Ko je govoril o drugih vprašanjih, je rekel, da nas čakata k dva težka 1^mi!lVeSticiiaievelji bilijonov dinarjev obeti wE®>ont’p12'Septembia ob n-bl»p°SaTievBrcžicahodi S Nanjo te: St 37(1622) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek 11 • septembra 1980 Cena: 8 din '3- februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki jor čebelarjev ^®larji so se na Veseli ?** poklonili spominu **** Škrlja - Obujanje čebelarjenja Hime ,^IJ1. B Šentruperta in z ■* Vet»r nedeljo pripravili Dl tat 1 gor* srečanje čebelarjev, Ottani,; So Proslavili 60-letnico tj dni?"683 čebelarjenja v Miren-! Poklnr.ii- Na Pro*lavi so se je sP°minu Jožeta Skrija, ki *ojno edened N^B’ “ je bil pred najbolj aktivnih Oj in podobnimi prireditva-fct V7KC j ® Mirenske doline jenje u, . . zanimanje za čebelar-i )e “n el o nekdaj tu veliko jtttjj l, CT* Kali sodobnega čebelar-1 ^ter Pav-j”116^ v to dolino zanesel *ivelPm ,aavar> znamenit sloven-** širie veliko naredil tudi nje umnega gospodarstva. ti un!emu ® Predvojnemu učitelju *«*e v Šentrupertu jei^flru Lunačku, bodo posvetEi Biujjj r* muzej Dolenjske. Ta kape); s^u^al* organizirati v 1 da^j^danjega lanšpreSkega gia-Gl»var Zf Peter Pavel l"*cei? ■ to akcijo bodo rabili todirJ?* *redstva. ki jih zbirajo način. 0 Razmerah na dolenjskem *oT°Kčinski svet ZKS za Dolenj-br^ n*>0 *e*tal danes, 11. septem-P^ojev*] PtV* podopustniški seji. 81 po^L. bo družbenoekonomske ter obrm^ izmere na Dolenjskem 2adeve/Vn,IV*1 nekatere kadrovske LEtALSJCI modelarji na otoku W**°to in nedeljo, 13. in, 14. t^>rai bo na letališču Otok v tekmovanje letalskih inev»^ey za pokal Dolenjske, oba Tek* .začetkom ob 8. uri. IScta v*"#, katerega pokrovitelj je Mo ii5pni*^a» *e bo udeležilo lovenji-J® tekmovalcev iz vseh **>! • 'etalskih centrov. Vablje- R A TENI ŠPORTNIKI V metuki V U sodelovanja pobratenih trije j”0^* |z Italije, Wagna iz >li Tretjo. „ Sicer to soboto m **4ine .0 J® športnikov iz vsake T^lovu pomerilo v šahu, » * l„fniznem tenisu, strelja- ^°°'etu. Puško in malem ®J*prta bo nova lovska hiša Oživeli spomini na ieta stiske Tradicionalno partizansko srečanje na Jugorju pri Metliki na dobrotljivost belokranjskih ljudi — Odkrili tudi — Niko Šilih obujal spomine spominsko obeležje ŠESTDESET LET PLODNEGA DELA - Otvoritve razstave o življenjskem delu akademika Matjana Mušiča sta se ob slavljencu udeležila tudi P. Krečič in B. Kreft (levo na fotografiji). Razstava v čast rojaku .■■■■■■■ i m ■ ' — ■ — g- —---- V Dolenjski galeriji prikazani plodovi šestdesetletnega ustvarjalnega dela akademika Marjana Musiča Tradicionalno septembisko srečanje borcev XV. SNOUB Belokranjske, ostalih borcev, aktivistov in številnih prijateljev Bde krajine je bilo letos na Jugorju. Poleg številnih domačinov, ko so prisrčno pozdravili in gostoljubno sprejeli borce XV. brigade, in gostov od vsepovsod sta se srečanja udeležila tudi Franc Leskošek—Luka in Ivan Maček—Matija, zbranim pa je spregovoril prvi komisar XV. brigade Niko Šilih. Niko Šilih je najprej obucm spomine na Belo krajino, na tisto deželo, ki jo „vsak partizan nosi v spominu kot kraj bogastva, sreče in zavetja,” kot je dejal Šilih, ki je Belo krajino in njene ljudi lepo označil: „Iz največje revščine se je kakor po čudežu še vedno našlo kaj za utrujenega in lačnega partizana: košček kruha, skodelica mleka, suhi krhlji ali kozarec vina - kakor da so talca ustrelili 1942; spomenik je odkril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Vinko Kepic. A. BARTELJ v imenu borcev XV. brigade sklenil: ..Veselimo se napredka metliške občine in vse Bele krajine* borci XV. brigade bomo tudi naprej k temu pripravljeni dati svoj prispevek.” v V Dolenjski galeriji so v petek, 5. septembra, odprli razstavo o življenjskem delu akademika Marjana Mušiča. Z razstavo (postavil jo je Jovo Grobovšek) je Novo mesto zapoznelo počastilo 75-letnico rojstva znanega rojaka, hkrati pa je razstava spomin na kulturni preporod, ki je pred 60 leti zajel dolenjsko metropolo in odjeknil tudi v širšem slovenskem prostoru. Z novomeško pomladjo, kot dogajanje leta 1920 tudi imenujejo, je ime Marjana. Mušiča tesno povezano, saj je tisti čas kot gimnazijec naredil prve javne korake v umetniškem snovanju. Kot kaže razstava njegovih slikarskih del, arhitekturnih in študijskih skic ter publicističnega gradiva, se je akademik razvil v vsestransko ustvarjalno osebnost. Ni le poznan arhitekt in urbanist, temveč se je z velikim občutkom loteval tudi konservatorskih nalog; z izrednim občutkom za detajl in celoto je ustvaril skice, ki presegajo običajne okvire arhitekturnega dokumentiranja, kot publicist pa je s skrbno gojeno slovensko besedo posredoval svoje nazore javnosti in se boril za skrbnejši odnos do kulturne tradicije. Pravilnost Mušičevih nazorov je, žal, mnogokrat potrdil šele kasnejši čas. Na otvoritvi razstave so o akademiku Marjanu Mušiču in o njegovem delu številnemu občinstvu govorili: ravnatelj Dolenjskega muzeja Ludvik Tončič, ravnatelj arhitekturnega muzeja v Ljubljani Peter Krečič in podpredsednik SAZU dr. Bratko ift, • Na srečanju borcev XV. brigade so potožili tudi temeljni kamen za dom gasilcev in družbenih organizacij na Luži pod Jugoijem. Temeljni kamen je položil predstavnik pokro- Kre M. MARKELJ vitelja srečanja, novomeške IMV, ki je pri gradnji krajanom tudi obljubita pomoč. vsa bogastva sveta zbrana prav tu. Ce nimamo postavljenega spomenika partizanski belokranjski materi, ga nosi v sebi vsak partizan, ki je kdajkoli užival gostoljubje katere od njih.” Nato je Šilih orisal pot XV. brigade od njene ustanovitve takoj po kapitulaciji Italije. Brigada je sodelovala v številnih bojih v Sloveniji in sosednji Hrvaški ter je še utrjevala že prej spletene vezi bratstva in enotnosti med našimi narodu Ko je govoril o velikem napredku, ki ga je Bela krajina doživela v novi Jugoslaviji, ko sta napredek in blaginja očitna na vsakem koraku, je govornik opozoril tudi na težave, ki v prizadevanju za stabilizacijo pritiskajo tudi na Belo krajino. Na koncu pa je tovariš Šilih Niko Šilih, prvi komisar XV. brigade: „Vezi, ustvarjene med vojno med borci XV. brigade in Belo krajino, so ostale trdne tudi po osvoboditvi.” Kulturni program so pripravili ženski pevski zbor iz Vižmarij, metliška godba in mladinci. V soboto pa so na Primostku odkrili spominsko obeležje Jožetu Rauhu in Matiji Drgancu, aktivistoma Osvobodilne fronte, ki so ju Italijani kot Plačujemo račune za slabo delo ,Dobri delavci morajo postati kritičnejši do dola svojih tovarišev," je dejal Marko Bulc na slovesnosti v Mokronogu, ko so odpirali novo Iskrino tovarno V okviru praznovanj trebanjskega občinskega praznika so pretekli petek odpili novo Iskrino tovarno v Mokronogu. Na slavnosti je govoril vodja slovenske delegacije v zboru repuWk in pokrajin skupščine SFRJ Marko Bulc. Brez omejevanja cen se namreč ne bo mogoče uvrstiti na tuji trg. J. S1MC3C SPET pohod Na zadnji seji predsedstva mladinske organizacije Sevnica so največ pozornosti namenili volilnoprogramski seji občinske konference, ki naj bi bila v začetku oktobra, ter kadrovskim zadevam. Predsedstvo se je odločilo, da bodo obnovili pohod po poteh Kozjanskega odreda. Trajal bo dva dneva, 27. in 28. septembra, in bo potekal od Loke prek Lisce in Zabukovja do Sevnice. Tudi s tem pohodom bo sevniška mladinska organizacija upravičila priznanje, ki ji ga je 4. julija letos dodelila ZZB NOV Jugoslavije. A. FELICIJAN V Krškem prikazali kmečka Kmečki praznik naj bi postal tradicionalen Preteklo nedeljo je bio Krško v znamenju ..kmečkega praznika”, ki sta ga organizirala Mercator - Agrokombinat Krško in svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občinski konferenci SZDL. V okviru tega praznovanja je bfla razstava živine, sprevod, v katerem so bila prikazana skoraj že pozabljena kmečka dela, pb koncu pa je bila še veselica. Na živinorejski razstavi so prikazali najboljše krave molznice rjave pasme, bika in nekaj konj. Najboljšim primerkom so podelili priznanja. Sc posebno pozornost pa je pritegnil sprevod s prikazom kmečkih opravil, ki jih je zdaj na podeželju že kar težko najti. Udeleženci iz Rožnega so prikazali, kako je delovala kmečka kuhinja, Dmovčani so prikazali mlatev s cepci, Smedničani so trli lan itd. Med obiskovalci te prireditve, katere pomen je tudi v tem, da vzbuja med ljudmi zanimanje za kmetijstvo in opozarja na njegove težave, je omenjeni sprevod naletel na široko nasmejano odobravanje in aplavz. Veliko pozornost so pritegnila tudi jedila, katerih razstavo je pripravil aktiv kmečkih žena in deklet Prireditev - naklonjeno ji je bilo tudi vreme - je tako v celoti uspela, Krčani pa nameravajo podobne prireditve organizirati tudi prihodnja leta. Za takšno predstavitev se je zavzel tudi Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki se je prireditve udeležil. Več o prireditvi prihodnji teden v Prilogi. J. S. Ko je govoril o gospodarstvu jn težavah, s katerimi se zdaj spopadamo, je še posebej poudaril, da bomo morali pri nas spremeniti odnos do dela. „Dobri delavci morajo postati kritičnejši do dela tovarišev. Težko je namreč doseči stabilnejše odnose v gospodarstvu, če vsak dan 8 odstotkov zaposlenih ne pride na delo.” Prizadevanja za stabilizacijo namreč ne bodo trajala samo nekaj časa. p12, Septembra ob n- uri blJ^6 v Bležicah odprto Sfc,co- Na"i° «ko ta*9 eelovit 1 m Potr°šniki, saj S84'C£.ŠONOSkrbobliž^ain z TT' °Vo frgovsko hišo ».^^.kersejede10 to*P«lov»« P3 so> d* bo ^ julija. TtKo^If ^govski « gostin-itT®’ BlšiL s° namenjene tri N.j0iter,abo imeia tud> VPSr° ^ službo za toUfc^jšk^11^1 kreditov. C“tvu bo j I * namenjen ,Sodobna točilnica in C*1* blagn,? *dežL Novi *V?°trudil y. ^.obljublja, da se Vm* in po8b»*i5Unboljšo izbiro <^'XSboB1 da kuPci« 'itn k dohJr , a^ovmea je za £ ^ naložena, saj Laša bv«*L® 1J°nov dinar- ^ J.T. Marko Bulc: Spremeniti moramo naš odnos do dela! Slabosti se je nabralo le preveč. Tu so tako imenovane „koristne malverzacije,” tu je izplačevanje previsokih osebnih dohodkov, ki so rastli hitreje kot produktivnost in družbeni proizvod. Zdaj so prišli računi za takšno vedenje. Te račune pa bo treba tudi plačati. To pomeni, daje treba vzdržati pri tem, da bodo osebni dohodki rastli četrtino počasneje kot družbeni proizvod. • V novi Iskrini tovarni, ki deluje v okviru IEZE, bodo v novih prostorih in z novo tehnologijo povečali proizvodnjo od sedanjih 12 milijonov enot na 40 milijonov elektrolitov. S tako visoko avtomatizirano proizvodnjo, vihunsko kvaliteto in konkurenčnimi cenami bo ta tovarna 230 zaposlenim delavcem omogočala dober dohodek. Nova tovarna pomeni nov korak pravilno izbrane razvojne usmeritve Iskre, še posebej zaradi močnega izvoza. problema: ,,Eden so ekonomski odnosi s tujino, drugi pa cene. Ekonomski odnosi s tujino so kritični zato, ker smo se ob pretiranih investicijskih ambicijah v zadnjih letih zelo zadolževali v inozemstvu, za okoli 10 milijard dolarjev samo za opremo ...” Ko je govoril ocenah, pa je dejal: „Preseči moramo dvojnost, ko v organizaciji združenega dela pristajamo na povečanje cen, kot kupci pa se jezimo nad podražitvami.” Tu naj bi svoje opravili tudi samoupravni organi in samoupravna delavska kontrola, ki naj bi omejili nesmotrno višanje cen. V četrtek in petek pre-; hodno izboljšanje vremena z delnimi razjasnitvami, ob kon-i cu tedna ponovno poslabšanje padavinami, obetajo se ! manjše ohladitve. NEURJE, KAKRŠNEGA NOVO MESTO ŽE OOLGO NE POMNI — V ponedeljek se )6 ob 17.30 nad Novim mestom iznenada razdivjalo neurje s kot lešnik debelo točo. Veter je lomil drevesa, metal cvetlične lončke z oken, ponekod tudi delno razkril strehe, poškodoval električni transformator na Mestnih njivah in električno omrežje. Pri študijski knjižnici je podrl veliko vrbo na katrco Dušana Škerlja iz Bršljina in ga oškodoval za 20.000 din. Zaradi hudega vetra in naliva so bili tudi zastoji na magistralni cesti, vendar so podrta drevesa kmalu odmaknili. Eno uro po neurju se je sestal občinski štab za civilno zaščito, v torek pa je njegovo poročilo obravnaval izvršni svet občinske skupščine. Izredni ukrepi niso bili potrebni. (Foto: Janez Pavlin) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Stavke na Poljskem so se končale, delavci vrnili na delo, toda razplet burnih, skoraj tritedenskih delavskih nemirov je prišel Sele minulo soboto v zgodnjih jutranjih urah, ko je poljski radio objavil, da je Centralni komite Poljske združene delavske partije razrešil dolžnosti sprvega sekretarja Edwarda Giereka in na njegovo mesto izvolil Stani-slawa Kania Edvvard Gierek je, kot je razbrati iz zdravniškega sporočila, ki so ga podpisali ugledni poljski zdravniki, imel srčni napad in so ga prepeljali v bolnišnico. Razen Stanislawa Kanie je plenum Centralnega komiteja, ki se je sestal v petek zvečer po zelo burni debati poljskega parlamenta (ta je zasedal v petek dopoldne) izvolil za člane politbiroja Stanislaw Kania zamenjal Edwarda Giereka tudi Kazimierza Barcikow-skega in Andrzeja /kabinskega, ki sta bila zadnje dni v središču zanimanja poljske javnosti predvsem kot uspešna pogajalca z delavci na Baltiku. Leonid Brežnjev je poslal Edwardu Giereku najboljše želje za čimhitrejše okrevanje, toda v krogih tujih opazovalcev prevladuje mnenje da so kadrovske spremembe v poljskem vodstvu predvsem izraz potreb po temeljitih spremembah v načinu dela vodstva. Poljski parlament je v eni doslej najbolj odkritih in kritičnih razprav v vsej svoji povojni zgodovini opozoril na številne težave, ki tarejo državo in se zavzel za to, da delavske zahteve začnejo pošteno reševati Novi šef poljskih komunistov je v svojem prvem govoru potem, ko je prevzel vodstvo, med drugim izjavil, da je sedaj najvažnejša naloga vrniti zaupanje ljudstva v ljudsko oblast. Zagotoviti je - treba vezi med oblastjo in državo, česar do sedaj ni bUo. To pa je po njegovih besedah tudi izzvalo hudo nezadovoljstvo ljudi Kot glavne povzročitelje stavk je novi prvi sekretar označil hude * napake v gospodarski politiki in deformacije v družbenem življenju. Toda protest po njegovem mnenju pi bi naperjen proti načelom socializma, proti zavezništvu s Sovjetsko zvezo in proti vodilni vlogi partije, marveč proti napakam politike poljskega partijskega in državnega vodstva. Obljubil je tud, da bodo uresničili sporazume, ki so jih dosegli z delavci Partija se bo odločno zavzemala za dosledno spoštovanje ustavnih pristojnosti sejma (to je poljski parlament), razširitev pristojnosti ljudskih svetov in preobrazbo sindikatov. Ztf slednje je dejal, da bodo morali zares samoupravno braniti interese in pravice delavcev. Novi prvi sekretar je zatrdil, da Poljska ceni zavezništvo s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami, ki so se po njegovih besedah vedle v „minulih težkih dneh z razumevanjem do naše situacije” in „s prepričanjem, da bomo našli izhod iz nastalih zadreg". Ob koncu je tudi dejal, da je Edward Gierek hudo bolan in da zato zdaj ni čas za ocenjevanje njegovega dela. Te ocene bodo pravične, tako kot so poleg drugega tudi zasluge Edvarda Giereka med njegovo polstoletno revolucionarno dejavnostjo. JUGOSLAVIJA: KONČAN OBISK KAUNDE Zambijski predsednik dr. Kenneth Kaunda je končal večdnevni uradni in prijateljski obisk v naši državi, med katerim se je pogovarjal z najvišjimi državnimi in partijskimi osebnostmi Obisk je znova izpričal veliko prijateljstvo med obema državama, prijateljstvo, ki ga je začel in razvijal predsednik Tito. , Med obiskom sta se obe strani dogovorili za nadaljnje konkretne oblike sodelovanja na različnih področjih, predvsem pa v gibanju neuvrščenih. JANEZ ČUČEK BO AFFATIGATA POJASNIL? - V Italiji se nadaljuje preideava o zločinskem atentatu na železniški postaji v Bologni, vendar za zdaj Se ni nikakršnih novic, ki bi kazale, da so preiskovalci odkrii prave lagala izro ' storilce- Mogoče bo pripeljali v Italijo - na omagala izročitev znanega desničaija Marca Affatigata, ki so ga iz Francije (Tdefoto: UPI) Uspeh zveča le lasten trud Pomoč manj razvitim zbiramo pretežno po preživelem, proračunsko-administrativnem načinu — Pod drobnoaled mora naša cnlotna investicijska politika Iz ekonomritih, socialnih m političnih razlogov so vse republlce zdo zainteresirane za pospešen razvoj mam’ razvitii območij Jugodavije, kljub temu pa ocenjujemo v različnih predelil države rezultate dosedanjega razvoja ten območij dokaj različno. Tako na Kosovu ocenjujejo, da je ta pokrajina v minulih štirih letih srednjeročnega načrta razvoja Se vedno močno zaostajala za razvojem Jugodavije, posebno na področju investicij ter industrij-rice in kmetijske proizvodnje. Tudi denarja ni buo iz razviti republk toliko, kot so si obetali, prav tako ne tujih kreditov. Vzroki za gospodarski zastoj Kosova so podobni kot v vsej državi, razen tega pa je očitno, da sredstva zveznega sklada za razvoj nerazvitih, ki sicer kolikor toliko redno dotekajo, ne zadostujejo za uresničevanje načrtovanega razvoja te pokrajine. Še vedno tudi ni pravega sodelovanja med gospodarstvom Kosova in gospodarstvi razvitejših republik in področij Jugoslavije. Prav gotovo niso na počasnejši razvoj Kosova brez vpliva subjektivne pomanjkljivosti v pokrajini, na katere je tudi Mahmut Bakali že enkrat opozoril: premajhna izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa, nezadostna stopnja organiziranosti v proizvodnji, pomanjkanje strokovno usposobljenih ljudi, izkorišča ujenih ljudi, premajhno Same tehnične pomoči in drugo. Kljub vsemu temu pa ične pomoči temu pa predstavlja zadnje nekajletno obdobje razvoja pokrajine najpomembnejše obdobje v povojnem razvoju Kosova, in to na vseh področjih. Zastoj gospodarske rasti zaradi pomanjkanja surovin, neusklajenih proizvodnih zmogljivosti in inflacije je prizadel celotno naše gospodarstvo — tako razvitejša kot manj razvita področja. Toda v zadnjih desetih letih je prav na manj razvitih področjih začelo obratovati veliko novih tovarn, od izkoriščenosti modemih strojev pa je v največji meri odvisna usoda naših sedanjih protiinflacijskih prizadevanj. Iz vsega povedanega izhaja, da lahko celotna skupnost jamči le za zbiranje dogovorjenih sredstev in tudi strokovno usposobljenih ljudi za pomoč manj razvitim, ne more pa biti porok za doseganje nadpoprečno visoke stopnje rasti proizvodnje v manj razvitih področjih, saj je le—ta odvisna predvsem od njihovih lastnih prizadevanj in od učinkovitega izkoriščanja sredstev. Več kot nujno je zato, da ponovno proučimo našo edot- TELEGRAMI J NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ob 80-letnici tovariša Mihe Marinka je bila v Trbovljah svečanost na kateri je govoril o jubilantu Stane Dolanc. Čestitkam so se pridružili tudi najvišii predstavniki političnega življenja Slovenije. V svoji brzojavki tovarišu Marinku so med drugim poudarili: ,.Skupaj s Kardeljem in Kidričem si eden od ustanoviteljev KPS, kot član najviSjega vodstva Zveze komunistov Jugoslavije si bil od vključitve v začasno vodstvo komunistične partije in v novi Jubilej Mihe Marinka centralni komne leta 1939 eden od najbližjih sodelavcev in soborcev tovariša Tita. V vidi navzkrižjih in spopadih v obdobju politične in organizacijske konsolidacije naše partije, v revoluciji in povojni graditvi socialistične družbe si bfl vselej premočrten, načelen in do kraja zvest . boju in pravicam za ohlast delavskega razreda, za zvezo delavcev in inteligence, za mobilizacijo Širokih množic, ovezanih in združenih v osvobodilni fronti in neje v socialistični zvezi delovnega ljudstva pod vodstvom Zveze komunistov.” ZDRAVILO ZA POL RESNICE redsednik RS ZSS je na ! med drugim dejal: tem trenutku je mogoče v celoti ocenjevati politično razpoloženje kot dobro, pri tem pa vendarle odgovorno prisluhniti opozorilom in zaostritvam v posameznih okoljih, oziroma v organizacijah združenega dela. