družbeni strukturi. Janez Kos o komunalnih institucijah, Slavko Kremenšek o etnološki preiskavi vsakdanjega življenja, Vasilij Melik o rezultatih volitev, Andrej Vovko o šolstvu in Marjan Drnovšek o občinski upravi). Potem ko je v uvodu v strnjeni obliki nakazal tri širša vprašanja (teritorialno širjenje mesta, naselitveni tokovi in obseg dnevne migracije delavcev, etnična struktura in padanje števila Nemcev od 1846 do 1910) in še razmerje Ljubljane kot posvetnega in cerkvenega upravnega sre­ dišča do širšega okolja, se je delno z večjim upoštevanjem časovnih razmejitev posvetil tudi večjemu številu ožjih (volilni sistemi in volitve, politični boji ob vo­ litvah županov, vloga Nemcev in Slovencev v politiki in gospodarstvu, prometna povezava navzven z izgradnjo železnic in posledice tega za gospodarstvo, denarne ustanove, izgradnja mestne cestne železniške mreže, način vsakdanjega življenja v mestu, bolnišnica in vrste bolezni, Ljubljana kot prosvetni center, kulturno de­ lovanje in športne organizacije). Ob sklepu je postavil še vprašanje, kje je meja med zgodovino Ljubljane in širšo slovensko zgodovino (glede na mesto različnih osrednjih slovenskih ustanov v tem mestu) in kako obravnavati v zgodovini Ljub­ ljane razmerje med mestom in podeželjem. Kot sklep je kratko predstavil načrt projekta za zgodovino' Ljubljane. Dr. Jože Zontar naj bi po prvotnem načrtu podal poročilo o celotnem oprav­ ljenem delu za zgodovino Ljubljane do srede 19. stoletja s posebnim ozirom na pomembno znanstveno delo, opravljeno v organizaciji ljubljanskega mestnega arhiva po drugi svetovni vojni bodisi glede objav virov (B. Otorepec), bodisi glede pripravljalnih monografij za veUko zgodovino mesta Ljubljane. Žal se je tej na­ logi odrekel, tako da je bila delno opravljena le v obliki knjižne razstave in ob­ javljenega seznama razstavljenih del. Žontar pa je svoj referat časovno skrčil, problemsko pa razširil na »probleme zgodovine mest na Slovenskem od srede 18. stoletja do 1848 s posebnim ozirom na Ljubljano«, pa še to v prvi vrsti le glede upravne zgodovine v okviru t reh obdobij — terezijansko-jožefinskih reform, fran- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 '473 coske uprave v dobi Ilirskih provinc in predmarčne dobe. Gospodarski razvoj in komunalno finančno stanje so> bili zajeti le v obliki upravni zgodovini dodanega sklepnega pregleda. V razpravi k obema referatoma so predvsem Drnovškovi sodelavci dopolnje­ vali njegov referat vsak s svoje strani. Popoldne so bili najprej sestanki vseh štirih sekcij Zgodovinskega društva za Slovenijo: šolske, za krajevno zgodovino, za sodobno zgodovino in za gospodarsko zgodovino. Na vseh sestankih so pregledali delo v preteklih dveh letih in razprav­ ljali o načrtu za bodoči dve leti ter izbrali vodstvo do prihodnjega zborovanja. Od 17h do 19h30' je bila ob meddisciplinarnem sodelovanju organizirana okrog­ la miza o temi »zgodovinske in nezgodovinske tendence v metodologiju. Tema je bila zastavljena zaradi t reh vzrokov v današnjem življenju: zaradi odpora zoper tkim. zgodovinsko mišljenje (»antihistorizma«) v različnih vedah, institucijah in celo vsakdanjem življenju pri nas; zaradi afranta sinhroničnih strukturalnih me­ tod proti diahroničnim zgodovinskim metodam tudi v zgodovinskih vedah; v imenu po pravici pogosto poudarjene potrebe po interdisciplinarnem sodelovanju različnih strok tudi posebej na zgodovinskem področju. Razpravo je vodil Bogo Grafenauer, kot sodelavci pa so bili povabljeni predstavniki različnih strok, ki so v svojem delu pokazali že pogosto smisel za zgodovinsko metodologijo ali problematiko, ki je z zgodovino stroke ali nasploh ožje povezana, ali razpravljali o vprašanjih raz­ merja svoje stroke do zgodovine in o nekaterih stvareh zgodovinske metode in pomena zgodovinskega mišljenja: prirodoslovca dr. France Adamič in dr. Peter Bo­ risov, geograf dr. Svetozar Ilešič, slavistka (specialistka za zgodovino slovenskega knjižnega jezika) dr. Breda Pogorelec, politolog dr. Adoli Bibič, sociolog dr. Zdrav- ko Mlinar, umetnostni zgodovinar dr. Nace Šumi, etnolog dr. Vekoslav Kremenšek in zgodovinarica (specialist za novejšo zgodovino) dr. Jasna Fischer. Veliko število udeležencev je žal zahtevalo omejitev razpoložljivega časa za vsakega razprav­ ljavca le n a 10 minut, ker je bilo t reba vsaj slabo uro pridržati še za intervencije iz vrst drugih udeležencev okrogle mize: Tega dela razprave so se udeležili disku­ tanti dr. Ludvik Carni, dr. Fran Zwitter, dr. Peter Vodopivec, dr. Emilijan Cevc, dr. Vasilij Melik, France Klopčič, dr. Janko Prunk in za zaključek je Bogo Grafen­ auer skušal povzeti nekatera najbistvenejša stališča razprave in do nekaterih za­ vzeti svoje stališče. Povzetek razpravljanj bi bil gotovo predolg (in je skoraj nemogoč tudi po zelo slabem zapisniku okrogle mize). Omejujem se le na označbo značilnih poudarkov razpravljanja. Pr i vseh temeljnih poročilih neposrednih udeležencev je bilo izva­ janje posvečeno delno pregledom usmeritve lastnih strok, pri vseh z upoštevanjem potrebe po zgodovinski metodologiji, čeprav tudi s kritiko usmerjenosti zgodovine v ožjem smislu, predvsem v smislu politične zgodovine, pa tudi z naglašanjem lastnih sestavin (bodisi strokovnih pri zgodovini. različnih znanosti, bodisi poseb­ nih metodoloških kot pri obravnavi jezika, bodisi funkcionalno interpretacijskih kot pri umetnostni zgodovini ob najbistvenejšem ocenjevanju umetnin in njiho­ vega mesta v življenju, bodisi povezovanja s teorijo sicer z zgodovino in njeno metodo in rezultati najožje povezanih strok kot sta politologija in sociologija). Obenem je bila predvsem poudarjena potreba po sodelovanju in interdisciplinar­ nem delu (tudi z opozorilom na projekt zgodovine kulture Slovencev), le izjemno je bilo postavljeno v prvo vrsto vprašanje spornega razmejevanja po predmetu obravnavanja (etnologija). Zlasti ob novejši in najnovejši zgodovini se je zdela širina okrogle mize še preozka (glede teoretičnega osmišljenja v zvezi s filozofijo in psihološko poglobitvijo ter s potrebo po oblikovanju modelov za statistično obravnavanje pojavov, ki nastopajo v visokih številkah). Diskusija po ekspozejih je posegla v različna splošnejša vprašanja metodologije (povezava s teorijo, po­ globitev raziskav zlasti v obravnavanju pomembnih procesov na pr imerno ome­ jenih področjih, pomen svetovnega nazora, vprašanje različnih metod raziskovanja različnih področij zgodovine ali celo različnih družboslovnih zgodovinsko usmer­ jenih ved, opozarjanje na nenačeta pomembna vprašanja in na potrebo po moč­ nejši usmerjenosti v gospodarsko in družbeno zgodovino in še kaj). Na pojave antihistoričnih teženj pri nas in neupoštevanja smisla za zgodovinsko mišljenje in razumevanje sodobnega sveta sta poleg uvodnega ekspozeja Boga Grafenauer j a opozarjala skoraj samo Svetozar Ilešič v zvezi z razvojem sodobne geografije pri nas in v še širšem okviru našega življenja Fran Zwitter. Tudi ta del zborovanja je pokazal značilno slabost: prenatrpanost. Zaradi tega je bilo mogoče izvesti načrt le ob gotovo prekratki časovni omejitvi ekspozejev udeležencev in disku- tantov, in celo v možnosti, da so udeleženci ob okrogli mizi mogli nastopiti le enkrat, ni pa bilo časa za njihovo vnovično udeležbo v sami razpravi. Želeti je, da bi bila okrogla miza le začetek metodoloških razprav, morda razdeljenih po posa­ meznih obdobjih, ki zaradi svojskosti virov kljub vsemu zahtevajo zelo različne 474 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 metodološke prijeme, čeprav ob upoštevanju celotnih področij posameznih zna­ nosti. Vsekakor bi bilo potrebno pri organizaciji takšnih razprav odmeriti bistveno sirsi cas, tako da bi se razprava v resnici lahko iztekla do kraja in ne bi morala rvK а Ш n a s i l . n o Pretrgana, kot je bila zaradi časovnega pritiska tokrat. Ob pol osmih zvečer je Ignacij Voje sklenil zborovanje slovenskih zgodovinar­ jev. Naslednji dan je bila organizirana še strokovna ekskurzija s poglavitno tema­ tiko iz zgodovine NOB na črti Ljubljana—Goričane—Tacen—Rašica—Urh—Tur­ jak— Ljubljana. B o g o G r a f e n a u e r ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO 1978—1980 Odbor, ki je vodil delo Zgodovinskega društva za Slovenijo od 21., kranjsko­ gorskega občnega zbora zgodovinarjev (29. septembra 1976) dalje, je bil na nasled­ njem, 22. rednem občnem zboru v Mariboru (28. septembra 1978) v skoraj ne­ spremenjeni sestavi izbran in potrjen še za nadaljnjo mandatno dobo dveh let. Kot predsednik ga je še naprej vodil dr. Ignacij Voje ob pomoči podpredsednikov dr. Boga Grafenauerja in dr. Dušana Nećaka. Darja Mihelič je obdržala tajniško, Janez Stergar pa blagajniško mesto. Drugi blagajnik je začasno ostal mag. Boris Mlakar. Med odbornike so bili po običaju vključeni tudi uredniki glasil zgodovi­ narjev; v odboru sta ostala dr. Vasilij Melik kot predstavnik Zgodovinskega časo­ pisa in dr. Jože Koropec kot glavni urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje. Pač pa je prišlo do spremembe v vodstvu Kronike: Olgo Janša-Zorn je zamenjal dr. Peter Vodopivec, zaradi njegove odsotnosti pa se je ta sprememba ostvarila šele leto kasneje. Na čelu štirih društvenih sekcij ni prišlo do sprememb. Sekcijo za gospodarsko in družbeno zgodovino je še nadalje vodil dr. Jože Šorn, šolsko Štefan Trojar, sekcijo za krajevno zgodovino dr. Jože Žontar, sekcijo za sodobno zgodo­ vino pa dr. Tone Ferenc. V odboru so bili tudi predstavniki področnih društev zgo­ dovinarjev, mariborskega mag. Marjan Žnidarič in gorenjskega France Benedik, Muzejsko društvo v Škof ji Loki pa je še naprej zastopal Vinko Demšar. Člana od­ bora sta bila tudi Branko Marušič in dr. Fran Zwitter, mesto- zastopnika študentov pa je začasno ostalo prazno. Čas po mariborskem zborovanju je prinesel v odbor še nekaj sprememb. Mag. Borisa Mlakarja je kot pomožni blagajnik le začasno zamenjal Franci Matičič. Celotno breme in nehvaležna odgovornost, ki ju prinaša odborniško mesto blagaj­ nika Zgodovinskega društva, pa sta dejansko ves ostali čas slonela na ramenih Janeza Stergarja, ki je bil na tem položaju že tretjo mandatno dobo. Ob nasta­ janju novih društev zgodovinarjev na terenu (ptujskega in severnoprimorskega v oktobru 1978, celjskega maja, novomeškega novembra in ljubljanskega decembra 1979), se je odbor pomnožil tudi z njihovimi predstavniki, vanj pa je bil pritegnjen tudi zastopnik Belokranjskega muzejskega društva. Iz vrst študentov je bil v od­ bor izbran Igor Lukež. Glavni načrti in prizadevanja odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo so bili v preteklih dveh letih namenjeni sodelovanju pri oživljanju in osamosvajanju terena z oblikovanjem samostojnih pokrajinskih društev zgodovinarjev. Sedem omenjenih področnih zgodovinskih društev, ki ob obeh muzejskih društvih vzpod­ bujajo delo na terenu, je lepa nagrada na poti k zakonsko priporočenemu preobli­ kovanju enotnega zgodovinskega društva v zvezo zgodovinskih društev. Delo v tej smeri pa še ni povsem zaključeno, saj tovrstna dejavnost še ni zaživela prav na vsem področju SR Slovenije, nekaj tehničnih težav pa si lahko obetamo tudi ob včlanjanju zgodovinarjev, ki žive izven naše ožje domovine. Odbor društva se je v pretekli mandatni dobi posvetil pripravi dveh obsežnih prireditev. Za leto 1979 je načrtoval strokovno posvetovanje v počastitev 40-letnice izida Speransove knjige Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Ob tej prilož­ nosti je nameraval sklicati izredni občni zbor, na katerem bi tov. Edvarda Kar­ delja proglasili za častnega člana Zgodovinskega društva za Slovenijo. Tov. Kar­ delj je bil o naših načrtih obveščen, njihove uresničitve pa, žal, ni dočakal. Izredni občni zbor Zgodovinskega društva za Slovenijo 2. marca 1979 je imel zato obeležje žalne svečanosti, častno članstvo pa je bilo pokojnemu tov. Kardelju podeljeno posmrtno. Poteku in prispevkom tega izrednega občnega zbora je Zgodovinsko društvo za Slovenijo posvetilo posebno brošuro »Edvard Kardelj-Sperans in slo­ vensko zgodovinopisje« (Ljubljana 1980), ki je izšla ob odkritju spominske plošče na nekdanji Veitovi t iskarni na Viru pri Domžalah 24. maja 1980 kot separatni od­ tis društvene revije Zgodovinski časopis (33/1979, št. 4). Druga prireditev, ki jo vsaki dve leti pripravlja odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo, pa je zborovanje slovenskih zgodovinarjev (o njem gl. posebno po- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 . 