GEODETSKE PODLAGE PRIPRAVO PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV 2 Avtorski izvle ~ ek Geodetski topografski načrti so podlaga za pripravo PIA in zemljiškokatastrski načrti podlaga za pridobivanje zemljišč za gradnjo objektov. Čeprav so postopek in uporaba geodetskih podlag natančno predpisani, je v praksi uporabna nestrokovna, zemljišča se pridobivajo na osnovi slabih podatkov, že zgrajeni objekti pa se ne evidentirajo v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Za izboljšanje stanja je potrebno večje sodelovanje geodetske službe z upravnimi organi za urejanje prostora. Dolga leta je geodetska služba to prbblematiko zanemarjala, neefektivna pa je tudi urbanis- tična inšpekcija. According to proposal of cadastre boo k law changing for record keeping about legal relations on buildings and parts of buildings there is a need of setting a cadastre of buildings, managed by the surveying service. Proposed is the mangement of record keeping and ownerships on ali buildings. Therefore, a setting of cadastre of buildings is proposed. Prostorska zakonodaja iz leta 1984 je pred- pisala poleg opredelitev, ki jih morajo načrtovalci rešiti v večkrat nasprotujočih interesih v prostoru, tudi geodetske podlage za pripravo rešitev uporabe prostora (za eripravo prostorsko izvedbenih aktov-PIA). Ze zakon je dovolj natančen pri zahtevi določene geodetske podlage, sprejet pa je bil na osnovi zakona še Pravilnik o vsebini geodetskih podlag za pripravo PIA. Ob svojem delu v geodetski stroki sem imel neposredno prilojhost spoznati probleme uporabe geodetskih podlag. Tokrat bi rad opozoril na uporabo večkrat strokovno in vsebinsko neprimernih geodetskih podlag pri pripravi PIA. Pri vseh težavah (financiranje in pomanjkanje kadrov), ki jih ima geodetska služba pri izdelav, geodetskih podlag, trdi- mo, da imamo in smo sposobni pravoasno zagotoviti primerno vzdrilvane geodetske podlage, in to tiste, kijih je dolžna zagotavljati geodetska služba kot tiste, ki jih po naročilu izdelujejo geodetske delovne organizacije. Zato ni opravičila, da geodet-skih podlag ni in ni sprejemljiv pogosto pav-šalen očitek, da so nekvalitetne. Letos februarja je občina Sevnica opozorila na pomanjkljive in nekvalitetne geodetske podlage za pripravo PIA za hidrocentrale na Savi v občini Sevnica. Predsednica občine je kritizirala kvaliteto in nepravoč asno pripravo geodetskih podlag, ki jih je dolžna zagotoviti geodetska služba. Ze naslednji mesec, 2. marca je Republiški komite za promet in zveze organiziral posvet, ki bi naj pospešil pridobivanje zemljišč za gradnjo slovenskih avtocest. Posveta so se udeležili predvsem predstavniki obč inskih premoženjskopravnih služb (priporočam, da zapisnik preberejo predvsem projektanti). Preden nadaljujem, naj povem, da se je na tem posvetu pokazalo, da mora projekt rešiti poleg tehničnega dela projekta tudi druga vprašanja, ki pa smo jih dolga leta zanemar- jali iz različnih razlogov. Kaj torej lahko ugotovimo ob navedenih primerih in ob pripravi lokacijskih načrtov za slovenske avtoceste: 1. Projektanti uporabljajo za geodetske pod- lage zastarele (nevzdrilvane) topografske načrte, brez datuma, podpisa in pečata izdelovalca nač rta, zastarele matrice zemljiškokatastrskih in katastrsko- 61000 Ljubljana; YU; Republiška geodetska uprava, dipl.ing.geod. 2 Referat na 9. Sedlarjevem srečanju Geodetski vestnik 1/1989 25 topografskih nač rtov brez datuma vzdrževanega stanja pristojnega geodetskega upravnega organa. Pri hidrocentrali Vrhovo je bil uporabljen topografski nač rt neznanega izvora in starosti, za projekt avtoceste Razdrto - Senožeče je bil topografski načrt izdelan v letih 1977 in 1979 ter odsek Senožeče - Seilna celo leta 1971. Te podatke sem navedel v pripombi na razgrnitev osnutka lokacijskega načrta v Postojni 13.10.1988. Podatek do danes še ni demantiran, načrt pa tudi ne navaja podatkov izvora. To so le zadnji primeri, ki jih poznam. 2. Uporabljene geodetske podlage po vsebini, merilu in natančnosti ne odgovar- jajo zahtevam in namenu izvedbenega akta. Projektanti naroč ajo, sami sestavljajo in dopolnjujejo geodetske načrte bolj ali manj uspešno iz različnih originalov ali kopij s p6več evanjem ali pomanjševanjem, ne glede na to, ali natančnost in korektnost tako pridobljenih geodetskih podlag tudi ustreza namenu. Vse to z namenom prih- raniti finanč na sredstva. Npr.: pri pridobivanju zemlji.