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da ne more ničesar nadomestiti žive besede v mobilizaciji delavcev, ki je naslonjena na odprto in realno ocenjevanje razmer. Taka informacija, ki je pri tem Se dostopna vsem delavcem, krepi njihovo zavest in ustvarja osnovo za enotno akcijo. To pa je tudi najboljše zdravilo v boju s polresnicami in pojavi nesamoupravnega obnašanja. Takšen način političnega dela je v tem družbenem in gospodarskem trenutku Se kako potreben, če hočemo preseči zastoje v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in pragmatizem ter administriranje v reševanju gospodarskih vprašanj ter nadomestiti ta pargmatizem s sistemom samoupravnega sporazumevanja, zasnovanega na skupnih interesih. Sedanja praksa kaže, da se lotevamo razreševanja tekočih gospodarskih vprašanj na načine, ki ne pospešujejo razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnose* in ne krepijo položaja delavca v družbeni reprodukciji. Krepgo se državnolastniški, ozko podjetniški in občinski interesi, zaostaja pa razvoj samoupravnih odnosov, zasnovanih na družbeni lastnini proizvajalcev sredstev. Vse to ima izrazne oblike v ukrepih, ki le Martin Mlinar, seji predsedstva V tem trenutku prepovedujejo, ne pa mobilizirajo, v izsiljenih samoupravnih sporazumih s pozicije la in groženj, v nenormalno visokih zahtevkih i monopo- za korekturo cen v nekaterih panogah in OZD ter končno v takšnih poslovnih odločitvah, v katerih se očitno izraža le lasten podjetniški interes. Takšnim pojavom se moramo v sindikatih odočno upreti in mobilizirati delavce, da prek ddegatov v samoupravnih organih preprečijo sprejemanje takih odločitev. BAZOVICA - Številne proslave po slovenskih vaseh m organizacijah v počastitev 50. obletnice ustrelitve bazoviških junakov Bidovca Marušiča, Miloša in Valenčiča so se strnile na bazoviški gmajni v enotno manifestacijo vseh Slovencev v Italiji, ki je izzvenela kot spomin, opomin in poziv na nadaljnji boj za uresničevanje njihove enakopravnosti z večinskim narodom v republiki Množična manifestacija je pritegnila nad 12.000 ljudi. BEOGRAD - Predsednik ZIS Veselin Djuianovič se je vrnil z uradnega in prijateljskega obiska na Švedskem. V soboto se je v dvorcu Haga pri Stockhdknu še zadnjič sestal s švedskim piemierom Thorb-jomom Fali din om. Po prijateljskli političnih pogovorih je švedski premier pospremil jugoslovansko delegacijo na letališče, od koder je odpotoval v Beograd. PEKING - Hua Guofeng je v imenu CK KP Kitajske pre(lagal, članom vsekitajskega ljudskega kongresa, naj za novega predsednika vlade izvolijo Zhao Ziyanga. Kakor je predlagal Hua Guofeng sam, je CK oklenil, naj se umakne z dolžnosti premiera m naj ostane samo predsednik CK KP Kitajske. Deng Xiaoping, Li Xiannian in Chen Yun so tudi na pre dlogcentralnega komiteja ob ftinkcijo predsednikov vlade, ostaja pa jim funkcija podpredsednikov CK KP Kitajske. Tudi minister za obrambo Xu Xiang—Gian ne bo več podpredsednik vlade, enako kot Wang Zhen ne bo minister za kmetijstvo. Wang Renzhong Zaa pušča funkcijo v vladi, ker je bil v začetku leta izvoljen za člana sekretariata CK KP Kit^ske. MADRID - Premier Suarez je objavil listo nove španske vlade. Uraden prevzem dolžnosti nove, že pete vlade premiera Suareza v minulih štirih letih bodo objavili, ko bodo ministre predstavili kralju. Uradno je te objavljeno, da bo premier Suarez 16. septembra seznanil parlament z novim vladnim programom, ki ima poudarek na gospodarski vprašanjih in ■terorizmu. no investicijsko politiko, ne le investicijska,politiko na manj razvitih področjih. Njena eno-stran ost je več kot očitna, saj gre Se vedno velik dd novo-ustvarjene vrednosti za nove objekte, zlasti Se na področju bazične industrije in infrastrukture na račun in v Škodo modernizacije zastarelih proizvodnih zmogljivosti. Če pa bi dosegli preusmeritev investiranja v delovno intenzivne dejavnosti, torej v tiste, ki hitro vračajo naložbe, ali vsaj nekoliko ugodnejše razmeije med obema zvrstema investicij — za nove objekte ali za modernizacijo zastarelih — bi ustvarjali kot celoma jugoslovanska skupnost mnogo več, ne le več za razvitejše predde države, ampak tudi za manj razvite. V razgovoru o srednjeročnem razvoju Jugoslavije do leta 1985 se torej vsekakor kaže resno pogovoriti tudi o učinkih porabe naših skupnih investicijskih sredstev, novoustvarjene vrednosti — in ne le o njeni delitvi med bolj in manj razvitimi področji države. Ta naloga je Se toliko bolj nujna, če vemo, da pomoč za manj razvite zbiramo in (klimo v največji meri Se po starem, na proračunsko— administrativni način, ne pa v duhu ustave in zakona o združenem ddu, z združevanjem dela in sredstev med iazvitejšmi in manj razvitimi ddi države, z uvdjavijanjem dohodkovnih odnosov. VINKO BLATNIK PRED NEKAJ LETI SO BILA ZLASTI v zahodno-nemškem vojnem letalstvu, n* hudo slabem $asu letala Sttr fighter, ki so p sicer izdeloval* T Združenih državah Amerike, * dodatno opremo pa opre®1* Nemci sami, kar naj bi poniHo ravnovesje letala. Nesreč je buo več kot sto. Ta letala so sedaj samo še v rezervnem sest#*® zahodnonemškega vojnega let*" stva, toda nesreč kot kaže za**® tega še ni konec. Konec minulega tedna je nad Zvera republiko Nemčijo znova Pn* do letalske nesreče, le da je W pot strmoglavil ameriški lov* bombn* Fantom. Pilota sta M* mrtva, ker sta menda » zadnjega poskušala rešiti le lo... Žrtve tudi v nuine® času... IN KO SMO ŽE PRI ZVEZtf REPUBLIKI NEMČIJI. dodJT mo še to, da se v tejdrfa« vedno znova oglašajo nacW? ^ vendar pod novim imenom ® malce drugačnih oblekah. poročajo zahodnonemški 5*7 pisi, redno prirejajo zbororsfl)* pa tudi vojaške vaje jim tuje. Oboroženi so s Pu^y revolverji in strojnicami-Zvezni republiki Nemčiji je P. policijskih podatkii °*L 17.300 pripadnikov desni^“5 strank, med njimi okoli 3W prepričanih nacistov, ki P* ** zdaj nimajo tistega, kar *o v* nesrečo) imeli njihovi P1®, hodniki pred desetletji, „pravega vodjo”, fuehreij*V' Upajmo tudi, da ga ne nikoli dobili, saj je bil eden kot dovolj za vso Nemfij® človeštvo... TACAŠ PA IMA ČJI^ TAJNA POLICI JA novo nalog' ne da išče vodjo, tako nacisti v Nemčiji, marveč, J* ohrani starega. To je se*0 general Pinochet, diktat« 'J vodi Cile že od leta 1973, ko desničarski vrhovi čilske an"* strmoglavili prvega zak001, izvoljenega socialističnega p1* sednika, Salvadorja AHendej* Sedaj Pinochet obljublja vf* viste referendum, med kateP® bi se naj čilsko ljudstvo izreB za novo obliko vojaške vlad*"’ ne. Ta referendum so °bsO“*. vse napredne sie v Ameriki, proti njemu je®j čilska cerkev, toda vztraja pri svojem in je policiji, nq temeljito P0?, med opozicijskimi VTSttfflK Novo delo za stare, preizk®*^ mojstre terorja ... mmni 0 »0LENJSKI LIST Št. 37 (1 * ( OJLICen PRIDELEK HMELJA - Se dober ieaen m letoši • Pri breži no m kv, zaradi1*™ j hmeyai?ein * P izpada v Savinjski dolini. (V. Podgoršek) m^o p - utoS2ia- »tr8atev” zdenega zlata bo kdiAi" • Agrarii so nadvse zadovoljni s dov»!®i?-111 kvaliteto letošnjega priddka, ki bo ^Venskim hmeljarjem še posebej dobrodošel A. GERLOVIČ O SVOJIH DELIH - Kdaj in kako je ustvarila 30 dd, ki so na ogled v galeriji breži&ega Posavskega muzeja, je ob otvoritvi govorila slikarka Alenka Gerlovič. — Na posnetku: umetnica v razgovoru s S. Rebernikom, predsednikom SO Brežice, in kustosom M. Guštinom. (Foto: M. Zupančič) TRADICIONALEN DAN — Ddavci tozda »Vzdrževanje” krške tovarne cduloze in papirja so 6. septembra priredili športno—kulturni dan, tokrat že tretjič. V tekmovalnem ddu je soddovalo 240 delavcev, zmagala pa je že drugič ekipa avtomehanične ddavnice. (Foto: M. Jazbec) TEMELJNI KAMEN NA JUGORJA - Prebivalci krajevne ricupnosti Jugoije, ene najmanjših v metliški občini, so se odočili, da bodo zgradili dom gasilcev in družbenih organizacij. Temeljni kamen zanj je na srečanju borcev XV. SNOUB Belokranjske v neddjo položili predstavnik IMV. (Foto: A. Bartdj) . nepotreben zaplet t>Pav^m služba občine n„,niCaJe prenesla izterjavo jJ^terih davkov za kmete-°Perante kar na Kmetij-.zadrugo Ribnica. To K7uii’ ?a bi uslužbenci j. "krati kooperantu plačamiP,rimer odkupljeno ko ah živino, hkrati pa d-» _ odtegnili od plačila : Upadlih davkov. Izfer- nea, davkov pri KZ gotovo l . oo prispevala k temu, da v j. kmetje še z večjim rari-eTn odločali za koope-lo, nasprotno: ker dav-lahlc ^užba ni priljubljena, tud b°stane nepriljubljeno ® Pogodbeno sodelovanje Zato je najbolje, da bodoče vsak opravlja s tudi p svoje. J. PRIMC Podražitve kot poslednja možnost Dosedanje letošnje zvišanje cen v Sloveniji že tik meje iz dopolnjenega dogovora — Nujna dejavnejsa notranja kontrola pri izvajanju sprejete politike cen O • • v V oejm/sca JSp. “»J? Ta pon-bo\; , Je sejmišče spet malo daj 28?veIo> saJ Je bUo napro-175 n,. Prašičev, prodanih pa •60Qrf So ve^* 1-200 do Ptaši^i / ’ na(^ rii mesece stari Pa 1 4cr['aprodaj J31 Je bflo 13) 0 3-000 din. 8o Na sobotni sejem pa 2nV Popeljali 348, prodali kil0// Pujskov po 72 do 74 din žive teže. Se pred uradno vdjavo dogovora o odpravi odloka o maksimiranju cen so se pritiski za zvišanje cen na vse pristojne organe zelo povečali mnogim starim zahtevkom pa so se pridružili še številni novi, so v razgovoru z novinaiji prejšnji teden povedali predstavniki Zavoda SRS za cene, republiScega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve ter republike tržne inšpekcije. Kaže, kot da hočejo vsi reševati težave največ z višjimi cenami, nekateri pa v svoje zahtevke za višjo ceno vključujejo celo predvideno bodočo rast stroškov. Vendar višje cene ne smejo biti edina rešitev, ampak se bo najprej treba bolj gospodarno obnašati. Vsakdo mora poiskati notranje rezerve, povečati storilnost in izboljšati organizacijo dela in šele potem zahtevati spremembo cen, če vse to ni dovolj, je bilo ponovno poudarjeno. Ob pregledu polletnega povečanja celotnega prihodka in povečanja cen izdelkov so v komiteju za cene ugotovili, da so marsikje ustvarili večji dohodek le na račun rasti cen. Niso pa redki primeri, ko so organizacije dosegle veliko povečanje dohodka ob minimalni rasti cen svojih izdelkov. To bi lahko razložili z boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv, še lažje pa s podražitvami v okviru samoupravnih sporazumov, pogodb o skupnem vlaganju, itd. Ugotovljeno je bilo, da odgovornost poslovodnih organov pri spoštovanju predpisov o cenah popušča. V jugoslovanskem okviru so proizvajalci kar pri 86 izdelkih zvišali cene bolj, kot jim je dovolil zvezni zavod za cene, 123 skupin izdelkov pa so podražili brez vsakršne odobritve. Kolikor je to sploh mogoče, inšpekcija v Sloveniji take pojave uspešno preprečuje, je povedal glavni republiški tržni inšpektor Jaka Kreft, vendar nekateri cene poskušajo kršiti, kjer se le da. Opozorjeno je bilo, da bi pri t im. koristnih malverzacijah in spoštovanju samoupravnih aktov o izvajanju družbenega dogovora o politiki cen morala biti bolj budna tudi notranja delavska kontrola. In kako bo po dopolnitvi letošnjega dogovora o cenah s podražitvami do konca leta? Nove meje dajejo zelo malo prostora, saj so bde nekatere cene v posameznih republikah že na dan sprejema dogovora višje, kot jih predpisuje dogovor, Slovenija pa se je znašla tik te meje. Vendar se nekaterim podražitvam le ne bo dalo izogniti, da bi omogočili čim boljšo preskrbo trga in odpravo izgub nekaterim proizvajalcem, obdržati pa bo treba neko razumno mejo, čim bliže dogovorjeni. Z. LINDIČ Kmetijski nasveti prodaja tudi mik Sadje uf>°tavl j obvezen dodatek vsakdanji hrani. Sodobna znanost ^ Sadja’ da mora posameznik zaužiti na leto najmanj 75 do 80 * leto Vve.^ ohfflri in predelani obliki. Sadje je treba uživati ta* ludi sokovi, sušeno sadje in druge vrste predelanega zelo koristna hrana. Sadju je treba priznati tisto so »vnuuia niaiia• uau|u Jv ucua piiLiidU iwiu ■ i-«ua ,°,Vrec^lost i° vlogo, ki mu v naši prehrani upravičeno vijite v,«° naj bo reden dodatek naši vsakdanji prehrani.” (Iz • *iifniSad*”> ■ priffimit Sa4je v resnici deležno pozornosti in hvale, ki mu °t>Uce Dff S^°*covna knjig3? Se zdaleč ne. Posejmo samo na ^ravjijj . ** v risovim! Nekaj zanemarjenega, dostikrat nesodobno pakiranega ali celo že nagnitega sadja nen^eni^*. at0 izdelki šopirijo po trgovinah, četudi jim , tu gag. J^je prav nič ne more pripomoči k večji prodaji. L^gače Dr»Hatje S S?diem’ k* K3 znajo v razvitejših deželah vse ^ stoji ni»J r ^ ™ P°nu ki tako skladi«**™ hladilnic, celicah s in stalno vendar niso kontrolirano 95-odstotno Prekat, skladiščenje poznajo v široki praksi, nas Vm -ne govorim!? ^iteti Sac*ja> d3 0 pomanjkljivo- sti sadja dimo se potem, če že dolgo ne moremo Inž. M. L. I mOVORlioST Milenko KOSANOVIČ I I ! I ! i * * ' 5 i EN HRIBČEK BOM KUPIL~ Ueja: Tit Doberšek Virusne bolezni vinske trte V zadnjih dveh številkah Dolenjskega lista smo bralce seznanili s škodljivimi virusnimi obolenji na splošno. Tako bodo lažje prepoznali nevarnost. Kljub temu da vizualna ocena in presoja okuženosti trsov po zunanjih znakih ni vedno zanesljiva, lahko rečemo, da okužbe v večini primerov lahko spoznamo že s prostim očesom po raznovrstnih boleznskih znakih bolezni. Spoznavanje teh zakonov je žejo važno za vinogradnike, še posebej pa za selekcionerje in trsni-čarje, ki se trudijo, da bi pridelali zdrav trsni material. Razmeroma močna razširjenost virusnih bolezni v vinogradih je posledica nezadostnega poznavanja. Poglejmo si glavne zunanje, to je vidne znake virusnih bolezni, po katerih lahko sklepamo, da imamo opravka z virusnimi boleznimi trte. Kužna degeneracija vinske trte (po skriptih dr. Hrčka) Ta bolezen predstavlja kompleks bolezni virusnega značaja. Značilno za to bolezen je, da povzroča dve spremembi na trti, in to: a) deformacije poganjkov in listja, b) spremembe v barvah. Z ozirom na navedene vrste sprememb, ki nastajajo pod vplivom viroz, nastajajo na trti razni znaki, po katerih so dobile ime posamezne bolezni iz skupine kužne degeneracije. Skrajšani intemodiji ali grmičavost Na okuženi trti se mladike razvijajo počasneje, a medčlenki so neenaki, tako da se menjavajo kratki in dolgi medčlenki (inter-nodiji). Mnoga kolenca mladik so debelejša in ločena, često zraščena. Iz takega kolenca rasteta eden nasproti drugemu dva lista v isti višini. Čeprav so mladike slabe, se običajno na njih razvije večje število med-členkov. Pri nevarnejši obliki bolezni se ne razporejajo eden vrh drugega normalno, temveč v obliki cikcak črte. Pogostokrat so medčlenki tako kratki, da se brsti povsem približujejo. V tem primeru so mladike številnejše, slabše in tanjše kot pri normalni trti Trta dobi podobo grma. Poleg skrajšanih medčlenkov se često pojavlja zraščenost mladik, pojav dvojnih vrhov in pojav sploščenosti rozge in debla. Poleg oblikovnih sprememb na mladikah in deblu na okuženi trti lahko nastopijo kot posledica delovanja virusa še spremembe na listju, kar se kaže v obliki deformacije lista. Pri spremembah na listu najbolj pogosto opažamo, da je osnovni sinus ( zareza pri peclju lista) mnogo širši kot pri zdravi trti in včasih zapira kot, večji od 180 do 200 stopinj. Zunanji sinusi (zareze) so neizenačeni, često pregloboki, da dosežejo glavno listno žilo, dogodi se pa tudi, da zunanjih zarez na listu sploh ni. Nazobčanost lista je nepravilna, s podaljšanimi in zašiljenimi zobci. Listne žile so izražene in med seboj oklepajo mnogo manjši kot, kot je to primer pri zdravem listu. Tak list je tako iznakažen in nesimetričen, da sploh ni podoben listu vinske trte, temveč pahljači. Od tod ameriško ime za to bolezen „Fanleaf disease". Včasih je cela površina lista iz ozkih pasov okrog glavnih in postranskih listnih žil. Pri vseh okužbah, ki povzročajo oblikovne spremembe na listu, je listje skoraj vedno nesimetrično in manjše od zdravega. Značilne znake bolezni na listju, ki jo imenujemo pahljača-vost, lahko v vinogradu zamenjamo z znaki, ki jih povzročajo na trti majhne količine - selektivni herbicidi na bazi 2,4 D. Ali gre za virusne bolezni ali za herbicid, lahko v vinogradu na kraju samem ugotovimo, posebno če povprašamo, ali je kdo v bližini sploh uporabljal herbicide. Če v vinogradu na jdemo več trt v eni ali več vrstah skupaj s temi znaki, smo lahko gotovi, da je povzročitelj herbicid. Če pa najdemo samo posamezne trte, potem je večja verjetnost, da gre za virusno okužbo. Grozdi obolelih trsov imajo slab nastavek, so slabo razviti, se radi osipavajo, pogostokrat niso oplojeni. Zmanjšana je pH vrednost soka, povečana količina sladkorja v soku. Taki trsi se v kratkem času posušijo in propadejo. (Nadaljevanje prihodnjič) DT I I M septembra 1980 DOLENJSKI FTP 3 O ODKUPU GROZDJA Kmetijski zadrugi Metlika in Črnomelj pripravljata za 21. september ob 9. uri v Vinski kleti v Metliki sestanek vseh tistih vinogradnikov iz Bele krajine, ki nameravajo gozdje prodati metliški kleti. Na tem zboru vinogradnikov se bodo dogovorili o višini akontacij in ostalih pogojih za odkup grozdja. Dvajset let truda in uspehov Nedeljski 12. tradicionalni zbor dolenjskih in posavskih praznovanju 20-letnice obstoja Podjetja za ptt promet in poštnih delavcev posvečen 30-letnici samoupravljanja V nedeljo so se poštni delavci sedmih dolenj&ih in posavskih občin zbrali na 12. tradicionalnem zboru v Novem mestu, kije bil 5osvečen 2(Metnici obstoja Podjetja za ptt promet Novo mesto in (Metnki samoupravljanja. Srednjeročni načrti SIS v javni razpravi Trajala bo en mesec V začetku prejšnjega tedna se je v združenem delu in v krajevnih skupnostih v metliški občini začela javna razprava o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih plapov interesnih skupnosti za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Hkrati s tem poteka javna razprava o osnutkih teh samoupravnih sporazumov republiških interesnih skupnosti ter o osnutku družbenega dogovora o temeljih planov metliške občine za naslednje srednjeročno obdobje. Osnutek tega dogovora je že sprejela skupščina občine. Javna razprava, ki bo trajala en mesec, naj tudi pokaže, kakšne so materialne možnosti za uresničitev planov. Interesne skupnosti v osnutkih načrtujejo, naj bi se ta področja razvijala po stopnji rasti 4,7 odstotka, kar pomeni, da bo ta rast za 10 odstotkov počasnejša od rasti planiranega dohodka. Zato interesne skupnosti pričakujejo, da bodo delavci take programe SIS podprli in sprejeli. ZDRAVSTVENI DOM ZA PRAZNIK OBČINE Gradnja novega zdravstvenega doma v Ribnici poteka po načrtih. Ce ne bo prišlo do kakšnih nepredvidenih težav, bo dom popolnoma dokončan marca prihodnje leto. Njegova otvoritev je predvidena za občinski praznik, se pravi za 26. marec 1981. Srečanja so sc poleg poštnih delavcev, njihovih družinskih članov in upokojencev podjetja udeležili tudi predstavniki občinskih skupščin dolenjskih občin, temeljnih enot Ljubljanske banke, nekaterih delovnih organizacij, predstavnik Združenih ptt organizacij Slovenije in gostje iz ptt. podjetja Titovo Užice. Na dopoldanski slovesnosti, popestreni z zanimivim kulturnim programom, je predsednik delavskega sveta Podjetja za ptt promet Novo mesto Stane Smajdek orisal razvoj samoupravne organiziranosti podjetja, direktor Rajko Gerdovič pa je govoril o razvojni poti podjetja v 20 letih in poudaril pomembne delovne zmage ter vsestranski napredek, ki gaje podjetje doseglo s trdim, vztrajnim in načrtnim delom vseh poštnih delavcev ter ob pomoči mnogih delovnih organizacij z dolenjskega območja. Začeli so s podedovano nerazvitostjo poštnih služb. V prvih letih so si zadali nalogo urediti poštno omrežje in avtomatizirati telefonski promet v občinskih središčih. Število telefonskih naročnikov se je takrat povečalo od 963 na 1.638, danes pa jih je že 10.000. Številne prošnje pa zahtevajo še nadaljnje vlaganje v razvoj telefonskega omrežja. V 20 letih so zgradili 19 novih in adaptirali 33 starih poštnih enot, do PODELITEV NAGRAD — Trinajst delavcev TS Novo mesto je prejelo jubilejne nagrade in častna priznanja iz rok predsednika dr. S. Simončiča. (Foto: M. Markelj) Počastili dan sodstva Delavci temeljnega sodišča Novo mesto počastili dan slovenskega sodstva — Preobrazba sodstva uspešno poteka Delavci vseh šestih enot temeljnega sodišča Novo mesto so se v petek, S. septembra, zbrali na delovnem srečanju v novomeškem domu JLA in Sum je bil upravičen Zgubo v ribniškem tozdu 2ičnice Ljubljana zakrivilo napačno knjiženje — Takih pomot v bodoče ne bi smelo biti Pregled poslovanja v Žičnici Ljubljana, ki ima tozd tudi v Ribnici, je pokazal, da je bil upravičen sum, ki so ga izrazila najodgovornejša samoupravna in politična telesa ribniške občine, da je bi dohodek ribniškega tozda prenizko ocenjen in da je bila zato v tem tozdu lani prikazana izguba. Tak sum so izrazili v Ribnici zato, ker je prejšnja leta, ko ribniški obrat Žičnice še ni bil tozd, vedno pod oval zelo uspešno in celo kril Bgibe drugih obratov Žičnice. Inšpekcija SDK je ugotovila, da je bi dohodek ribniškega tozda prenizko ocenjen kar za okoli 3 milijone dinarjev. Ker pa je SDK ugotovila še nekatere druge napake pri knjiženju, je pomota v škodo ribniškega tozda nekoliko manjša, a znaša še vedno preko 2,5 milijona. O. ugotovitvah SDK je bi že seznanjen zbor delavcev ribniškega 4 oz da Žičnice Ljubljana; na ravni delovne organizacije 2ičnica Ljubljana pa so ugotovljene napake popravili. Takli napak v škodo posameznih tozdov naj bi bflo v bodoče v Žičnici in drugod čim manj, ker ne mečejo le slabe luči na sposobnost računovodstva in vodstva delovne organizacije, ampak vzbujajo pri ddavcii v oškodovanem kolektivu vtis, da jih hoče nekdo goljufati. Če zaupanja med kolektivi ni, pa to ne bo ugodno vplivalo na nadaljnje dohodkovne povezave gospodarstva. JOŽE PRIMC tako počastili dan slovenskega sodstva, ki ga praznujejo v spomin na 3. september 1944, ko je predsedstvo SNOS izdalo odlok o ureditvi narodnih sodišč in o narodnih sodnikih ter tako postavilo temelje socialističnemu sodstvu. Administrativno tehnični delavci in sodniki so na ločenih zborih ocenili dosedanje delo, ki poteka že drugo leto v znamenju preobrazbe sodstva, sodniki pa so še sprejeli nekaj sprememb v svojih samoupravnih aktih. Na osrednji proslavi je predsednica sveta delovnih skupnosti Milojka Gutman v govoru strnila ugotovitve o uspešnem uveljavljanju preobrazbe sodstva, ki od formalno urejenih okvirov prehaja v dejansko, vsebinsko preobrazbo. Zahtevnih nalog se delavci temeljnega sodiča Novo mesto v vseh 6 enotah (Brežice, Krško, Trebnje, Črnomelj, Sevnica, Novo mesto) lotevajo odgovorno, pri čemer so deležni potrebne podpore, četudi je trenutno še nekaj neurejenih kadrovskih vprašanj. Po govoru je predsednik TS Novo mesto dr. Stefan Simončič podelil' osmim delavcem jubilejne nagrade, petim pa posebna častna priznanja. V krajšem kulturnem programu sta nastopila učenka novomeške glasbene šole T. Saje in član SNG Maribor J. Zupan. leta 1985 pa načrtujejo adaptacijo še 10 enot Skupno dela na področju podjetja 66 poštnih enot, na vsako enoto pa pride 2.570 prebivalcev, kar je precej več od republiškega povprečja. Zelo se je izboljšala tudi dostava, saj so nabavili precej svojih dostavnih vozi, v zaključni fazi pa je tudi gradnja avtogaraž. Poštne, telegrafske in telefonske storitve so sč v teh letih zelo povečale, strokovnjakom in tehnič-novzdrževalnim službam pa se imamo v veliki meri zahvaliti za sodobno, skoraj popolnoma avtomatizirano telegrafsko in telefonsko poslovanje. Kadrom so vseskozi posvečali veliko pozornosti. Število zaposlenih je v 20 letih poraslo na 27 odstotkov, zelo pa se je izboljšala izobrazbena struktura in strokovna usposobljenost delavcev, kar dosegajo s štipendijsko politiko. Ves čas so v podjetju skrbeli tudi za življenjski standard svojih delavcev pa za njihovo rekreacijo in oddih. Velike potrebe zaradi hitrega razvoja naše regije zahtevajo tudi v prihodnje velika vlaganja v razvoj ptt omrežja. Za uresničitev ciljev do leta 1985 bodo potrebovali 600 milijonov dinarjev, pri čemer brez širše družbene pomoči ne bo šlo. Na srečanju so dolgoletnim delavcem podelili priznanja, popoldne pa so poštni delavci in njihove družine preživeli v prijetnem razpoloženju na tovariškem srečanju v športni dvorani. ______________________Z. LINDIČ POSLEJ NASELJE NA LOKVAH V Črnomlju nameravajo ustanoviti stalno brigado, ki jo bo sestavljalo 40 najboljših mladincev, ki so se izkazali na dosedanjih delovnih akcijah. Ta brigada naj bi bila vedno na razpolago za razna dela v občini. KJE SO NOVI VODNI VIRI? V občinah Ribnica in Kočevje bo potrebno v naslednjem obdobju posvetiti posebno pozornost iskanju novih vodnih virov. Predvsem velja to za območje ribniške občine, saj na območju Kočevske ni nobenih večjih izvirov. K tej raziskavi bo treba pritegniti tudi raziskovalne skupnosti, ki so v obeh občinah že ustanovljene, njihovega dela pa še ni čutiti. POPRAVEK Po krivdi organizatorja republiškega traktorskega tekmovanja je prišlo v zadnji številki Dolenjskega lista do napake. Franc Judež s Cikave se m uvrsti na petnajsto mesto, temveč na tretje in bo zastopal našo republiko na zveznem tekmovanju. UREDNIŠTVO DL POPRAVEK Tiskarski škrat, ki je žal često tudi grešni kozel za malomarno tiskarsko delo. je v članku „Se grozi ustavitev dela’, objavljenem prejšnji teden, grdo popačil vsebino sporočila, ko je zapisal, da Brežiška tovarna pohištva sa-na ustvari 0 milijonov deviznih dinarjev, za izvoz pa jih potrebuje le^7. V članku vlada Podgor&a pravilno piše, da .tovarna sama ustvari 50 milijonov deviznih dinarjev, za UVOZ pa jih potrebuje le 27 milijonov. Pucu, bralcem m brežiški tovarni se opravičujemo. UREDNIŠTVO DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA OBČINE NOVO MESTO, Novi trg 6/11 NOVO MESTO Objava prostih de! in nalog TAJNICE VODJE DELOVNE SKUPNOSTI Pogoji: Kandidatke morajo imeti dokončano srednješolsko izobrazbo ekonomske ali upravno-administrativne smeri in tri leta delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidatke pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov DS SIS Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, Novi trg 6/lt. Stanovanj ni. Prijavljene kandidatke bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Za objavljena prosta dela in naloge je predvideno poizkusno delo. Vse informacije se lahko dobe na telefon številka 21—040, interna 266. 