4 475 ročilo). Kot kraj XX., jubilejnega zborovanja slovenskih zgodovinarjev (od 1. do 4. oktobra 1980) je bila izbrana Ljubljana, del priprav tega znanstvenega srečanja pa je ob osrednjem društvu prevzelo tudi Zgodovinsko društvo Ljubljana. Na zbo­ rovanju je bilo dr. Metodu Mikužu izročeno visoko državno odlikovanje, red re­ publike z zlatim vencem. Udeleženci zborovanja so počastili spomin dveh svojih umrlih častnih članov (dr. Müka Kosa in tov. Edvarda Kardelja) s tem, da so nji­ hovi predstavniki položili na njuna grobova lovorova venca. 23. redni občni zbor Zgodovinskega društva za Slovenijo, ki je potekal v sklopu zborovanja, je bil po­ slednji občni zbor društva v stari obliki pred preoblikovanjem. Zgodovinarji so na njem podelili častno članstvo dr. Franu Zwitterju in dr. Metodu Mikuzu. V času tega občnega zbora (1. oktobra) je društvo (brez članov muzejskih društev, ki j ih priteguje) štelo 660 članov, med njimi blizu 70 študentov. Občni zbor je v nespre­ menjeni sestavi v vlogi ustanovnega občnega zbora sprejel sklep o preoblikovanju dotedanjega enotnega društva v zvezo društev zgodovinarjev z nespremenjenim imenom Zgodovinsko društvo za Slovenijo. V okviru zborovanja so prireditelji pr i­ pravili tudi strokovno ekskurzijo, ki je udeležencem omogočila ogled sirse ljub­ ljanske okolice (Goričane, Tacen, Rašica, Urh, Tur jak). Zgodovinsko društvo za Slovenijo v preteklem dveletnem obdobju ni stalo ob strani pri strokovnih prireditvah na širši ravni. Pet njegovih članov (dr. Tone Fe- renc, dr. Bogo Grafenauer, dr. Janko Pleterski, dr. Sergij Vilfan in dr. Fran Zwitter) se je udeležilo XV. mednarodnega kongresa zgodovinarjev, ki je bil 4 avgusta 1980 v Bukarešti; trije od njih so na kongresu nastopili z referati. Slovenskim udeležen­ cem so bile zaupane tudi pomembne funkcije v mednarodnih strokovnih organiz­ mih; dr. Sergij Vilfan je postal podpredsednik komisije za stanovske skupscme in komisije za zgodovino mest, dr. Bogo Grafenauer podpredsednik komisije za slo­ vanske študije, dr. Tone Ferenc pa podpredsednik mednarodnega komiteja za zgo­ dovino 2. svetovne vojne. Za čas kongresa je skušalo društvo pripraviti tudi stro­ kovno ekskurzijo v Romunijo, do njene ostvaritve pa ni prišlo zaradi premajh­ nega zanimanja članov. Predstavniki Zgodovinskega društva delujejo tudi v mednarodnih komisijah pri Zvezi društev zgodovinarjev Jugoslavije. Take komisije obstoje z Avstrijo, Češko, Italijo, Madžarsko, Nemško demokratično republiko, Sovjetsko' zvezo, na novo pa sta bili osnovani še komisiji s Francijo in Španijo. Med naštetimi zelo živahno deluje češkoslovaško-jugoslovanska komisija, ki je imela septembra 1979 posvetovanje v Pragi, prav v času XX. zborovanja slovenskih zgodovinarjev pa v Zagrebu. Redna in plodna so tudi srečanja italijansko-jugoslovanske komisije, ki je zasedala aprila 1979 v Reggio Calabriji v Italiji. Stiki naših zgodovinarjev z italijanskimi pa se ne omejujejo le na delo v omenjeni komisiji. Nasi strokov­ njaki redno sodelujejo tudi na kongresih o povezavah med jadranskima obalama. Tak kongres je bil oktobra 1978 v Foggiji in Garganu (Vieste), aprila 1980 pa v L'Aquili, Chietu, Atriju in Lanciami. Na zvezni ravni je prišlo aprila 1980 tudi do francosko-jugoslovanskega bilateralnega kolokvija, kjer so se udeleženci dogovo­ rili o nadaljnjem sodelovanju v obliki skupne komisije. Mednarodni značaj je imel simpozij o življenju in delu Mihajla Idvorskega Pupina oktobra 1979 v Novem Sadu ter simpozij o koroškem plebiscitu septembra 1980 v Celovcu; na obeh so sodelovali člani našega društva. Med mednarodnimi srečanji zgodovinarjev velja omeniti tudi vsakoletni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, ki je bil julija 1979 v Mogersdorfu, aprila 1980 pa v Köszegu. Pripomniti p a m o r a m o , da priprava teh srečanj sodi v delokrog mariborskega zgodovinskega društva. Strokovnjaki društva so se uveljavili tudi v komitejih Zveze društev zgodo­ vinarjev Jugoslavije. Dr. Tone Ferenc je predsednik jugoslovanskega komiteja za zgodovino 2. svetovne vojne, naši zgodovinarji sodelujejo v komiteju za zgodovin­ ske vede, za bizantologijo in za Jugovzhodno Evropo (balkanologijo), dr. Ignacij Voje pa je podpredsednik Zveze in predsednik razširjene jugoslovanske komisije za pouk zgodovine. Zgodovinsko društvo za Slovenijo je pritegnjeno tudi k načrto­ vanju ponovne izdaje prvih dveh zvezkov Zgodovine narodov in narodnosti Jugo­ slavije in njunega nadaljevanja. č l a n i društva so. sodelovali na različnih strokovnih srečanjih v jugoslovan­ skem merilu: n a posvetu o nastajanju jugoslovanske države 1918, ki je bil maja 1979 v Iloku, na posvetu o desetih dneh kruševske republike avgusta 1979 v Kru- ševcu, na črnogorskem zborovanju zgodovinarjev oktobra 1979 v Nikšiču, na po­ svetu o ustanovitvi in pomenu Komunistične partije Makedonije novembra 1979 v Skopju. Društveno delo se je izkazalo tudi v aktivnosti sekcij. Sekcija za gospodarsko in družbeno zgodovino je bila aktivno zastopana na okrogli mizi, ki je maja 1980 v Aranđelovcu obravnavala posebnosti ekonomskega razvoja in socialne strukture posameznih delov Jugoslavije 1918—1941. Člani šolske sekcije so sodelovali pri 476 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 4 vsakoletnih simpozijih o pouku zgodovine (konec avgusta 1979 je bil simpozij v Aranđelovcu, konec avgusta 1980 pa v Prištini). V okvir te sekcije sodi priprava seminarjev za dopolnilno izobraževanje učiteljev in profesorjev zgodovine, kakor tudi sodelovanje pri sestavi učnih načrtov v usmerjenem izobraževanju. Strokov­ njaki Zgodovinskega društva (ne le člani sekcije) so mnogo pripomogli k pripravi dokončne oblike učnih programov za zgodovino za različne smeri reformirane šole £ f < n 4 a z a krajevno zgodovino je sodelovala pri pripravah uspelega simpozija ob /SU-Ietnici Kamnika oktobra 1979. P o svoji delavnosti pa se je zlasti odlikovala sekcija za sodobno zgodovino. V preteklem razdobju je za svoje člane priredila vrsto sestankov, posvetovanj in seminarjev. Decembra 1978 je bila ob Zgodovinski komisiji pri CK ZKS soorganizator seminarja za mlade zgodovinarje, januarja 1979 je pripravila članski sestanek, na katerem sta dr. Dušan Biber in dr. Fran Zwitter predstavila okrogli mizi, ki sta v Londonu (1976) in Kuparih (1978) obravnavali jugoslovansko-britanske odnose v 2. svetovni vojni. Marca 1979 je v sodelovanju z marksističnim centrom Filozofske fakultete v Ljubljani pripravila predstavitev knjig Alenke Nedog o ljudskofrontnem gibanju v Sloveniji in dr. Janka Prunka 0 poti krščanskih socialistov v osvobodilno fronto. V povezavi z Inštitutom za zgo­ dovino delavskega gibanja je v juniju 1979 organizirala članski sestanek, na ka­ terem je profesor dr Darko Bratina iz Trsta govoril o uporabnosti sociologije v zgodovinopisju, v enaki povezavi z inštitutom pa je prišlo v marcu 1980 do pred­ stavitve Zbornika dokumertov o italijanskih garibaldinskih brigadah in Biblio­ grafije o NOB v Julijski krajini. V minulem mandatnem obdobju je tudi osrednje društvo pripravilo več član­ skih sestankov, ki pa so večinoma zajemali le Ljubljano in njeno okolico. Oktobra }.l.Je P r ° f e s o r d r - J e r z y Skowronek iz Varšave predaval zgodovinarjem o sta- 1 обсл i ? ° ] emigracije do nacionalnih gibanj južnoslovanskih dežel v letih 1831— 1864. Decembra istega leta je v okviru članskega sestanka Branko Marušič govoril o sestdesetletmci konca 1. svetovne vojne na Primorskem. Aprila 1979 se je članom predstavila profesorica sarajevske univerze dr. Desanka Kovačević-Kojić s temo Mestna naselja v srednjeveški bosanski državi. Še v istem mesecu sta dr. Jože Ko­ ruza m dr. Breda Pogorelec predstavila zbranim zgodovinarjem svoja interdisci­ plinarna referata z novosadskega (VIL) kongresa zgodovinarjev Jugoslavije okto- ?ir?nn УоиЈч™.! i e govoril o jezikovni praksi privilegiranih slojev na Slovenskem i ^ L J v£™iga Pa o socialnih vidikih razvoja slovenskega knjižnega jezika od XVI. do XIX. stoletja. Sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani so na majskem sestanku predavali udeležencem o slovenski Koroški Temu se­ stanku je sledila uspela strokovna ekskurzija na Koroško. Širok odmev in zani­ manje je vzbudilo predavanje Janeza Staniča o srečanju neuvrščenih v Havani na sestanku zgodovinarjev oktobra 1979. Februarja 1980 je Mitja Saje predstavil zbranim članom svoje vtise iz Kitajske. V marcu je prišlo do dveh sestankov na prvem je dr Primož Simoniti govoril o kulturno-zgodovinski podobi slovenskih dežel v dobi humanizma, cilj drugega pa je bil razgovor o postavitvi zbirk Narod­ nega muzeja v Ljubljani. Ta je predstavljal izhodišče za nadaljnjo razpravo in zaključke, ki so bili glede omenjene problematike sprejeti pri Slovenski matici. Uba. sestanka zgodovinarjev v marcu sta bila pripravljena ob pomoči novoustanov­ ljenega Zgodovinskega društva Ljubljana, ki je poslej samo prevzelo pripravo članskih sestankov za Ljubljano in njeno okolico. Aprila je dr. Vinko Šribar pred­ stavil ljubljanskim članom izsledke arheološkega odkrivanja srednjeveškega na­ selja na Otoku pri Dobravi — Gutenwert, maja pa jim je Jaka Štular predaval o političnem trenutku na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Po ustanovitvi samostojnih društev zgodovinarjev na terenu je odbor osred­ njega društva skušal usklajati njihovo dejavnost in k njej pritegniti čim širši krog zgodovinarjev. Ob strokovnem izletu, ki ga je junija 1979 pripravilo Zgodovinsko društvo za severno Primorsko za svoje člane in je imel za cilj ogled šole v Cerk­ nem, je skušalo Zgodovinsko društvo za Slovenijo pritegniti tudi neprimorske zgodovinarje, čeprav s skromnim uspehom. Širši odziv je februarja 1980 vzbudila akcija Zgodovinskega društva v Celju za odkritje spominske plošče dr. Gregorju Cremosniku v Ločici pri Polzeli, ki jo je podprlo tudi osrednje društvo. Poleg tega d.a.,Je društvo skušalo zagotoviti prisotnost svojih članov na prireditvah pokrajin­ skih društev zgodovinarjev, pa je budno spremljalo tudi druga dogajanja na te­ renu, ki bi sodila v okvir zanimanja zgodovinarjev. Društveni člani so npr. sode­ lovali pri znanstvenem posvetovanju o revolucionarnem demokratu dr. Antonu Fi- stru, ki so ga marca 1979 pripravile družbenopolitične organizacije Radovljica, prisotni so bih pri odkritju spominske plošče na nekdanji Veitovi t iskarni na Viru p n Domžalah maja 1980, društvo pa je sodelovalo tudi z različnimi sorodnimi stro­ kovnimi ustanovami in društvi. V minulem dveletnem obdobju je imel društveni odbor sedem sej v širši in vrsto sestankov v ožji sestavi (za reševanje tekočih vprašanj). Po osamosvojitvi ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 4 477 mariborskega zgodovinskega društva, ki je prevzelo revijo Časopis za zgodovino in narodopisje, je osrednje društvo kot svoji glasili ohranilo Zgodovinski časopis in Kroniko. Obe sta v preteklih dveh letih izhajali brez zastojev. Z zamenjavo za svoja glasila si je Zgodovinsko društvo za Slovenijo pridobilo bogato knjižnico, ki šteje že okrog 4740 enot. . D a r j a M i h e l i c FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 1978—1980 Obseg denarnega poslovanja našega društva med 19. zborovanjem v Mariboru in 20. zborovanjem v Ljubljani oziroma med dvema pregledoma s strani nadzor­ nega odbora (25. 9.1978 in 30. 9.1980) kažejo naslednje številke: v prejšnjem dveletnem obdobju stanje 25. 9.1978 166.843,55 din (27.165,90 din) prihodki 3,061.624,25 din (1,678.755,50 din) odhodki 2,455.989,15 din (1,539.077,85 din) stanje 30.9.1980 - 772.478,65 din (166.843,55 din) Dne 30.9.1980 je bilo 761.767,90 din na društvenem žiro računu, 10.710,75 din pa v ročni blagajni. Skupni promet v dveh letih je znašal 5,517.613,40 din, v prejšnjem mandatnem obdobju pa 3,217.833,35 din. Tolikšen dvig deloma lahko pripišemo in­ flacijskim tokovom, večji del povečanja prometa pa odraža povečano društveno dejavnost in predvsem dejstvo, da je Služba družbenega knjigovodstva 15.10. 