šč za hidrocentralo Vrhovo je pravnik, ki je delo opravljal v imenu svoje organizacije, območje ekspropriacije na terenu ugotavljal samo s pomočjo kopije aeroposnetka z vkopirano mejo območja. Za nekaj stavb ni toč no vedel ali jih je potrebno odkupiti in porušiti, ali ne. 3. Ne izdelajo se predpisane sestavine PIA kot npr. načrt gradbenih parcel in tehnične elemente za zakoličevanje objektov in grad- benih parcel. Posledice takega nestrokovnega ravnanja so: - da ni možno uvesti postopka o razlastitvi zemljišč in tako pravoč asno pridobiti potrebna zemljišča, ker v primeru pritožbe akti ne vzdržijo pritožb; - da pridobivajo nepotrebna zemljišča ali šele pri graditvi ugotovijo, da niso pridobljena vsa potrebna zemljišč a (nepotrebni stroški zaradi zamud pri gradnji niso primerljivi s stroški izdelane korektne geodetske podlage); - da še 20 let in več po končani graditvi niso urejeni premoženjskopravni odnosi (avtoces- ta Ljubljana-Vrhnika in stanovanjska naselja v Ljubljani so še vedno na privatnih zemljišč ih; v Ljubljani č aka na izvedbo preko 2000 parcelacijskih načrtov); - da morajo spreminjati projekte med gradnjo. Ne bom podrobno navajal z zakonom in pravilnikom predpisanih geodetskih podlag, končno je bil tak dokument obravnavan in sprejet junija 1988 na seji Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja pros- tora, posredovan vsem upravnim organom za urejanje prostora in preko njih, tudi projek- tantskim organizacijam. Posebej poudarjam pravilno uporabo zemljiškokatastrskih načrtov grafične iz- mere merila 1 :2880 ter ažuriranje lastniškega stanja v zemljiškokatastrskih nač rtih in evidenci kot posledici gradbenih in drugih posegov v prostor. Zemljiškokatastrski načrti merila 1 :2880 so izdelani grafič no in brez projekcije (še vedno so v uporabi za 90% območ ja Slovenije), torej jih ni mogoče primerjati ali vklapljati v topografske načrte izdelane v Gauss-Kruegerjevi projekciji, ki je v uporabi v Jugoslaviji danes. Zato je povečevanje zemljiškokatastrskih načrtov merila 1 :2880 v merilo 1: 1000 in vklaplanje v novejše nač rte ali obratno strokovno nesprejemljivo. Na ta nač in pridobljen prikaz novega lastniškega stanja, ki ga zah- teva 29. č len Zakona o urejanju naselij (ZUN) in 21. člen Navodila o vsebini poseb- nih strokovnih podlag in o vsebini pros- torskih izvedbenih aktov (NIA), pa je za obodne parcele nezanesljiv. Seveda iz istega razloga so nezanesljivi tudi podatki o zemljiščih, ki jih navaja Odlok o lokacijskem načrtu kot obseg ureditvenega območja. Vendar je to popolnoma ustaljena metoda dela za zadostitev predpisom, ki zahtevajo parcelno stanje •območja projekta. Naslednje, kar bi rad poudaril je, da ni iz- delanih tehnič nih elementov za zakoličenje, kar je seveda razumljivo, če nimamo niti korektnega načrta gradbenih parcel. Parcelacija avtoceste, ki bi se morala po določilih 47. člena ZUN izvesti na pod- lagi načrta gradbenih parcel iz sprejetega lokacijskega nač rta pred prič etkom gradnje (63. č len ZUN), se izvede po dejanskem stanju, ko je gradnja že končana. Parcelacije zemljiških nač rtov in ur€)dit- venih načrtov se izvedejo na osnovi zazid~I- 26 Geodetski vestnik 1-/1989 nih situacij oziroma ureditvenih situacij, približno in večkrat tudi pod vplivom inter- vencij. V primeru pritožbe taki akti ne vzdržijo le-te. Potencirajo pa težavnost postopkov pri pridobivanju zemljišč ter s tem opravič ujejo zamude pri stanovanjskih gradnjah. Iz že navedenega dokumenta, ki je bil pos- redovan junija letos, citiram: - nač rt gradbenih parcel se izdela na topografskem načrtu obstoječega stanja (člen 24. ZUN) v primernem merilu g,lede na zahtevnost projekta, ki je tudi osnova za pripravo tehnič nih elementov za zakoličenje objektov in parcel; - prenos gradbenih parcel na teren se izvede iz načrta gradbenih parcel (47. in 63. člen ZUN) z uporabo tehničnih elementov za zakoličenje (29. člen ZUN in 21. ter 37. člen NIA); - parcelacija in vris novega lastniškega stanja se izvede z meritvijo na terenu po zakolič enju gradbenih parcel oziroma oboda gradbenih parcel pred prič etkom gradnje (63. člen ZUN). Poudarjam, da navedeni postopek poenos- tavlja delo glede na veljavne predpise, ki se zahtevajo po določbi 24. člena ZUN, ream- buliranje temeljnih topografskih nač rtov obstoječega stanja in dopolnjevanje le-teh s katastrskimi podatki o parcelah. To sicer ni dovolj jasno povedano, razume se pa lahko le, da je potrebna predhodna izmera lastniškega stanja, kar pa sicer ni izključeno, da bo v posebnih primerih še vedno potrebno. Prepričan sem, da stanja na tem področju ni mogoč e izboljšati brez sodelovanja geodetskih upravnih organov in upravnih or- ganov za urejanje prostora. Dodam naj še nujno sodelovanje urbanistične inšpekcije. Geodetski upravni organi imajo sicer pristoj- nost nadzora geodetskih del in imajo molnost zavrniti pomanjkljivo dokumen- tacijo ob zahtevi za izvedbo parcelacije, tak- rat pa so že postavljeni pred dejansko stanje, nimajo pa možnosti nadzora ob pripravi PIA. Urbanistič ni inšpektor, ki pa ugotovi nespoštovanje predpisov pri opravljanju inšpektorskega nadzora, lahko obvesti pris- tojne organe, ki so dolžni ukrepati (obraz- ložitev 71. člena ZUN). Geodetski vestnik 1/1989 27