674/37-80 KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE BRE2ICE RAZPISUJE DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA VZGOJNO-IZOBRA2EVALNEGA ZAVODA BRE2ICE Kandidat ki želi opravljati razpisana dela in naloge, mora poleg zahtev, navedenih v 511. členu Zakona o združenem delu, (Ur. list SFRJ St 53/76), izpolnjevati še pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 5/80). Poleg naštetih zahtev mora imeti kandidat moralnopolitične kvalitete, biti mora aktiven družbenopolitični delavec, iz njegovega dosedanjega dela mora biti razvidna sposobnost za organizacijska dela in zagotavljanje vzgojno-izobraževalnih ciljev. Aktivno mora obvladati slovenski jezik. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Brežice v 30 dneh po objavi razpisa. Kandidat bo o izidu razpisa pismeno obveščen v 30 dneh po preteku razpisnega roka. 661/37-80 SKUPNI NASTOP VSEH ŠTIRIH ZBOROV Ko zapojo pobratimi. Druži jih ljubezen do lepe slovenske pesmi Z ramo ob rami so zadnjo avgustovsko nedeljo stali že osmič zapored: zagoreli fantje in možje s Proseka nad Tržaškim zalivom, kjer uspeva „prosečko“ vino, pa znanci in prijatelji z obeh strani Karavank ter Breži-čani - pevci iz zamejstva in maUčne domovine, ki jih druži ljubezen do slovenske narodne, umetne in borbene pesmi. Na pobudo zbora bratov Milavcev iz Brežic so se povezali v veliko • JUBILEJ MILAVCEV - Blizu 300 ljubiteljev petja je v viteški dvorani brežiškega gradu v soboto doživelo nepozaben večer, 30-članski moški pevski zbor bratov Milavcev pa spontan aplavz in številna priznanja. Poldrugo desetletje nepretrganega delovanja namreč pomeni preko 1.500 vaj ali 3.000 ur odrekanja in ljubiteljskega dela, z jubilejnim koncertom pa so dokazali, da vloženi trud ni bil zaman ter da so dosegli tudi novo raven. Koncertni program je dopolnil kot gost še Koroški akademski detet, brežiški pevci pa so za delo prejeli 20 bronastih in srebrnih Gallusovih značk, zlato pa njihov predsednik Ernest Ferk. JubOantom so čestitali tudi pobratimi, predstavniki pevcih zborov iz Proseka pri Trstu, Železne Kaple in Stražišča pri Kranju. V. P. družino, v kateri so še pevski zbor Vasilij Mirk s Pr«#®*!; Zarja iz Železne Kaple in D”u Svobode iz Stražišča pri Kranj'1, Na zadnjem srečanju v Železni Kapli so si obljubili, da se bodo sestajali še naprej, poh0 nato pa spontano zaploskal*; spevi so bili kot nevidna vez, k* jih je še tesneje povezala ® strnila. Doživeli so melodije, »• so pognale iz sokov enega naroda, združeni pod simbolo® štiriperesne deteljice, ki ima dva lističa v matični domovini in P° enega na Tržaškem ter Kor®-škem. Najprej je tri do štiri pe51*1* zapel vsak zbor posebej, nato p* vsi skupaj družno še skladbo i* vseh štirih pokrajin, od koder so pevci prišli: dolenjsko »Ob Kdpi“, primorsko ..Jadransko moije“, gorenjsko „Triglav“ ® koroško „Juhe, pojdam u Skufče“. Vmes so sc zvrstil* pozdravni nagovori, posebno toplo pa so izzvenele besed« Petra Kuharja iz Železne Kaple> ki je spregovoril tudi o očitne® razvoju kraja, pri čemer 50 mnogo pomagale slovenske ust*" nove in podjetja. Spontano so fantje in mofye zapeli tudi na družbenem srečanju in tako poudili sklep: Na svidenje prihodnje leto! VLADO PODGORŠEK BREŽIŠKI PEVSKI ZBOR - Ob pozdravu predsedu** društva Ivana Geimovška. v* EN DAN V KRAKOVSKEM GOZDU - str0*“^ je petdesetih severnoameriških gobarjev-detemuna r^ja tud>fl petek med obiskom po Jugoslaviji za en “ ;e Dolenjsko. Med krajšim postankom na Otočcu J (r predsednik novomeške gobaiske družine Aloj Budja) kultura in izobra- ževanje septembra 1980 Jfc TJ^tOtLrvL^jbocr XII. SNOUB v bila zelo zastave so smo slovesni XII. SNOUB sem S FILMOM IN RAZSTAVO vrat« *?}emb™ 50 se odprla šolska novomeške pm- drueih dan ,0 si d*jaki heofošv-fv,1}'?' °8*edali razstavo ar-riii rtiiS}- Plakatov v Dolenjski gale-D»’ četrtih letnikov ilovekiTt? batvni.„fllm »Živemu *o ti m z8®di • Naslednji dan hWTte8kS? ^ dijaki piVih A. GERDOVIC gimnazija, Novo mesto na proslavi v LJUBLJANI uddo».-PIe(*stavn'ca na^e ^ole se1" se Lfcku , Proslave XII. cx,r',,D K2jnLI Prodava je Planot glala J® godba, S b Podu5a» sm< „XI1- SNU um sem v hal« -r^ 0 Proslavi smo odšli *SMSsmo 5108,eda,i N. JAKŠE OS MLSNOUB Bršljin Novo mesto en« Čistili spREHAJALNE POTI v mladinsk,0t°* 6.' ^Ptembra, je mestu organizacija v Novem katen, organizirala delovno akcijo, 5te°<» ,SS1K<5«£ in v r sprehajalni poti ob Krki pejk(vmag2.v®m logu ter ju posuli s "• Uelali smo celo dopoldne. M. OSOLNIK PROSTOR tudi ZA KNJIGE najti-2 *et na artiški šoli niso mogli c o. Premega prostora za k njižni- podj.^Prej je domovala na nje potem v učilnici, nazad- njSia . na hodniku. Šele letos je je dala « Prostor. Med počitnicami Pnniem Pregraditi hodnik in v konfn„° “rejenem prostoru so se k p n ase u/iAmiio Pro. | *nio, da j ileir--- Z. PRIBOZIČ OS Artiče jtrekljavBC prvi knjige udomile. Pre-0Več izginjafe^policl | knjige tudi ne na-,-, t- tudi na občinskem tekmovanju v *^nski vasi pri Semiču A ■ -——- zve^orna^iska občinska gasilska Sti^J0 7. septembra priredila v tekme/1 ***’ P1* Semiču gasilsko 1° ig na katerem je sodelova-2 vet« nskih ekip, 3 ekipe članic, Gajiic[an°v ™ ® ekip civilne zaščite, in s° Pokazali dosti izurjenosti fetnrJn? v različnih gasilskih gasfliu- • Pri članih je zmagalo ^»icah <'ru.^tvo Strekljevec, pri Pti ta. Rilsko društvo Butoraj, c>ne SGD Z^e' Pri T,*iPah o . pa zas‘opstvo Iskre iz Petelinji teror Stanovalce stolpnic ob Rinži sredi Kočevja vsako noč prebude petelini iz kumikov onstran Rinže, kjer so zasebne hiše. Budnice s kikirikanjem se začno med tretjo in pol četrto uro zjutraj in trajajo nekako do 6. ure. Vendar tudi po 6. uri ni miru. Takrat začno gagati race, katerih koncert traja do 8. ure. Ob 12, uri se začne „koncert mešanih zborov,” v katerem sodelujejo petelini, race in psi. Slednji so bili pred nekaj leti prava nadloga, saj so tulOi vse noči, zdaj pa jih je 2e mnogo manj ali pa so se navadili na mestne ,.manire” in več ne vznemirjajo spanja željnih občanov. . Glavni kratilci spanja so zdaj petelinu Pred leti je bil sicer sprejet občinski odlok o prepovedi reje kokoši v mestu Odjub nasprotnim glasovom, „češ če bodo zdaj odborniki nosili jajca”), ki ga na splošno zadovoljstvo ni nihče izvajal. Kokoši pa se seveda ne počutijo dobro brez petelinov. Kokoši so običajne, petelini pa majhni, turški, ki imajo hreščeč, prehlajen glas, da bi še mrtvega zbudili. pisma in odmevi BOŠTANJ: MED NAJBOLJŠIMI V OBČINI Osnovna organizacija ZSMS iz Boštanja pri Sevnici je imela te dni volilno programsko sejo. Za boštanj-ske mladince lahko rečemo, da so med najbolj prizadevnimi v občini, za kar ima precejšnje zasluge tudi dosedanji predsednik Roman Nov-šak. Udejstvujejo se na številnih področjih, v Boštanju je posebno aktivno gasilsko društvo in kulturno društvo Anton Umek — Okiški. Mladinci bodo letos uredili igrišče, priredili nogometni turnir in plesne vaje ter se udeleževali drugih akcij. Uredili so tudi svoj bilten z naslovom ..Informator za vas“. Za novega predsednika so izvolili Marjana Kogovška, za sekretarko Ino Orehovec, za blagajničarko pa Smi-ljo Gunstek. A. FELICIJAN Razstava za razstavo Zastoj pri gradnji ceste Na traso ceste Polom—2virče še ni strojev, ker Novo-meščani ne izpolnijo dolžnosti — Hrane pa primanjkuje Pt*dserf .Sodelujoče je pozdravil niČ,D^ OK SZDL Mirko Jele-Podeiij avnik gasilske zveze pa je i*> Wailiic^'a80vaWin ekipam pokale fclo u,'*e'^ani so letos tudi sicer Pionirfg*’. n‘> 5aJ so tudi ekipe nj^ v ln ntladincev na tekmova-P**ilci doseS>e prva mesta. *mag0 ? i^jevca so si z nedeljsko ^ojem h ' napeijav° elektrike v ^iča! v01*"1 na Strekljevcu. Elek-kkinovan-11* Je namreč pred *®toni ni6”!- obliubil. da jim bo V ^oitiu t- e*e*ctrično instalacijo ln'agali ’ n ga gradijo, če bodo n*rejen* j dom je doslej P^Ptavii,.-0 strehe, imajo pa že n» dan tpv material za ostrešje; prav ®sfljlCen,Tlc,vania so zidali stolp na FRANC DERGANC Kdaj pridejo stroji na našo cesto? Kaj pravijo v Novem mestu in Kočevju? So že pozabili na nas? To so najbolj pogosta vprašanja udarniških graditeljev ceste Polom-Zvirče. Roke pridnih graditeljev so dokončale vse, kar so mogle, zadnja dela pa bi morali opraviti stroji, ki jih ni in ni. Že pozimi in spomladi je bilo veliko sestankov in razgovorov o dograditvi te ceste. Med drugim je bilo predlagano, naj komunalni skupnosti občin Kočevje in Novo mesto najameta posojilo in pomagata dokončati to cesto. Obe komunalni skupnosti sta se s tem načelno strinjali Zataknilo se je pri vprašanju, koliko naj posamezna stran prispeva. Novomeška skupnost je ponudila 40 odstotkov. Ta ponudba je neživljenjska, ker leži večina trase na novomeški strani in so Žvirčani za cesto prav tako zavzeti kot Polomčani. To so dokazali tudi z veliko udeležbo na udarniškem delu, čeprav jim občina Novo mesto doslej ni nudila še nobene pomoči. V Kočevju so pripravljeni kriti 50 odstotkov vseh stroškov, čeprav jim tega z ozirom na občinsko mejo ne bi bilo treba. Tudi vse stroške gradnje te ceste, ki so nastali doslej, je krila občina Kočevje. Tako cesta zaradi tistih spornih 10 odstotkov ni dograjena. Komunalni skupnosti čakata druga na drugo, ljudje čakajo, čas pa ne čaka nikogar. Odgovorni naj bi čimprej spoznali, da je čakanje nesmiselno in drago. Upoštevati bi morali, da so prebivalci tega območja sami ogromno naredili za izgradnjo te ceste, ker jim je potrebna, ker želijo ostati na zemlji in jo obdelovati. NERADI PRIMEJO ZA LOPATO Brigadiijem, ki so gradili vodovod v Adlešičih, ni uspelo zasuti okoli 800 metrov jarkov. Občinska, mladinska organizacija namerava to opraviti z enodnevnimi delovnimi akcijami, vendar za začetek ne kaže najbolje. Prvo tako akcijo so napovedali konec prejšnjega meseca, pa jih je od okoli 2.000 mladincev v občini prišlo le 27, pa še od teh je bila polovica brigadirjev, ki so se vrnili iz MDA Istra. Ko da bi se vnaprej zmenili, so ob koncu prejšnjega tedna kulturni delavci v Brežicah, Krškem, Novem mestu, Ribnici in Trebnjem pripravili otvoritve likovnih razstav. O tovrstnem novomeškem in ribniškem dogodku pišemo posebej, v temle zapisu pa bomo na kratko prikazali, kaj je bilo danega na ogled v preostalih omenjenih mestih. Po nastopu sopranistke Vande Gerlovič in pianistke Zdenke Lukec-Čuden so v petek v galeriji brežiškega Posavskega muzeja odprli razstavo tridesetih del (na ogled bodo do 28. septembra) slikarke Alenke Gerlovič. Pričujoči izbor slik (v glavnem krajine), ki jih je ta znana slovenska umetnica, likovna pedagoginja in publicistka ustvarila v zadnjem desedet-| ju, je bil letos na ogled že v | Kranju, Celju, Mariboru in Rogaški Slatini, pet slik pa bo odslej za zmeraj ostalo v Brežicah, saj jih je slikarka podarila rodnemu mestu; z njimi (kaže-| jo, kako je umetnica na svojski način doživela Novi svet) bodo okrasili prostore nove ljudske knjižnice. O slikarkini življenjski in umetniški poti je ob otvoritvi razstave govorila Breda Mišja, kustodinja ljubljanske Moderne galerije. Istočasno je v Krškem potekala otvoritev razstave (odprta C^tev bo do 19. septembra) tridesetih akvarelov akademskega slikarja Mihe Maleša. Slikarja kot eno najplodovitejših in hkrati temeljnih osebnosti sodobne slovenske likovne umetnosti je zbranim predstavil umetnostni zgodovinar in kritik Milček Komelj. Akvarele, nastale v zadnjih tridesetih letih, je označil kot nadaljevanje Maleševe inačice t. i. barvnega realizma, številni pa so tokrat prvič na ogled javnosti. Otvoritveni program sta obogatila tenorist Rajko Koritnik m harmonikar Milan Stante Se ~ Dobra udeležba na tekmovanju e gasilske zveze (Foto: F. Derganc) Tega naj bi se zavedali tudi najodgovornejši v obeh občinah. ANTON FABJAN Lipa 16, STRUGE Še: „Šola lepega vedenja za poštarje" Pojasnilo novomeškega podjetja za ptt promet „Na skrajno žaljivo pisanje o Podjetju za ptt promet oziroma »novomeških poštarjih” smo prisiljeni dati nekaj pojasnil, kajti pisanje avtorja članka „Sola lepega vedenja za poštarje” Bojana Budje, je netočno. Predvsem moramo povedati, da naše., tehnične službe pred vsakim posegom vedno pridobijo lastnikovo soglasje. Soglasja ni moč pridobiti v primerih, ko nam lastnik ni dosegljiv. Morebitno škodo, ki nastaja na fasadah, ograjah itd., smo vedno pripravljeni povrniti, kar smo že mnogokrat tudi storili. Vedeti pa je treba, da naše podjetje ni vedno izvajalec del, pač pa je to Tegrad iz Ljubljane, za katerega morebitne napake ni dopustno kriviti naših delavcev. Zato bi se moral avtor dobro informirati, kdo je ■krivec, predvsem pa bi moral v članku točno navesti, kdaj in kje so se zgodile malomarnosti. Tako pavšalno pisanje pa ne koristi nikomur. RAJKO GERDOVIC, direktor PRIPIS PISCA - Prav veseli me, da so novomeški poštarji vendarle iasno in glasno povedali, kakšen nai bi bil postopek pred izvedbo in med izvedbo ustreznih del. Zal, nisem bil deležen omenjene vljudnosti, kot ne pred časom, ko so mojo telefonsko številko kratko malo pripisali Ljubljanski banki.... BOJAN BUDJA „HUDO PAMETNO .. V 32. številki Dolenjskega lista je bJa dne 7. 8. 1980 na 19. sUani pod navedenim naslovom objavljena informacija o prometni gneči, ki je nastala 30. julija okrog 14. ure na križišču pred bifejem v Koštialovi ulici v Novem mestu. Navedba, da so delavci PTT Novo mesto prekopali cesto zaradi polaganja telefonskega kabla, je popolnoma netočna. Podjetje za ptt promet Novo mesto ni bilo niti investitor niti izvajalec del, pač pa je bil investitor Komunalna • interesna skupnost Novo mesto, izvajalec del pa Tegrad Ljubljana. Zato naše podjetje ni moglo imeti nobenega vpliva na usklajevanje s Cestnim podjetjem, pač pa bi to morali storit; navedeni organizaciji. K rekonstrukciji je bilo od ZO PTT Slovenije izdano soglasje št. 2/4- 24 -05/40-79, za zaščito ptt omrežja pa je PTT projektivni biro izdal izvedbeni projekt št 11/1979. Po pooblastilu ZO PTT z dne 11. 6. 1980 je bilo našemu podjetju oziroma dipl. inž. Martinu Glavaču poverjeno samo izvajanje tehničnega nadzora v zvezi s postavitvijo in zaščito kabla. Zato je zaključek avtoija članka R. B., da so težave povzročili PTT delavci, napravljen na podlagi domneve, češ če se polaga telefonski kabel, potem so izvajalci in krivci ptt delavci. v RAJKO GERDOVIC, diretkor PONATIS KNJIGE O E. KARDELJU Četudi je Franca Šetinca knjiga „Misel in delo Edvarda Kardelja" lani izšla pri Prešernovi družbi v za slovenske razmere izjemno visoki nakladi (23.000 izvodov), je vseeno zelo hitro pošla. Povpraševanje po knjigi, ki celovito in temeljito prikazuje ustvarjalnost pokojnega revolucionarja in misleca, ni pojenjalo, zato se je založba odločila za ponatis. Knjiga je tako spet na prodaj. Vezana v platno stane i40 dinarjev. Sava Stojkov: S FRAKELJC-KOM, olje na steklu, 1977 Sobotno otvoritev razstave petinštiridesetih del somborske-ga slikarja, trikratnega udeleženca trebanjskega tabora Save Stojkova, smo podrobneje napovedali že zadnjič, tokrat dodajmo, da je ogled njegovih vojvodinskih portretov in drugih motivov pravcato doživetje za vsakega obiskovalca trebanjske Galerije likovnih samorastnikov. Umetniku so podelili zlato plaketo tabora. Pred otvoritvijo razstave (odprta bo do 21. septembra) so številni obiskovalci lahko prisluhnili koncertu godbenikov iz italijanske Guastalle, Trbovelj in Trebnjega, združeni prireditvi, ki je bila posvečena občinskemu prazniku, pa so prisostovali vodje slovenskih delegacij v zborih zvezne skupščine Marko Bulc in Bogdan Osolnik, Janez Vipotnik, Roman Ogrin, Franc Šali. Mara Ruoena in drugi. A m v OBISKI V MUZEJIH Posavski muzej v Brežicah je obiskalo v letošnjem prvem polletju nekaj več kot 8.500 gostov, od tega kakih 150 tujih. V istem času je zabeležil Belokranjski muzej v Metliki nekaj manj kot 4.500 obiskov. I1 OKTET BREZ PEVOVODJE - Možakarji Prevdskega okteta so skupaj šele leto dni, pa se lahko pohvalno z vidnimi uspehi. (Foto: J. Pavlin) Še bodo peli Po letu dni delovanja je Prevolski oktet zapustila dirigentka — Peli so tudi za radijsko oddajo Ob zaključku akcije „Suha krajina 80” je v kulturnem programu skupaj z brigadirji nastopal tudi Prevolski oktet, ki je prav s tem nastopom slavil leto dni obstoja. Petje v oktetu za suhokranjskega kmeta pomeni veliko mero odpovedovanja. To vedo povedati člani Prevolskega okteta Jože Raspotnik, Jože Bobnar, Tone Škufca, Jože Rojc, Jože Jaklič, Rudi Blatnik, Frane Robida, Slavko Robida in Janez Škufca, kijih od začetka vodi učiteljica glasbe na prevolski šoli Brigita Novak. Le enkrat na teden se lahko zberejo, saj prihajajo skoraj vsak iz svoje vasi. ..Posebno težko je pozimi, čeprav bi človek mislil, da je tedaj za kmeta največ prostega časa. V oktetu se kmalu pozna, če kdo manjka. Poleg teh težav pa so bile zlasti hude zadrege z narečjem, * ki se še danes čuti v marsikateri zapeti pesmi,” pove zborovodja. Pred nekaj dnevi so svoje nastope dopolnili še s snemanjem za radijsko oddajo „Naša zemlja v pesmi in besedi”, zapeli so stare slovenske pesmi. Njihov repertoar obsega še nekaj partizanskih, v zadnjem času pa se navdušujejo za dalmatinske pesmi. Peti ne bodo prenehali, čeprav jih je pred kratkim zapustila dirigentka, ki je odšla na novo delovno mesta J. PAVLIN Prihajajo na razpotje? Obogatili so kulturni utrip — Nimajo prostora Za likovno skupino „ Vladimir Lamut" iz Novega mesta še naprej velja, da zmore narediti več, kot bi v enakih pogojih naredili drugi V enoletnem obdobju, ki so ga zaključili z letno skupščino 4. septembra, so obogatili kulturni utrip Dolenjske z razstavami, organizacijo likovne šole, enodnevno izobraževalno kolonijo, organiziranjem Labodovega ekstem-pora, izvedbo problemske konference in skupščine Združenja likovnih skupin Slovenije, člani pa so sodelovali tudi v kolonijah in na ekstemporih zunaj meja našega območja, in kar velja posebej poudariti, saj nedvomno kaže na velik kakovostni napredek - pobrali so nekaj pomembnih nagrad in priznanj. Če ne bi bilo dvotir-nosti in neusklajenosti, bi bila enoletna bera še večja. Kljub uspehom se člani skupine zavedajo, da prihajajo na razpotje, ki je za amaterske skupine lahko usodno, če ne dobe novih spodbud in se vprašanja, ki so življenjskega pomena za obstoj skupine, ne rešijo. Čvrsto delovno jedro članstva ne bo nič manj dejavno tudi naprej, vendar je razvoj brez urejenega financiranja in brez ustreznega prostora vprašljiv. Nerazumljivo je, da ne morejo priti do prostora, saj bi ne bil namenjen le njim, ampak bi ga delno uredili tako, da bi v njem prirejali razstave, hkrati pa bi imeli pripravljeno stalno razstavo prvotiskov, ki jih hrani frančiškanska knjižnica in zdaj javnosti niso dostopni Kaj naj Novo mesto nudi obiskovalcem drugega, če ne predvsem svojih kulturnih vrednosti? Zaradi neurejenega financiranja je program dela v prihodnjem letu v zraku. Qb manjši pomoči združenega dela (stabilizacija!) je skupina bolj vezana na sredstva, ki so sistemsko odrejena za kulturno dejavnost, se pravi na ZKO, kjer pa, tako čutijo, ni pravega razumevanja za njihovo dejavnost. M. M. Umetnost bliže ljudem V Ribnici so na ogled dela udeležencev drugega srečanja likovnikov — Umetnina ne devalvira Udeleženci drugega srečanja likovnikov .Janko Trošt", ki je bilo poleti v Ribnici m okoliških krajih, te dni rastav-ljajo svoja dela v ribniškem Domu JLA. Na ogled so slike, ki so jih ustvarili Jože Centa, Milan Čirovič, Marin Berovič, Viktor Goričan, Ferdo Mayer, Marijan Pliberšek in Coro Skodlar, ter nekateri kipi Staneta Jarma, Lojzeta Čampe in Aladarja Zahariaša. Likovniki upodabljali predvsem motive iz Ribnice in Sodražice ter okolice. V delih so ohranili marsikaj, kar bi sicer sčasoma za vedno izginilo. Kipar Stane Jarm je dejal: ..Ribniška suhorobarska in lončarska dejavnost sta izjemni priči človeške ustvarjalnosti, ki ima korenine daleč v prazgodovini in jo sledimo preko vseh zgodovinskih dob od Keltov do danes. Na žalost pa imata današnja tehnika in industrija žalostno vlogo zatiralca vsega tega tako bogatega ljudskega izročila." Domači kulturni in družbenopolitični delavec France Grivec je na otvoritvi razstave minulo nedeljo poudaril predvsem pomen povezovanja umetnosti in umetniškega dela z združenim delom in vsemi občani. Zahvalil se je ozdom, ki so likovno kolonijo omogočili (Inles, gozdarji), predvsem pa „Riku“, ki je največ pomagal kiparju Aladarju Zahariašu, kateri je izdelal prvo večjo kovinsko plastiko v ribniški dolini; prav kovina namreč postaja poleg lesa vse pomembnejša tudi v ribniškem gospodarstvu. V imenu likovnikov se je zahvalil domačinom za lep sprejem in organizacijo kolonije slikar Jože Centa. Poudaril je, da bi kolonija zaradi stabilizacije in devalvacije skoraj odpadla in da dobra umetnina, če je pravilno hranjena, nikoli ne devalvira, ampak celo pridobiva vrednost. Zato je predlagal, naj bi Ribničani razmišljali o ureditvi stalne razstave likovnih del. J. P. DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 12. IX. O labod 17.10 POROČILA 17.15 LETI, LETI PIKAPOLONICA, lutkovna oddaja 17.30 DRUŽINA SMOLA 17.35 ROCK KONCERT: DIRE STRAITS Pred dobrima dvema letoma je bfla angleška glasbena skupina Dire Straits še docela neznana, nekaj poslušalstva pa si je pridobila šele potem, ko je izšla mala plošča Sultans of Svving. Glasbeniki, ki jih vodi pevec, kitarist in pisec skladb Mark Knopfler, menda niso dodali še nič novega zdajšnjemu rocku, mladi pa cenijo t. i. udarnost in sočnost njihove glasbe. Pričujočo oddajo so posneli nemški televizijci. 18.35 OBZORNIK 18.45 SPOZNAVAJMO NASE MORJE: OCEANOGRAFSKE LASTNOSTI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 ZABAVA VAS LJILJANA PETROVIČ, glasbena oddaja Novosadska pevka se je proslavila z izvajanjem šansonov, narodnih in starogradskih pesmi, romanc ipd. V oddaji bo zapela nekaj uspelih skladb, nastopilo pa bo tudi nekaj drugih glasbenikov, pevcev in plesalcev. 