1979 ukinila samostojni račun Sekcije za krajevno zgodovino in uredništva'»Kronike« ter da od tedaj dalje preko društvene blagajne poteka tudi finančno poslovanje »Kronike«. Kot prejšnja leta je tudi sedaj največ prometa v zvezi z izdajanjem. »Zgodo­ vinskega časopisa«. Podrobnejša poročila so objavljena v vsakem letniku revije. Tu naj povzamem, da smo imeli v preteklih dveh letih od prodaje zaloge starejših publikacij Zgodovinskega društva in zaloge Zgodovinskega časopisa do vključno letnika 1977 54.175 din dohodkov in v zvezi s ponatisom ZČ 1964 in 1—2/1972 45.620 dinarjev izdatkov; t renutno stanje na tej postavki je 63.216,05 din. Z ZČ 1978 smo i m e l i ' v istem času 251.925 din dohodkov in 464.310 din izdatkov; postavka sedai izkazuje 96.735,65 din izgube. Z ZČ 1979 smo imeli 893.390 din dohodkov in 1,152.187 dinariev izdatkov; t renutna izguba znaša 245.107,60 din. ZČ 1980 izkazuje 591.790 din dohodkov, 2.996 din izdatkov in stanje 588.793,50 din. Manjši zneski so bili vplačani tudi že za ZČ 1981 (400 din) in ZČ 1982' (520,10 din). Ker je v preteklem dvoletnem obdobju naklada osrednjega društvenega glasila porasla od 1.400 na 1.600 izvodov, prav tako pa je narasel tudi obseg ZČ (letnik 1979 je izšel v štirih samostojnih zvezkih, gradivo o Speransovi knjigi pa je izšlo tudi kot posebna publikacija), je ob nerešenem vprašanju stalnega financiranja revije že v dveh zaporednih letnikih prišlo do znatne izgube, ki resno ogroža tako celotno finančno poslovanje Zgodovinskega društva za Slovenijo (približno šest desetin društvenih »poslov« je vezanih na ZČ), kot nadaljnje redno izhajanje Zgo­ dovinskega časopisa. Resda je, dolgoročno gledano, stanie veliko manj kritično, če upoštevamo vrednost zalog tako letnikov 1978 in 1979 kot tudi ostalih starejših zvezkov ZČ in drugih društvenih publikacij. Medtem ko je celotna vrednost knjižne zaloge pred dvema letoma znašala okroglo 360.000 din, sedaj prodajna vrednost 33 razoo- ložljivih zvezkov ZČ (štirje že v ponatisu) oz. 6.484 izvodov ZČ znaša 861.140 din, vrednost ostale zaloge — predvsem Glasnikov muzejskega društva za Slovenijo —• pa še dodatnih 31.270 din; skupno torej 892.410 din. Zaradi samostojnega poslovanja uprave Kronike nimam točnega podatka o sta­ nju in vrednosti zaloge Kronike; ta revija je imela v zadnjem letu dni preko bla­ gajne Zgodovinskega društva 708.182 din dohodkov in 362.199 din izdatkov, t renutno ' stanje je 345.982,95 din. Postavko v materialnem in finančnem poslovanju ZDS so predstavljale tudi društvene značke, ki so jih člani prejeli brezplačno, precej pa smo jih prodali zbi­ ralcem. V tej poslovni dobi smo za novih 7.000 značk izdali 35.404 din, za do sedaj prodane na iztržili 19.276 din. Ob upoštevanju predhodnega stanja znaša trenutni primanjkljaj 23.077,80 din, s tem pa tudi tu orodaina vrednost zaloge znatno pre­ sega znesek primanjkljaja. Prodaja značk poteka v glavnem s pričakovano hi­ trostjo. 4 7 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 . 4 V zvezi z mariborskim zborovanjem je bilo v Zgodovinskem društvu za Slo­ venijo v tej poslovni dobi 90.550 din dohodkov in 113.866 din izdatkov; po obračunu je bilo stanje izenačeno. Dalje je bilo z izdajo zbornika z domžalskega posveta 105.200 dm dohodkov, 110.037 din izdatkov; stanje je 28.000 din. Z natisom gradiva s posveta o zgodovini prometa je bilo še 16.800 din dohodkov in 13.393 din izdatkov; stanje je izenačeno na 0 dinarjih. S koroško ekskurzijo' je bilo> 9.600 din prejem­ kov in 7.505 din izdatkov; točno stanje 2.094,40 din. Dohodki in izdatki ob slavnost­ nem članskem sestanku o pomenu Kardelja-Speransa za slovensko zgodovino in zgodovinopisje so bili izenačeni — po 63.915 din. Dohodki za ljubljansko zborovanje so pred pričetkom zborovanja seveda še presegali izdatke in je bilo stanje na tej postavki 83.857,60 din; 99.150 din dohodkov in 15.292,40 din izdatkov. Ker do zborovanja še nista bili prodani dve »Zgodovini Slovencev«, ki j ih je društvo svojim članom posredovalo po znižani ceni, je ob 13.600 din dohodka in 15.165 din izdatkov znašalo stanje na tej postavki —1.564,90 din. Končno je treba omeniti še članarino in sredstva za redno delo društva in njegovih sekcij. Ob na­ ročnini na ZČ, od regionalnih društev, od Izobraževalne skupnosti Slovenije in še od nekaterih mecenov smo tako za redno dejavnost zbrali približno 82.000 din, kar je zadoščalo za osnovno društveno dejavnost; ob zborovanju je stanje na t e h postav­ kah 26.100 din. Iz navedenih podatkov je razvidna namembnost in obseg društvenega poslo­ vanja, ki po vrednosti ne zaostaja za manjšo poklicno ustanovo. Znano je, da že po tradiciji praktično vse zadolžitve opravljamo' amatersko, čeprav to seveda ne pomeni, da ni finančno in materialno poslovanje Zgodovinskega društva za Slo­ venijo v celoti podvrženo splošnim, iz leta v leto bolj zapletenim in zahtevnejšim predpisom. Ob zaključku poslovne dobe bi se želel zato v imenu nas vseh, še pose­ bej seveda v svojem imenu, zahvaliti vsem, ki so v zadnjih letih opravljali nehva­ ležno, drobnjakarsko, nič kaj slavno, a odgovorno delo v društvenem finančnem in materialnem poslovanju. Hvala predvsem mag. Borisu Mlakarju, prof. Franciju Matičiču, tovarišicam Marjani Cvek, Majdi Čuden in Lil j ani Resinovič in hvala moji soprogi — prof. Vanji Stergar. Zahvala velja seveda tudi našim številnim sofinancerjem: Raziskovalni skup­ nosti Slovenije in Izobraževalni skupnosti Slovenije na prvem mestu, nato druž­ benopolitičnim organizacijam in skupnostim, ki so podprle posamezna naša priza­ devanja. Hvala gre seveda tudi vrsti zgodovinarskih institucij, ki so nam nudile različne ugodnosti in svojim delavcem omogočale «udejstvovanje v društvu. Že tu pa naj opozorim, da stojimo neposredno pred sprejetjem temeljev pla­ nov družbenih dejavnosti za prihodnje srednjeročno obdobje. Prva naloga novega društvenega odbora je, da vključi za prihodnjih pet let načrtovano društveno de­ javnost v te plane in da dejavnost tudi pr imerno finančno ovrednoti. To' je pred­ pogoj, da mojemu nasledniku n e bo treba več stalno loviti finančnega ravnotežja nad vedno globjimi prepadi izdatkov. Zdaj pa še besedo tistim »hrabrim« društvenim članom (celo enemu ali dve­ ma odbornikoma), ki so v zadnjem času našli možnost za izživetje svojih bolestnih kompleksov v sicer neformalnem, a nič kaj prijateljskem širjenju dezinformacij in podtikanj glede mojega poslovanja. »Mojega« pravim zato, ker sem kot blagaj­ nik sam nosil polno odgovornost za društveno finančno in materialno poslovanje zadnjih šestih let, o čemer so na voljo med drugim tudi zapisniki ob letnih pregle­ dih s strani nadzornega odbora ZDS. Tudi ob zaključku zadnjega blagajniškega mandata se odgovornosti v celoti zavedam in sem seveda pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja v današnji razpravi. (Op.: razprave o tem poročilu na občnem zboru ni bilo.) J a n e z S t erogar­ lo ubi j ana, 1. oktobra 1980 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 4 479 OCENE IN POROČILA Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja. Juvančičev zbornik. 6/1979, Nova Go­ rica 1979, 515 strani. ' Zbornik Goriškega muzeja se nam tokrat predstavlja v izrednem obsegu in z zelo bogato vsebino s področja zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, lite­ rarne zgodovine, muzikologije in še nekaterih drugih znanstvenih panog. Kot mo­ remo razbrati že iz podnaslova, mu daje ton osemdesetletnica primorskega rojaka in zgodovinarja dr. Iva Juvančiča. Uredništvo Goriškega letnika se je za 6. številko obrnilo po prispevke k Juvančičevim sodelavcem, prijateljem m učencem Kot ugo­ tavlja v uvodu številke ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marusic, se v Juvan- čičevem zborniku pojavlja vrsta mlajših raziskovalcev primorske zgodovine ki bodo porok, da bo tudi primorski prostor deležen ustreznih raziskav na področju humanističnih ved, ki jih do sedaj še ni bil deležen v polni meri. Slavljencu dr. Ivu Juvančiču sta namenjena prva dva prispevka. Branko Maru- šič je orisal njegovo življenje in delo, Marijan Brecelj pa sestavil bibliografijo njegovih del (do leta 1979 obsega 175 enot) kot tudi del o njem. Naslednjeidva prispevka se ukvarjata z Juvančičevim rojstnim krajem Bovcem. Dr. Milko Mati četov razpravlja o menih Bovec-Bovčan, -bovški. Janez Dolenc predstavlja aitio- loške ali razlagalne pripovedke iz Bovškega, ki jih objavlja v originalnem krajev- nem narečju. . . . Marija Rutar predstavlja ljudsko prehrano na Tolminskem od srednjega veka do danes, dr. Jože Pirjevec razpravlja o Padovi in Benetkah kot izobraževalnih sre­ diščih jugoslovanske mladine v predmarčni dobi. Dr. Franc Rozman je orisal zbi­ ranje prispevkov za bosansko-hercegovske begunce v letih vstaje 1875—1878 na podlagi vesti v goriški »Soči«. — Mag. Andrej Vovko je s tabelarni prikazal delo­ vanje podružnic narodnoobrambne šolske »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Gori­ škem v obdobju 1885-1918, in sicer tistih, ki so bile ustanovljene pred letom 1907. Mag Boris Gombač podaja karakterizacijo stavk in mezdnih bojev v Trstu v deset­ letjih pred razpadom Avstro-Ogrske, Drago Sedmak pa prikazuje ustanovitev slo­ venske vladne (fašistične) stranke na Goriškem leta 1922, se zlasti fasijev v Kanalu in v Brdih. — Dr. Milica Kacin-Wohinz podaja pregled razvoja stališč Komunistič­ ne partije Italije o slovenskem vprašanju, še zlasti poročilo Ignazia Siloneja iz leta 1927 ter pripombe Ruggerja Grieca. Vid Vremec objavlja kratek pregled življenja in dela primorskega komunista Albina Vodopivca, nato pa pnobcuje njegovo poro­ čilo o mladinskem gibanju na Goriškem leta 1936. - Slavica Plahuta je izčrpno orisala delovanje narodnoosvobodilnih ciklostilnih tehnik na Krasu dr. Ione t e ­ rene je prikazal zločinsko delovanje dr. Hansa Branda, polkovnika SS ki je leto dni poveljeval SS bataljonu za obrambo Krasa, pozneje imenovanemu SS bataljonu kraških lovcev. Mag. Boris Mlakar podaja podroben pregled delovanja domobran­ stva na Tolminskem, tako vojaškega kot propagandnega. — Razprava Metke Gom­ bač o tržaškem okrožju leta 1945 poseže tudi v čas NOB, njen glavni del pa e namenjen upravni razdelitvi tržaškega ozemlja po osvoboditvi. Dr. Tone Zorn^je prikazal odnose med Zavezniško vojaško upravo in slovenskim šolstvom v Sloven­ skem Primorju leta 1945, dopolnjuje pa ga prispevek Draga Pahorja o «udskosol- skih učnih načrtih Zavezniške vojaške uprave v letu 1945 m o vlogi slovenskega političnega emigranta prof. Srečka Barage pri njihovi izdelavi. — Ljudmila Bezlaj- Krevel podaja kratek historiat službe varstva arhivskega gradiva v Severnopn- morski regiji s poudarkom na razvoju po letu 1945. Umetnostnozgodovinski del zbornika začenja Marko Vuk z obširnim in bogato ilustriranim pregledom arhitekture kraške renesanse. Borut Uršič je prikazal ro­ marsko cerkev v Logu pri Vipavi. Verena Koršič je predstavila delovanje goriške slikarke Melite Rojic ob stoletnici njenega rojstva. Tomaž Pavsic se je lotil zelo obsežne naloge popisati vse spomenike in spominske plosce osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin. V uvodu k popisu je obrazložil metodologijo, ki jo je imel pri tem delu. Slavica Kovač-Mlakar je orisala življenje in naglasila pomen dela primorskega duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca, Viktor Smolej pa obširno predstavlja življenje in delo manj znanega slovenskega goriškega književninka Frana Zakrajška, ki je med drugim bogatim življenjskim delom leta 1864 izdal v Gorici tudi almanah Goriški letnik za čitatelje »vsecega sta­ nu«, po katerem je prevzel ime zbornik Goriškega muzeja. Razprave v zbormku zaključuje Zoltan J a n z biografijo slovenskega pisatelja in enega vodilnih slovenskih psihiatrov Bogomira Magajne. 