21.00 BLAKOVIH SEDEM 21.50 V ZNAMENJU 22.05 NOČNI KINO: TOMMY Mati Nora rodi Tommyja v času, ko je njegov oče, vojni pilot, v ujetništvu. Oče se vrne, najde Noro z ljubimcem, slednji pa vTommyje-vi prisotnosti pilota ubije. Fant od groze nenadoma oslepi, ogluši in onemi. Zdravniška prizadevanja so zaman, posamezne barve začne Tommy prepoznavati s pomočjo mamil, doživi pa še vrsto razburljivih stvari. Taka je vsebina rock opere Peta Townshenda, filmsko pa jo je pred petimi leti obdelal angleški režiser Ken Russcl. Glavne vloge igrajo Ann Margret, Oliver SOBOTA, 13. IX. ab aa 8.00 POROČILA 8.05 O ČUDOVITEM POVODCU 8.20 COLARGOL, lutkovna oddaja 8.35 MINI GODCI V GLASBENI DEŽELI 8.50 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.20 POLETAVCEK 8.50 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR 10.50 BAZOVICA 1930, dokumentarna oddaja 11.30 TOMBOLA, kratek film 11.50 625 12.30 POROČILA UBEŽNIKA, ameriški mladinski film Pripoved bo tekla o dogodivščinah dečka in leoparda. Harry Harris je film posnel po zgodbi Victarja Canninga, pisca kriminalnih romanov, (najbolj znan je Družinska zarota, po katerem je pokojni A. Hitchcock ustvaril enega svojih najboljših filmov). V mladinskem filmu Ubežnika pa igrajo Dorothy McGuire, Van Williams, John Randolph in drugi. RIJEKA : RADNICKI, prenos nogometne tekme 18.55 NAŠ KRAJ: NAZARJE 19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Ayme: M02, KI JE HOTEL SKOZI STENE Sklop treh televizijskih dram so na ljubljanski televiziji naslovili Pariške zgodbe, kajpak zato, ker se dogajanje vseh odvija v glavnem mestu Francije. Prvi dve so posneli po literarnih predlogih Marcela Aymeja (naslednji teden bomo torej lahko gledali njegovo Milost), Otočani pa so nastali po proznem delu Jacquesa Perreta. Glavni junak nocojšnje drame je samski uslužbenec z Montmarta, ki nenadoma opazi, da ima čudežno sposobnost, namreč to, da lahko hodi skozi stene. Seveda pride do vrste zapletov. Možaka igra Michel Serrault, katerega se spominjamo iz nadaljevanke o Offenbachu 21.00 VESELA JESEN 1980 22.00 KDO JE MORILEC? francoski film Žena, izginuli mož in njegov brat - to so glavne osebe zapletene kriminalne zgodbe, v kateri ni jasno, ali je mož res izgubil življenje v avtu, ki se je prevrnil v moije. Bo brat v truplu prepoznal brata? Kdo sledi ženi? Ko brat brezskrbno križari po morju z ženo izginulega, hud veter raznese nametano listje in prikaže se... Kdo je posnel ta film, ljubljanska televizijska služba za tisk ni navedla, tudi imen igralcev ne najdemo v napovedi. 23.15 TV KAŽIPOT 23.35 POROČILA 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer z Živoji-nom Zdravkovičem - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.45 Športna sobota NEDELJA, 14. IX. O labod 8.45 POROČILA 8.50 FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU 9.10 ZGODOVINA POMORSTVA, dokumentarna oddaja 10.00 VIKING VIKI 10.25 JAZON IZ VESOLJA Angleška mladinska nadaljevanka z gornjim naslovom bo govorila o dogodivščinah vesoljskega kapitana Jazona, ki pluje po vsemirju z ladjo Akademija. 10.50 VRNITEV ODPISANIH 11.50 TV KAŽIPOT 13.15 POROČILA 14.55 POT NA VZHOD, potopisna oddaja 15.25 AVTOMOBILSKE DIRKE 12.15 KMETHSKA ODDAJA FORMULE 1, . prenos dirke za veliko nagrado Italije iz Imole 16.00 VARNOST ZRAČNEGA PROMETA, dokumentarna oddaja 17.05 MLADI PHILADELPHIJCI ameriški film Mladi advokat se na hitro poroči, neučakan pa je tudi v stremljenju po uspehu. Sprva mu gre vse dobro od rok, zgodi pa se, da bi moral braniti prijatelja, ki je obtožen, da je ubil sorodnika. Advokat precej spozna. da to pot ne bo šlo brez težav, saj mu nasprotuje cela vrsta uglednih meščanov. Bo šel do konca in postavil na kocko kariero ali pa...? Ta film je 1959 posnel Vincent Sherman, glavni vlogi pa igrata Paul Nevvman in Barbara Rush. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 R. Marinkovič: KIKLOP 20.55 SLOVENSKA MESTA: PIRAN 21.40 V ZNAMENJU 21.55 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.10 Športni pregled 16.00 Dnevnik — 16.15 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gore sveta (dokumentarna oddaja) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Zakon (ameriški igrani film) PONEDELJEK, 15. IX. C) labod 8.45 TV V SOI J- Koledar. Pravopis, ^ fUUOH HH • T sn Arheološki muzej v Zadru, Make-donščina 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka. Zgodba, Zemljepis 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 VRTEC NA OBISKU: NASA GALERIJA 17.35 DELAJ Z GLAVO Tokratna oddaja bo govorila o spominu. Spominske sposobnosti posameznikov so zelo različne, res pa je, da bi bil spomin lahko učinkovitejši, če bi ga vsak znal uriti s primernimi tehnikami. 18.00 ZNANA - NAZNANA JUGOSLAVIJA, . dokumentarna oddaja 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 D. Cook: WILLY Angleška televizijska drama, ki jo je po scenariju Davida Cooka posnela Vivlan Matalon, bo govorila o junaku, ki v prometni nesreči dobi hud pretres možganov. Terapevtka se trudi, da bi Willy ne imel trajnih posledic, pomagata ji fantova zaročenka in mati. Na dan pride marsikaj o fantovi osebnosti, njegovih dejanjih, stanje se mu izboljša, lahko pleše, govoriti pa ne more. Dekle ga zapusti, sam pa se naveže na nesebično terapevtka Igrajo Christopher Gable, Anna Massey, Maureen Pryor, Gwyneth Powell in drugi. 21.00 KULTURNE DIAGONALE 21.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: KRUH, slovenski etnogratški film 21.55 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Slonček Mamfi — 18.00 Bajke daljnih ljudstev — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.35 Cesare Birotteau (francoska nadaljevanka) X TOREK, 16. IX. Reed, Roger Daltrey, Elton John in Jack Nicholson. 17.25 Test — 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik - 18.15 Plavica (otroška oddaja) - 18.45 Muppet show (gostuje Andy Williams) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Človek in čas (dokumentarna oddaja) — 21.55 Upočasnjeno gibanje (jugoslovanski igrani film) ©labod 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, O prehrani, Varujmo zobe, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Glasbena vzgoja, Fizika 15.00 TV V ŠOLI: O Prehrani, Peta državna konferenca, Podravina 17.15 POROČILA 17.20 COLARGOL, lutkovna oddaja 17.35 GLASBA NARODOV 18.05 H SANI SVET: KONCERT V ULICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, 2. del 18.35 OBZORNIK 18.45 HIDAK - MOSTOVI, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 VZPONI IN ZATIKANJA Zima, četudi hladna, bo po svoje vroča, če bodo morali ljudje razpravljati o pomanjkljivi oskrbi z gorivi tedaj, kadar jih bo zeblo. Zato bo televizijska oddaja skušala odgovoriti na vprašanja, ali bo dovolj elektrike, premoga, plina, drv, tekočih goriv ipd. Govor bo tudi o energetiki v prihodnosti ter o temeljnih usmeritvah in ciljih, ki naj bi jih na področju energetike dosegli v prihodnjem srednjeročnem obdobju- • 20.55 E. Hemingway: VOJAKOV DOM in R. Wright: SKORAJ MOŽ, zgodbi iz nanizanke Ameriške novele 22.05 V ZNAMENJU 22.20 IZ KONCERTNIH DVORAN - Haydn: LETNI CASI (POLETJE) Ob koncu pretekle koncertne sezone so televizijci v dvorani Slovenske filharmonije posneli nastop simfoničnega orkestra in zbora RTV Ljubljana, ki sta pod vodstvom Marka Muniha izvedla navedeni Haydnov oratorij za soliste, zbor in orkester. Solisti so Olga GraceiJ (sopran), Karl Markuš (tenor) m Ivan Sancin (bas. 17.10 Dnevnik v madžaršdmi - 17.30 Dnevnik - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Književni klub -Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik 20.00 Irci pojejo (zabavnoglasben oddaja) - 20.50 Glasbena medigra - 21.05 Včeraj, danes, ju m i - 21.25 Ona (dokumentarna oddaja) — 22.10 Poezija SREDA, 17. IX. (Dlabod 9.20 TV V ŠOLI: Koledar, Oddaja za učitelje, Istrske vaške cerkve 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.30 POROČILA 17.35 Z BESEDO IN SLIKO: O Čudovitem povodcu, 2. del 17.50 VELIKE RAZSTAVE, dokumentarna oddaja 18.15 JESENSKA SERENADA, glasbena oddaja 18.45 OBZORNIK 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00. FILM TEDNA: BOLNIŠNICA PREOBRAZBE Dogajanje tega poljskega filma, ki ga je po lastnem scenariju pred dvema letoma posnel Edward Žebrovski, se odvija 1939, po nemškem vdoru na Poljska V neki umobolnici mlad zdravnik kmalu spozna, da so dogodki v bolnišnici v tesni zvezi s siceršnjimi političnimi razmerami. Zavzema se za odpravo nečloveških odnosov zdravstvenega osebja do bolnikov, v času nesoglasij pa umobolnico zasedejo Nemci. Med zdravniki pride do razkola, na dan pridejo njihove prave značajske značilnosti, omenjeni zdravnik skuša pobegniti, hkrati rešuje ranjenca, ki umre. Igrajo Piotr Dejmek, Je Binczycki, Henryk Bista, Dalkowska in drugi. 21.30 RAZGOVOR O POLJSK** FILMU PO NACIONALNEM FESTIVALU V GDANSKU ^ 21.40 MAJHNE SKRIVNOSTI.VB LIKIH KUHARSKIH MOJSTKV 21.45 V ZNAMENJU . n. 22.00 JAZZ NA EKRANU: KV* TET JOEA HENDERSONA 17.10 Dnevnik v madžaršiinj " 17.30 Dnevnik - 17.45 ulica - 18.15 Izobraževalna oj* g - 18.45 Glasbeni amaterji -Dnevnik - 20.00 Športna m* 22.15 Dnevnik ČETRTEK, 18.IX. C) labod 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Matematika, Zgradba in funkcija celice, Moja pot od doma do šole 10.00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Spoznavanje narave in družbe. Pravljica 15.05 TV V ŠOLI: Matematika, R. Boškovič: Življenje, Peta državna konferenca 17.10 POROČILA 17.15 ZGODOVINA POMORSTVA, dokumentarna oddaja 18.05 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 STUDIO 2 Uvodni prispevek bo govoril o nemškem pesniku Hansu M. Enzen-sbergerju, letošnjem nagrajencu stru-ških večerov. O izkrivljeni podobi Jerneja Kopitarja bo ob 20CMetnici njegovega rojstva govoril Jože Toporišič. O sodobnem kiparstvu in o formih vivih kot obliki medsebojnega spoznavanja bo razmišljal angleški profesor Michael Pennie. Predstojnik inštituta za estetiko na pariški univerzi prof. Rene Passeron bo ob svojih slikarskih delih podal lastno teorijo o moderni ***.« Toni Tršar bo predstavil dosežek letošnjega festivala ^ dcega filma v Pulju, govor P*1*-o slovenskem deležu igranih >u na puljskem festivalu. 22.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 OtrošAJ, mladosti - 18.15 Izobraževali oddaja - 18.45 Kabaret (zaba^ glasbena oddaja) r- 19.30 — 20.00 Neposredni stiki — | Včeraj, danes, jutri PRVI RADIJSKI PROGRAiffi PETEK, 12. IX. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica s (J. Osredkar: Janko in Metka). 9.05 Z radiom na poti. .11.35 . Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in s narodnosti. 12.30. Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe. »13.50 :Clovek in zdravje. 14.05. Barkarola in idila. 14.25 . Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18JO S knjižnega trga. 19.45 Minute z Zadovoljnimi kranjci. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30, Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10, Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 13.IX. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 s Z radiom napoti. 10.05 i Sobotna matineja. 1.1.05, Zapojmo pesem. 11.20, Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40,Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Škatlica z godba 18.30 Iz dela G MS. >19.35 Mladi mostovi. 20.00, Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po domovini. 0.05t-4.30Nočni program. NEDELJA, 14. IX. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Zoltan Devavari: Kralj voda). 8.44 .Skladbe za mladina 9.05. Se spomnite, tovariši? 10.05 Kar znaš, to veljaš! 11.00 Naši ^poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 1,3.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (Rado Murnik: Ženini naše Kopm4e). 14.25, S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Priljubljene operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Vitomil Zupan: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta;4 del). 18.28 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna *nladih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10,Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 15JX. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40, Izberite pesmico. 9.05 ,Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljena 12.10,Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Franc Habe: Vzreja konj pasme Haflinger). 12.40,Pihalne godbe na koncertnem odru. 14,05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in s pozdravljajo. -15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. s20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Poletni divertimenta 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05, Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 16. IX. 8.08 Z .glasbo v dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 . Znano in priljubljeno. 12.10, Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Spanring: Nezadostno izkoriščanje sistema Agris). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30. Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in' ansambli JRT. 21.05 .Radijska igra (France Puntar: Dobro jutro, dober večer). 22.30 Tipke in godala. 23.05 t* k*,nl Lirični utrinki. 23.10,S P°P ^jjii po Jugoslaviji. 0.05-4.30 program. SREDA, 17. IX. gjO 8.08 Z glasbo v dober Pisani svet pravljic in zg01^ radiom na poti. 11.35 * priljubljena 12.10 Velik* ^0 orkestri. 1,2.30. Kmetij*1, ^ (Martin Mencelj: Panenje zimo). 12.40 Ob iz^J" fot? glasbene umetnosti. 14*" ^ p|»S šljamo, ugotavljamo. • • LgAjti0' poslušalci čestitajo in Pj* TJtP 15.30 Zabavna glasba. 1®*“ rovska glasba v Prost°rU,nV8nje ** 18.15 Naš gost. 18.30 mladi svet. 19.45 Minute t blom Gorenjci 20.00 besedo (Živali). 20.25. ^ol delssohna Klavirski tno v oles'J* 21.05 Odlomki iz G. opere Zaljubljeni btf labffj Revija slovenskih PcV i\n glasbe. 23.05 Lirični “tn0>05> Jazz pred polnoč)0* Nočni program. ČETRTEK, 18. ^ 8.08 Z glasbo igTjggU mdoV^jV j tijski nasveti (Ernest E obodWu0(j i v naslednjem 5-letne jo Sloveniji in vasi do vasi. 14.05 . jjce.1 m Koncert za Zabavna glasba. » • g jj LO» bo z nami zapela. ^ju^jj, radijske postaje ^m $ , 19.45 . Minute * ¥I*S?trtkf, 05 Žnidaršiča. 20.00, y0v. domačih P«OTI * Can^'j> Literarni večer (‘va30,piesn» V Lepe melodije* iz jugoslovanskih P^Lckfl1 gosteh pri 23.30.Pale ta POP^^. avtorjev. 0.05 Svetilnik Veli nit V Novoteksu prvi samoupravljali Na Dolenjskem so izvolili prvi delavski svet v Novoteksu v Novem mestu — Zanimivi obledeli zapisniki graditeljev sociali- »Ko smo začeli z delavskimi je bilo čutiti precejšen ° L°r’ 0dki"it ali pasiven, "je ob * Priložnosti povedal Edvard Kardelj[ Nekateri so menili, da bodo e avski sveti zavrli sodobni te-Dn°loški proces, podjetja in uvodnjo pa spravili na rob opada. Bili so tudi taki, ki se H» hoteli izreči ,JViso verje-del,S P°udaril Kardelj, „da je z j, skimi sveti moč kaj doseči gospodarstvu. Očitno so bili *Pričani, da gre za nekakšno ŽTteV’ ki i0 P°č fa» a socialistična ideologi- ŽGODOVINSKI ZAKON za^n^o samoupravljanje Je le« n “odltl pred tridesetimi • uradno pravico do življenja Unra^. ^ temeljni zakon o darsir-1a?iu 2 državnimi gospo- Zantnf z,aPisali> da je bila impo-beocra-1 :PŠCinska zgradba na je ta ^ en? Levarju revduci-stna p, ^deti še bolj davno-Ce, j red vhodi so stale množi-skem,, bfle priča zgodovin- PrelomninanjU’ ki 1)0 Pomenilo vanske^‘ ? v razvoju jugodo- b° edinct,ma’ hkrati pa delavsioh^u° y zgodovini Trm7^banJ v svetu-taoj* 0 Je v govoru pred i^ S^poičrtal: •>&«- h 0na bo najpomem-ne ___ dejanje ljudske skupšči- nacionflii° sPrej®mu zakona o v°dnio ” Sre.dstev za proiz-fežnje ;n r®Sni čile so se davne ^udi. da n^Jenja delovnih ua Sami —i- • x yatne m pravice zma.” Prve delavske svete so v republikah volili, še preden so zvezni poslanci izglasovali zakon o predaji tovarn delavcem, kot so popularno imenovali omenjeni zakon. Na spisku za izvolitev prvih delavskih svetov v Jugoslaviji je bilo 215 največjih delovnih kolektivov, od tega 39 slovenskih. V tovarni cementa »Prvoborec” v Solinu so delavski svet izvolili že zadnje dni leta 1949. DO zgodovinskega zasedanja zvezne ljudske skupščine so delovni kolektivi izvolili že 14.382 članov delavskih svetov, od tega 9.856 delavcev, 4.106 uslužbencev, 432 inženirjev in 934 tehnikov. ■“me. Ti*,v ^ upravljajo to- dS&d0d* bi. to v naihiM- po državi, Je P°trebnr>J,n?ra?yitih krajih, u? raven indi P°*kmete ^do d0UmS|nj delavcev, aoumeli svoje dolžnosti NOVOTEKS PRVI NA DOLENJSKEM V prve delavske svete so kolektivi volili res najboljše člane. Med njimi je bilo 3.426 udarnikov, 146 inovatorjev, 409 raci-onalizatoijev in 24 iznajditeljev. Večje števelo' članov je bilo večkrat nagrajenih, 1.492 pa je bilo tudi odlikovanih. Prve splošne volitve v delavske svete in upravne odbore so bile na podlagi navodil zvezne vlade od avgusta do oktobra 1950. Tedaj je bilo izvoljenih 7.136 delavskih svetov s 155.166 člani. Prve delavske svete so izvolili tudi delovni kolektivi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Med prvimi v Sloveniji, vsekakor pa prvi na Dolenjskem, so izvolili delavski svet delavci Novoteksa. Na tovarni vzidana spominska plošča pove, da so geslo »Tovarne delavcem” izpolnil 30. avgusta 190. V Novoteksu je bilo takrat zaposlenih 306 delavcev. Od 294 volilnih upravičencev jih je glasovalo 281. Prvi delavski svet, ki je štel 25 članov, so izvolili izmed 68 kandidatov. Za prvega predsednika delavskega sveta je bil soglasno izvoljen Janko Ka- stelic, medtem ko je postal Franc Podržaj prvi predsednik upravnega odbora, ki ga je sestavljalo šest članov. ,,POGINILA JE KRAVA .. Zapisniki prvih sej Novo-teksovega delavskega sveta so že hudo obledeli. Zanimivi so nekateri sklepi in prav tako ugotovitve. V zapisniku s prvega rednega zasedanja delavskega sveta z dne 11. oktobra 1950 lahko preberemo: »Produkcija teče dalje, plan se v glavnem ne dosega, to pa iz raznih vzrokov. V prvi vrsti zaradi pomanjkanja defove sile, s tem v zvezi ukinitev nočne izmene, izpad oziroma slab električni tok, slab material in še mnog® manjših problemov, ki jih bo treba ugodno rešiti in sicer s pomočjo delavskega sveta, pred katerim je danes največja naloga - izvršitev plana ... Kapitalna izgradnja prav tako napreduje. Na ekonomiji je glavno delo pospravljanje poljskih pridelkov. Poginila je krava, vzrok pa še ni dognan ... V zvezi z 10. obletnico ustanovitve OF predlaga delavski svet nedeljsko prostovoljno delo... Delavski svet postavi tele sklepe: 15. in 29. oktobra bo udarniško delo v vseh obratih in pisarnah. Delavci, ki bodo delali, bodo prejeli v menzi hrano brezplačno ... Tovariš Čavlovič Stevo (glavni računovodja) predlaga prodajo enega konja in žrebeta zaradi pomanjkanja sena.” 10. novembra 1950 je delavski svet Novoteksa razpravljal o uredbi o varčevanju. Zapisnik poroča: „ ... in predsednik delavskega sveta načelno prikaže možnosti varčevanja v podjetju. V skladišču surovin je volneni regenerat, ki gaje treba predelati tako, da se bo iz njega dobilo čimveč dobrega materiala. V obratih naj se pobirajo odpadki volne, cevke, olja in maziva naj se ne razlivajo. Stedi naj se s premogom, paro, električno energijo itd... Predsednik delavskega sveta daje predlog, da se ekonomija proda in da podjetje obdrži zase konje, menzo in vrt in redi prašiče.” ČEVLJARSKA DELAVNICA S 1.500 DIN IZGUBE Zapisnik s petega rednega zasedanja delavskega sveta z dne 11. aprila 1951 pravi med drugim: »O vprašanju ukinitve čevljarske delavnice v podjetju navzoči sklenejo, da se le—ta zaradi nerentabilnosti ukine in sicer se pri mesečnih zaključkih opaža okoli 1.500 din izgube. S tem v zvezi se da nalog čevljarju, da do konca meseca popravi vse čevlje, ki jih ima na popravilu.” In še: „Tov. Jevšku, delavcu iz kotlarne, ki ima tovarniško stanovanje, se le—to zaradi njegovega požrtvovalnega dela ne zaračunava.” ne odpravlja birokracije, ji pa reže korenine. Tej bolezni mora biti posvečena stalna skrb sa-moupravljalcev, zatirati jo morajo na samem začetku, ne šele takrat, ko dobi težje oblike. Sicer pa je samoupravljanje vedno omogočalo strnitev vseh sil kolektiva, vse njegove ustvarjalnosti v enotno akcijo dela in napredka.” PRIPRAVIL: I. ZORAN Delavski svet se vsak mesec. Udeležba je bila skoraj zmeraj 100-odstotna. Do šestega zasedanja so se zapisniki končevali s »Smrt fašizmu -svoboda narodu”, podej pa z geslom: »Vse sile za petletko.” 30-letnico samoupravljanja je kolektiv Novoteksa nedavno proslavil na Frati. Niko Šilih je dejal med drugim: »Samoupravljanje je postalo sestavina našega življenja. Kjerkoli se pojavi kritika, ni naperjena proti samoupravljanju, temveč proti slabemu samoupravnemu delovanju. Pravica samoupravljanja postaja stvar človekovega dostojanstva, tudi pogoj industrijskega, ekonomskega in splošnega napredka. Samoupravljanje predstavlja tudi orožje delovnega človeka proti bolezni, ki se ji pravi birokratizem. Ta se ne da ugnati z aktom, je kakor plesen. Samoupravljanje STARO JE ZAMENJALO NOVO - Pred leti je maisfcateiemn stroju strego več deset ljudi, pri sodobnih strojih pa zadostuje le eden. NOVOTEKSOVI KROJAČI SLEDE EVROPSKEMU OKUSU BOGATA IZBIRA — Novoteksovi krojači dedijo evropskemu okusu Včeraj je b£ dan vojne mornarice. Minilo je 38 let, kar L;0Var*š Tito z ukazom odredil ustanovitev enot NOV tudi na °qu. S tem seveda ni rečeno, j i ^ je šele takrat začelo w °yanje partizanov na valovih. °rje je bilo bojišče že od prvin dni narodnoosvobodilnega boja. Poseben razmah je Partizanska mornarica dobila P° kapitulaciji Italije. Ko so emci zasedli obalo, se jim je ve h V bran sicer ^bka, Nnv Poguba mornarica imi Pomorske sile, ki jih je « na voljo nemški admiral, _!?. mogle zaustaviti njene . Ker pa je bilo treba to n,? i.Za VSako ceno, so Nemci svrt na Jadransko .morje npH°i Posebno izurjeno enoto z Ht> 1 . imenom »Sestav ma-% bojnih sredstev” (Klein— biarnPf—Mittd Verband), ki naj z diverzantskoterorističnimi napadi napravila enkrat za vselej konec »neznosnim” partizanskim ladjam. Svojo proti-partizansko enoto na Jadranu so Nemci imenovali tudi MEK-71. Objavljamo, kako se je končala ena od akcij te enote. Po več neuspelih napadih na partizansko in zavezniško bro-doyje so Nemci 13. februarja 1945 sestavili novo diverzantsko skupino s 7 možmi, ki naj bi se neopazno prikradla svetilniku Veli Rat na skrajnem rtu Dugega otoka in ga porušila. Na njem je živel samo svetilničar. Od partizanskih in zavezniških vojaških enot je bila v bližini baterija topov obalnega topništva, ki je branila morsko ožino med Dugim otokorr} in otokom Molat. Skozi ožino pelje pot v Virsko morje in zadarsid kanal. Svetilnik Veli rat je eden najstarejših svetilnikov na naši obali. Zgradili so ga leta 1849. Stolp svetilnika je visok 41 metrov. Njegova luč se vidi 25 morskih milj daleč. L%dje, ki plovejo v luke Reka, Pulj, Trst, Koper, Benetke in druga pristanišča na severnem Jadranu, ravnajo plovbo po njem. Nemška diverzantska skupina je odšla iz Pulja 13. februarja. Vkrcali so se na dve motorni torpedovki, ki sta jih pripeljali na miljo daleč od svetilnika. Tu so se diverzanti prekrcali na gumijaste čolne in tiho preve-slali do obale. Izkrcali so se južno od svetilnika. Na obali so se nekaj časa zadržali, verjetno za zadnji dogovor. Nameravali so presenetiti stražarja in ga ujeti, preden bi mogel streljati in prebuditi posadko. V predhodnico je šel podoficir, ki se je previdno prikradel k stražarskemu mestu. Igluja VT—--------------- ' NOV, ki so povzročale Nemcem tdiko nevšečnosti. l>llll|llllllll||||||lllllllll|||lllllllllllllllllllllllll||llllllllllllll|||lllllllllll|ll,lllll,ll,llllll,|||||||tlll||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllll"""MI"""ll""""""""""""""""ll"ll|"""l""""ll""" llllllllllllllllllllllllllllllllllllll SVETILNIK VELI RAT ŠE VEDNO SVETI Tam je bil na straži borec Franjo Zic, doma z otoka Krka. Kako je doživel srečanje z nemškimi pomorskimi diverzanti, je opisal v časopisu svoje enote: »Noč je bila temna. Hodil sem po stražarski stezi od svetilnika do barake, v kateri so spali moji tovariši. Naenkrat sem opazil pod drevesom neko senco, katere prej ni bilo. Najprej sem pomislil, da sem se zmotil, da je kamen, ki si ga prej nisem zapomnil. Ko pa sem naredil nekaj korakov, je Nemec začel streljati name z neslišno pištolo. V tistem tre-Tnutku sem bil hladnokrven kot nikoli prej. Zavpil sem, da prikličem svoje tovariše, ker sem uvidel, da je stvar prelde-mano resna. Takrat me je zadel strel v glavo. Drugi strel sem začutil v boku, tretji me je vžgal v rame, četrti v rebra. Takoj sem se vrgel na tla in iz ležečega položaja začel streljati. Na rane nisem imel časa misliti. Streljal sem v Švaba, ranil sem ga, hotel je pobegniti. Streljal sem toliko časa, .da je padel.” Streljanje je prebudilo posadko, ki je začefa takoj streljati iz vsega orožja. Pri tem je bil ubit podporočnik, ki je poveljeval nemškim diverzantom, drugi pa so se razbežali. Nemci so s čolni pobegnili na morje. Kasneje so partizani v bližini svetilnika našli razstrelivo in Esklenske stroje, ki so jih emci odvrgli med begom. V spopadu je imel pogumni Žic veliko srečo. Čeprav je bil štirikrat ranjen, je ostal živ, medtem ko je bil napadalec, nemški podoficir, hudo ranjen. Kasneje je v zadrski bolnišnici poaiegei ranam. Pred smrtjo pa je povedal, od kod so prišli, koliko jih je bilo v skupini, kako so prišli do svetilnika in s kakšnim namenom. Po njegovi izjavi so prinesli s seboj 48 kilogramov razstreliva. Nemec je povedal, da so bili za akcijo izbrani najboljši iz enote MEK-71. Potrdil je, da so diverzanti iz njihove enote porušili svetilnika Grujiča in Rivanjske sestrice. Tako je svetilnik Veli rat ostal cel in še danes njegova sveliobr kaže pot pomorščakom vsega sveta. Napad nanj je Ul zadnja velika akcija pomorskih diverzantskih enot nemške vojne mornarice, ki so jih z velikimi upi poslali na Jadransko morje, da bi z »majhnimi bojnimi sredstvi” uničile tisto, česar z velikimi niso mojje. Zanimivo je za konec pogledati v poročilo o planskih aktiv- prepoznoi DOLENJSKI LIST V VODOVODNIH PIPAH ’;V- ŠfflBM Zemlja bi se pravzaprav morala imenovati Vodni planet, saj dve tretjini njene površine pokrivajo reke, jezera, morja, oceani. In življenje, ta čudoviti pojav, ki Zemljo loči od množine nebesnih teles, je tako tesno povezano z vodo, da si ga brez nje ne moremo predstavljati Brez kisika žive nekateri organizmi, brez vode nobeden Najtesnejšo povezanost življenja z vodo zgovorno kaže podatek, da 80 odst. človeškega telesa predstavlja voda. Voda je življenje. In kakor je na našem planetu ogrožena prenekatera oblika življenja, je ogrožena tudi zdrava pitna voda, z njo vred pa poglavitni povzročitelj ogroženosti - človek Ker postaja vprašanje vode vse bolj ostro in odločilnega pomena za bodočnost človeštva, je OZN sklenila, da se s prihodnjim letom začne desetletje vode. Ta trenutek umira nekaj tisoč ljudi zaradi pomanjkanja vode! Ne umirajo samo zaradi žeje, ampak predvsem zaradi najrazličnejših bolezni, ki izvirajo iz tega pomanjkanja. Glavni delež tega žalostnega stanja odpade na nerazvite dežele, kjer je oskrba z zdravo pitno vodo najbolj zaostrena. Istočasno pa prebivalci razvitega dela sveta brezobzirno trošijo ogromne količine dragocene tekočine. Tri četrt sveta pesti pomanjkanje pitne vode, četrtina pa jo brezobzirno troši in uničuje. Za primerjavo navedimo, da iztoči za osebno uporabo prebi- valec ZDA 395 litrov vode na dan; od tega gre samo 8 litrov za pitje in kuhanje, preostalo pa stoči v kopalnici, v stranišču, v bazenu in za zalivanje tratice okoli hiše. Prebivalci velemest so še večji potrošniki, saj odpade na enega Newyorčana okoli 1.000 litrov vode dnevno, medtem ko prebivalec razvitega evropskega mesta zase iztoči 400 do 600 litrov. Če pa k tem številkam prištejemo še porabo vode v industriji, pride na prebivalca ZDA kar 9.092 litrov vode na dan. Koliko vode porabi Slovenec? Iz vodovodnih pip stoči na dan 360 litrov pitne vode, vendar je treba upoštevati, da pitno vodo iz vodovodov uporablja tudi del industrije, zato je dejanska osebna poraba vode precej manjša, še vedno pa večja, kot je higienski in življenjski minimum — 20 do 50 litrov. Nič tudi ne kaže, da bo poraba §itne vode v Sloveniji obstala, trokovnjaki načrtujejo, da bo povprečna dnevna poraba porasla v petih letih na 415 litrov, do leta 1995 pa že na 510 litrov na prebivalca. V novomeški občini odjemlje pitno vodo tako prebivalstvo kot industrija. Lani so gospo- dinjstva potrošila 1.281.319 m3 pitne vode, kar pomeni približno 64 litrov vode dnevno na prebivalca, celotna poraba pitne vode v novomeški občini pa znese 195 litrov dnevno na prebivalca. Zaradi priključevanja novih potrošnikov in gradnje kopalnic ter uporabljanja gospodinjskih strojev poraba iz leta v leto narašča. Ob naraščanju porabe pitne vode se postavlja vprašanje, ali imamo na našem območju dovolj zalog pitne vode. Stanje je različno: ponekod ni videti težav tudi v bodočnosti, drugje pa je oskrba že zdaj vprašljiva. Voda ne priteka iz pip kar tako, tudi kumunalna podjetja je ne pridelujejo, čeprav se marsikdo pri trošenju vode in pri odnosu do okolja obnaša tako. Zanašati se moramo na naravne vire in zajetja, druge možnosti nimamo. Krško in Brežice imata dovolj bogato naravno zalogo pitne vode. Krško polje je prava zakladinca podtalnice, toda prehudo izkopavanje proda in peska je nevarno stanjšalo naravni filter ter tako ogrozilo pitno vodo. Treba se bo odločiti: ali voda ali izkop. Gradbeništvo bo moralo poseči po drugih gradbenih materialih, v krajevnih skupnostih pa pogledati nekaj let naprej in ne videti zgolj trenutne gmotne koristi od peskokopov. Čeprav se Belokranjci lahko pohvalijo, da imajo edino reko v Sloveniji, iz katere se človek lahko napije brez strahu, da ga bo ščipalo in zvijalo v črevesju, pa stoji oskrba s pitno nogo na majavih nogah. V Črnomlju je že kritična. Pripravljajo sicer zajetje Krupice pri Gradcu, vendar ta vir ogrožajo industrija in gospodinjski odpadki bližnjega Semiča. V vodi so že opazili sledove detergentov, kar opozarja, da Semič nujno potrebuje urejeno kanalizacijo s čistilno napravo, če hočejo Belokranjci piti zdravo vodo. V pripravi je posebna študija, kako urediti oskrbo. V desetletje vode Belo- BlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlItl Jubilej »tetice iz Muhe vasi” 90 let življenjskega boja Marije Ožbolt s Trate pri Kočevju — Sodelovala tudi v ameriških štrajkih_ ..Govorila sem nemški angleški, poljski, češki in morda še kakšen jezik, le litvinsko se nisem mogla naučiti,” pravi 90-letna Marija Ožbolt iz Kočevja, ki še danes te jezike delno razume. Naučila se jih je v Ameriki, kjer je delala od leta 1913 do 1920. Marija je bila rojena 4. avgusta 1890 v Loknarjih pri Gabru na Hrvatskem. Končala je le tri razrede osnovne šole, vendar je vse življenje rada brala knjige in časopise. Se danes bere in je prav ob našem obisku prebirala Dolenjski list. V Ameriki je bila vsa leta delavka v raznih tovarnah mesne industrije. Sodelovala je v ameriškem delavskem gibanju in štrajkih. »Najlepše je bilo, ko smo štrajkali in vpili, da. se moramo vsi delavci združiti v unijo (sindikat). Začelo se je v eni tovarni, nato pa se je štrajk širil naprej, dokler ni zajel kar 70.000 delavcev. S Poljakinjo sva bili na straži. Vojska je pripeljala s-tovornjakom odeje za stavkokaze, ki so bili v tovarni. Postavila sem se pred avto, Poljakinja, ki je imela trobento, pa je zatrobila alarm, da so nama prišli ostali delavci na pomoč.” O bivanju v Ameriki je pisala dnevnik. S prisluženim denarjem si je 19. marca 1920 kupila v Muhi vasi na Kočevskem posestvo, ki jo je veljalo 44.000 kron. Redila je ovce, krave, prašiče- Ker je bila vedno samska, je morala krepko poprijeti za delo. Včasih, kadar je bilo podnevi prevroče, je šla kar ponoči na njivo" žet. Poročiti se ni hotela. „Nočem biti nikomur pokoma,” pravi. Leta 1927 je rodila hčerko Meri, pri kateri danes živi, in sicer na Trati v Kočevju. Ob kapitulaciji stare Jugoslavije so Kočevarji (v vasi sta bili le dve hiši slovenski) zahtevali, naj na hiši 'izobesi belo zastavo,‘ker je Jugoslavija kapitulirala. Pa je ni. Zato'so 0red njeno hišo postavili straža Med drugo vojno so se v * njeni hiši v Muhi vasi pogosto zadrževali partizani. Tu je „ bila javka, rajonski odbor Mozelj, etapna kuhinja in drugo. V hiši je bilo včasih toliko partizanov da za domače ni bilo v njej prostora. Partizani so Marijo Ožbolt poznali kot »tetico iz Muhe vasi”. V njeno hišo so prihajali med drugimi Dragan Jevtič, Tone Vidmar-Luka, Mile Kilibarda, Gregor Kopitar, Janez Pirnat, Samo Nahtigal, Vojteh, Franc Leskošek-Luka, Ivo Lola-Ribar, Ivan Maček-Matija, Angelca Ocepek, Franc Rozman-Stane, Dekval in mnogi drugi. Med vojno je bila večkrat v veliki nevarnosti. Ob nenadnem vdoru italijanske vojske na to območje 1942 je prav Marija Ožbolt rešila taborišče pri Muhi vasi, v katerem so bili begunci in partizani s svojo živino in živino, ki so jo zaplenili italijanski partizanski intendant Po Muhi vasi in okolici so pogosto krožili Italijani, beli, partizani in črnorokci. Potrebno je bilo veliko iznajdljivosti, da nisi doživel najhujšega. Mariji so požgali le skedenj, ker so v njem našli partizanske bombe. „Po vojni je bilo spet treba pridno delati. Vendar v začetku ni šlo vse, kot bi moralo iti. Med obvezno oddajo sem jaz, ki sem delala sama, oddala voz krompirja, marsikdo, ki je imel več posestva in delovnih rok, pa precej manj.” ČILA DEVETDESETLETNICA - Marija Ožbolt »Emoni”. To je naredila tako, da se je oglasila in pokazala Italijanom, ki so šli že mimo nje v smeri taborišča. Prijeli so jo, zasliševali in zasmehovali, s tem pa so se toliko zamudili, da so naši taborišče izpraznili. Nekoč kasneje bi bila kmalu ob glavo, ko so Italijani opazili, da nosi italijanske vojaške čevlje, ki ji jih je dal SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO TOZD TEHNIČNA KOMERCIALA IN INŽENIRING, objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. KALKULANTA ZA DOMAČE TRZlŠCE 2. KALKULANTA ZA INOZEMSKO TRZlŠCE POGOJI za sprejem: 1. končana gradbena fakulteta in 2 leti delovnih izkušenj ali končana gradbena fakulteta I. stopnje in 4 leta delovnih izkušenj ali končana srednja gradbena šola in 5 let delovnih izkušenj 2. končana gradbena fakulteta in 2 leti delovnih izkušenj ali končana gradbena fakulteta I. stopnje in 4 leta delovnih izkušenj ali končana srednja gradbena šola in 5 let delovnih izkušenj * Kandidata bosta lahko delovne naloge in opravila opravljala tudi v Ljubljani. Kandidata bosta pridobila lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave; SGP »PIONIR" Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. 672/37-80 kranjci stopajo z jasnimi nalogami. V kočevskem in ribniškem koncu oskrba-še šepa, vendar imajo v bližini dovolj virov zdrave pitne vode, treba bo zgraditi le ustrezno vodovodno omrežje. Novomeška občina v samem središču nima težav. Novo mesto z dvema zajetjema, v Stopičah in pri Šmarjeških Toplicah, ne bo imelo težav s pitno vodo tudi v naslednjem obdobju. Težje je s Suho krajino. Sedanji vodovod se napaja iz grosupeljskega, medtem ko bližnji Tominčev izvir, ki je dovolj močan in daje dobro hladno vodo, še ni izkoriščen. nostih občinskih skupščin z vidika varstva okolja za prihajajoče srednjeročno obdobje. “ njega se da razbrati, da se v vsen ; dolenjskih občinah problema oskrbe z zdravo pitno vodo ne zavedajo. Poročilo navaja m®1} J tovrstnimi planskimi le zaščito podtalnice v Kp*0 j občini in gradnjo vodovoda v ribniški. Sicer sta oskrba s pitno vodo in zavarovanje vodnih virov začrtana kot pomembni nalogi, vendar gre bolj za naštevanje problemov, kot pa za ko kretne opredelitve, kako pr blem rešiti Desetletje vode se bo zafiejo 1. januarja 1981. Kako bomo stopili vanj? Za odločitve še Po vojni jo je pestila tudi bolezen. Vendar je vse srečno prestala in je danes popolnoma zdrava. Živi, kot že rečeno, pri hčeri Meri Jurca in zetu. Veliko veselje ima s tremi vnuki. Neuklonljiva, kot je vedno bila, se edino njim pusti »komandirati”. Se vedno rada bere, posluša radio, gleda televizijo. Ob njenem visokem življenjskem jubileju ji kličemo: »Se na mnoga leta!” JOŽE PRIMC IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVp MESTO ULICA TALCEV 3 RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE ZA 2 DIPLOMIRANA GRADBENA INŽENIRJA za poučevanje strokovnih predmetov na gradben tehniški šoli 1 DIPLOMIRANEGA ELEKTRO INŽENIRJA za poučevanje strokovnih predmetov na tehnišK' in poklicnih šolah pri ICTS 1 DIPLOMIRANEGA FIZIKA za poučevanje fizike na tehniških šolah 1 DIPLOMIRANEGA MATEMATIKA za poučevanje matematike na tehniških šolah. Gradimo nov center za usmerjeno izobraževanje. . Uvajamo in razvijamo šole za kovinsko predeloval f gradbeno, elektro in kemijsko usmeritev. Skup«j.j Fakultetami iz Ljubljane organiziramo višješolski stu strojne, elektro in gradbene usmeritve. Nudimo možnost reševanja stanovanj. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi za šolsko leto 1 ali 1981/82. Informacije dobite po telefonu 21-48L ^o vlo*1' EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO objavlja razpis za šolsko leto 1960/81 za vpis v 1. RAZRED POKLICNE ADMINISTRAl1 ŠOLE — oddelek za izobraževanje ob delu Prošnjo, kol kovano s kolkom za 4,00 din, je treba najkasneje do 18. septembra, in priložiti: — spričevalo 8. razreda osnovne šole — izpisek iz rojstne oziroma poročne matične knjifl® — potrdilo o zaposlitvi — izjavo o plačilu šolnine. ^ j6. Sestanek z vpisanimi slušatelji bo 19.septembra1980 uri v prostorih EAŠC, Ulica talcev 3a. «ole 1° 4 Vpisovanje v 2. razred poklicne administrativne ^ ^ ■ razred ekonomske šole bo 19. septembra ob • njZiran razred ekonomske šole in v oddelek & ka P3 0 samoizobraževanje za poklic ekonomskega tehm Navzlic dobri igri praznih rok Pričelo se je prvenstvo v II. zvezni rokometni ligi — Novomeščanke in Ribničani izgubili po dobri igri — Praznih rok tudi Šentjernej in Kočevje Kaj pomaga dobra igra, ko pa je na startu drugdigaške konkurence Novo mesto pred domačimi gledalci — resda jih je bilo vsega SO - ostalo praznih rok. Priložnosti za vsaj neodločen rezultat je bilo nekaj, vendar je sreča v odločilnih trenutkih domačinkam obrnila hrbet. Podobna usoda kot Novomeščanke pa je v ženski republiški ligi doletela še Kočevke, brez točk pa so ostale tudi Sentjemejčanke na gostovanju v Preddvoru. ^MSEDMEREC NI POMAGAL — Tale prekršek nad Bonovo sod -L Sta v s°^otnem srečanju 1. kola H. zvezne rokometne lige Ounika kaznovala s sedemmetrovko, vendar tudi to ni pomagalo ontačinkam, da bi iztržile kaj več od častnega poraza 14:18. (Foto; Pavlin) Jtljub padcu tretji Podvig Lojzeta Pavliča, ki si je že na treningu poškodoval nogo, vendar vseeno nastopil in osvojil 3. mesto ~V j.. , nedeljo je bla na .'jrtalMču v Beogradu tretja ®to*“ja dirka motocfldistov, ki konj ° za točke državnega Pf^nstva. V lepem vremenu in 06 “redno slabi organizaciji so pomeni v šestih * dirkači Alegorijah u ?.a NovomeSčana Lojzeta Pavliča v ni ^“grajska dirka ena najtežjih ■'Jegovi dirkaški karieri. Po dveh Dr*n *i,-.na. Prejšnjih dirkah je bil ^JPncljivo v vodstvu in tretje I • Po prihodu iz Beograda je JjSRe obiskal novome&o bd-kfSf0’ kjer so mu zaradi HPih poškodb kolena in °Pala desno nogo dali v J®**®« v katerem bo ostal dva ®ri rokometašicah Aipesa, ki so jih Novomeščanke na nedavnem turnirju v Novem mestu že premagale. SLAVONIJA Dl - INLES 19:18(11:9) Kvalitetno srečanje je postreglo tudi z razburljivo končnico. Potem ko so v začetku tekme vodili 25 NOVOMEŠČANOV NA VRŠIČU Kar 25 Novomeščanov se je pred dnevi udeležilo Trim kolesarske vožnje na Vršič, v konkurenci 160 članov pa so dosegli nekaj lepih uvrstitev. Tako je med veterani A Miha Gošnik pripeljal skozi cilj kot 27., med člani C pa Novak 6. Velik uspeh je med članicami dosegla Nevenka Gošnik s 5. mestom. Veteransko dirko so nekateri poimenovali kar neuradno gotsko svetovno prvenstvo veteranov. Novotneščanom je udeležbo na tekmovanju omogočila ZTKONovo mesto. Prvič tudi 250 kubikov nedeljo dirke za državno in republiško prvenstvo v motokrosu na progi v Brezju pri Crmošnjicah Prvič, odkar AMD Bela krajina organizira dirke v motokrosu, se bodo v nedeljo na progi v Brezju pri Crmošnjicah pomerili tudi v razredu do 250 kubikov. V tem razredu se bodo pomerili v dirki za državno firvenstvo tekmovalci v prvi in drugi igi; v razredu do 125 kubikov pa bo dirka na tej progi štela za republiško itovo zelo istvo. Dirke bodo gotovo zelo idjive, saj so se že prijavili iljši tekmovalci v državi, v obeh prvenstvo, raz butlji najboljši razredih je prijavljenih več kot 80 dirkačev. Nedeljska dirka bo že štirinajsta prireditev AMD Bela krajina iz Črnomlja in peta na tej novi progi, ki je dobila tako oa strokovne komjsije, kot od domačih in tujih tekmovalcev zelo ugodne ocene. V teh sedmih letih, kar v črnomaljski občini prirejajo dirke v motokrosu, so prizadevni organizatorji dobili številna priznanja, domači tekmovalci pa so osvojili tudi najvišje naslove. Tako je bil Božo Štrukelj dvakrat državni prvak v razredu 50 kubikov, odlično se je V MOZUU DOBILI IGRIŠČE Po triletnih delih je športno igrišče v Mozlju vendarle dobilo asfaltno preobleko. Največ zaslug za to gre seveda mladincem, ki so na igrišču opravili okoli 2.800 prostovoljnih ur, najbolj pa sta se med delom izkazala Franci Salamon in Ivan Kuzma. Igrišče meri 36 x 16 metrov in bo večnamensko, saj bo na njem mogoče igrati košarko, odbojko, rokomet, mali nogomet in tenis, rše letos bodo okoli igrišča napeli mreži, naslednje leto pa uredili tribuno in napeljali razsvetljavo. Igrišče bo s športnimi rekviziti opremila telesnokulturna skupnosti Kočevje. L STANIČ odrezal tudi Aljoša Satošek, ki sedaj dosega uspehe tudi v razredu do 125 kubikov, med mlajšimi pa sta se že uveljavila Tone Henigpman in Tomaž Majerle. Tekmovalci AMD Bela krajina so bili 1978 ekipni državni prvak. Da si je motokros ne samo v Beli krajini, ampak tudi na širšem Dolenjskem pridobil številne privržence, vedno znova pokaže tudi velik obisk dirk. Nedeljska dirka, ko se bodo prvič pomerili tudi najboljši tekmovalci v razredu do 250 kubikov, bo gotovo privabila množico gledalcev. A. B. Strelci »počivajo” že 270 minut P|>r>ovem S olom kočevskih nogometašev, tokrat 0:4, momaljčani ob predvideno točko — V nedeljo z novomeškim Elanom -Elan—Bela krajina p ono ve m nedeljski polom kočevskih nogometašev na že dokončno slovo tega kluba od slovenske zapuščali ig pokazali slab Zj^^.uomočne nogometne lige? Enajst prejetih in brez danega Zato J® klavrn dosežek, ki daje malo upanja tudi za v prihodnje. bof^0 talko bolj p rešene tli Novomeščani, ki so po uvodnem doma dosegi že dve zaporedni zmagi, razočarali pa so “mo z remijem doma proti Jesenicam. Kočevje: Šalita, Bohan, Begič (Bižal), Dobrič, Klarič, Kozjč, Kuzma (ZcčiC), Bužuk, Kovač, Murn, Jerc k. Elan: Pugelj, Petre tič, Avbar, Pavlin, Vujičič, Gojič (Gabrič), Primc, Perhaj, Janežič, Bradač, Bevc (Gubrer). išče. Enajsterici sta 3 in raztrgano igro, v Krško ponovno gosti speedwayiste V nedeljo, 14. septembra, bodo na štadionu Matije Gubca v Krškem ponovno zahrumeli motorji. Krčani so namreč organizatorji tradicionalne speedway prireditve za „Pokal štirih mest , ki se bo pričela ob 15. uri. Nedeljska dirka bo po prijavah posameznih tekmovalcev, ki nastopajo za barve italijanskega Loniga, zahodnonemškega Poc-kinga, madžarskega Miškolca in domačega Krškega, izredno kvalitetna, saj bodo ekq>e nastopile z najboljšimi tekmovalcu Poglejmo imena: za Italijane bodo vozili s Ferraccioli, Birbini, Rochnetto in Andriolo, za Zahodne Nemce Mieder, Kreis-hauser, Bardi in Lang, za Madžare Silac|ty (državni prvak), Szoke, Haidu in Adorjan, za domačine pa Žagar, Gerjevič, Zibert, Bergant in Kocuvan. Organizatorji, ki tako dajejo svoj prispevek k utrditvi mednarodnih odnosov štirih sodelujočih držav, računajo v nedeljo na dober obisk, imena nastopajočih v Krškem pa so porok, da bodo ljubitelji speedwaya v Krškem in dtoiici ponovno prišli na svoj račun. Kočevje - elan Z* °*4 (0:1) J^8118 na gostovanju v so it PPPoJnoma zaslužena. w't*j pnlr!* 1 d°mačini v začetku ^jfct,za.dole8aza«ktka. £*** akoiiJ!!P!etni naPadalci ni*® vfteK ^ ■ »spelo «6.1 * mihr,,fOSo?m preko Bradača »a ,ec dH Slednji je bil tudi *W?ev*la . ° ,ta ostala dva CUtl Olcoh Vn - fa **yC v 81* 8 iv&i 00 *ledalc«v je ob t*e«iterico?ki Pospremilo domačo Uta ZaPotedni doživela že BELA KRAJINA - JESENICE 0:0 Kar 500 gledalcev se je je v lepem in za igro ugodnem vremenu zbralo na igrišču v Loku Pričakovali so dobro nogometno predstavo, saj sta obe enajsterici po dosedanjih nastopih sodili v ožji krog favoritov za najvišji naslov, vendar so ob koncu razočarani icateri malone ni bilo izrazftejŠgi priložnosti, za gol, če seveda e vzamemo po mnenju vseh očiten prekršek v kazenskem prostoru gostov, vendar je sodnikova piščalka ostala nema. Delitev točk je po prikazani igri še najpravičnejša. Bela krajina: Furlič, Kapšt Simčič, Vrščaj, Djokič, Zupančič, Cuk, Zime rman, Kramarič, Weiss, T. Dormiš. Lestvica po 3. kolu: 1. Primorje 6,... 