480 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 Letnik zaključuje običajna rubrika ocen in poročil, ki poleg že običajnih »so­ sedskih« revij z druge strani meje obravnava tudi hrvaške revije za zgodovino Istre, Reke in njene okolice. Goriški letnik je s svojimi šestimi letniki opravil že pomembno poslanstvo pri zapolnitvi že omenjene vrzeli v zgodovinskem, umetnostnozgodovinskem, etnograf­ skem, arheološkem in sorodnem raziskovanju tega predela Primorske. Šesta številka pomeni zaenkrat nedvomno njegov vrh in dokazuje, da je revija na pravi poti. A n d r e j V o v k o Zbornik za historiju školstva i prosvjete, 12, Ljubljana 1979, 196 strani. Ton dvanajsti številki Zbornika, ki ga skupaj izdajajo vsi zaenkrat trije jugo­ slovanski šolski oziroma pedagoški muzeji v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu, dajeta dva pedagoga: Jean Jacques Rousseau in dr. Mihajlo Rostohar. Rousseauju so prispevki namenjeni ob 200-letnici njegove smrti. O njegovem življenju in delu piše Radmila Aćimović-Nikolić, upokojeni višji kustos Pedago­ škega muzeja v Beogradu. France Ostanek je prikazal odmeve Rousseaujevih idej v delih slovenskih avtorjev od Marka Pohlina, Antona Tomaža Linharta, Valentina Vodnika, Antona Fistra, Ivana Lapajneta pa do časov po osvoboditvi, ko so šele izšli popolni prevodi nekaterih njegovih del. Asistentka na Filozofski fakulteti v Zagrebu Edita Šooš je prikazala Rousseaujevo družbeno-pedagoško misel in delo. Izven »Rousseaujevega okvira« je upokojeni beograjski učitelj Mihajlo Pet ro- vić-Mingelj orisal življenje in delo Milana-Miće Arsenijevića, srednješolskega pro­ fesorja in enega izmed sekretarjev CK SKOJ. Delo ima posebno vrednost, ker je bil Petrovič Arseni j evičev mladostni tovariš. Avtor prikazuje Arsenijevičevo revo­ lucionarno rast in značilno t rn j evo pot kazenskih prestavitev naprednih javnih uslužbencev za čase stare Jugoslavije. Redni profesor Filozofske fakultete v Zadru dr. Mate Zaninović objavlja drugi del razprave Šole v Šibeniku in okolici do- leta 1921, po katerem sem spraševal v oceni prejšnje 11. številke Zbornika. Očitno bi bilo treba razdelitev razprave na dva dela jasneje označiti. Drugi del se začenja z obdobjem ponovne avstrijske okupacije po Napoleonovem padcu, končuje pa z umi­ kom italijanske okupacijske vojske leta 1921 iz Šibenika, ki ga je bila zasedla ob propadu Avstro-Ogrske. Delo je bogato opremljeno s številnimi tabelami. Ravnatelj Hrvaškega šolskega muzeja v Zagrebu Branko Pleše piše o življenju in pedagoškemu delu hrvaškega učitelja, javnega delavca in književnika Janka Leskovarja, ki je stalno spremlja nove dosežke pedagoške znanosti in jih uporab­ ljal v vsakodnevnem šolskem delu. Profesor Filozofske fakultete v Skopju dr. Risto Kantardžijev je opisal življenje in delo pomembnega makedonskega pedagoga iz 19. stoletja Josifa Kovačeva, ki je bil reformator makedonskega osnovnega šolstva in je osnoval prve pedagoške šole v Makedoniji. V rubriki manjših prispevkov sta dva članka nosvečena že omenjenemu dr. Ro- stoharju. Profesor na pedagoški fakulteti v Plznu Vaclav Spevaček piše o dr. Rosto- harju v Pragi, že pokojni Albin Podjavoršek pa o tem pomembnem slovenskem pedagogu in še zlasti psihologu pri Slovencih. Obe deli sta nastali ob stoletnici nje­ govega rojstva. Albin Podjavoršek je prispeval tudi pregled življenja in dela sestre Klare (Fra- nice) Vrhunc, prve slovnske vzgojiteljice slepih, hkrat i pa je orisal zgodovino izo­ braževanja slepih za časa Avstro-Ogrske in stare Jugoslavije. Andrej Vovko je opisal prireditve ob 80-ietnici Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, Radmila Aćimović-Nikolić. Jože Ciperle, Tatjana Hojan, Ksenija Simić. Ivan Vavra ter Zlata Božičevi pa so prikazali razstavno dejavnost vseh t reh jugoslovanskih šolskih m u - zeiev. Ocenam nekaterih knjig s področja zgodovine šolstva sledi bibliografija asi­ stenta na Filozofski fakulteti v Skopju Kira Kamberskega o delih za zgodovino šolstva in pedagogike v Makedoniji v obdobju 1970—1978. Ob pregledu vsebine revije moremo opaziti, da Zbornik ni zgolj elasilo delav­ cev jugoslovanskih šolskih muzejev. Kljub temu bi kazalo krog njegovih sodelavcev še nadalie razširiti, zlasti z avtorji iz tistih republik, ki šolskih muzejev še nimajo Prispevki, kot sta v 12. številki deli obeh avtoriev iz Makedoniie, so vzoodbudno znamenje. Žalostno olat zadnje številke Zbornika pa pomeni tisk. ki ie dobesedno »kriminalen«. Ta pojav se je pri nas žal zelo razpasel in nedvomno'slabo vpliva na vse tiste delavce, ki se ukvarjajo z izdajanjem revije. A n d r e j V o v k o ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 4 481 F r a n c K s a v e r L u k m a n , Gregorij Veliki in njegova doba. Celje: Mohor - jva družba, 1980. 284 strani in 2 historični karti . Knjigo je izdala Mohorjeva družba ob stoletnici rojstva Franca Ksaverja Luk- mana (1880—1958), dolgoletnega profesorja dogmatike, dogemske zgodovine in zgo­ dovine starokrščanskega slovstva na teološki fakulteti v Ljubljani ter pomembne osebnosti v slovenski znanosti in kulturi. Izdajo so po izvirnem rokopisu iz avtor­ jeve zapuščine pripravili profesorja teološke fakultete Ivan Pojavnik in Marijan Smolik ter zgodovinar Jaroslav Šašel. Slednji je napisal historični uvod v obravna­ vano obdobje; v njem je prikazal politične razmere v bizantinskem cesarstvu v drugi polovici šestega stoletja (str. 5—15). Marijan Smolik je napisal spremno be­ sedo (264—272), v kateri je podal Lukmanov življenjepis in orisal delo sv. Gregor ja pri Slovencih. Ivan Pojavnik je izdelal stvarno kazalo h knjigi (275—282). Historični uvod, ki ga je oskrbel J. Šašel, je potreben in upravičen. Medtem ko daje Lukmanov življenjepis vpogled v razvoj Gregorijeve osebnosti, v duha te­ danjega časa in v celoten kompleks dela tega veUkega papeža, manjka kot dopol­ nilni člen prikaz dogodkov s stališča centralne politike bizantinskega cesarstva. J Šašel ob prikazu razmer v bizantinski državi ob koncu šestega stoletja dopolni in nekoliko korigira Lukmanovo podobo Gregorija; delo Gregorija Velikega j e dru­ gačno, če ga gledamo skozi prizmo njegovih spisov, kakor če sinoptično gledamo na razmere celotnega cesarstva. Gregorij, ki je živel le v Rimu (in pred prihodom na papeški prestol šest let v Carigradu) ni mogel uvideti zapletenosti problemov, s katerimi se je soočala država v celoti, ni videl, da je položaj v drugih dehh. ce­ sarstva, zlasti na Balkanu in na vzhodni meji, bolj kritičen kakor v Italiji. Od tod je zrastel njegov politični in cerkveni konflikt z Bizancem, spričo katerega mu je postalo jasno, da je mogoče idejo svetovnega imperija realizirati, kot »regnum Christianorum«, kot božjo državo v Avguštinovem smislu, ne s poudarkom na poli­ tični uniformiranosti. Od tod je izvirala njegova skorajda fanatična zagrizenost v boju za idejno enotnost krščanskega sveta proti raznim herezijam (arijanizmu na zahodu, donatizmu v Afriki, hereziji zaradi obsodbe t reh poglavij v l s t r i in Bene­ čiji) ter vneto misijonarjenje med poganskimi narodi. Na tem področju, ne v kom­ pliciranih, obteženih stikih z Bizancem, je zrasla veličina Gregorijevega dela. Lukmanov življenjepis Gregorija VeUkega je svojevrstna mojstrovina. Napisan je kot kombinacija) avtorjevega besedila in prevodov iz Gregorijevih pisem, v zelo posrečeni, nenasilni povezavi. Delo obsega dvaindvajset poglavij (sklepnega avtor ni dokončal, ker ga je prehitela smrt, zato t u ni natisnjeno), ki j ih moremo temat­ sko deliti v več skupin. . ,. . , M. j "1 • Prva t r i poglavja obravnavajo Gregorijevo življenje pred prihodom na papeski prestol (ca 540—590). O Gregorijevi mladosti je malo znanega, prav tako o njegovi prvi odgovorni službi, prefekturi mesta Rima (ca. 574), ki ji sledi odpoved posvet­ nemu življenju, vstop v samostan in posvetitev askezi ter studiju. Po petletnem življenju v samostanu je po zadolžitvi papeža Pelagija II (579-590) preživel sest let (579—585) v Carigradu kot papežev poslanik (apokriziarij), nakar se je vrnil v Rim in se ponovno posvetil samostanskemu življenju. Naslednja skupina poglavij (4—7) obravnava Gregorijev prihod na papeski prestol, njegove reforme in njegovo l iterarno delo. Gregonj je postal papež po smrti Pelagija II v izredno težkih razmerah. Po Rimu je razsajala strahotna kuga, mesto so ogrožali Langobardi. Dostojanstvo papeža je prevzel nerad, svetne za­ deve je občutil kot brejme, vendar jih je vestno opravljal, dasi je imel venomer pred očmi konec sveta (»Tako zelo pljuskajo na tem mestu ob mene valovi tega sveta, da kar ne morem privesti v pristan stare in trhle ladje, ki sem po skriv­ nostni božji naredbi prevzel nje vodstvo«, Pisma 1, 43, str. 103). Njegov pontifikat je oteževala huda bolezen, ki se je z leti stopnjevala (»Vsak dan omagujem od bolečin ter vzdihujoč čakam smrti, da bi me rešila«, Pisma 9, 123, str'. 34) vendar je ta toliko trpeči mož opravljal štirinajst let svojo težko nalogo kakor le malo- kateri papež. Njegove cerkvene reforme izražajo težnjo po poglobitvi poboznosti in verske gorečnosti, skrb za samostane in skrb za ureditev liturgičnih knjig in petja. Ob vsem velikem delu je bil Gregorij plodovit pisec; napisal je troje pastoralnih vodil, Razlago Jobove knjige, Dialoge in 851 pisem, ki dajejo avtentično podobo Gregorijeve osebnosti in njegovega dela. Več poglavij obravnava papeževo razmerje do bizantinskega dvora m njegovih eksponentov na zahodu ter do carigrajskih patriarhov (poglavja 8, 9, 13). Ti odnosi so bili vseskozi obteženi z vrsto nerešenih vprašanj. Odnosi s cesarjem Mavricijem (582—602) niso bili najboljši, ker se je bizantinski cesar le preveč vmešaval v cer­ kvene zadeve in ni hotel dati vojaške pomoči za borbo proti Langobardom. Nastop cesarja Foke leta 602, surovega tirana, je papež pozdravil z navdušenjem in z upi na srečno vlado, kar nekoliko zasenči njegovo osebnost, tudi ce verjamemo Luk- manu da Gregorij ni mogel vedeti za dogodke v Bizancu konec leta 602 (str. 59). 482 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 Dolga vrsta želja novemu cesarju, predvsem da bi se dvignilo ljudstvo, »ki je trpelo doslej silno stisko« (Pisma 13, 31, stf. 60), kaže papežev up, da bo novi cesar le podprl Rim v borbi proti Langobardom. Problematični so bili tudi papeževi odnosi do eksponentov cesarjeve oblasti v Italiji, ravenskih eksarhov. Bizantinska uprava na zahodu je bila vse prej kot zgledna (str. 62—71). Najbolj zapleten pa je bil papežev odnos do carigrajskih patriarhov Janeza IV in Ciriaka. Prvi si je leta 588 nadel naslov »ekumenski patriarh«, kar je (zlasti v latinskem, prevodu »univer­ salis«) ranilo papeževo dostojanstvo, dasi je carigrajski patr iarh priznaval papežev primat v cerkvenih zadevah. Gregorij je vehementno reagiral; obdolžil je patr i­ arha ničeve prevzetnosti (v času, koi je vsa Evropa opustošena, »hrepene škofje, ki V knjigi moremo zaslediti nekaj nerodnosti vsebinske in tehnične narave. Na prvi karti je napačno napisano ime Burdigalla (pravilno Burdigala), na-drugi pa je mesto Delminium (Županjac na Duvanjskem polju) vrisano preveč v notranjost Balkanskega polotoka. Lukman nekajkrat omenja Justiniano Primo (str 151, lt>A gl op 2 na str. 151), vendar tega kraja n e zasledimo niti n a zemljevidu niti v stvarnem kazalu. Ime za antični Zadar se pojavlja v Lukmanovem tekstu (str 166) in v stvarnem kazalu kot Jadera, na drugi kart i pa kot Iader. V uvodu na str. 8 se nahaja poznoantično ime za Pariz v obliki Parisn (Pravilno), v ° P - 2 ? a isti strani kot Parisius. Ime Židov piše Lukman nedosledno ponekod z veliko zacetniœ (str 51^ 145), drugod z malo (191, 192, 193, 194, 195), J. Sasel v uvodu ^str 15) in L Pojavnik v stvarnem kazalu z veUko začetnico, kar se mi zdi edino pravilno. Strokovni izraz za prefekta Rima je praefectus urbi in ne praefectus urbis (str. 19). J. Šašel v uvodu pravi (str. 15), da so na Gregorijevo pobudo Lon­ gobardi prevzeli rimsko ortodoksnost; v resnici so bih papeževi uspehi v tem oziru znatno skromnejši (gl. str. 86). Longobardi so poštah katohki sele v drugi polovici sedmega stoletja. Tiskovnih napak sem zasledil prav malo: n a str. 91 (10. vrste? »b« n a m l s t o »bi«), str. 98 (16. in 17. vrste »zodobe« namesto .podobe, . d a . namesto »za«), str. 127 (15. vrsta od spodaj, »škarje« namesto »kar e«), str. 165 ?4 vrsta, i r e d u a r j a l a « namesto »preudarjala«), str. 195 (5. vrsta, pika namesto V e 3 1 K l j u b tem malenkostnim pomanjkljivostim, more biti sodba o knjigi v celoti samo pohvalna Lukman je odličen poznavalec ne le Gregonja, temveč tudi nje­ gove dobe v T a j š i S in najbolj poglobljenem smislu*. Njegove sodbe o pomemb- S h zgodovinskih dogodkih tega prelomnega obdobja so trezne^ precizne in odra­ žalo suvereno znanje. Delo je tudi stilistično dovršeno, tako da se zelo lepo bere. K o m b h S Lukmanovega teksta s prevodi Gregori evih pisem je posrečena ne- S n a i n t u d i tehnično (tiskarsko) dobro rešena. Vrednost knjige dviguje dej­ stvo da so redaktorji skoraj t r i desetletja star tekst opremili z opombami, v ka­ te r?h so na ustreznih mestih opozorili na nove poglede na obravnavano proble­ matiko in navedli novejšo literaturo. Tako je delo kljub skoraj trem desetletjem č^ovneg^ S k a ažurno, moderno, na nivoju sodobne patnstične in zgodovinske z n a Z t L Redaktorji omenjajo ponekod tudi druge L u k o v e prevode Gregon- ievih del (342 pisem — v naši knjigi jih je v odlomkih zajetih le 122 — m Pasto ramo vodilo). Upajmo le, da bomo dočakali tudi natis teh del iz Lukmanove Z a P U Lu 1 k^'anov Gregorij Veliki je, mislim, edinstveno delo v slovenskem in tudi v j u g o S c ^ s k e m | r o s t o r u . Ta knjiga, obenem z Ganterjevo priredbo Sovre o- v e g a p r e v o d a Avguštinovih Izpovedi (1978), prekinja pri nas dolgoletno mrtvilo, ki fe nlstcmilo v izdajanju del iz patristične književnosti po Lukmanovi smrti pred t r ü n d Ä t o ü l e t L V izbranih odlomkih nam predstavlja l i terarno stvaritev K iz katere Slovenci nimamo prevedenega tako rekoč me. Obenem je to prvo- S n a z g o d o v L ì k a študija o žeto razburljivi dobi, ko je v težkih krčih nastajala Evropa in v kateri sô tudi začetki slovenske zgodovine. R a j k 0 B r a t o ž T n ч i r. T u č i ć Obrti i usluge u Dubrovniku do početka XIV stoljeća. Sve- učihite u [ z a g r e b u - I n s t i t u t za hrvatsku povijest, Monografije 7, Zagreb 1979, 2 8 4 STo4in' Lučić znanstveni svetnik Centra za povijesne znanosti Sveučilišta y Za- grebu večfi d è l ' s v S raziskav posveča dubrovniški ? « ^ ^ ^ У ^ ^ b=rSÄivsÄ l̂ àsws Ž. a i r - « » ' ŝ nžl° 484 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 4 ' ^ predstavlja obravnavo dubrovniške zgodovine od začetkov do srede XIV. stoletja. Velik del je posvečen agrarnim, vprašanjem. V svojem najnovejšem delu »Obrti i usluge u Dubrovniku« pa obdeluje proizvodne dejavnosti v Dubrovniku v tem najzgodnejšem obdobju. Po osvoboditvi so raziskovalci dubrovniške preteklosti posvetili večjo pozor­ nost preučevanju gospodarskih in družbenih vprašanj. Vzpodbujanju tovrstnih raziskav je bila namenjena serija »Građa za gospodarsku povijest Hrvatske«, ki jo je začela izdajati Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. V okviru te serije sta izšli dve pomembni knjigi ekonomskega zgodovinarja Dra­ gana Rollerja: »Dubrovački zanati u XV i XVI stoljeću« in »Agrarno-proizvodni odnosi na području Dubrovačke republike od XIII do XV stoljeća«. Temeljita do­ polnitev ' Rollerjevih raziskav dubrovniških obrti in obrtnikov predstavlja najno­ vejše delo J. Lučića. Zadal si je nalogo, da prikaže vrste in razvoj obrti, položaj obrtnikov, njihovo vlogo v dubrovniškem gospodarstvu, obseg proizvodnje in ši­ rino njenega tržišča od 1278 do 1301. Zakaj si je izbral prav to, v nobenem pr i­ meru zaključeno obdobje? Od leta 1278 so ohranjene prve notarske knjige zna­ nega notarja Tomazina de Savere. V notarskih in kancelarskih knjigah Tomazina in njegovih naslednikov, ki so ohranjene precej kontinuirano do leta 1301, je mo­ goče na podlagi ohranjenega gradiva o delovanju dubrovniških obrtnikov dobiti precej zaokroženo sliko. Gradiva tudi ni toliko, da ga ne bi bilo mogoče v celoti obvladati. Lučićeva knjiga je sestavljena iz t reh delov. V prvem delu opisuje avtor obrti po strokah. V Dubrovniku takrat delujejo obrtniki sledečih strok: gradbinci, lesarji, obdelovalci kovin, tekstilci, kožarji in vsi tisti, ki so bili povezani s prehrano. Po­ sebej govori o tistih Dubrovčanin, ki so se ukvarjali z uslužnostnimi dejavnost­ mi (sluge in služkinje, sužnje, dojilje, priležnice) in intelektualnimi storitvami (zdravniki, apotekarji, brivci). V uvodu k vsaki stroki nas seznanja s položajem in vlogo posamezne obrti v dubrovniški komuni. Sledijo izčrpni arhivski podatki o vsakem obrtniku posebej. Ta del ima značaj objave arhivskega gradiva v obliki regestov v hrvaškem prevodu. Prvič se o vsakem obrtniku objavljajo podatki ne samo o proizvodnem delu in proizvodnih odnosih, temveč tudi o vseh ostalih de­ javnostih in načinu življenja. Na koncu vsakega poglavja sledi povzetek vseh na­ vedenih podatkov, grupiranih po specifičnih problemih za vsako stroko posebej. Mnogo bolj pregleden in sintetičen je drugi del knjige, v katerem avtor raz­ pravlja o pomenu in položaju obrti in obrtnikov v Dubrovniku v XIII. stoletju. Med drugim skuša ugotoviti številčno stanje obrtnikov t e r njihov kadrovski poten­ cial. Njihovo število je odraz moči takratnega dubrovniškega gospodarstva in nje­ gove usmeritve. Največje število obrtnikov ugotovi v kožarski (114), tekstilni (84) in prehrambeni (73) stroki. Najštevilnejše so stroke, ki skrbijo za vsakdanje po­ trebe Dubrovčanov. Specializacije v posameznih strokah v tem času še ni zaznati. Iz naziva »magister« — mojster, pa je razvidno, da je samo 26 % obrtnikov v Du­ brovniku uspelo pridobiti ta naziv in s tem dokazati, da so strokovnjaki v svojem poslu. Ko sumira vse podatke o obrtnikih in tistih, ki so dajali razne usluge, ugo­ tavlja Lučić, da se je do konca XIII. stoletja v Dubrovniku ukvarjalo s temi posli 642 oseb ali ena tretj ina dubrovniškega prebivalstva. Pravih obrtnikov je bilo 368. Po poreklu izhaja največ obrtnikov iz mesta in njegove okolice, je pa tudi 74 tujcev, največ iz Italije in mest ob naši jadranski obali. V posebnih poglavjih govori avtor o obrtnih delavnicah, orodju, surovinah, proizvodnji in tržišču. P o ­ sebej ga zanima vključevanje obrtnikov v razna poslovna združenja in kreditne posle. Će obrtnik ni imel začetnega kapitala, da bi odprl lastno delavnico, ali če se je znašel v finančni zadregi, je lahko prišel do denarja na dva načina. Lahko se je vključil v trgovsko družbo a h pa je dvignil kredit. Najprej opisuje Lučić delovanje trgovskih družb v XIII. stoletju. Zaustavi se ob t reh oblikah: koleganciji, entegi in rogadiji. Največ pozornosti posveti splošnim normam poslovanja v okviru kolegancije. Čeprav Lučić ne govori direktno o tem, da predstavljajo trgovske družbe enega od načinov kreditiranja, kot pogosto v naši historiografiji, pa trdi, da so socii stantes kreditorji, traktatorji pa dobivajo od njih robo na kredit. Lučić se tudi ne spušča v podrobno analizo* pogodb trgovskih družb iz XIII. stoletja z namenom, da bi ugotovil, ali gre za komendo ali pa je opaziti prehod v kolegancijo. Značilen za komendo je pogodben odnos dveh strank. Ena od strank (socius stans) daje pod določenimi pogoji trgovsko blago (pozneje pra­ viloma denar) drugi stranki (socius tractans), da opravi določen posel v pomorski trgovini. Praviloma se komenda omejuje na en sam trgovski posel. Kot popolnejša oblika tehnike pomorske trgovine se ob komendi pojavi kolegancija. Njena značil­ nost je v tem, da je z delom vloženih sredstev udeležen tudi traktator. Žal Lučić pri citiranju l iterature prezre delo Ferda Gestrina »Pomorstvo srednjeveškega Pirana« (SAZU, Ljubljana 1978). Gestrin je dal metodološko podlago za reševanje mnogih vprašanj v zvezi s trgovskimi družbami. Po Gestrinu bi namreč komendo ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 4 485 lahko označili kot pogodbo o investiciji in hkrat i pogodbo o službi oziroma delu. Element kapitaUzma pa se kaže tako pri komendi kot pri koleganciji v izrabi t rak- tatorjevega dela. Gestrin odklanja tezo, na podlagi katere komendo ocenjujejo kot posojilo, ž e dejstvo, da je bil traktator udeležen pri gospodarskih rezultatih pod­ jetja, dokazuje, da komenda ni bila dolg. Razliko med komendo in posojilom lahko zaznamo tudi, če primerjamo in analiziramo besedilo komendine pogodbe in zadolžnice. , ., , , ., „ T T T . . ,. P r i obravnavi kreditnega poslovanja dubrovniskih obrtnikov v XIII. stoletju bi posebej opozoril na zelo detajlne tabele o deležu obrtnikov v kreditm trgovini. Iz tabel je razvidno ali so bih obrtniki upniki ali dolžniki. V sklepni analizi ugo­ tavlja avtor kreditno sposobnost posameznih obrtnikov oziroma strok. Najvidnejše mesto kot kreditor j i zavzemajo nekateri krojači, zlatarji in gradbinci. Iz stereotip­ nih kreditnih pogodb je težko ugotoviti, kot navaja avtor, ah so obrtniki uporab­ ljali kredite kot začetni kapital za' samostojno obrt, ah za nabavo surovin, izbolj­ šanje proizvodnje ali v trgovske namene. , . .• . , A •,_ Posebej bi se dotaknil opombe 791 (str. 194), v kateri Lucie ob citiranju nekaterih podatkov iz moje knjige »Kreditna trgovina u srednjovjekovnom Dubrovniku« (Sa­ rajevo 1976) pripominja, da se v zadolžnicah redko omenja trgovska roba m surovi­ ne kot predmet zadolžitve. Iz tega sklepa, da gre v bistvu za denarne ne pa potrošne ali proizvodne kredite, čeprav dopušča tudi to možnost. Čudi me, da Lucie prav y zvezkih Debita notariae, ki jih je pisal 1282 in 1283 Tomazino de Savere, m opazil, da uporablja Tomazino posebne formule za označevanje čistega denarnega kredita, na primer: » . . pro mutuo et causa veri et puri m u t u i . . . « Pr i običajnem formu­ lar ju kreditne pogodbe je sicer tudi označena vrednost kredita v neki moneti (Tomazino označuje z »soldos denariorum grossorum«), vemo pa, da se za to vsoto skriva neka trgovska roba. Specifičnost dubrovniške kreditne pogodbe je_ravno v tem da se trgovska roba, kot predmet kreditne trgovine, omenja v zadolžnicah zelo neredno. Šele v XV. stoletju so notarji bolj pogosto v kreditnih pogodbah vpisovali namesto vsote trgovsko robo kot predmet zadolžitve, ah pa robo, s ka­ tero bo dolžnik poravnal svojo kreditno obveznost. Velikokrat je bilo to odvisno od ustnega dogovora med dolžnikom in upnikom. Sicer bi si težko razlagali, da se roba omenja v priznanicah v zvezi z vračanjem kredita, v zvezi s podaljšanjem roka, ali pa, če so se pojavili spori, čeprav trgovska roba v zadolžnici ni omenjena. Tudi v XIV. in XV. stoletju je v zadolžnicah posebej označeno, če je slo za cisti denarni kredit. Notar je pri vsoti pripisal, da je kredit izplačan »ad monetas« ah »in contatos«. V glavnem lahko torej govorimo, da imamo pr i zadolžnicah opravka s trgovskimi krediti oziroma produktivnimi posojili. V Dubrovniku so bih zelo raz­ širjeni tudi pravi potrošniški krediti — lombardna posojila. Ta se po formular ju pogodb in po postopku terjatve bistveno razlikujejo od trgovskih kreditov. Zdi se mi, da je avtor posvetil t em vprašanjem premalo pozornosti. Socialni položaj dubrovniskih obrtnikov v XIII. stoletju ugotavlja Lučić tako na podlagi višine zadolžitev in vrednosti kreditov, ki j ih dajejo obrtniki, kot tudi na podlagi podatkov, ki prikazujejo obrtnike kot zemljiške posestmke m lastnike hiš Eden od pokazateljev imovinske veljave so tudi dote. Zelo redki obrtniki so bili lastniki ali najemniki zemljiških parcel. Čeprav je imel skoraj vsak obrtnik lastno hišico, so bili le redki, ki so imeli hišo, vredno več kot 30 perperjey. Du- brovniški obrtniki so se ženili z dekleti iz svojega družbenega okolja ah s kmeti­ cami iz dubrovniške okolice. Dote, ki so j ih žene prinašale, so se vrtele okrog 30 perperjev. Z enakimi dotami so poročali tudi svoje hčerke. Lučić nas v svojem delu seznanja še z obrtniškimi bratovščinami, ki pa v_XIII. stoletju še niso bile izdiferencirane. Posebno poglavje posveča šolanju obrtniškega naraščaja. Obrtniška dejavnost je bila v Dubrovniku svobodna in v privatnih rokah. Kljub temu je dubrovniška vlada vršila nadzor nad nekaterimi obrtnimi strokami, v prvi vrsti nad onimi, od katerih je bil odvisen biološki obstoj prebi­ valstva (prehrambene stroke, zdravstvo, lekarništvo), pa tudi nad onimi, pri ka­ ter ih je bil lahko meščan materialno oškodovan (zlatarstvo). S posebnimi predpisi je dubrovniška vlada ščitila okolje in pazila, da obrtniki ne bi teh predpisov kršili (odpadkov, ki nastajajo pr i strojenju kož, niso smeh metat i v morje v pristanišču in podobno). . j . Konec XIII. stoletja se v posameznih obrtnih strokah pojavlja delitev dela, pojavlja pa se tudi imovinsko razslojevanje. V sklepnem poglavju razpravlja avtor o položaju obrtnikov in ugotavlja, da je večina živela n a robu življenjskega mi­ nimuma in da so bili le redki, ki so spadali med bogatejši sloj meščanov (npr. ne­ kaj krojačev, zlatarjev in čevljarjev). V tretjem delu objavlja avtor izbrane primere gradiva v originalnem latin­ skem jeziku: delovne in proizvodne pogodbe, nabavo surovin, naročanje Posl°Y> sprejemanje učencev v uk, kreditno poslovanje, sklepanje pogodb o trgovskih družbah, pogodbe o dotah, kupoprodajne pogodbe premičnin in nepremičnin ter 486 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 . 