4. Elan 4, 5. Bela krajina 3.......8. Kočevje 0(0:11). V 4. kolu igrajo: Elan - Bela krajina, Litija - Kočevje. iNOVO MESTO - LITIJA 112:30 (48:12) V prvem srečanju drugega dela slovenske mladinske košarkarske lige so Novomeščanke močno premagale vratnice iz Litije. Novo mesto: Podpadec 4, Avguštin 16, Tomšič 6, Gal 12, Bilobrk 4, Jarc 18. Bučar 2, Filipi 2, Zura 34, Kure 14. domačini, so jih Ribničani ujeli m celo vodili z 8:6. Do odločitve je prišlo v začetku drugega polčasa, saj so domačini vodili kar s 14:10, vendar bi se kaj lahko zgodilo celo to, da bi zaradi nepazljive igre v obrambi domačini že dobljeno tekmo izgublu Inles; Gelze, Ilc, Strnad, Fajdiga, Zik 1, Karpov 2, Troha 2, Ambrožič 2, Mate 3, Putre 8, Kljun. V drugem kolu bodo Ribničani imeli v gosteh ekipo Jadrana Timav, kar je priložnost, da vknjižijo prvi dve točlri v novem prvenstvu. PORAZA KOČEVK IN ŠENTJERNEJCANK ITAS KOČEVJE - DRAVA PP 15:20 (9:8) - V najzanimivejšem srečanju 2. kola slovenske ženske rokometne lige so Kočevke zasluženo izgubile z bivšimi drugoligašica-mi, ekipo ptujske Drave. Prikazani rokomet je navdušil okoli 250 gledalcev v športnem parku Gaj, posebno prvi del, ko so domačinke goste celo nadigrale. Do odločitve je prišlo v nadaljevanju, saj so Kočevke v napadu vse preveč grešile in izgubile nekaj odločilnih žog, kar jih je stalo zmago. Kočevje: N. Orožen, Vilicer, Zbačnik, Oven, Novak 1, S. Jerič, M. Jerič 13, Turk, B. Orožen 1, Jandrokovič, Vardijan, Stefanišin. preddvor - Šentjernej 16:12 (8:4) - Gostje so z odlično igro v začetku presenetile in so po prvih minutah vodile 2:0. To pa je bilo tudi vse. Igralke Preddvora so potem prevzele pobudo v svoje roke m si že do odhoda na odmor le 4 zadetke prednosti. To' o so potem obdržale do konca srečanja in zasluženo osvojile nov par točk. Šentjernej: Judež, Skoda, Kastelic, Foršek 1, M. Kovačič 2, Zagorc 4, Radešek 2, Ceme 3, Rešetič. Po dveh kolih so Kočevke sedme z 2 točkama, medtem ko so Sentjemejčanke pri dnu še brez osvojene točke. V tretjem kolu bodo Sentjemejčanke skušale doseči prvo zmago, saj igrajo doma z Eto, Kpčevke pa v gosteh s Slovanom. SREČANJE MOTORISTOV Mednarodno srečanje motoristov, ki ga je ob Krki pripravila sekcija AMD Brežice, sicer ni izpolnilo vseh pričakovanj, zlasti je organizatorjem ponagajalo vreme, a je vendarle zbralo okrog sto lastnikov železnih konjičkov iz Slovenije in Hrvatske. Pomerili so se v streljanju z zračno puško - zmagala je ekipa Varaždina - v spretnostni vožnji pa sta bila najboljša Matjaž Super iz Celja in Žitko Skuhalo iz Varaždina. Ekipno je v kategoriji do 400 cm pripadla zmaga AMD Varaždin, nad 400 ccm pa MTT Maribor. Ob podelitvi pokalov je udeležencem spregovoril predsednik AMD Brežice Anton Kostanjšek, ki je posebej poudaril pomen motoristike. TEČAJ ZA KOŠARKARSKE TRENERJE organizacija pri Košarkarski TENISKI TEČAJ Novomeški klub pripravlja začet-lduba. Te i, prijave pa igrišč do 13. niški tečaj za člane 3-krat tedensko po 2 uri tečaj bo sprejema oskrbnik septembra. Trenerska medobčinski Košarkarski zvezi Dolenjske razpisuje tečaj za trenerje inštruktorje. Tečaj bo od 15. do 20. septembra od 15. do 19. ure v novomeški športni dvorani. Poudarek bo na praktičnem delu, predavanja pa bodo | popestrena z zanimivimi ameri-; skimi filmi o košarki. Tečaj je za vse trenerje pionirskih ekip obvezen. DVOJNI PORAZ KRMELJCANOV Pričelo se je tudi prvenstvo v IL slovenski rokometni ligi vzhod, v kateri med drugimi nastopata tudi lanska povratnika Brežice in Sevnica. Do zaključka redakcije smo prejeli le rezultat iz Krmelja, kjer je domača ekipa izgubila z Bakovci s 17:19 (11:9). Domačini so vodili skozi vse srečanje, zmago pa so zapravili v zadnjih minutah. Se slabše so se odrezali mladine L Z vrstniki iz Radeč so izgubili 18:31 . Mladinci Žužemberka nadigrali vse Mladinci Žužemberka so zmagovalci odbojkarskega turnirja, ki so ga v nedeljo v čast občinskega praznika priredili v Trebnjem. V razburljivem m kvalitetnem finalnem srečanju so s hitrejšo in iznajdljivejšo igro premagali moštvo Novega mesta, ki ga je okrepil nekdanji dolgoletni • Danes zvečer bo ob 18. uri v športni dvorani v Novem mestu zanimiva tekma za pokalno odbojkarsko prvenstvo Slovenije med zveznim drugoli-gašem anhovskim Salonitom in novome&o ekipo Pionir, ki ob resnem delu pod novim vodstvom ne ritriva ambicij, da se želi sčasoma uvrstiti v zvezno ligo. državni reprezentant in odbojkarski strokovnjak Vladimir Jankovič iz Zagreba, zdaj tudi' trener ligaške ekipe Pionir Novo mesto, v kateri igrajo Novomeščani in Žužemberča-nL Na turnirju v Trebnjem je sodelovalo šest moštev, rezultati pa so bili naslednji: Žužemberk I. (mladinci) : JLA - 2:0, Novo mesto : Žužemberk II - 2:0, Žužemberk I. : Mokronog - 2:0, Novo mesto : Trebnje - 2:0, Mokronog : JLA — 2:0, Trebnje : Žužemberk II. - 2:1. Na prijateljskem srečanju, ki je sledilo na Gradišču, ie Igor Slak, sekretar občinskega komiteja ZK Trebnje, izročil zmagovalcem prehodni pokal. Smo proti uspehu? Nerazumljive ovire na poti Lojzeta Pavliča k naslovu državnega prvaka — Cena morebinte nevoščljivosti je previsoka V REPREZENTANCI SRS -Bianko Novak (na posnetku) in Sandi Papež, oba člana KK Novoteks, bosta te dni oblekla dres republSke reprezentance SRS, ki bo nastopla na kolesarski dirki v Istri. ¥ i ¥ ♦ * ♦ ♦ * ¥ t ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ! ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t ¥ ¥ ¥ * *»»**»*»*»»*»*»»*»»*»****»»***»*»****»******»* V današnjem skorajda popolnoma profesionalnem odnosu do športa na večini področij - pri tem pa tudi tista, ki nastopajo pod okriljem amaterizma, niso izjema - je treba resnično z lupo iskati posameznike, ki v športu vidijo kaj več od gole borbe in gonje za rezultati ter ne nazadnje tudi za zaslužkom Še redkejši pa so posamezniki, ki v takih pogojih tudi uspejo Alojz Pavlič je z nedeljskim tretjim mestom na dtki v Beogradu dosegel izreden uspeh, saj mu je bUo tudi to dovolj, da osvoji letošnji naslov državnega prvaka v kategoriji do 125 ccm Takšen uspeh, ob njem pa tudi naziv vrhunskega športmka pa od posameznika terjata ne le več dela, ampak sta tudi obveza za nove uspehe. Pri tem pogoji za delo ne bi smeli biti ovim in težave, s katerimi se Pavlič srečuje aanes, zbrisane. Za nastope na dirkah je Pavlič porabil ves plačan dopust, kaj dosti več pa mu od tega v podjetju, kjer je zaposlen, niso pripmvljeni ponuditi Le s težavo je po zaslugi direktorja prišel še do petnajst dni neplačanega dopusta, to pa je tudi vse Za sezono, kjer se je potrebno vsako nedeljo na novi dirki vnovič potrjevati, je to premalo. Naj bo po zaslugi nekaterih nezadovljnežev in nevoščljivcev v podjetju Pavlič ob enoletni trud in garanje, Novo mesto ob državnega prvaka? „Če ne bo šlo drugače, bom moral v prihodnji sezoni menjati službo, ’ pravi zamišljena Res neverjetna kako lahkomiselno in neodgovorno stopamo pri nas na pot športnikom, ki so pripravljeni športu darovati še vse kaj več od prostega časa in lastnega denarja. B.BUDJA 622) 11 M. snntnmhrr 1980 DOLENJSKI UST foto slišal: Milan Markelj * ' -1 :T KO BI JAZ VEDELA lvm KJE SO MOJE HLAČE.. V v { DOLENJSKI UST P V* red 20 feti Za žaljivke na večerjo BRITANSKI TURISTKI nista upoštevali pravil našega protokola, pač pa sta vpili ena čez drugo, pljuvali ob besedi Jugoslavija in se obnašali surovo navzlic dostojnemu in častnemu obnašanju naših varnostnih organov. „Z jugoslovansko policijo ne marava imeti nobenega opravka, ker veva, kakšna je, ’ sta rekli. In prav ta jugoslovanska »policija” je bila do njiju skrajno dostojna, plačala jima je večerjo v hotelu Metropol in še avtobus do Ljubljane, ker sta bili obe brez dinarja. Navzlic temu sta s prezirljivimi pogledi merili naše organe javne varnosti vse do svojega odhoda, jih zmerjali z osli, z žaljivo kretnjo spraševali, češ če ribajo pod na sodišču. ŠOLE NA BIZELJSKEM, v Dobovi in Cerkljah bi morale letos začeti s poukom v treh izmenah, da pa tega ne bo treba, nameravajo pri vsaki šoli urediti za pouk še po en razred, in to v sobah, v katerih so prej stanovali učitelju MINULI PONEDELJEK je vrvež po mestnih ulicah v Novem mestu naznanjal, da se je začela šola. Otroci so bili vsi veseli, ravnatelja obeh osemletk pa zaskrbljena, kam z njimi, ker jih je preveč. PROSVETNO DRUŠTVO v Šentjanžu je kupilo televizijski sprejemnik. Postavili so ga v prosvetni dom in ob njem se zbira vsak večer oretežno mladina. Našteli so od 15 do 50 ljudi. ČLOVEŠTVO JE že tako, da hoče biti vsakdo med prvimi, med najboljšimi, in to je pravilno. Poznate vinogradnike in e ? kletarje? Nobenega ne boste našli, ki bi ne gojil najsrčnejše želje, da bi bilo njegovo vino med najboljšimi. Zato vlagajo v svoj poklic tudi ogromne napore in se ne bojijo nobenih žrtev. Ponosni so na svoj pridelek kot mlada mamica na svojega krepkega otročička. Da, taki so vinarji po vsem svetu, taki so bili in taki ostanejo. Zaljubljeni so v vino lastnega pridelka. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 8. septembra 1960) BLATOHUUU - Na Nizozemskem se je razvila nova vrsta narodnega športa. Ko se morje z oseko umakne, se na mokre in blatne ravnice podajo „wadlo-perji”, kot jim pravijo, in gazijo po morskem blatu. Kdo ve, ali iz užitka ali iz nacionalnega ponosa. Gotovo pa ne iz veselja nad čistim okoljem, saj pravijo, da bi moral vsak Holandec enkrat v letu na takšno blatno turo, da bi videl, kaj dandanašnji ljudje počnemo z morjem na obalah. BENCINSKI KRIMINAL -Nesmotrno trošenje bencina je v Južni Afriki postalo kriminalno dejanje. Kdor vozi prehitro, ga bo sodnik kaznoval zaradi nezakonite uporabe bencina pri prehitri vožnji. Da ne gre za smešne zadeve, pričajo globe, ki znašajo lahko tudi več kot 4 milijone dinarjev za izjemne prekoračitve. Pri varčevanju z - bencinom so torej Južnoafričani ostri; ko bi tudi pri drugih stvareh znali biti tako pravično strogi! KRALJEVSKO - Da britanska kraljevska družina ne živi tako hudo skromno, kot sicer plavokrvni Britanci potarnajo, dokazuje zadnji nakup idiča, za katerega je vnuk l-letne kraljice matere Elizabete dal 64 milijonov dinarjev. Biti član kraljevske družine je kar dobro plačan poklic. Povrhu vsega pa pri tem poklicu ni nevarnosti, da človek ostane na cesti ROBOT ZA PIJAČE - Američani so sestavili samodejno napravo, ki sprašuje goste, kaj želijo piti, in jim potem zaželeno pijačo tudi ponudi. Robot (na sliki) se je že obnesel kot primerna naprava. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice. Razkrali Milan na cedilu (Ne le), da sin Aleksander ni dovolil razkralju Milanu pol milijona frankov letne apanaže, srbska vlada je temveč sklenila odtegniti mu še dosedanjo apanažo 300.000 frankov ter zabraniti da bi Milan še kedaj stopil na srbska tla. (O d k a r) se vpeljuje laško vino v avstrijske dežele po znižani carini, trpijo več ali manj vse naše vinorodne dežele. Na Dolenjskem tega dosedaj nismo Bog zna kako občutili, zato pa trpe toliko huje vinorejci po drugih avstrijskih deželah. Tem deželam delajo Lahi s svojim vinom hudo konkurenco, ki utegne postati usodepolna, ako se razmere ne obrnejo na bolje in se ne odpravi nesrečna vinska klavzula. (V občini) Brdjani v Banovini na Hrvaškem sta oče in sin Vujanič češplje obirala, mej tem pa se prepirala zaradi razdelitve. Oblastni oče je sina z nožem sunil, razjar jeni sin pa je očetu koj glavo odrezal. Hrvaški listi trdijo, da so v onem krajuJjudje grozno surovi v prejšnje križanke n 1 Astronom Edwin Hubble v velikanskem teleskopu na Mount Pal omarju, s pomočjo katerega je p*** do pomembnih odkritij. Vesolje se je rodilo s pokom Najlepša pripovedka na svetu, rojstvo vesolja, je postala znanstvena resnica Človek se veijetno ne bo nikoli nehal spraševati o izvoru sveta in vedno si bo tudi našel odgovor, pa naj bo v obliki primitivnega mita, religioznega prepričanja ali znanstvene resnice. Danes je vznemirljiva pripoved, kako je nastalo vesolje, napisana do konca in le malo veijetnosti je, da bo v bodočnosti bistveno spremenjena. Astronomi ne dvomijo več in so si enotni, da je naše vesolje, kakišneg? poznamo, nastalo v določenem trenutku, da torej ima začetek. vendar pa ne zna ločiti, kdaj ima kdo dovolj, in tako neprizadeto toči pijačo tudi takim gostom, ki pod težo popitega očitno omagujejo. Kovinsko srce, dobro srce! Po splošno priznani teoriji »velikega poka’ je vesolje nastalo pri gigantski eksploziji, katere posledica je razširjajoči se prostor vesolja. Vesolje se širi, galaksije s strahotno hitrostjo lete stran od središča eksplozije, z njimi vred pa tudi naš drobceni prašek snovi, ki mu ponosno rečemo sončni sistem. Če sledimo bežečim galaksijam v času nazaj, ugotavljajo astronomi, da se združijo v skupnem središču po 20 milijardah let. Takrat je bila vsa snov, ki je danes razpršena v brezmejnem prostoru, strnjena v izredno gosto maso, vročo trilijone stopinj. V trenutku, ko je vesoljska »vodikova bomba” eksplodirala, se je začel odštevati čas: rojeno je bilo vesolje. Dolgo časa so mnogi astronomi zavračali teorijo velikega poka in se zavzemali za teorije, po katerih naj bi bilo vesolje stalno in večno, brez začetka in konca. Toda dokazi, do katerih je prišla modema znanost, so prepričali tudi najbolj trdovratne, da ima vesolje začetek. Vprašanje pa je, kakšen je konec: ali se bo vesolje kar naprej širilo ali pa se bo na določeni stopnji začelo ponovno strnjevati do vrele, strahotno stisnjene in zgoščene snovi, ki bo zaradi procesov, o katerih pa žal ne moremo nič vedeti, onovno eksplodirala. Vesolje potemtakem utripalo kot nekakšen ogromen mehur. Začetki teorije o velikem poku segajo v leto 1912, ko je astronom Vesto Melvin Slipher v Lovvellovem observatoriju odkril, da galaksije beže z veliko hitrostjo v smeri proč od Zemlje. Naredil je spektralne posnetke galaksij in na njih zapazil t. L rdeči odmik, ki nakazuje veliko hitrost posnetega nebesnega telesa. Ko ie o svojem odkritju poročal na srečanju ameriških astronomov, ni nihče natančno vedel, kaj bo odkritje prineslo novega v zna- Ljubezen - bolezen e Kako huda zaljubljenost krotoviči svoje žrtve m neomikani, ter da tako grozna zločinstva niso nič redkega in največ med ondotnimi Srbi. (Letos) se vidi, kaj pomaga škropljenje galice v vinogradih. Spomladi so trdili vedno naši krivi preroki, »nikar letos ne škropite, saj ne bo nič koristilo, ampak samo škodovalo”. In res, večina naših, posebno manjših vinogradnikov je rajši slušalo te krivne nauke, kakor pa nauke naših strokovnjakov; in kaj je bila posledica. Tisti, ki so nauke teh prerokov slušali, imajo letos žalibog kaj slabo grozdje. (V Gorenji vasi) blizo Šmarjete nastal je velik požar, ki je v jedni uri osmim gospodarjem upepelil prav vsa njih poslopja, že spravljeno žito, vso krmo za živino; zgorelo je tudi nekaj prašičev in en pol leta star otrok. Ker je vlekla sapa se je ogenj hitro razširil po slamnatih strehah. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1900) Zadeva je smešna, .. a treba je vedeti, da je vsak posmeh odveč. Nihče ni varen pred to srečno »boleznijo . Psihologinja je ugotovila, da močna zaljubljenost napada ljudi ne gjede na starost, in ne siva brada ne globoke gube in golo lasišče niso zagotovila miru pred srčno nadlego. In še nekaj nevarnega je v zaljubljenosti te vrste: spremlja jo samomor. Kar 11 odst. Romeov in Julij si po&uša na sflo končati življenje, ugotavlja Tennova. Kljub nespretnosti se tu in tam poskus tudi posreči. Za tolažbo navedimo še zadnji podatek: močna zaljubljenost traja največ dve leti, potem pa krene v običajne kolesnice manj pretresljivega in nevarnega čustvovanja. >!*•* n n-J^Mcava J^nčala 2 modrost ne bo močjo same bese- B. ZUPANČIČ no podobo vesolja, vsi pa so se zavedali, ^ da gre za izjemno pomembno novost. Slipheijevo odkritje in tisti čas objavljeno slovito Einsteinovo enačbo o splošni relativnosti je povezal nizozemski astronom Willem de Sitter in ju vgradil v svojo teorijo o razšiija-jočem se vesolju, v katerem galaksije z veliko hitrostjo bežijo od skupnega središča. Zanimivo je, da je Einstein sprva takšno aplikacijo svoje teorije zavračal, vendar je moral čez čas priznati,.da nima prav. Po sledi Sitterjeve teorije sta krenila astronoma Edwin Hubble in Milton Humason. Na voljo sta imela takrat (po letu 1920) najmočnejši teleskop na svetu in s sta lahko izmerila hitrosti in oddaljenosti mnogih galaksij, katerih Slipher še ni mogel opazovati. Potrdila sta, da se galaksije oddaljujejo, nekatere s strahotno hitrostjo 160 milijonov kilometrov na uro. Hubble je leta 1929 prišel do odkritja, da se najbolj oddaljene galaksije gibljejo z največjimi hitrostmi, kar je kasneje postalo Hubblov zakon: bolj ko je galaksija oddaljena, hitreje se giblje. Naslednji pomembni dokaz, ki je potrdil Slipheijevo teorijo, je prišel šele leta 1965. Pred petnajstimi leti sta Arno Pen-zias in Robert Wilson odkrila, da se Zemlja koplje v šibkem žarčenju, ki prihaja iz vseh smeri vesolja. Meritve so pokazale, da Zemlja sama ne more biti vir tega žarčenja, ampak da lahko izvira le iz vsega vesolja. Presenečena fizika nista dojela, da je njuno odkritje odgovor na najbolj zanimivo skrivnost vesolja. Znanstveniki, ki so zagovaijali teorijo o velikem poku, so že dolgo predtem trdili, daje bilo vesolje takoj po poku podobno belo razžarjeni ognjeni krogli. Ko se je širilo in ohlajevalo, je ognjena krogla izgubljala sijaj, toda njeno žar-čenje naj bi nikoli povsem ne Še se dogaja,, da se ljudje zaljubijo s takim žarom, da je zaljubljenost bolj podobna bolezni, kot osrečujočemu čustvu. Psihologinja Dorothy Tennov je izdala knjigo, v kateri proučuje pojav hude zaljubljenosti. Posejmo, kaj je v stari stvari odkrila novega! Znamenja hude zaljubljenosti so jasna. Romea prične tiščati pri srcu, postane plašen in drzen hkrati, predvsem pa strahotno dolgočasen in neuporaben. Kar tretjino vsega časa premišlja le o ljubljeni, v posameznih obdobjih, ko ljubezni plamen najsvedeje gori, pa premišlja o svoji Juliji sploh ves čas. Jasno, od tako močni zavzetosti z ljubezenskim hrepenenjem m Romeo za nobeno rabo, še posebno ne, ker ga lahko že samo nasmešek „ drage dvigne v deveta nebesa, en sam mrzel poged pa podači na dno pekla. Tudi kadar se že loti kakšnih opravil, jih opravi skrajno površno. izginilo in naj bi kot neto*# šibek odmev še vedno otlPP v vesoljskem prostoru. Penzias in Wilson sta ujd3 P te daljne odmeve r9Jst? ^ Ija. Žarčenje ima natanen . vzorec valovne dolžine. Tudi sedemH<««.A-~* šnega sodobna fizika Pf1 ^ Jmdeset milijonov ne od svetlobe in vroč«* f «ov*a 1 ,0nav ne ^ kozmični eksploziji. J*®* kriči Da se je vesdje, «*.. poznamo, začelo v dolo trenutku z veliko eksplozf^ trenutku z veliko ^ torej znanstveno dokazana da kakšno je bilo pred nntnm lralršnn ie 0112 . seli ap ra vi če njegovo po še večjem boga- M. TWAIN poslovitev pesnik Pavček ital. gorstvo st.gr. pokrajina oranje stojalo naia reta orodje n cepljenje snežni 2)amet madika vinske trte tarem rlekd iap »Bralnica 'iiML reka v j. ameriki dnevi rim. koledarja petena sladka jed murska sobota )udin liki m ototjev atlant oceanu zemljevid avion m, pritidilma 2. ime stael germaine kdor rete dela sklon pivo himalaj. koza ročno orodje samojed naCin oblačenja del , Dosode dl ptica pevka andric povzetek M. os. zaimek celovški klub del pesmi neobdelan svet egon torne z.vpdo lano MJL obdano JULD ovalna skleda pootavek pritok save pri medvodah pokom, kakšna je — pred kdzmičnim rojstvo tega, kakšne so lastnosti, ko je bila vsa su r in strahotno zgoščena. nikoli ne bomo izvedeli, ^ bilo pri eksplozivnem r^0 uničeno vse, kar bi služilo kot ključ za 0®° vzroka velikega poka. Kadilski črtji Cigareta odganja^^ Še kar naprej pacUjo _j ji škodljivosti kajenja kot* glave strastnih kadilcev. Na** na uboge žrtve slabe kamen še raziskovalci Pe ske univerze, ki so ned reviji :> Science (Znano»w j, izsledke svojih raziskal 0 i nosti med kadilskimi nespečnostjo. Ce radi vleč®tt ^ to, cigaro ali pipo in y*^0 ) nespečnost, potem je yt*7 denje, zakaj minevajo noci premetavanjem v postelji w blagodejni spanec ne nad vami, povsem odveč. vzrok drugemu, trdijo učen® Strokovnjaki so merili potrebuje strasten kadilec, ***^ f in čas človeka, ki tej n**/ podvržen. Izkazalo se je, £ P buje kadilec nekajkrat ^ ga zagrne spanec, kot * Dokazali pa so Je t človek odreče kajenju. znebi že v kratkem ^asUrf?j * nespečnosti. K vsemu 1 nekaj spodbudnega. Hočejo vzeti zlati plen morja Na dnu Karibskega morja se skriva še veliko zlata, srebra ift dragih kamnov — Natančni Španci so vodili in arhivirali vse popise ladijskih tovorov gih Dr k lmenu Karibsko morje d*«- Pidovska srca za-J° od vznemirjenja. V tega ameriškega sre-morja se na mno-tnv»°TVJ ki je romalo cgj Požrešnemu španskemu so morje, morski del terjali svoj je tem ostanku, ki pa v s] dru8e8a kot ced r Pomenu besede, se ^e sodobnim iskalcem Zo5rokovnjaki za pomorsko godovino so izračunali, daje il^bsko morje pogoltnilo za ij 60 milijard dinaijev moi!, To Je najmanjša številka, saj je po vsej jetnosti nekajkrat večja, ni n?1- *co manjša zagotovo Piiti ^^una ni bilo težko nat’.Saj so Španci vodili diistlk s®3111116 vseh tovorov. pisali v več kopijah, te pa pošiljali z različnimi ladjami v Španijo, tako da se skoraj ni pripetilo, da bi izginile vse kopije. Vsi seznami so se kopičili v velikem arhivu v Sevilli. Arhiv še vedno obstaja in prav v njem so dobili pomorski zgodovinarji dovolj podatkov, da so izračunali vrednost vsega tovora v dragocenih kovinah in dragem kamenju, kar ga je od leta 1503 šlo iz Amerike v Španijo. Od skupne vrednosti so vzeli 10 odst in dobili vrednost potopljenega tovora. Glede na primitivno plovbo je odstotek izračunanih izgub prej prenizek kot previsok. Nič čudnega torej, če po dnu Karibskega morja išče srečo vse več sodobnih lovcev na zaklade. Ob pomoči modemih naprav se jim lov tudi večkrat izplača, čeprav je še vedno več takih, ki ostanejo praznih rok. la- Sezname so denarja kliče v morske globine. Po zunanjem videzu je novo letalo dokaj nenavadna Nevidno letalo Iz sicer dobro varovanega Pentagona je pricurljala vesti-čka, da ameriško letalstvo že preizkuša prototipe tako imenovanega nevidnega letala. Gre za bojno letalo, katerega sovražnikov radar in druge naprave za odkrivanje ne morejo zaslediti. Letalo so snovali skoraj dvajset let, a šele sodobna tehnologija obdelave materiala je omogočila pridobivanje snovi, ki vsrkava radarske žarke ter preprečuje oddajanje infrardečih žarkov iz letalskega motorja. Da radar letala sploh ne more zaslediti, pa pripomore tudi posebno oblikovani trup. Konstruktorji so se izognili ostrim oblikam, vse so zaokrožili. Letalo je zategadelj videti kaj čudno. Kakor je res, da tajni dosežek vojaške industrije predstavlja zbirek pomembnih tehnoloških novosti, pa je žalostna resnica, da v tem primeru znanstveni dosežki služijo najbolj nečloveškemu početju - ubijanju. Ke m povesti iz VRTINČAR Sin mi je odrastel. ^ t j® pa Sein se, kakor vidite, vini na * “re, ki so mi prisojene, in se Sebi* na stran •~T>~'T>rT>r-T|>nTi>'*irOn%M J prisojene, in se i^J«roeiče' ^ na stran svojih rajnkii to* g(farmanov. Domačo hišo bom ffrofLifa th.^0kc ^° moii Smr,i naj jo uživata hči rekel, kadar se vsak način zopet v ja <1^3 »»k sem iier u- m°j' smrti c> k« mi je sam »tisli pnti na *c°- S svojim v okolišem sem oJ> „ Va^i^ju.p ljudi . Zagrebu in Karlove«, ^ idaj Primorju od Senja do Go**- , JEJ k Domiv hotel it. nara^ ^ *aj dm nisem --------- mestu. To mesto^ svoje novo življenj* dajala kmetija. Morebiti niste znebil i 10 ^ sen, rZ? V Novem **ečo ®tavil v njem "ego mi jo je grunta l" c« *<* Podoben komedflaSceinu u* ^ *** ste sicer moji farmani, *[* _ i* Poznati moji tarmai“> - videti ^ %V.lQ Oioie °"poznat> bolj natanko. ^ ^j^tk^ti, vJe S^orjenje, vam bom rario® ^^V^katerih ^ životaril in katere w?OVo- Po očetu ZIk- ^ več ko dvajset oialov * ^ jot*®Ptideu,*a d°mačo potrebo svojem Pogradu d*1 jg jaz nič. Ves ime tek je cenila gosposka na tri tisoč goldinaijev, namazala mi je vsako leto večji davek, ni se nič brigala za sedem sto goldinarjev dolga, ki so bili napisani na hišo. Kakor vidite, me oče ni položil na mehko posteljo. Kak posebno razumen gospodar, ne velim, da ne bi bil mogel shajati. Po očetovi smrti je hotela prevzeti kmetijo mati, ali se je je kmalu naveličala, ko je videla stiske, ki jo čakajo. Rekla mi je: .Matiček, oženi se in gospodari!’ Jaz sem se neizrečeno razveselil, kakor pač fantalin, ki ni še nič izkusil in nič vedel. Dal sem si narediti lepo obleko, za klobuk sem vtakni šopek in se jel ozirati po dekletu. Imel sem takrat že petindvajset let. Po malem sem tudi prej vasoval in na shodih in božjih potih sem napajal marsikatero. To govorim vam, ker ste možje, pred otroki bi molčal. Ali naj sem s« likal in lišpal, kolikor sem hotel, ženske me niso dosti marale; ho, ho, ho - prav so imele, to je bla še moja sreča. Bil sem zanje, veste, nekoliko premajhen in prešibak. Za Breceljnovo Micko sem trdo stopal. Dobi sem jo na samem in ji rekel: ,Bodi moja ljubica! Nimaš ne ti nikogar ne jaz nobene, bilo bi prav za oba. Kaj misliš? ’ - Micka se je nemrdnila, pogledala par krat moje trupelce od stopal do vihra in se odrezala zaničljivo: »Počakaj, dokler boš za dve ali vsaj za eno gjavo višji in nekoliko pametnejši. Ta bi bia lepa, ta - ljudje bi od smeha popokali, ko bi me videli s tabo; bi me povpraševali, če te peljem k birmi ali k prvi spovedi. Oh, Matiček! Ti ne veš, kaka avša si. Pojdi za zdaj še domov in poslušaj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.’ Dopolnil sem bil takrat dvaindvajseto leto, pa si lahko mislite, kako nemilo so se mi zapilile Mickine besede v srce. Skril sem se v senico in sem se valjal po mrvi kakor nor in jokal kakor otrok. Da so me prezirale druge punčare, me ni peklo prav nič, ali Micko sem ljubil iz globočine srca in brez greha, s trdim namenom, živeti z njo v nedolžni prijaznosti, dokler ne bi bio moč, da se poročiva. Od takrat me je minilo vse veselje *za fantovanje in vasovanje. V krčmi sem ga pfl s kakim tovarišem, najrajši pa *“n> ker sem se sramoval vsakega človeka. Menil sem, da je Micka povedala doma in drugod, kako osorno me je odpravila. Ce. se je kdo vpričo mene smejal, sem bi preverjen, da se smeje meni, Če sta se dva kaj pogovarjala, blizu mene pa obmolknia, bi bil pnsegel, da sta reševala mojo nesrečno ljubezen. Se v cerkvi se mi je včasi dozdevalo, da leti ta in ona beseda name, ker sem bi prepričan, da so priobčile babe mojo sramoto tudi duhovnikom. Se če me je kdo po naključju bolj srpo ali debelo pogledal, sem precej mislil, da mi hoče s tem očitati mojo nečast. Včasi sem se hotel nad Micko razjeziti; namenil sem se, če se spet srečava, da se ne bom nanjo ne ozrl, da bom pred njo pljuni ali se menil vpričo nje prav prijazno s kako drugo žensko, kakor da sem bogve kako vanjo zaverovan. Kadar pa mi je prišla pred oči, sem zijal vanjo, kakor beremo, da so zijali ajdje v svoje malike; pozdravil sem jo, kar sem jo najlepše mogel, in se brez kanca radoval, če mi je ljubeznivo odzdravila in se obenem sladko smehljala. Ko:,bi bi babe bolje poznal, ne bi bil prelil ne ene solze za Micko. Hinavki se je pravzaprav dobro zdelo, da sem se vanjo zatelebaL Moje tovarišije se ni nikoli ogibala, ampak se je jako rada z mano razgovarjala. Samo ljubezni ji nisem smel spomniti. Bala se je, da se ji ne bi drugi fantje rogali in smejali. Pečala se lii z nobenim dosti. Da nisem bi tako slep, bi bi lahko zapazil, da me ima vendar nekoliko v čislu, dasiravno nisem bil tako visok in močan kakor moji vrstniki Presnetnica je dobro vedela, da sem gruntarski sin in edinec svojega očeta. Takih dečkov dekleta nikoli ne zaničujejo od srca; zabavljice jim gredo samo s konca jezika. Žalost mi je počasi prešla, ali togoti sem se le, da me ne spozna očitno za šoceljna, kajti rad bi se bi z njo bahal pred svetom, da se govori: ,Lejte si no, s kakšno rožico se sprehaja Matiček; keric je, čeprav je majhen.’ Tega veselja mi ni privoščila Micka. Zato pa sem ji tudi jaz nekoliko nagajal. Ko so mi mati kasneje izročili gospodarstvo, sem dejal: Čakaj tičica! Lovil sem te dosti dolgo, pa te več ne bom; boš mi priletela na limanico sama. Premalo te je, da se ne bi ujela. Kmalu mi je dekla prinesla od nje šopek, ne iz zeli, ki rasto na travnikih, ampak iz samih pisanih, dišečih cvetlic,katere sije morala dobiti iz kakega grajskega vrta. Šopek sem seveda spravil, ali sem rekel: ,Avši se menda blede, dami to pošilja.’ Dekla ji je to povedala, pa je kar ostrmela in dejala: ,Za božjo voljo ga prosim, naj mi odpusti, če sem ga kaj razžalila, reci mu, da ga ne bom nikoli več.’ OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO p. o. razpisuje naslednja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA FINANČNO—RAČUNOVODSKE SLU2BE — reelekcija 2. VODJA KOMERCIALNO—PRODAJNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1: — srednja ekonomska šola in 8 let prakse v finančni stroki — moralna in politična neoporečnost Pod 2: — srednja ekonomska šola in 4 leta prakse — VK delavec v trgovski stroki in 6 let prakse — KV delavec v trgovski stroki in 8 let prakse na področju komercialno-prodajnih poslov — moralna in politična neoporečnost Rok za prijavo je 15 dni po razpisu. Izbira kandidata bo opravljena v 10-ih dneh po poteku razpisnega roka. Delo in naloge se združujejo za dobo 4-h let. Prijave zbira kadrovsko — splošna služba. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. 669/37-80 KIT KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge SKLADlSČNI KA Pogoji: končana trgovska šola s tečajem za skladiščnike tor 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po dnevu objave na Kmetijsko zadrugo Ribnica, Šeškova 15. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. 659/37-80 OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA Razpis oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih občine Brežice RAZPISUJE komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LETO 1980 1. Oktobrske nagrade občine Brežice se dajajo za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben namen za razvoj in napredek občine Brežice. Priznanja občine Brežice se podeljujejo za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela). 2. Predloge za podelitev nagrad in priznanj posredujejo komisiji za odlikovanja in priznanja: družbenopolitične organizacije, izvršni svet SO Brežice, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, društva, delovni ljudje in občani. 3. Predloge z obrazložitvijo pošljite do 10. oktobra 1980 Skupščini občine Brežice — Komisija za odlikovanja in priznanja. 4. Oktobrske nagrade in priznanja bodo podeljena na svečani seji skupščine občine Brežice 28. oktobra 1980. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščina občine Brežice 664/37-80 KRKA IŠČE KRKA, tovarna zdravil n. sol. o. NOVO MESTO - VEČJE ŠTEVILO DELAVK za proizvodno delo v farmacevtski proizvodnji. Kandidatke morajo imeti končano osemletko. - DELAVCE z odsluženim kadrovskim rokom osemletko za delo v proizvodnji. in končano Kandidati, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo delovne organizacije v Novo mesto. Cesta herojev 45. 665/37-80 POTA m siir/ & J Hami 0 orotijt v-««'- f Vi)RL V HlSO - V petek (popoldne je vlomilec obiskal stanovanjsko hŽo Ivana Možine iz Drage Sri Šentrupertu. Vdrl je skozi okno 1 med brskanjem po hiši našel ključ omare, jo odklenil in iz nje odnesel ; 4.600 din. VOJAKI SO POGASILI P02AR - „Rdeči petdm“ je r znova presenetil: pozno popoldne je zagorela Uuetičeva domačna aa Vinjem vrhu pri Cerkljah. Kaj kmalu so ae Uka n poanoč odrvrii gasilci iz doline, toda pri gašenja jan je zmanjkalo vode. Požar, ki je sicer uničil staro poslopje, so lokalizirali in pagasdi ide vojaki garnizije Cerklje, ki so s tem znova dokazali. k»hi —p«*»» i*Sn pomagajo tudi izven kasamiškega območja. Vrrož požara je žab stk pločevinastih dimnih cevi (Besedilo in sika: V. Podgoršek) RAZGRAJAL V HOTELU - V soboto zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 21-Jetnega Niaza Omerbašiča iz Novega mesta, ki je razgrajal v hotelu Metropol. Prijava za sodnika ie že napisana. ,Zdravnika,: pustila v sobi I STEKLENICE RAZBIJAL - V (črnomaljskem bifeiu „Na tržnici" so V*’ miličniki prijeli 2z-letnega domači- doma starejšil ata Matjaža Moljka, ki je precej A. R. je bila v Matjaža Moljka, ki je prec razbijal steklenice. Tu iše sodnik za prekrške. , RAZGRAJAL V BIFEJU - Prejšnji ponedeljek so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 45-letnega Rikolo Mužeta iz Novakov pri Ozlju. 2e vinjen je prišel v Mercatorjev bife, in ker mu niso hoteli postreči z alkoholom, pričel razgrajati. Na pomoč so morali poklicati miličnike, ki so Mužeta odpeljali na ijeme. Čaka ga pot k sodniku za prekrške. Lahkomiselnost se je A. R. drago maščevala — Lažni zdravnik jo je olajšal za 1.500 din In uro Drago je motala plačati svojo lahkomiselnost in naivnost A. R., oekrbovanka novomeškega doma starejšii občanov. A. R. je bila v četrtek s sorodnico po nakupih v mestu. Pa se jima je nenadoma pridružil urnim možakar in se predstavil za zdravnika. Obljubil je celo, da si bo odtrgal nekaj prostega časa, ki ga ima resda zelo malo, in bo A. R. obiskal v domu. Neznanec se je v večernih urah res povabil. Naneslo pa je, da je motala A. K. na večerjo, i _________________ nAu pa ae je opaavifih. da ganaom za nelog časa postiti samega v sobi. Ni jasno zakaj, vendar ae je medi večerje v A. R. pojmi neki ssm ae ae je urno vnada v sobo. Uoje bda razočarana, ko je UgDiorite. da jo je Konec odvzema vozniških? V razpravi predlog novega zakona o varnosti v prometu — Poslej vpisovanje prepovedi vožnje? Pred dnevi je zvezni izvršni met dal skupščini SFRJ v raz-pravo predlog novega zakona o varnosti cestnega prometa. Po-d**štna novost omenjenega zakona je v razširjeni odgovornosti za varnost v cestnem prometu, >>j ja bia ta doslej odvisna le od vedenja neposrednih udeležencev na cestah. hi tem mislimo predvsem na projektante m izvajalce cestnih del. vzddevaice, nenazadnje pa »udi proizvajalce vozi. Ena od novosti pmfloga zakona določa tndi uporabo varnostnih pasov, če bo predloženi tekst sprejet, bodo marali vozniki in osebe, Id m bodo vozii z motornimi vozili, v katerih so vgrajeni varnostni pasovi, te med vožnjo tudi uporabljati. Noro določilo je tudi, da ae otroci do 12 let in osebe pod vplivam alkohola ne bi smeli voziti na predrtem sedežu. hrdrpHj zakona, Zvezni sekretariat za promet in zveze, se je zavzel tudi, da ae splošna omejitev hitrosti na našli cestah z zakonom, in ne z odloč- bo Z IS, kot je bilo doslej. Na-•dalje, da se omilijo pogoji za pridobitev pravice za voznika avtobusa. Poleg dosedanjega priznavanja dveletnega staža na vozlih „C” kategorije naj bi namreč priznali tudi dveletni staž upravljanja z motornimi vozili „B” kategorije. Se posebno zanimiv pa je tisti del novega predloga, ki govori, da vozniškega dovoljenja v bodoče ne bi več odvzeli, marveč bi vanj enostavno vpisali prepoved. Kot razlog za začasni odvzem je navedena le telesna ali duševna nesposobnost voznika, ali pa če ga dobe v stanju, ko ni več sposoben varno upravljati z volanom. Ob tem je izdelan poseben sistem vzgojnih ukrepov za voznike, ki ponavljajo prometne prekrške. Novi zakon bi naj prinesel tudi nekatera nova pravila, Id se nanašajo na vožnjo s traktorji in kolesi, kar je ob današnjem stanju prometne varnosti na tem področju še posebno dobrodošla novost B. B. IZSILJEVAL PREDNOST V petek ob 19.20 je . Globokem pri Brežicah do P®*1"*, ne nesreče, v kateri se je poškodoV voznik kolesa z motorjem "H* Ivan Lesinšek iz Piršenbrega. Le®" ; šek je pri vožnji s stranske eri izsiljeval prednost in trčil v ose . avtomobil 27-letne Marije Steig® Globokega. V KRITIČNEM STANJU Neizkušenost in slabo, P6**®. cestišče sta vzrok padeo, J® katerem se je hudo poneste® 24-letni Beograjčan Božidar S»Wj ki se je v soboto popoldne vdjpr, kolesu z motorjem po fteto® , cesti v Brežicah. Savič sijep»°c' lobanjo, dobil krvavitve mošg*y še nekaj drugih poškodb, od prir pa so ga v zagrebško bolnišnico OTROK NENADOMA NA CESTO Prejšnji ponedeljek popoldne J* Ivan Kočevar iz Metlike vozil o«5 avto po Grajski ulici v črnomlj«'^ mu je na cesto nenadoma P®!? k 3-letni Nermin Gabrič. VozW‘ž sicer zaviral, navzlic temu dečka zadel in zbil po tleh. je bil laže ranjen in so mu P°®\ nudili v črnomaljskem zdravstven®! domu, kasneje pa še v novoffle* bolnišnici. OB DENARNICO IN 16.000 DIN, P« odnead ie 1.500 dia hi m! Kg kmaki jije p<* trio jasno, daje Bo za navadno gotjafijo, zato je vso zadevo vzela v nže aha. Motorni kolesi Dgmjijo brez sledi Kraje koles z mol dih zadnjih dneh vse pogostejše. Lastnikom, ki tega še raso občutiti na lastni koži, naj bodo nadednji primeri v opozorilo. Tako je v petek zvečer izginilo Maleriču kolo z motorjem Stanetu iz Podloga, vredno 8.000 din. Kolo je lastnik parkiral pred sovaščanom hišo. V noči na nedeljo pa je brez vozila ostal še Peter Starešinič iz ŽENA IN OTROK V BOLNIŠNICI 57-fetni Viktor Gašper iz Vctifae-ga Podljuboa je v soboto pdjl traktor po potjdri poti in nato zavpal na glavno cesto. Po njej poje ravno takrat pgirfja z oaebnhn avtom oblam SOšetni Franc 7up m čič iz Vdfccga Potijo boa. Pri nezgori s ta se po&ndorala Zupančičeva žena Karolina in Metni Tine. obema pa so parno novomeški bolnišnici kode je fado za 20000« V nede|o je neznani žepaar okradel Novoareščana Albina bL ki ae je tistega dne vračal z viakom iz Bde krajne. Albin je pri konzol nem i stopi iz vlaka, takrat pa so se njega motati trije neznanci je ugotovi, da ne zaman. Traauprria mn je namreč denarnica, v kateri je Ho poleg dokumentov še 16400 dm. ZAPELJAL PRED MOTORISTA - Prejšnji ponedeljek zjutraj je Jože Slavič z Grma t ‘ ' ledelje i peljal osebni avtomobil od Dolnje Nemške vasi v Trebnje. Na tamkajšnji Cesti Gubčeve brigade je zavozil na levo, prav zvečer peljal z osebnim Ih' “ m ftt lom, je zaradi prehitre voaV5& Šentjerneju zadel kolesarko, no Julijano Zoretič « Dri«® Vrhpolja, Kl.»UB UMIKANJU TRČIL ' „ nedeljo popoldne je Alojzu iz Dobrave, ki se je peljal z avtomobilom, pri Svetinjah pUpr^ nasproti mopedist Jože KraJJ. f Potočne vasi. Slednji je tiri* avtomobil, . KAR OB CESTI — Prizorov, kot je tale, je na dolenjski magistrali v času turistične sezone; nešteto. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov se vozniki ustavljajo kar ob cesti, očitno ne zavedajoč se, da je lahko tak počitek tudi usoden. (Foto: Budja) Krasinca, vendar je bil ob kolo le dober dan. Naslednjega dne so ga namreč našli pri tovarni Beti v Metliki, tako da se Starešinič lahko ponovno vozi. Tatu iščejo miličniku - Precej manj sreče pa sta imela Rado Ivaneš iz Trške gore, ki mu je kolo, vredno 8.000 din, nekdo odpeljal z veseličnega prostora na Otočcu, in Silvo Zonte iz Potovega vrha, ki je brez vozila ostal na Sarkimem prostoru gostilne Pavlin v lačkovcu. Zonta je tako oškodovan za 7.000 din. Za .storilci miličniki še poizvedujejo. TRIJE MLAKARJI NAKUPU Se zmešaj ni dokončno pnjiruji no, kdo je v nedeljo zvečer vod osebni avtooaoH od VcUhe vari proti Straži pri Raki: sli Miran Mlakar - tako trdita oba - ki je bi nekollto manj viigea. ali patastafle. Janez Iflakar (oba iz Studenca), ki m jc mre! močno pod kapa. Dejstvo je namreč, da je zaradi vožnje osebnega avtomobia po aedi ceste priSo do trčenja z vozndeom kalem z motorjem Darkam Mihy- ki m je pri tea TUDI PIŠTOLA NI POMAGALA V soboto popoldne je na veselici na Otokn pri Meliki nastal prepir in kreurje še pretep med Tomažem in Janezom Hudorovcem. Najprej to pretep preprečili drugi Romi, ko pa te je Tomaž pojavi s pištolo v raki ar paril Janezu, je prišlo do ^ilnšargs pretepa, v katerem jo je Tomaž tako skupi, da je moral na zdmvijeaje v novomeško bolnišnico, s podpiutanri pa so jo odnesli tudi ostat Pištolo so miličniki seveda odvedi, za sodnike pa še zbirajo takrat pajnu je nasproti pripeljal “ iz Blata. motorist Branko Novak Prišlo je do trčenja, v katerem se je motorist laže poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu Trebnje. Na vozilih je za 8.000 din škode. ZMEDLA SE JE - V petek popoldne se je Marija Prpar iz Pokojnice peljala z motornim kolesom od Biča v Zagorica Tu ji je tomobil, nasproti pripeljal osebni avtomobil ki se ga je Prparjeva očitno ustrašla, zapeljala je s ceste in se prevrnila. Zaradi dobljenih poškodb so jo najprej prepeljali v ZD Trebnje, nato pa se v ljubljansko bolnišnica POČILA GUMA Potem ko se je grškemu nu med vožnjo z osebnim avto®^ lom na maeistralki nri R*™ OMAHNIL IZ BALKONA PREHITRO JE VOZIL - To je bil vzrok prometni nesreči v Petrovi vasi, kjer se je Čmomaljčan Anton so v nmomeško > pripeljali hudo poškodo---letnega Stefana Mušiča iz _ - Črnomlja. Bil je hudo po*odoma po gavi, rane pa je dobi, kot je pokazala preiskava, pri padcu sz 4 metre visokega balkona. Vzrok padca ie ni znan. Mali zaletel v kamniti zid, zaradi česar se je vozilo prevrnilo in nato drselo še naprej po cesti. Sopotnici Milena Bremec m Marija Kočevar sta bili ranjeni, na vozilu pa je bilo za 15.000 din škode. Z ODBIJAČEM PREREZAL MECA — 35-letni Franc Zupan iz Dolnje Stare vasi, ki se je v soboto nenadoma izpraznila leva guff* bilo je to v soboto - je zap^r . levo in se prevrnil. Voznik sopotnica sta se poškodb*1 ODNESEL KOVČKE 1 IZ PRTLJAŽNIKA I V noči na prejšnji petek f neznanec odnesel iz prdjažniPj osebnega avtomobila, ki je stal n parkirnem prostora pred motri**" Čatež, dva kovčka in tako oško*J val lastnika, turškega državljan*«" okrog 75.000,00 din. V kovčki&Jj bilo namreč tudi 72 komp^ jedilnega pribora, fotoaparati, ke in še kaj. r Nared za boj s kriminalom Letos ustanovljena krška UJV je pri raziskovanju kaznivih dejanj naredia korak naprej — Prednjači gospodarski kriminal — Disco — da ali ne? Dobrih osem mesecev je tega, kar je krška UJV zaživela .kot samostojna ustanova. Za kakršnekoli podrobnejše analize seveda še ni čas, prav tako moramo razočarati tiste, ki so pričakovali, da se bo z ustanovitvijo UJV Krško kmt-komalo zmanjšala kriminaliteta na območju Brežic, Sevnice in Krškega. Vendar pa prvo polletno poročilo . ustanove kaže, da se je na področju kaznivih dejanj na omenjenem območju marsikaj spremenilo. Nekaj zaradi povečanega pre- ventivnega delovanja, nekaj pa gotovo zaradi temeljitejšega in načrtnejšega dela miličnikov in kriminalistov. ju, je zagotovo pestrejša kot drugje. Unetič m Derganc parita takale: Maks -Unetič, načelnik UJV Krško, in Rudi Derganc, n»A4niir inšpektorata krške UJV, ste poudarila, da se je na področju raziskanosti kaznivih dejanj resda marsikaj obrnilo na boljše, vendar čudežev ne gre pričakovati, ie posebej ne, ker se navzlic novi stavbi sedaj ob reorganizaciji pojavijo o prostorske težave, da o kadrovski) ne govorimo. Kajti tematika, s katero se srečuje pri svojem delu na posavskem območ- GOSPODARSKEGA KRIMINALA VEC nalno ali lokalno cesta Bolj P* skrbi dejstvo, da se domala slehef na prometna nesreča konča tudi * telesno poškodbo ali celo smrtjo* PONOČI V DISCU, PODNEVI V SLUŽBI? Maki Unetič Maks Derganc »Neumno bi Ho pučakovati, da bo s ustanovitvijo naše UJV tete na naše no, opaziti je eda, to velja še porebej za gospodaoki knmte d -porast kaznivih dejanj. Gre pred- OBČANI DAJEJO OROŽJE ROMOM poneverite, zlorabo položaja, vestno podoranje, davčne nteje ipd. Temetjitejte m botj , -Zaskrbljuje vse več primerov nezakonite posesti orožja pri Ro-m*. Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da dobivajo Romi orožje vefidel od občanov, ki so pripravljeni teiste Rome že čez dan ati dva na vse pretepe kritizirati in tovornjaki, nenazadnje tudi pešcu Primerov prometnih nesreč, ko so bSi udeleženi pešci, je bilo kar 23; od tega sta se dva smrtno ponesrečila, 9 pa je bflo poškodovanih. Poglavje zase so traktoristi’ 9 mrtvih, še več poškodovanih, je tragična bilanca lahkomiselnosti in brezglavo« ti.” Do; nedavnega skoraj najb°*J. aktualno pa je bilo med krški®® miličniki področje javnega reda miru. Razlog je preprost. Na n®® odprti disco Klub v krškem hoti" ,.Sremič” je iz kopice razlog®® ”” mednje sodi tudi neprimeren tovalni čas — povzročal md'^ kom obilico preglavic. znivii dejanj v let ___ poBcgu. Tako je bdo riMrimh *opaj 369 kzznmh dejanj; od tega je Mo nrslrnRi 280, k 89 pa ne. Sekale flastrim delo Ute UJV podatek, da m v arvdi letošnji, festi, dejanj gospodarskega 1 ŠKRIPLJE PRI PROMETNI VARNOSTI - Levji delež dejavno sti krških miličnikov odkrade na spremljanje dogajanj pa cestah. Nekaj ie k temu gotovo pripomogja postavitev avtobusnega postajališča na postavitev avt_________ posnetku). (Foto: B. I UJV . . rfavic Romi. V. takta* primes* gre največkrat za paeaaakeajtoe detikte. kot kesje pri^ščša. •) žrtev (n skrivnost pa verjetno ni, da levji delci dejavnosti krških mdičmkov odpade na spremljanje cestoega prometa. »Navzlic dokaj ugodnim števi-kmn v priarenavi z enakim obdobjem lam že zdaleč ne moremo biti s staniem prometne območju. V. prvem poletju ktos smo zabeležli 11S promnudi nesreč, od tega 36 v Brežicah. 60 v Krškem in 22 v Sevnici. Kar 11 nezgod je bio s rasrtnam kidam, 97 pa s telesnimi poškodbami Tako so naše ceste ■etos terjrie že 15 mrtrih, 68 hudo *■ 91 laže poftodovaidi udeležencev- Med povzročitelji še zmeraj predujačjjo vozniki osebnih avto-koiesarji z motorji, DOKLEJ ZA VOLANI DESETLETNIKI? Prav zaradi takšnega stanja so delavci krške UJV že pred časom »prožili akcijo preko sredstev javnega obveščanja za izboljšanje stanja na tem področju. Rezulati zaenkrat še niso znani, prav zaradi tega pa bodo krški ' miličniki pozimi organizirali šesvzsto tečajev o varni uporabi traktorjev. Seveda je uspeh takšnih in podobnih akcij odvisen zgolj od kmetov. Kajti dokler bodo za volani sedeli 10 ali 12-fetni otroci, se prometna varnost med traktoristi gotovo ne bo izboljšala. »Resda posebnih črnih točk na naših prometnicah ni to pa iz enostavnega razloga, ker nesreče ne izbirajo med magistralno, regjo- • , Mimo lahko da je otvoritev tega di*. Huba velita napaka. Ne da kvarno vpliva na mladtu® pač pa ae postavlja < vprašanje, kako ra ,^fa. nekdo, ki je do zgodo)*' jutranjih ur gost hotela, P, tem normalno vključi v ali delovni proces.’ ^ Področij, na katere s** krški miličniki in kriminal**" j ere 0 je umnah**** J še nešteto, mednje ‘Pf^^Scgi krivolov na Bohorju in ^|j pa kraje in še kaj, kar ® ^ prepričljivo govori o upravjf^ ^ ustanovitve samostojne UJ • i0l boljše potrdilo tega pa je da je danes moč na o^tfo Krškega, Brežic in Sevnk* i samo***® ^ a gar r vlogo družbene domala sleherni s: posebno vidno P^JJgeg*^ kaznivih dejanj go»Pc boJAN 1 ČETRTKOV INTERVJU < ► Korak naprej v obveščanju i| Akcija 1000 delavcev — sodelavcev rojeva sadove Spoznanje o pomenu in H)n°sti dobre obveščenosti delavcev o dogajanju v J«iovi delovni organizaciji, Krajevni skupnosti in širšem olju za dobro in uspešno z"1?uPravno odločanje si •/7 .utira pot. Iz tega je ^jal tudi republiški svet _ *e sindikatov Slovenije E. "a?rtovanju akcije „Ti-C delavcev — sodelavcev”. j/70. akcija poteka v novo-ni! • °bčini, kakšni so J ni rezultati, je spregovori, Predsednica komisije za obveščanje in politično propagando pri občinskem ?®aikalnem svetu Mira Maljuna. Maljuna: »Razveseljivo £> daje med novimi sodelav-tovarniških glasil vse več *aKi»i ki se ne oglasijo samo e*rat...” »Akcijo smo začeli v j^aju, ko smo vse predsedni-osnovnih sindikalnih organizacij, novinarje ali ^Ranizatoije obveščanja v kovnih organizacijah se-^anili z namenom akcije in njihovimi nalogami. Zastavili fnio si nalogo ugotoviti, ^k^en je sistem obveščanja, ^ateri problemi se pojavljajo ® kakšni .so načrti za Njihovo odpravljanje. Po rf^gi strani je bil cilj pridobi čim več novih in stalnih ^delavcev za tovarniška gja-Ustanovljeni so bili akcijski odbori — vodijo jih Redniki glasil - ki bi morali do konca junija pripraviti analizo obveščanja v svoji delovni organizaciji, pregledati, kako je področje obve-*Sanja opredeljeno v samo-. ^Pravnih aktih, skratka, *akšno je obveščanje v njihovih sredinah.14 - Kakšni so bili rezultati? ,,Brez težav ni šlo. Le malo sindikalnih organizacij se je držalo roka za pripravo analize, po dodatnem opozorilu pa smo ocene vendarle dobili, vsaj iz večjih delovnih organizacij. Mio nerodno je bil izbran tudi čas za začetek akcije, zato jo bomo skušali jeseni oživiti. Vsa glasila so o akciji obširno pisala, odbori pa so na zborih o njej obvestili vse delavce.