4 oporoke. Gradivo, ki ga je Lučić objavil, predstavlja verodostojno sliko vsak­ danjega življenja obrtnikov, delovnih obvez in družbenega življenja. Mnogi po­ datki, ki jih objavlja, so zelo pomembni za preučevanje kulturne zgodovine. Najnovejše Lučičevo delo predstavlja po metodološki strani, načinu obdelave in objavljanja gradiva ter analizi edinstveno študijo razvoja in položaja obrtniških panog pri nas. Dodamo pa lahko, da je avtor to delo lahko uspešno in temeljito opravil za XIII. stoletje, ker je obseg gradiva omejen, za XIV. in kasnejša stoletja pa bi lahko' takšen prikaz izvedli le z vzorčno metodo. I g n a c i j V o j e H a r a l d B a c h m a n n , Joseph Maria Baernreither (1845—1925), Der Wer­ degang eines altösterreichischen Ministers und Sozialpolitikers: Neustadt a. d. Aisch: Kommissoinsverlag Ph. C. W. Schmidt, 1977, 178 strani. Knjiga dr. Haralda Bachmanna, ki jo je dobil Zgodovinski časopis (na avtor­ jevo željo) v oceno, obravnava življenje in delo enega poslednjih »velikih libe­ ralcev« stare Avstrije. Joseph Maria Baernreither, po rodu sudetski Nemec, po izobrazbi pravnik, je zastopal od leta 1878 v deželnem zboru in od leta 1885 v po­ slanski zbornici državnega zbora nemško veleposestvo na Češkem, postal leta 1908 član gosposke zbornice in bil dvakrat minister (najprej leta 1898 kratek čas minister za trgovino v Thunovi vladi in nato leta 1916 minister brez listnice v Clam Martinicovi vladi). Ves čas svojega političnega udejstvovanja se je ukvar­ jal s socialno in gospodarsko problematiko, napisal je več razprav in memoran­ dumov o reševanju delavskega vprašanja in med drugim veljal za izvrstnega pravnika in poznavalca razmer na Balkanu. Bachmann je tako poizkušal pred­ staviti ne le Baernreitherja-politika, temveč predvsem Baernreither j a kot poli­ tičnega, socialnega in gospodarskega misleca in enega tistih nemških liberalcev, ki so širše in kritičneje presojali avstrijsko balkansko politiko. Njegova knjiga je v tem smislu — kljub vrsti pomislekov — zanimiv pogled v miselni svet nemško usmerjenega avstrijskega liberalca, ki po svoje ilustrira tudi širše nazore nem­ škega meščanstva v monarhiji v zadnjih desetletjih njenega obstoja. Baernreither je bil po svojih gospodarskih nazorih blizu avstrijski zgodovin­ ski šoli (najprej je bil v stikih z Lujom Bretanom, ki mu naj bi celo ponudil mesto na univerzi, vendar ga Baernreither ni sprejel, ker se je želel še naprej ukvarjati s politiko; kasneje se je zbližal z Eugenom Philippovichem), v svojih socialnih pogledih pa se je zbliževal s tim. »katedrskimi socialisti« in v reševanju socialnega položaja delavstva vzpodbujal k posnemanju angleških vzgledov. Več­ krat je potoval v Anglijo, kjer se je med drugim srečal z Engelsom in se nato v vrsti razprav, parlamentarnih govorov in raznih spomenicah zavzemal za za­ konsko ureditev delavskih skladnic, različnih oblik delavske samopomoči in dru­ gih ustanov, k i naj bi zagotovile delavcu varnejši socialni položaj in izboljšale nje­ gove socialne razmere. V tem prizadevanju se je razumljivo razhajal s socializmom in naglašal, da socialistične ideje ne ustrezajo »mentaliteti« britanskega (in ana­ logno avstrijskega) delavca, kar ga je kasneje večkrat pripeljalo tudi v spor z avstrijsko socialno demokracijo. Pripadal je torej tistemu delu evropskega in av­ strijskega meščanstva, ki se je zavedalo težavnega položaja industrijskega delav­ stva in številnih nevarnosti, ki j ih nerešena socialna vprašanja pomenijo za obsto­ ječi (kapitlistični) družbeni red, ki pa se je prav tako "zbalo radikalnejših rešitev in zavračalo spoznanje o razrednem konfliktu med proletariatom in kapitalom. Njegovo pozivanje k medsebojnemu sporazumevanju in učinkovitejši organizaci­ ji socialne zaščite (h kateri bi moral po Baernreither j u značilno prispevati tudi delavec sam in to ne le s svojim protestom, temveč tudi z denarnim prispevkom) je sicer lahko v danih razmerah pomenilo določen napredek, bilo pa je nedvomno tudi svojevrstna meščanska protiutež radikalnejšim rešitvam, kar Bachmnn v svo­ jem neredko močno apologetičnem prikazu Baernreitherjevih stališč praviloma pozablja. Podobno kot v presojanju socialnih problemov delavstva se je Baernreither izogibal radikalnejšim spremembam tudi v avstrijskem notranje-političnem živ­ ljenju. Po njegovem mnenju monarhija ob koncu 19. stoletja še ni bila zrela za splošno volilno pravico, saj bi uvedba splošne volilne pravice do skrajnosti za­ ostrila nacionalna in socialna nasprotja. Zato se je zavzemal za postopno reformo volilnega sistema in poizkušal s predlogom o posebni delavski kuriji pomiriti za­ govornike hitrejše demokratizacije. Bachmann nadrobno predstavlja posamezne Baernreither j eve nastopa in poglede, njegova razmišljanja o notranje-političnih razmerah v monarhiji, nacionalnem vprašanju in nacionalnih odnosih, vzgoji in mladinskem kriminalu (brez dvoma je pretirana trditev, da je bil Baernreither eden prvih avstrijskih izobražencev, ki so opozarjali na povezanost neurejenih so- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 4 '487 cialnih razmer in kriminala )itd., itd., ne more pa seveda skriti, da — kljub pozivanju k modernizaciji in zavzemanju za širok dialog pri obravnavanju social­ nih in nacionalnih vprašanj — Baernreither ni razumel temeljnih teženj dobe, saj je verjel, da bo mogoče že s posameznimi neodločnimi reformnimi ukrepi m o ­ narhijo obvarovati pred globljimi pretresi. Prav Bachmannova knjiga hkrat i kaže, da je ostal Baernreither vse-, do razsula monarhije predvsem nemški nacionalni politik, ki je v rastočih nacionalnih gibanjih videl nevarno grožnjo nemškim inte­ resom in nemškemu prvenstvu v Cislitvaniji. Čeprav pristaš zmernega popušča­ nja nekaterim zahtevam nenemških narodov, je vzroke za povečujoča se^nacional­ na nasprotja iskal v prvi vrsti pri Slovanih, govoril o ogrožnosti nemštva in slo­ vanskem ekspanzionizmu in odklanjal zahteve po federalizaciji monarhije. Nič drugačen ni bil naposled Baernreither j ev pogled na razmere na Balkanu. Res se je sicer zavzemal za zbliževanje s Srbijo*, navezoval stike s posameznimi srbskimi politiki, obsojal Friedjugenove ponaredbe itd., toda obenem je bil tudi zanj Balkan neke vrste »naravno zaledje« monarhije, kamor naj bi Avstroogrska z vso upravičenostjo širila svoj ekonomski in politični vpliv. Zato je, razumljivo srbski odziv na aneksijo razumel kot izzivanje, ki ne more ostati brez odmeva, avstrijsko politiko v Bosni in Hercegovini pa (kritično) presojal predvsem z vidi­ ka ;njenega »kulturnega poslanstva«, saj naj bi bila glavna naloga Avstroogrske na Balkanu njena uveljavitev kot »moči humanitete«. Če je Bachmannova knjiga po svoje zanimiva slika miselnega sveta avstri j­ skega nemškega meščanstva, in sicer tistega njegovega dela, ki je sam sebe razumel in proglašal za osrednji konstruktivni dejavnik monarhije, ,opozarjata apolege- tični (kar se tiče Baernreither ja) in nekoliko nostalgični ton (kar se tiče usode monarhije), ki označujeta Bachmannovo pisanje, na še nepreživeto miselnost dela avstrijskega in nemškega zgodovinopisja, po kateri bi bilo s pametnejšo in prož­ nejšo politiko monarhijo mogoče obvarovati pred propadom. Misel, da je monarhija propadla predvsem zato, ker so ji slabo vladali, preveva tudi Bachmannovo knjigo; tako ne postavlja pod vprašaj, le Baernreither j e vih, temveč tudi Bachmannova sta­ lišča. * . P e t e r V o d o p i v e c " A n n a W o l f - P o w e s k a , Doktryna geopolityki w Niemczech. Poznan, 'In- stytut 'Zaehodni 1979, 302 strani. Med deli poljskih avtorjev, ki z raznih gledišč obdelujejo nemško-poljske odnose vse do najnovejšega časa, nas more posebej zanimati knjiga A. Wolf-Po- weske, saj se loteva problematike, ki se dotika tudi našega prostora. S knjigo si je avtorica zastavila nalogo obdelati tisto smer politično pogojene geografije, ki jo poznamo pod imenom »geopolitika«. .Omenja, da ta smer ni bila omejena le n ä ' n e m š k i jezikovni prostor, ampak je v letih med obema svetovnima .vojnama (pa tudi že prej) odmevala tudi drugod po Evropi. Pr i nas povezuje z njo zna­ nega srbskega geografa Jovana Cvijića. Poudarja, da je na nemškem prostoru bila geopolitika tesno povezana s težnjo po »življenjskem prostoru« na vzhodu ter z nemško ekspanzionistično politiko*. V zvezi s tem podaja miselni svet dejanske­ ga utemeljitelja, Šveda Rudolfa Kjelléna ter njegovih nemških epigonov. Ko go­ vori o vlogi geopolitike v letih 1919—1944, kaže na njen izrazito politični poudarek: posebej je poudarjena misel o »življenjskem prostoru« ter o »velikem (gospodar­ skem, pol i t ičnem.. . nemškem) prostoru« (Grossraum) V tesni povezanosti s tema pojmoma je poudarjanje nemškega narodnostnega in kulturnega prostora (Volks- boden, Kulturboden). V knjigi je omenjena tudi koncepcija Mitteleurope ter njena pojavnost v 19. stoletju. Med sestavinami geopolitike je posebej omenjena tudi takoimenovana »vojaška geopolitika« (Wehrpolitik). Posebna pozornost je namenjena odmevnosti geopolitike za nacizma, ali bolje recfeno, njena posvojitev v nacistični pogled na svet. To se kaže le v tedanji nem­ ški publicistiki, ampak tudi v nastopanju nacistične stranke in njenih reprezen- tantov (na primer Rudolfa Hessa). Kot Poljakinja avtorica posebej naglasa usmer­ jenost nemške geopolitike ter njenih zagovornikov proti poljskemu narodnostne­ mu prostoru. Geopolitika po avtorici ni bila nekaj enovitega, ampak skupek idej, izhajajočih iz filozofsko-političnih idej preteklega stoletja, vse od J. G. Her der j a, G. W. Hegla, E. M. Arndta pa do vojaških teoretikov (na primer Clausewitza). Moč­ no je vplival na razvoj geopolitike pseudodarvinizem, enostranska interpretacija Darwinove evolucijske teorije. Predvsem pa je bila geneza nemške geopolitike v drugi polovici preteklega stoletja povezana s Friederichom Ratzelom, v letih med obema svetovnima vojnama pa s Karlom Haushoferjem. V tem okviru avto­ rica razpravlja tudi o posameznih nemškonacionalnih društvih (na primer o dru­ štvu Alldeutscher Verband) ter o vrsti organizacij in znanstvenih ustanov, ki so 488 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 - 4 se med obema svetovnima vojnama ukvarjale z geopolitiko ter skušale z njeno pomočjo utemeljiti nemškonacionalne težnje. Posebej se ustavlja ob periodični pu­ blikaciji Zeitschrift für Geopolitik, ki je začela izhajati sredi dvajsetih let. Gre za publikacijo, ki se je v tridesetih letih v celoti podredila nacističnemu režimu ter podpirala njegove ekspanzionistične težnje (ob tem naj omenimo, da je bila revija v spremenjenih okoliščinah po drugi svetovni vojni obnovljena). T o n e Z o r n D e a n R. E s s l i n g e r , Immigrants and the City, Ethnicity and iWobility in a Nineteenth-Century Midwestern Community. Port Washington N. Y., London, National University Publications, Kennikat Press 1975, 156 strani. Delo proučuje medsebojno učinkovanje imigracije, industrializacije in urba­ nega razvoja ZDA sredi 19. stoletja na primeru relativno majhnega mesteca South Benda v ameriški zvezni državi Indiana. Avtor je raziskal prostorsko, zaposlitveno in socialno mobilnost mestnega prebivalstva s posebnim ozirom na posamezne etnične skupine v mestu. Pri tem se je Esslinger naslanjal na rezultate analize podatkov popisnic prebivalstva South Benda v letih 1850, 1860, 1870 in 1880, ki jih je računalniško obdelal, ter na klasične zgodovinske vire (časopisje, arhivi posa­ meznikov, ipd.). Knjiga je razdeljena na sedem poglavij. V prvem poglavju nas avtor seznanja z l i teraturo ameriških avtorjev, ki obravnava probleme imigrantov v ameriških mestih in s stališči posameznih raziskovalcev vprašanj etnicizma v ZDA, možnosti imigrantov posameznih etničnih skupin za vraščanje v ameriško družbo in njihov družbeni vzpon v 19. stoletju. Stališča posameznih raziskovalcev se med seboj raz­ likujejo. Nekateri menijo, da ameriška družba v pretežni meri ni poznala razliko­ vanja med imigranti posameznih etničnih skupin, drugi dokazujejo priviligirian položaj Anglosaksoncev in Germanov v primerjavi z ostalimi etničnimi skupinami. Esslinger nas opozarja na to, da moramo pri t em razlikovati med velikimi mesti, kjer so bile možnosti za razlikovanje med posameznimi imigrantskimi skupinami večje, in mn j širni mesti. Prav tako pomemben je čas naselitve. Položaj tistih, ki so se naselili v mestu, ko tu še niso bile ustaljene institucije in »mestni način živ­ ljenja«, je bil boljši od položaja tistih, ki so se naselili kasneje. Ugotovitvi sta pomembni tudi za zgodovinarja slovenskega izseljenstva v ZDA. Slovenci so se namreč pričeli množično naseljevati v ZDA po letu 1880, ko je bila večina mestnih struktur že oblikovana, naseljevali pa so se, kot mi je pokazal bežen pregled ame­ riškega statističnega gradiva v maternem jeziku prebivalstva, predvsem v večja V drugem poglavju nas avtor popelje skozi zgodovino rasti mesteca South Benda kot »urbane skupnosti«. Našteva razne institucije, tovarne, ipd., ki so pr i­ pomogle k nastanku in rasti mesta, kot tudi k rasti prebivalstva, k i se je od leta 1850 do leta 1880 povečalo od 1652 na 13.280 prebivalcev. _ V tretjem poglavju avtor proučuje geografsko mobilnost prebivalstva South Benda Pri t em raziskuje vzroke emigracije iz Evrope v drugi polovici 19. stoletja in ugotavlja, da je razvoj znanosti in tehnike omogočil urbnaizacijio in industriali­ zacijo tudi v Evropi, kar je povzročilo brezposelnost in izseljevanje. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kaj je imigrante privedlo do tega, da so se naselili v South Bendu. Opozarja na propagando organov oblasti države Indiana, ki je postavila v pristanišču v New Yorku posebnega komisarja z nalogo, da bi pridobil čim večje število imigrantov za naselitev na področju Indiane. Med imigrantskim prebival­ stvom South Benda je bilo leta 1880 70 % prebivalstva iz Nemčije (med njimi pre­ cej poljskega prebivalstva), 9 % iz Irske, 4 % iz Velike Britanije, 8 % iz Britanske Amerike (predvsm Kanade), po 1 % iz Francije in Švice, 3 % iz Belgije, 4 % pa iz ostalih dežel. Podatke o rojstnem kraju otrok posameznega imigranta je avtor uporabil za to, da je raziskoval, kako so s določene družine selile po državah ZDA. Kar 47 % otrok imigrantov, ki so bili leta 1880 v South Bendu, se je rodilo izven Indiane Dosedanje bežno proučevanje življenjskih poti posameznih slovenskih iz­ seljencev v ZDA mi daje misliti, da so se slovenski izseljenci selili po ZDA ravno v tolikšni meri, kot se je imigrantsko prebivalstvo South Benda. Esslinger ugo­ tavlja, da so le 4 % imigrantskega prebivalstva, ki je bilo leta 1850 v South Bendu, živelo tam še leta 1880. Pr i t em je potrebno sicer upoštevati, da je v tem času nekaj imigrantov umrlo, da so nekaterim popisovalci različno zapisovali imena, vendar je podatek dovolj zgovoren. Glede na etnične skupine so bili najbolj stalni Angleži in Nemci, najbogatejši skupini prebivalstva v mestu. V četrtem poglavju avtor raziskuje mobilnost prebivalstva mesta glede na m e ­ sto bivanja v petem pa glede na poklicno pripadnost. V predzadnjem poglavju ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 . 4 489 govori o etničnih voditeljih. Pri tem upošteva štiri kriterije: izvolitev v lokalne, mestne, counti j ske ali državne organe oblasti, vplivnost v določenih organizacijah posameznih etničnih skupin, uspešnost v poklicu ter pogosta omemba imena v et­ ničnem časopisju. Avtor je označil za etnične voditelje tiste, ki so_ ustrezali vsaj dvema zgoraj omenjenima kriterijema. Na ta način je dobil 28 etničnih voditeljev v mestu v obdobju 1850—1880. Med etničnimi voditelji je bilo 21 takšnih, ki so se rodili izven ZDA, 7 pa jih je bilo iz druge generacije. 11 etničnih voditeljev je bilo iz vrst nemške etnične skupine, 9 jih je bilo iz dežel, v katerih so govorili angleško, 1 pa iz pruske Poljske. Med tistimi iz druge generacije so 7 bih štirje angleškega, dva nemškega in eden francoskega porekla. Avtor raziskuje njihove žviljenjske poti s podobnmi metodami, kot je to storil za celotno prebivalstvo me- V zadnjem poglavju avtor razmišlja o etnicizmu in mobilnosti prebivalstva, o posledicah interakcije med industrializacijo, imigracijo in urbanim razvojem za razvoj ameriških mest in položaj prebivalstva v njih. Ugotavlja, da je imigrantsko prebivalstvo dalo pomemben, če ne najpomembnejši delež razvoju malih mest na srednjem zahodu ZDA. . Knjiga je zanimiva za zgodovinarja slovenskega izseljenstva v ZDA, čeprav ne omenja Slovencev. Vprašanja, ki j ih avtor zastavlja, so takšna, da bi bili odgo­ vori nanje zanimivi tudi za Slovence v ZDA, pa tudi za kako mesto na Sloven­ skem v XIX. stoletju, v kolikor bi seveda imeli zanje dovolj podatkov na razpolago. M a t j a ž K l e m e n č i č Na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo (PZE za zgodovino Fi­ lozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: 224 046 int. 209) lahko naročite še nekaj letnikov predhodnika »Zgodovinskega časopisa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. V Glasniku je objavljena vrsta razprav, ki so še danes ohranile svojo znanstveno vrednost. Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa še raz­ iskovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo komplet dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS). GMDS 1/1919-20 — 10 din GMDS GMDS 2-3/1921-22 — razprodan GMDS GMDS 4-6/1923-25 — 10 din GMDS GMDS 7-8/1926-27 — 20 din GMDS GMDS 9/1928 — razprodan GMDS GMDS 10/1929 — razprodan GMDS GMDS 11/1930 — razprodan GMDS GMDS 12/1931 — razprodan GMDS GMDS 13/1932 — razprodan GMDS GMDS 14/1933 — razprodan GMDS GMDS 15/1934 — razprodan GMDS GMDS 16/1935, št. 1-2 — GMDS razprodan GMDS 16/1935, št. 3-4 — 50 din 17/1936 — 100 din 18/1937, št. 1-2 — razprodan 18/1937, št. 3-4 — 80 din 19/1938, št. 1-2 — 80 din 19/1938, št. 3-4 — 80 din 20/1939 — 200 din 21/1940 — 100 din 22/1941, št. 1-2 — 80 din 22/1941, št. 3-4 — 20 din 23/1942 — 50 din 24/1943 — 30 din 25-26/1944-45 — 20 din Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo velja-10 dinarjev. Člani Zgodovinskega društva za Slovenijo in pokrajinskih zgodovinskih društev imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. 490 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 4 Inštitut za narodnostna vprašanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/II, tel.: 210 964, 210 879 in 210 823 izdaja revijo RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DOCUMENTS Doslej je izšlo štirinajst številk revije »RIG« v devetih zvezkih. Prispev­ ki v njih obravnavajo novejšo zgodovino in sodobno problematiko polo­ žaja slovenskih manjšin v sosednjih državah, kakor tudi razvoj med­ nacionalnih odnosov doma in v svetu. Za zgodovinarje so posebej zanimive nekatere analize ljudskih štetij v našem zamejstvu, nekateri širši prikazi razvoja naših manjšin v po­ vojnem obdobju, retrospektivne bibliografije in številni dokumenti iz boja naših manjšin za dosego polne enakopravnosti. Zvezek 9—10 (de­ cember 1979) tako npr. objavlja poleg izbora dokumentov glede Sloven­ cev v Italiji tudi celotno avstrijsko zakonodajo glede koroških Slo­ vencev iz let 1972—1977. Zadnji zvezek (13—14, november 1981) je v celoti posvečen jugoslovanskemu predlogu za Deklaracijo OZN o pra­ vicah manjšin v svetu. Z izjemo številk 1 in 2 iz leta 1960 lahko na inštitutskem naslovu naro­ čite še vse številke »RIG«. V tisku je nova dvojna številka »Razprav in gradiva«. Inštitut izdaja tudi samostojne publikacije, ki prinašajo obsežnejše pri­ kaze in prevode v tuje jezike. Med njimi so za zgodovinarje zanimive še zlasti naslednje: Luka Sienčnik — Bogo Grafenauer: Slovenska Koroška. Seznam krajev in politično-upravna razdelitev. Ljubljana 1945. (kmalu razprodano) 20 din Lavo Ćermelj: П vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e Trieste—Capodistria. Ljubljana 1953. (kmalu razprodano) 50 din Lavo Ćermelj: Tržaško ozemlje ter goriška in videmska pokrajina. Ljubljana 1958. 20 din Lavo Cermelj: O ljudskem štetju v Trstu 1.1910. Zagreb 1958. 20 din Drago Druškovič: Carinthian Slovenes: Some Aspects of Their Situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty.Ljubljana 1973. 40 din Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ljubljana 1976. 10 din Manjšine — most med narodi. Ljubljana 1980. 20 din ZGODOVINSKI ČASOPIS — LETNIK 34 — LETO 19«> LETNO KAZALO — ANNUAL CONTENTS — ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ Josip Broz Tito 1892—1980 -..-. 281—283 Иосип Броз Тито 1892—1980 RAZPRAVE — STUDIES — СТАТБИ Janko P l e t e r s k i , Zveza vseslovenske ljudske stranke in hrvatske stranke prava v letih 1911—1913 ••••• • • • • 5 — 7 5 The Union of the Allslovene Popular Party and the Croatian Party of Law in the Years 1911—1913 С0103 всесловенскои народнои партии и хррватскои партии права в гг. 1911—1913 Ignacij V o j e, Privatne poslovne knjige dubrovniških trgovcev (XIV. stoletje) 77-^86 ; The Private Business Registers of the Merchants from Dubrovnik (in XIV. cent.) Часпљге деловБК книги дубровницких купцов (в XIV-OM стол.) ; Vaško S i m o n i t i, Prispevek k poznavanju turških vpadov od leta 1576 do začetka gradnje Karlovca leta 1579 87—100 Contribution to the History of the Turkish Irruptions from 1576 till the Beginning of Building of Karlovac in 1579 K истории турецких вторжении с 1576-го года до начала строителБСТва Карлов- ца в 1579-ом году Anton S v e t i n a , Prispevki k zgodovini Skočidola 101—117 Contribution to the History of Skočidol K истории Скочидола Jože Ž o n t a r, Nastanek ih razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849 119—155 Formation and Development of the Administrative Districts in Slovenia until 1849' Возниковение и разветие административнБК раионов в Словении до 1849-го года Lujo M a r g e t i ć, Pretkapitalistički oblici vlasništva po Marksovim Grîmdrtssïma. 157—174 Forms of Ownership before Capitalism as to Marx's Work "Grundrisse" Докапиталистические форми собственности no труду Маркса «Грундриссе» PetkoL u k o v i č, Borba Slovenaca za ujedinjenu Sloveniju na izmaku velike krize na istoku od marta do novembra 1878. i njen odjek kod srpskog naroda u kneževini Srbiji i Vojvodini •. 1'5—214 The Fight of the Slovenes for the Zedinjena Slovenija (United Slovenia) at the End of the Great Crisis in the East from March till November 1878 and Its Echo by the Ser­ bian Nation in the Principality Serbia and in Vojvodina • ' • • БорБба Словенцев заОбгединешљпо Словешио под конец болмпого кризиса на востоке от марта до ноабри 1878-го года и ее отзмв y сербского народа б Кнжке- стве Сербии и в Воеводине Toussaint H o č e v a r , Geografska razporeditev, starostna struktura in relativna osve­ ščenost slovenske jezikovne skupine v ZDA 215—225 Geographical Distribution, age Structure, and comparitive Identity Awareness of Per­ sons of slovene Language in the United States Географическое распределение, возрастнан структура и относителБнаи созна- телБностБ словенскои НЗБПСОВОИ грушш в США Andrej P1 e t e r s k i, Gradišče pri Goleku — protiturška utrdba s konca 15. stoletja 285—297 "Gradišče" at Golek — Fortification Against the Turkish Assualts from the End of the 15th Century Градшце y Голека— противутурецкаи крепоеп. с конца 15-го века. Pavao Ž i v k o vie, Kreditno-trgovačke veze Braila Tezalovića sa Dubrovčanima 299—311 The Mercantile Activity by Means of Credit of Brail Tezalović with the Population of Dubrovnik Кредитно-торговБШ свлзи Браила Тезаловича с Дубровчанами Anton S v e t i n a , Prispevki k zgodovini Lipe nad Vrbo 313—325 A.Contribution to the History of Lipa nad Vrbo K истории Л.ИПБ1 над Врбои Petar, K o r u n i ć, O nekim problemima slovenske politike 1866 327—348 On Some Problems Concerning the Slovene Policy in 1866 O некоторБгх вопросах словенскои политики в 1866-ом году Slavko C i g l e n e č k i , Arheološko sondiranje utrjene srednjeveške naselbine Figožar nad Lembergom pri Šmarju •-,-,. 403—411 Archeological Exploration of the Fortfied Mediaeval Settlement Figožar by LerijheTg near.Smarje Археологическое сондирование укрепленного средневекового селенил Фигожар - над Лембергом y ШмарБИ Tone Z o r n , »Murska straža« o slovenski severni meji in o Prekmurju v letih 1919/1922 413—430 "Murska straža" about the Slovene Northern Frontier and Prekmurje in the Years 1919/1922 «Мурскал стража» o словенскои севернои границе и o ПрекмурБе в 1919-1922 гг. Dušan B i b e r , Britanska ih ameriška politika o italijansko-jugoslovanski meji v drugi svetovni vojni 431—441 The British and thè Američan Policy Concerning thè Yugoslav-Italian Frontier During the World War II Британскал и американскал политика o италБвшскодогославскои границе во времл второи мировои воинм Mitja S a j e , Zametki kapitalizma v tradicionalni kitajski družbi ,• 443—460 Proto-capitalism in traditional Chinese society ЗародБгши капитализма в традиционном китаиском обгцестве JUBILEJI — ANNIVERSARIES — ИБИЛЕИ Ferdo G e s t r i n, Vasilij Melik — šestdesetletnik 391—397 Vasilij Melik — Sextagenarian , i Василиго.Мелику шестБдеснт. лет Nataša S t e r g a r , Bibliografija prof. dr. Vasilija Melika 398—402 Professor Vasilij Melik's Bibliography Библиографил профессора д-ра Василил Мелика PROBLEMI IN DISKUSIJA — PROBLEMS AND DISCUSSION — ПРОБЛЕМБ1 И ДИСКУССИЛ Miroslav K o k o 1 j , Evangeličanske ali kalvinske šole v Prekmurju v letih 1595—1612? 461—466 Evangelical or Calvinistic Schools in Prekmurje in the Years 1595—1612? Звангеликанские или калБвинские ШКОЛБ! В ПрекмурБе в 1595—1612 гт.? INMEMORIAM Drago Pahor (Andrej V'o v k o) 467 468 Драго Пахор Najpomembnejša zgodovinska dela Draga Pahorja (Andrej V o v k o) 468 Most important historical works of late Drago Pahor ЗначителБНЂге исторические трудБ! Драго Пахора DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI - SOCIAL LIFE, CONGRESSES AND SYMPOSIA — ОБ1ЦЕСТВЕНИАИ ЖИЗНБ, СБЕЗДМ И СИМПОЗИУМБ1 Janez S t e r g a r , Deseti in enajsti Koroški kulturni dnevi .,.: 277 229 The tenth and the eleventh Carinthian Days of Culture ДеситБге и одиннадцатБт Каринтиицкие културнБш дни Ferdo G e s t r i n, IV. mednarodni kongres o povezavah med obema jadranskima oba­ lama: gospodarske in trgovske zveze ; •. 230 232 The 4th International Congress on Relations between the Two Adriatic Coasts rV-Бш международнБШ конгресс no свазим между обоими берегами Адриатики: зкономические и торговБк свизи The Seminary on the Educational Role of Musgums and Cultural Monuments Семинар no воспитателБнои роли музеев и исторических паметников Janez Š u m r a d a, Ignacij V o j e, Anton S v e t i n a , Odkritje spominske plošče - prof. dr. Gregorju Čremošniku • 349 352 Inauguration of Prof. Dr. Gregor Čremošnik Memorial Открмтие мемориалБнои доски проф. д-р Грегору Чермошнику Marija K r e m e n š e k , 8; jugoslovanski sTmpozij o pouku zgodovine 352—353 The 8tfi Yugoslav Symposium on the Methods of Lecturing the History 8-ii гогославскии симпозиум no вопросам обученин истории Janez S t e r g a r , Simpozij »Koroški plebiscit 1920«, Celovec 25.-27. 9.1980 354—358 Symposium "Carinthian Plebiscite 1920", Celovec, Sept. 25.-27., 1980 Симпозиум «Плебисцит в Каринтии в 1920-ом году», Целовец-Клагенфурт 25—27 сентнбрл 1980. Bogo G r a f e n a u e r, XX. zborovanje slovenskih zgodovinarjev 469—474 The 20th Meeting of the Slovene Historians XX-oe совевдание словенских историков Darja" M i h e 1 i č, Zgodovinsko društvo za Slovenijo 1978—1980 474—477 The Historical Society for Slovenia 1978—1980 Историческое обгцество длл Словении 1978—1980 Janez S t e r g a r , Finančno in materialno poslovanje Zgodovinskega društva za Slovenijo 1978—1980 477—480 The Financial and Material Administration of the Historical Society for Slovenia 1978—1980 Финансоваи и материалБнаи делтелБноств Исторического обшества длл Сло- вении за период 1978—1980 OCENE IN POROČILA — BOOK REWIEVS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРИ Richard Haase, Die keilschriftlichen Rechtssammlungen in deutscher Fassung (Viktor K o r o š e c ) 235 Hrestomatija izvora za opštu istoriju srednjeg vijeka (Ferdo G e s t r i n) 235—236 Jean Claude Hocquet, Le sel et la fortune de Venise, I-II (Ferdo G e s t r i n) 236—238 Karlovac 1579—1979 '(Vaško S i m o n i t i) 238—241 P. Zovatto-P. A. Passolunghi, Bibliografia storico-religiosa su Trieste e l'Istria 1864—1974 (Darja M i h e 1 i č) .-. 241—242 Toussaint Hočevar, Slovenski družbeni razvoj (Stane G r a n d a) 242—243 Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na-domačih tleh med vojno 1914—1918. — Prvo opredeljenje za Jugoslaviju (Janko P r u n k ) 244—246 Momčilo Zečević, Slovenska ljudska stranka i jugoslovensko ujedinjenje 1917—1921. — Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917—1921 (Janko P r u n k ) 246—248 Peter Gosztony, Hitlerjeve tuje vojske (Dušan N e č a k ) 248—249 Rechtsextremismus in Österreich nach.1945 (Tone Z o r n ) 249—251 Geschichte der Sorben (Tone Z o r n ) 251—252 Dana Zwitter-Tehovnik, Wirkungen der Französischen Revolution in Krain (Vasilij M e l i k ) 359—360 Acta ecclesiastica Sloveniae 1 (Stane G r a n d a) •. » 360—361 Goriški letnik 3 (Jože C i p e r l e ) 361—362 Goriški letnik 4/5 (Andrej V o v k o ) 362—363 Desanka Kovačević-Kojić, Gradska.naselja srednjovjekovne bosanske države (Ignacij V o j e ) 363—368 Vlado Strugar, Jugoslavija 1941—1945 (Avgust L e š n i k ) 368—369 Alexander Gerschenkron, An Economic Spurt That Failed. Four Lectures in Austrian History (Toussaint H o č e v a r ) 369—370 Goriški letnik 6 (Andrej V o v k o ) 479—480 Zbornik za historiju školstva i prosvjete 1 (Andrej V o v k o ) 480 Franc Ksaver Lukman, Gregorij Veliki in njegova doba (Rajko B r a t o ž) 481—483 Josip Lučić, Obrti i usluge u Dubrovniku do početka XIV stoljeća (Ignacij V o j e ) 483—486 Harald Bachmann, Joseph Maria Baemreither (1815—1925) (Peter V o d o p i v e c ) 486—487 Anna Wolf-Poweska, Doktryna geopolityki w Niemczech (Tone Z o r n ) 487—488 Dean R. Esslinger, Immigrants and the City, Ethnicity and Mobility in a Nineteenth- Century Midwestern Community (Matjaž K1 e m.e n č i č) 488—489 BIBLIOGRAFIJA — BIBLIOGRAPHY — БИВЛИОГРАФШ Nataša S t e r g a r — Miloš R y b â r — Olga J a n š a - Z o r n — Marjeta Č e 1 o v i ć — Irena M a z i , Nove tuje historične publikacije v osredriîih ljubljanskih knjižnicah v letu 1979 , 253—273 "New, ForeigrvPublications on History in Central Liberaries of Ljubljana in 1979 ' 1 '•' ' HoBbie иностраннме исторические публикации в централшмх библиотеках г. Лгоблиш в 1979 г. ' • Miloš R y b â r, Zgodovinske publikacije v letu 1979 -. 371—384, Historical Publications in 1979 ' * . Исторические публикации в 1979-ом году Marta R o m p o r t l o v â , Jugoslovanska zgodovina v češkoslovaškem zgodovinopisju : 1975—1979. .". 385—388 The Yugoslav History in the Czechoslovak Historiography НЗгославскаи историн в чехословацкои историографии 1975—1979 OBVESTILA — INFORMATIONS —ИЗВЕ1ЦЕНИЛ Obvestila o delovanju Zgodovinskega društva za Slovenijo in o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez,S t e j . ga r) — 275—276 IZVLEČKI — SYNOPSES — ИЗВЛЕЧЕНИИ . - 3 .. ' . Izvlečki iz razprav v Zgodovinskem časopisu 34, 1980, 1—2 : L—ГУ. Izvlečki iz razprav, člankov in bibliografij v Zgodovinskem časopisu 3/1980 in 4/1980 . . . . V.—X. s M a .s é 2 7 s S I I П ^ I 1 д хо 3 V) I U N •££|| ft G O o B r i Д т З '••s.s^ sassi •s ffcj^t: a S S Ì 2 •eI » G * тз * rt.-ч ° &.S, > s MM ~ч O ft M C > o -o 3 Q I,-je s •»a 3<Л 3 3 'S3 . - Ц Л al N > 3 » Q 3 %ä 1 $ rt ÖD rt A rt c o l e S •is« a ä •ö§S o5'2 ill • * 0.-1 •S-Sp a ~ óg'ggSóèóo л б 0 о ! p.«Ai a _^ o 2 ej g G д •-» 8 z - S c С-в._ S н •a s - ft "a"-s.« ^»43-S.3=O.Ï3S - , u * н - ^ c ~ 3 t u d u rt« rt« 5 rt raP-c S y - a " 2 N .gè Mrt S 3 »».S,» 2-o.Sgox - g з o ? f l ! x S c > e ï . r t M C ^ 5 от OJ fl Hg-одЗ "g « « a i ? „ 9 3 f t ii3 o « u M H rt ed rt n Г O c •S-eJlgSägg ^ O ü C i o 5 o o t Z c cd Q.>N.O W Ö G E ft 3 Q D sO >o TJ ce i-i O rt .1 3 3 § *9 ò Sx Л 2 P. '3 i? M o a 3 d o 1 a e d> > - 1 •o a s v ft 3 3 > 0 T3 o &0 N .M > « o. t O ' o 1 m en СЛ o" oo № ^ S à a cd 13 3 U Î tO a s (A 1 o •o s> N à H d a, à fi I C I • d i ' g a. ft to X) _. o ca.™. • c čT S; a) S S fti3 cd ca A« МЛ( • C > 3 ft и и sli pi» C ft—•• •аа« «*C rt o 'C £ ß o.S, iss > » • § sB • « " з ^ . 2 ^ o ft з * . 2 ^ §sls «> (Л G > . i O N l l , a 3 — i- ra « , _ O ГЧ .ÏÎQ > л 5 3 rt a s ,• 1 •as s? oa S a r.' oJ2 ^ ^ o S3—. ^ *̂ : rt S rt S*:: • г е ^ в g73:; тз . -a .s, « --- j o > S o or= « •" o » ш 0 . ^ N _( ; = > ^ 3 T 3 -«J ( — о х И Ј З . ; rt *0 _r O rt - <£•?* rt c N c a* «Mi ; G ^ Јз 2*° 2 S o O Hm U < l Ü W J J J M И Ј и C Cr-. S-=-i Ä (rt _- (U "I" Q.P tO сл o n n a »-i n n o 3 0Q n » Г-Ј- o"< I- giü* ЕГп o и cl KO O S ta ET ? З - ^ З З ^ ^ • а а а З ^ о iS 2 a S,?"'* ¥-?:|»:. 3'nSm&K-s.a S.ÄB.S|So> ispita»! 'S S s.a. KS. i в-з K b „ a sr«. r re c re a ö g re u s s \ s as as g 3-|о~3-3.3- P S 3 B - 3 ; S » 0 2 У П O P^V) 3 >"t TOO Çn O.HHO M O Su P k - - . - - -i в в ° SSS? a" og» Зд нЗо-S-&"" S »- n u ? S B ч o D.p;o » | ) ' в N д . в • M oo 3 " "< « o x Ä - ~ 0 . < 3 » - . o a o re S Ï » o.g. a ВГЗ n E."e -S? o ffZo O*B;P „ S S S 3 ° " 3.8 3 £ 2 B Ï Ï „ o r e t r t g l ^ i ^ ^ R 5 ч » 3 сгд o. aS»g.8 r e<ša " g - o . " 2 3 re & № p С З . Ч 3 g, m P P . 5,3 g;o re re < < o o SE •= S? и ! ï~ S 5= a o o n 3 % 3'g'3,S&B1 regre 2 . renre3 / g re ï ore ? P p-a g g-p, P E, c n g ..g» er.~ 3 - g P Ü 3 - 2 sr m 3 Erog-STre o-S <• i & , _ £ s:.s'pi§. Cògli« U s f g ï ' S " o S fflo*_ . 3"« „ " S ' a &f> - - » o ü ^ 2 д б н : « > Г р а S o - c - l и Bi S o P « S - ? ; Ж р Р refi - 2 N •aw o 1 1 S E sl» s o o « re ». S fi­ l i s? ** : S-5 a" 5? П 1 г1 •3? s s >ч 3R" da 9E o > ri c- gis. p S * ! ^ «^ ^ 3 ^ a e O S . a re ß Ä ~ t f C : _ p o- p S ^ а>а •* » 3 S « «g- :' s-a s:g:g s-g p S C E fi'e и o » 3 S » геод o re ̂ 3 ! Éi? a'°? i p з O. 3 5 » ^ äf§§ S-?, n *+ K P в"» ао- esca £-re a p 3 3 » o S s 2 б E S c g o " S- ^>p o в-а ireg- ü P Q Х з er rt S. n» (A » сл o д o s. •i. f C ë V -t>. • - » vo OO « O* <̂ O* <* § £; c B p O & UM o n O r •o' P a P S a зг =• J 3 l a " .•S3 " •§ s? 1-1 a & •s s "I I ! K o o &0 60 N N Ó.S.ÒSS 1 «ilII ^ >>:ЏЦ " « ^ o g a §as2 g ^ E3 .̂ •e o -.2, ,. rtAä u-~ н C ca C m « S u g e ™ •a a u " и > - ° « o g:c.S, 355' 's o ^ ïï S 3 ^ - Q :llf!ï a0ga .5 Д*« S.s N i s •-H и л t : ö S И > о « з . о Q P • ï ^ i-flJ i*d .M s-- Se-0- n 8 = = 3 0 « | .§ ^ ap. î i ÏÏ 1 2 о 0 8 « . з 2 з-о a . 2 co M Ji « rt O 2 ^ '^M "> > co « -Si ö -W Л ÏJ, • o > i 3 c a o . A 3 -d o to .J BO •2,.« g • rt ~1/)7z*t o rt 3-.-I s Si •glJ8g«S л s •3-g-' «_T3ÏiS35c3 rt-1-S-ns,g-S 1 з**Ц б"Н'б; o " C/3 < l b o 3t»>Si l 3 S a P •o C a. o а '•3, « TI T) N °ЗЈ?Д-§ .§ . ^ 2 § > " 3 -a О и «ST... ^ .. JO::? •rj - i . ü T3.g.-S rt u S a « 3 « Ć? - о - з 3 25 "O ,'*"—, Q P iS °"S «g ». o .šE? 3 - t-t rt MS, 'Р.Ц S4 слиЈ 1 II 3 7 Л s a 1 0 1 Ì S ^ 1 л n>o S P •ai a bo «a. l i (S .M •c s "" 0 Л o 3 i 3 01 1 •a o Ш 03*3 03 ! 2; « iS OJ4 c саЗ .! 'S.8 3°2 S * K 'i ., Ui и fî > O — дч_. л л a cuor2"a S fi*?o S « o .S S 3 ^ g a o 3 c ^ g „ E " s » o f t o ||°.S|äc3oS e o • .Sca o * ' " с З С Д . и ~ . - £ о S з e ffu3-cS •S. •=» sJs ë 8 a l'Ialite «=§ éW lass - Д ^ o » rt » e 60 s s5 sjj «b s-(? L, rt o M _ rt .б|а,Ц-8д8| a1ßJ§!*st _ .. S S o - S S . a £ * S O L A ' S « ' « £ г+ n> f i « rt- O w ft - -i n S 9 < n-Q.5« S s rt M i S3 в-л I SS'ë O fa iS FE •гч> M* S3 3Š g g l ! sa O „ 3 " ES se*"!?., o. ^ д J o ^ fi ffi*-* S3» S3" l'a ц, B*S Es ff. 5. СЛ >-! J? o з* —,2 з' ^ O Q ' * * E s ü • i- o. 3 » 1 »ErS и ,- ,_• n "t O it» L Se §38 s-§• e Q.TO ч- s . 3 s > P r t S.1 t f K" I * 5 ш C r > rt o (n o l i s» !»M 1* o" 0 S* o •1 13 a *f • n • 1 < • S P « o odo" S S" з S * • * n.2 n S В £ ^ b -s ÙV re- 1* S 2. si 5з Ц S"1 " > fü 6 ? Sa e o o o š E Sv 8. 2 sr» 3 « • •g н. ' g л P en ff. O* Ti l l i • a g a - SB.«, rags' t B o> a ^ s»H °лЕЗ<д° 3 f f ï ' a"0 S a s » o-SfiES« s la»*- % • s-g-a BS trS e •a B •< - » ff. ff.« „B.O б 3,3 s K o <; es* ass- > з „^ e.3- i . 3 c e " Sr 8 ""S I "ao4~ en ^ "O (ft OJ & SE S •S 5Г 3 o 3. 14 P s. a 53* R ? 2 S IF S3- \D « ^ №№ o si 2 a 3 Bt H? •3.3- S.Q crgL >-> - a 4 i o4 ?• . w z a S&2.ff&S-3s§3n.» B S 2 S ä " ,S3 erg" ffcrt 2 & 2 K M 3 "> « ?3 S ° | § 1 ; E C & H § 3 Ooq fr < o £ f S § r t , ? „ S , s g S g e i- . >-l Г1 ïï. Q. £T 8 H rt B" ч rt en B 3 0Q 3* S» »g. *a 0 ВГ "1 rt 4 3. ft а§ n j 0 , ?Г ч o o s (ì n 3_ б" in o g! s m o a N тзт • o f - B . 4 *E si" a 5 o «" "s o » 1 I » rt s. n s. c' g 1 CM ^ *o CO ^ g,a o ч "I »1 o ? Boo rt ti 5S' 2 o S o a s o 3 £*" 1? H f f 0Q o 0 -Ji » O 0 ts О.И ! t ' o S-3 - - .., C o 0 cu •C* 5 N» H1 le- Г 4 •b •t^i OPS» ero o o p н nitri o*W ,~ћП О ђ s* - S Ç a / C s i n rt » » • * • в 3 Ч e » И" „ О.ТО " ' n с I g n i f t g S . » o " ^ a S " 1 ' " n « ri U O rt-i i< 9 a 3 « —«•••sa a £2.в 3.Baû g Eg-» »S — S. Ç£ Co C 1 2сл B rt g B Dr? 0 * " Б - З § О З ' 1 . H ff»K ti^-fv -â 5 « rTTj't. m » Q a : S и 0 S wwC B w SiB ^ ÄSr^t и "бз.ии-д,. „ a S 3 £ » g Ä B - S i - ^ r î S ^ S rt S CLN.Ö; ; O p и - j 'y O - ,4 a w r io § a n ^ E= :re rt ТЧ 3* S, rt s. r & S » 0 0 B 7, 0 3 3- 3 •4 3 B Oi »e Q 1 - t > 4-. « *g ^ xn |>181--8 U Д S N . « 3 •Sâ 62 0 -a .S o •П <3 ni 1^* as 5 ägssssa SJä . J a . M .2.8 8»>GM S^aJa"«1 > 3 » «S.-SS • a s « A g & o S..5 « 5 p. кЗ ss a s c o 13 '.»s-S - o a-K > g> «•e—ga &Ђ лАа-з1л.З'в S,3 g 2,5 c £ « « S o'G о'м&£ л • K! K O - 1 .4 s • - s S s g S c s S s S «• .2 S g * , a N . •3ogS.S,Jä|s О-З ,. « in ^ У O О ^ ОЧ- <3:3 ùû> o t£ l l / 1 . ЛЈ5 Û 0 0 nj ^ Ä vo .9 o-:? ^ t -^- O Л" 0 t O D SH I ž > --eo.; <0 " ' - ' > tu > M.S s-^„ <4'9 " N.»4 Rï ï»S cS „'S Co a ^ u 2 5 " S S "-a S^S"4 <с/з В.м.5 мгоз. >" „(S rt _ S O ïï S » P " ' „ - • R-8 »<в ET™ S B ?-.??• -."ЗЗб » s » _ , _ s o a § f t n S : o 9 S § a | ^ „ c p S1—'S oô rt ft S s 'Sg.eô^aaS-am a S'a." a сЗ-в <7> 3 m s СЛ s •0 N V « *°-II *e 0 0 g" B » S o »•o SS? S sr m » a & n O S. en o p w 2 3 (Л < tu o er « т " I f f " ! ? ? &» a i »»c. ia S ч-о &CS£S-3 8<3g.BS" SS?5-SP3¥??S. 1 1 e' 1 OJ - t * O T, o H* f C »2. s 5 «! » C K ) o\ o IT c' 1 » 4 o. (D N o o o f : ϱS O Б*и tu H S B « SQ.? o t i ' O (T) П1 rea C S ^ 3 O DASS S ш S » S"s"B B rt W O B £Lrt £ ST o i - n P 5 î » » . C o f wO s. S20TB iавgag go о-„.»и Ì O S - S M . 5 - SS o — Sto. o « B rt n n . i „ fr> S p.« 8,B Eraser g . a o a.3 rt r* i O f f O 3&g , T i o „ ?g°§!?~ СЛ B M s en B m B a N •am ч I—o* en SÄ 8 CA a E » rt S. e' C ч 3 O ô i s ff a S" B & o B1 o к!СП OÏÏ. sg f i 0 E t " i t o Su - o K O I3.B Ö « cg C » TO to n 2 o Ö O o INSTITUT ZP NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI čas A 1980 ° 941/949 120030137,4 COBISS Zgodovinski časopis, Ljubljana, 34, 1980, številka 4, strani 389—494