** — Pa uspehi pri pridobivanju novih sodelavcev? „Uspehi vsekakor so. Do sedaj se je oglasilo 96 novih" sodelavcev: 21 vNovoteksu, 16 v Krki, po 7 v IMV, Novdesu in Labodu, v GG 3, v Pionirju pa kar 35. Kako so pridobivali sodelavce? Različno. Vsak je ubral svojo pot. V Pionirju je šla urednica od enega do drugega, v Krki so razpisali teme, v Labodu so objavili koncept glasila do konca leta, itd. Razveseljivo je, da je vse več takih, ki se ne oglasijo samo enkrat. Mogoče nam bo le uspelo pridobiti več stalnih sodelavcev, to pa je osnova za kritičen pristop k dogajanjem, za reševanje problemov itd. Dogovorili smo se, da mora biti objavljeno vse, ne samo članki, ampak tudi različne anekdote, fotografije itd. Uredniki glasil med prispevki novih sodelavcev izbirajo tudi tiste, ki so po aktualnosti, zanimivosti primerni za objavo v Delavski enotnosti. Sicer pa akcija ni nič bistveno novega, uredniki glasil so se že do sedaj borili za nove sodelavce, da bi med delavce prišlo kar največ različnih informacij.** - Akcija bo formalno zaključena konec leta? , JDa in takrat bomo tudi ocenili dosežene rezultate. Vsi novi sodelavci -bodo dobili značke, delovne urga-nizacije pa jih bodo posebej nagradile in nekatere bodo zanje organizirale tudi krajše seminarje. Želimo, da bi se kar največ novih sodelavcev _ stalno oglašalo.** Z. LINDIČ IZMENJAVA IZKUŠENJ PRED TRGATVIJO — V vinogradu Franca Martinčiča iz Šmaičje vasi so se v nedeljo popoldne zbrali šentjemejski vinogradniki na posvet pred trgatvijo, ki bo leto6 zaradi neugodnih vremenskih razmer malo zakasnila. Izmenjali so svoje izkušnje pri pridelovalcu dobrega in zdravega grozdja ter vina, največ pa so govorili o tem, kako je treba obdelovati in škropiti vinograd, da bi pridelali kar največ grozdja. (Foto: P. Miklič) Uspešno polletje tudi v Hrastu V novomeški obrtni zadrugi v prvih šestih mesecih dosegli za 18 odstotkov več prihodka od načrtovanega — 140 obrtnikom omogočen skupen nastop na tržišču Mladi urejajo mesto 2e očistili Ragov log in Zupančičevo sprehajališče — Mladi zelo dejavni V novomeški obrtni nabavno-prodajni zadrugi Hrast so letošnje prvo polletje zaključili z ugodnimi rezultati. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so ustvarili za 70 odstotkov več celotnega prihodka oz. 18 odstotkov nad planiranim, dohodek je bil 17 odstotkov nad planiranim, sredstva za akumulacijo dcoraj še enkrat večja, števila zaposlenih pa niso povečali. „Smo ena od zadrug, ki dosega največjo stopnjo rasti,” je povedal njen direktor Martin Bajuk, ,jkar pa gie na račun mladosti zadruge " ast je de Obrtno zadrugo pred tremi leti na pobudo združenja samostojnih obrtnikov ustanovilo 25 obrtnikov iz novomeške in drugih dolenjskih občin, da bi si z združevanjem dela in sredstev omogočili skupen nastop na trgu. Hrast je splošna zadruga, njeni člani pa opravljajo večinoma zaključna dela v gradbeništvu, pleskarska, mizaiska, itd., zadruga pa iim omogoča tudi plasiranje njihovih izdelkov. Posebno uspešna je njihova pomoč začetnikom pri uveljavljanju njihoyih storitev in izdelkov, nanjo pa se obračajo tudi naši delavci na začasnem delu v tujini. Dobro sodeluje z vsemi večjimi dolenjskimi delavnimi organizacijami, ki so se navadile uporabljati storitve zadruge. Hrast preskrbuje svoje člane tudi z reprodukcijskim materialom, pri čemer najbolje sodeluje z novomeško Novotehno in se z Veliko želja za prihodnjih 5 let n°vomeških krajevnih skupnostih načrtujejo ureditev ulic, cest,otroških igrišč, nove . otroške vrtce, telefonske priključke in še kaj - Programi že v razpravi l°tli ^ enajstii novomeških krajevnih deupnostih so se resno HanB Načrtovanja programov za prihodnje srednjeročno obdobje. naredile posamezne krajevne ftupnosti, so v ajo - predvsem •^sve«- J ~ napeljavo javne n<>Vt tew **! kablov za številne .betonske Uh «4* -~uo v priključke. Poleg bi * ttnsrtip J rajevm skupnosti v 2v*dena ■ otro5ki igrišči, Vf. bJi Vas?tJe ^ nova trgana, v R v. 0 zgrajen nov otroški toSttujeio JU1U Pa med drugim ih« fiučn reditev pločnikov do ^»bofc, vasi' Nova otroška ^ Utejena tudi v krajevnih Ni m NE SAMO ZA PRAZNIK - Zadnjo soboto so prizadevni dani OO ZSMS v krajevni skupnosti Žabja vas urejali okolico spomenika padlim pri križišču v Žabji vasi. Za spomenike — v krajevni skupnosti imajo dva - skrbijo vse leto, ne le pred dnevom mrtvih, kot je večinoma v navadi. (Foto: J. Pavlin) OKTOBRA KONEC STISKE Ob začetku novega šolskega leta je bilo v Šentjerneju bdj svečano kot običajno, saj so učenci prišli v nove, pred kratkim dozidane učilnice. V novih prostorih je 16 učilnic, velika knjižnica, kuhinja, jedilnica in kinodvorana, ki bo služila vsem krajanom. Dozidana je tudi velika športna .dvorana. Stari del šole še obnavljajo; v njem bo 12 učilnic in uprava šole. Vsa dela opravlja novomeški Pionir, sredstva pa so prispevale občinske samoupravne interesne skupnosti. Vsa dela bodo predvidoma končana do občinskega praznika, ko bo tudi uradna otvoritev šole. Do takrat bo moral pouk potekati v dveh izmenah. P. M. Se o ragovskem mostu - O tem, da ragovski most v sončnih dneh služi S najbolj „vedrenju” mladim parčkom, smo že pisali, pa bi kazalo dodati še to, da ni nobenega prometnega znaka, ki bi jasno kazal, da je most mišljen kot peš pot Tako številni motoristi veselo „dirkajo’' po njem. Stopnice, po katerih je dostop na most edino možen, jih pri tem očitno prav nič ne ovirajo. IGRIŠČE OBČASNO BAZEN? - Športno igrišče ob grmski osnovni šoli, že tako premajhno za potrebe šolarjev te sole, se ob vsakem večjem deževju spremeni v poplavljeno blatno površino. Ker ima sola lepo urejen notranji bazen, bi bilo treba poskrbeti za boljše odtekanje odvečnih voda. OČISTIMO MESTO - Organizatorji letošnje razstave „Gozd - gobe - cvetje”, ki bo od 13. do 15. septembra v športni dvorani Marof in na katero opozarjajo številni plakati, pred razstavo pozivajo vse občane, naj očistijo svojo okolico, pospravijo številne odpadke tja, kamor spadajo - torej v smetnjake. Za odvoz smeti bo vsak dan skrbel Novograd. Treba je le zavrteti telefon in povedati, kam naj odpadke pridejo iskat. EN FANT IN DVE DEKLICI -Pretekli teden je Novo mesto dobilo tri nove male občane. Rodile so: Marija Balabanič iz Ulice k Roku -deklico, Ivana Perko z Drske 46 -deklico in Steika Zemljič iz Segove 10 - Uroša. BREZ VEČJIH SPREMEMB -Novomeška tržnica je te dni dobro založena, polne so tudi stojnice, kjer ponujajo svoje pridelke okoliške pridelovalke. Cene ne doživljajo večjih sprememb. Kilogram krompirja je še vedno na voljo po 8 dinarjev, paradižnik po 20 do 28 dinarjev, zelje po 8 dinarjev, za kilogram kumar pa je treba odšteti 2 dinarja več. Nova čebula stane od 15 do 20 dinarjev, hruške so po 25 dinarjev, prav toliko tudi »live, jabolka so po 28 dinarjev, lubenice po 14 dinarjev kilogram, belo grozdje 26 in črno JO dinarjev, dobijo pa se tudi banane po 25 dinarjev. Še vedno so na voljo tudi vreče paprike, po 15 din kilogram. z« Ena gospa je tekla, da odkar tako težko dobi meso v naših mesnicah, odkriva, kako dobre in zdrave to ribe in da ne razume, da medtem ko mesarji postavajo ob praznih kavljih, prodajalca v ribarnici na tržnici večkrat ni moč dobiti. V SPOMIN GUBCEVCEM - Na kraju TRENUTNO SO ZAGATE MIMO znanim težavam S štipendiranjem do potrebnih kadrov Potrebna načrtnejša štipendijska politika v Brežicah Preteklo šolsko leto je štipendije in kadrovske štipendije prejemalo skupno 492 mladih Brežičanov, saj so šolanje zagotavljali tudi za socialno šibke otroke. Zal pa ne zna v občini nihče zbrati podatkov, koliko učencev in študentov neposredno štipendira združeno delo, da bi si pravočasno in načrtovano zagotovilo potrebne kadre. Prav ta neposredna vez med delovno organizacijo in štipendistom bo nujna ob prehodu na usmerjeno izobraževanje, 2e sedaj pa le bodo morali najti vsi podatki v srednjeročnih programih razvoja! V. P. kolektiv Tovarne pohištva uspešno zaključil letoši Med drugim so ustvarili za 24% več čistega (Foto: V. Podgoršek) prvo polletje, odka kot lani. Breme stabilizacije na OD Le dva izgubarja: Terme Čatež in zdravstvena skupnost — Uvozno-izvone bilance še ni Novo v Brežicah VRSTE ZA PRAŠEK - Po zatrdilih tržnega inšpektorja so letos v Brežicah prodali za 15 odstotkov več pralnega praška kot sicer, vendar ga Se vedno primanjku- Navkljub znanim ukrepom ter zaostrenim pogojem gospodarjenja kažejo podatki in analize — pripravila sta jih SDK Krško in oddelek za gospodar- je. Navkljub temu da trgovci, kadar ga pač dobe, prodajajo sko-upravne zadeve pn skupščini občine Brežice — zadosti deljeno, dopoldne in popoldne, so vrste čakajočih kaj kmalu zelo dolge. Pretekli teden je v marketu potrošnikov skoraj preki- nejevolja pela. TO JESEN Se dve razstavi — Galerija Posavskega muzeja je nbvo sezono minulo jesen pričela z razstavo del Alenke Gerlovič, do konca leta pa bodo za zveste obiskovalce pnpravili še dve razsta- vi. Za občinski praznik bo na ogled ske razstava Invalidske delavnice. REZERVNI STAREŠINE SE UČE — Pri Občinski konferenci ZRVS so že napravili letošnji delovni program. 2e to soboto bodo ~dcan izpiti za rezervne starešine iz vseh 11 osnovnih organizacij, v Pečic kmalu zatem pa tekmovanje v streljanju z zračno puško. Takrat se bodo rezervnim častnikom in podčastnikom pridružili še lovci in člani odbora za pndn SLO. ugodne p od ovne učinke. Najbolj nazorno pričajo o tem ekonomski kazalci, saj je celotni prihodek večji za 34, družbeni proizvod za 39 in čisti dohodek za 35 %. Ob tem so se osebni dohodki sicer za r22 % povečali, vendar to hkrati pomeni, da je gospodarstvo za bruto osebne dohodke namenilo za 5 % manj sredstev. Ker . je povprečni osebni dohodek na-zaposlenega v občini Brežice sedaj 7.326 dinarjev in je pod posavskim in republiškim povprečjem, to hkrati pomeni, da se je breme stabilizacije v mnog očem že prevalilo v tanjše kuverte. Ker je v drugem polletju vendarle pričakovati vsaj manjši dvig osebnih dohodkov, bo na drugi strani spričo devalvacije in pomanjkanja reprodukcijskega materiala nedvomno dosežena nižja rast celotnega prihodka in dohodka oziroma slabši finančni učinki. težkih škripcih. V mislih imamo zlasti čateške Terme z dobrimi 9 milijoni primanjkljaja, Občinska zdravstvena skupnost ima izgube dobrih 7 milijonov, zelo slab ekonomski položaj pa je mogoče iz podatkov slutiti tudi v Opekarni in Gostišču pri gradu. V manj obetavnem drugem polletju bodo zato potrebni prene-kateri ukrepi, mnoge podatke bi veljalo dopolniti in preveriti, ugotoviti pa tudi, kakšna je blagovna menjava s tujino. In ne nazadnje: za marsikoga bi bili zanimivi še podatki o naložbah! VLADO PODGORŠEK SINDIKATI PREVERJAJO BREŽIŠKE VESTI Vsemu navkljub je polletno poslovanje zadovoljivo; „kazi“ ga le nekaj kolektivov, ki so polletje končali z izgubo ali pa so še naprej v Brežice niso nikaka izjema v slabi preskrbi, ki jo potrošniki zadnje mesece čutijo še posebej, vendar so sindikati že predlagali nekatere rešitve. Ob pomanjkanju pralnega praška, olja, mesa pa celo sadja in zelenjave in seveda premoga ter drv so ugotovili le nekaj vzrokov. Predvsem menijo, da še vedno ni prišlo do dolgoročnejše in prave dohodkovne povezanosti med trgovino in proizvajalci, težave pa povzroča tudi oddaljenost od vseh proizvodnih središč. Posebno pereč je problem oskrbe s premogom: S pomočjo vojakov do nove ceste Z novinarske konference v taboru inženirske enote v Jelovcu V JLA nasploh, zlasti pa v inženirskih enotah, z^edno Inižujejo usposabljanje vojakov s stabilizacijskimi prizadevanji. Razna dela bi namreč veljala bistveno več, če bi jih opravljala specializirana podjetja. To je bOo med drugim poudarjeno na nedavni novinarski konferenci v taboru inženirske enote v Jelovcu. Na obsežnem delovišču, na trasi mirenske ceste, ki je vse bliže dokončni posodobitvi, pa smo se lahko znova prepričali o JLA. pomembnem poslanstvu Kar drži za brigadirje na številnih mladinskih delovnih akcijah, češ da gradijo ceste in druge objekte, tako delo pa plemeniti in vzgaja tudi nje same, velja tudi za vojake. , V Sloveniji je ta čas sedem podobnih akcij, kot so dela na mirenski cesti. Vojaki gradijo in obnavljajo ceste in vodovode, spominske parke, strelišča in še kaj. Komandant inženirske enote Svetozar Vulikič-je povedal, da so enote opravile okoli 400.000 delavnih ur v vrednosti okoli 25 milijonov dinarjev. Delovnim organizacijam zaračunajo komaj za kritje stvarnih stroškov, sicer bi bila vrednost večja. Okoli 3 km dolgi odsek od Jelovca proti Boštanju je težko dostopen in občutljiv za stroje in graditelje. Vse kaže, da bodo vojaki kljub slabemu vremenu presegli vse načrte. Od 20. maja, ko so si v Jelovcu uredili prijeten tabor na pobočju tik ob gozdu, pa do 2. septembra je enota Svetozarja Vuli-, kiča opravila 76 odstotk ov vseh del. Projektant je predvidel, da bo potrebno vgraditi 36.000 m3 materiala, vojaki pa so že doslej za 40 odstotkov prekoračili plan. Do sredine oktobra bodo rezultati ob slovesu gotovo razveseljivi. Vrednost del znaša približno 30 milijonov, tretjino te predstavljajo stroški JLA, kar pomeni, da je prispevek trikrat večji od tržne vredno« Starešina enote Savo Neško^ živi in „diha“ z vojaki, je da so bili v teh prijaznih krajih sprejeti kot dom* f pravzaprav počutijo, kot . .* prebivalci sevniške občine. so nekaj znanih delovnih cij, spomenikov, v goste P • i :xt: : Unrri. VAJ) vojakom prišli tudi bord.^^ ^ SIVMŠKI RABO® MADEŽ STARE SEVN1<*$ STRANJEN - Kom* tedna so bili Sevničani Pn£aj1 K „hiše strahov", ki bi zdavnaj proč. Gostinsko it Kmetijski kombinat bo HMELJ OBRAN - Na 76 ha hmeljišč sevniškega kmetijskega kombinata so pozno popoldne v nedeljo končali obiranje zelenega zlata, 5 obiralnih strojev in sušilnica v Loki, predvsem pa delavci kombinata so si po več kot dvotedenskem napornem delu, tako rekoč dan in noč, oddahnil L Predvidevanja, da bodo nabrali od 95 do 100 ton hmelja, so bila točna. Za letošnji ureditev okoli 500 m2 vrrjf, prostorov stala 100.OOO®1^ IX Di vit Dl Po de pridelek sort golding in aurora bo sevniški kombmat letos iz J iztržil okrog 15 milijonov dinarjev,''ker gre kar 75 % hmelja v izvoz, bodo pridobili tudi devize. občinska komunalna interen**^ nost pa je morala lastnikom ^ j 220 tisočakov. Rušenje, ^<. pritegnilo lepo število i je opravil obrtnik Lojze Boštanjčani. Videz kazr le * ^ drvarnica pri PlauštajneiR1’ $ temu pa se pešcu rii vhodu v trg odpira neprime®" pogled. . TURIZEM KARA - sevniškega Turističnega dfU^o' i ne Kočevar, ki se je »p10^ (jr spomladansko akcijo čiščenje ^ žjj Save, nam je povedal nek*J^p hesed na račun čiščenja m ■* besed na račun čiščenja ‘Ljjt* vzdrževanja javnih površin v ,,Najslabše so urejena stavb® ljišča v centru. Na večkratna nla odgovorna skupnost le 01 rja, da jih za to nihče ne r^, Krajevna skupnost je dala v ^ zelenico pred železniško P ^ zelenico pred ZeleznisKu r ^ zdaj pa jo prerašča visoka ^ Kositi bi jo morali 1 J tega pa očitno ne p osnovno šolo. Pn pustili visoko travo, kot da niti,P razno navlako, P® Celo okolica sp0*^ NOB in kmečkim puntom m jr na. Turistično društvo je cembra lani prosilo občinut®^ ščino, družbenopolitične cije, KS in SKIS, da naj j) nabavil koške za smeti, k1 f namestili od stare Sev®®^. Nihče m m ti odgovoril! 1 Kočevar. **i V, it VOJAKI ERtatoAjo plan — inzemnata enota je uuu ua trasi bodoče regionalne ceste od Jelovca proti Boštanju kljub slabemu vremenu vsak dan. (Foto: V. Podgoršek). SEVNIŠKI VESI** ne Že sedma žrtev .atomske” Nestrokovnost izvajalcev zakrivila novo hudo delovno nezgodo na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem Velka večina gradbenih delavcev je že zapustfla delovišče naše prve jedrske elektrarne v Krškem, to pa ne velja za vendar je v času našega poročanja še zmeraj v kritičnem stanju. monterje, ki jih čaka še kup dela. Tako je skupina štirih delavcev Djure Djakoviča iz Slavonskega Broda v sredo popoldne preskušala pritisk vode v 300-mil ime trski cevi. Med i pritiska 15 atmosfer se je že pri oznaki 8 atmosfer pritidc ustavi, pregled cevi pa je pčkazal, da pušča spoj v 3,5 metra ^ oboke m betonskem jafleu. 20-letni Josip Tomič in leto mlajši Adam Begopja sta se spustila v jašek, da odpravita napako. Pričela sta pritegovati matico, pri tem pa je popustil spoj cevi v sosednjem jašku, pritisk pa je cev za na videz borih 21 cm potisni proti delavcema. Vendar dovolj, da je oba pritisni ob zid in hudo poškodoval. Josipa Tomiča so nemudoma prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih notranjih poškodb že čez nekaj ur umrl, medtem ko so Begonji v Zagrebu amputirali desno nogo, Na kraj nesreče so se nemudoma odpravili delavci krške UJV, ki so ugotovili, da je nesrečo povzročilo nestrokovno opravljanje del brez potrebnega nadzora in varnostnih ukrepov. To ugotovitev je potrdil še republiški inšpektor, ki si je prav tako ogedal mesto nesreče. Spoj na cevi je bil narejen laično in z eno samo matico, ki nikakor ni mogla vzdržati visokega pritiska. Zoper odgovorne, delovno organizacijo »Djuro Djakovič” iz Slavonskega Broda bo podana ovadba javnemu tožistvu. Konec koncev je to že sedma žrtev nuklearke, bolje rečeno, njenega gradbišča. B. B. V DRUGO NEUSPEL REFERENDUM Tudi na četrtkovem referendumu se delavci DES Ljublja-TOZD Elektro Krško niso odločili za vključitev v delovno organizacijo Elektro Celje, saj so, kot kaže, še vedno prepričani, da po objektivnih in tehničnih merilih ter spričo geografske nepovezanosti ne sodijo vanj. Tudi to je eden ' 1 vzrokov, da se je le 4 zaposlenih v Brežicah, Kršk.rn in v Sevnici izreklo za vključitev, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Delavci Elektra Krško se torej niso podredili širšemu družbenemu interesu in jim zato preti ukrep družbenega varstva. Neuspelo glasovanje pa je hkrati dokaz, da je že zadnji čas za krenito reorganizacijo slovenskega elektrogospodarstva. V ™ Nesluten razvoj trebanjske občine V trebanjski občini so dosegli velike uspehe v gradnji tovarn, joI, trgovin a Pretekle dni se je v trebanjski občini za njen praznik zvrstila katerimi so Trebanjci počastli spomin na 4. vrsta prireditev, s _ september 1942, ko je bila na Trebelnem ustanovljena Gubčeva brigada. Proslave so se začele že v petek, popoldne pa so odprli asfaltirano ko so v Trebnjem položili temeljni cesto od Mokronoga do Trebelnega, kamen za novo pekarno kruha, Potem je bil na mestu, kjer je bila Kostanjevica se odpira Kostanjeviški -restavraciji „Pod Gorjanci” se obeta lepša prihodnosti Objekt, ki ga upravlja krški hotel „Sremič”, bo deležen temeljite obnove in prenove, tako da bodo z njim »Dolenjske Benetke” končno dobile lokal, ki le jim ga ne bo treba sramovati. Z načrtovanimi deli naj bi začeli že prihodnji mesec in jih zaključili ob koncu marca prihodnjega leta. Predračunska vrednost del je okoli 6,5 milijona dinarjev. Naložba restavraciji in tamkajšnjim prenočitvenim zmogljivostim sicer ne bo prinesla širitve, prinesla pa bo večje ugodje z višjo kategorijo. Preuredili bodo kuhinjo in vse gostinske dele z vrtom vred in jih uredili v svojskem slogu« ŽE PRECEJŠNJA ZAMUDA - Čeprav so nekateri napovedali otvoritev nove krike blagovnice že za 22. junij, ko so Krčani imeli v gosteh najboljše speedwayiste sveta, je bilo okolje blagovnice še prejšnji teden videti tako, kot ga kaže posnetek. (Foto: Bucya) KRŠKE NOVICE S OKTOBRA JUBlLpJ - Z vrsto rireditev bodo v Brestanici počasti-35-letnico domačega KD Svoboda. Pripravili bodo nastope moškega pevskega zbora, mladinske folklorne skupine in po daljšem premoru znova igralske skupine, izdali pa bodo tudi jubilejno brošuro. na levem bregu reke Save. Vzgojno-varstveni zavod ima tako z novim šolskim letom že 14 oddelkov. ALI SE .6? - To leto so nekdanjim borcem v krški občini dali že za poldrugi milijon kredite* za obnovo in gradnjo stanovanj. To vsoto so razdelili med 39 prosilcev, po vsej verjetnosti pa bodo iconca leta pomagali še šestim. do septembrom povzpela ,.zasedba” v krških “......................... vrtcih. Sprejeli so še nekaj novincev, saj so prvič napolnili še zadnji del velikega vrtca v Krškem KRŠKI TEDNIK pred 38 leti ustanovljena ( kj brigada, proslava, katere aj, udeležili tudi mnogi bivši j, enote. Na slovesnosti je bc Sergej Vošnjak, tudi eden ^ ^ borcev te enote. V pete* ^ te Mokronogu predali namen® .f d, Iskrino tovarno, ob o tvorit1® J b, govoril Marko Bulc, ki r tt o| drugim posebej podčrtal p° ^ tovarne za Mokronog in tf® ^1 občino. O tem več poroča® v*®1 ■ strani. Na slavnostni seji Irrjf iinskefV * zborov trebanjske občinske ^ , ne je govoril njen predse«®* g j. 2iberti V iztekajočem « . f/ 'e ročnem obdobju, je 01 Zibert, je bilo v trebanjski ^f \, resnici veliko doseženega- enote, ki imajo svoj i Trebanjskem. TREBANJSKE ŠE »KADETNIC* ” in strokovno je prišla še Trebnjem kmah delnica” za mili ustanovljena Gubčeva brigada, je bila pretekli petek prodava, na kateri so predali namenu novo cesto od Mokronoga do Trebelnega. Predstavniki ZZB so položili venec k spomeniku gubčevcev. OBNOVA — Adaptacijo kulturnega doma vlefg , |jud|e primerjajo z gradnjo črnomaljske ceste, saj i _ . • ,lanske jeseni. Samo streha je odkrita že več kot dva nJ^a> *Judje neeoduieio. ker r ' ' - - - - meseca* P a:---------------------------OMWSO « Yct rui uva Povedati ne8odujej°> ker se po nepotrebnem dela škoda, delnm c ?? ,^ldi vedo* da s<> P® vojni ves ta del s prostovoljnim Vzidali in dali pod streho v treh mesecih. ZBOR BELOKRANJSKIH LOVCEV Belokranjski lovci so se v nedeljo zbrali na skupščini Zveze lovskih družin Bele krajine, ki združuje deset lovskih družin. Po poročilu posameznih odborov so ocenili delo zveze v zadnjih dveh letih, izvolili nove organe in sprejeli program nadaljnjega dela Zveze lovskih družin Bele krajine. MUKANJE V NAJUŠJI DRAGI Ce bi Oton Zupančič danes prišel v Draga tuš, kjer je preživel najlepša leta otroštva, ne bi mogel več zapisati, daje Dobreč najtišja draga sveta. V bližini so namreč hlevi črnomaljske Kmetijske zadruge, v katerih govedo zlasti pred obroki kar glasno opozarja nase. Zamude zakrivili /ne/odgovorni ^seje OK ZK: v črnomaljski občini čimprej nadomestiti zamudo pri planiranju tia ^,rav Je razprava na zadnji seji občinske konference sem in . zavila v j.... i ^ j ,. ‘Oniie, „$avne ceste’ bi bolj sodila nega dela, je pokazala, kakšen pomen pripisujejo ljudje ki so jih sprejeli tako tvezi »* rePu^*ke kot občine. V. UjDraui-,ra zanwjanjem je eden od Viej, 'JalceV dejal: ..Ceprav na 5jui ®j*nkih govorimo o planira- V(Iio tu * d° zamud’ Pa vendar V*«k l Pomembna zadeva je to. liti svoT*6* mora pravočasno nare-6e ^an * P° niem ravnati, _ da bo kaj pridelal. Za pa so v veliki meri odgo- vomi poslovodni organi, ki kažejo premajhno zavzetost pri tej stvari. Seveda delavec ni zainteresiran za sodelovanje pri nastajanju planov, če nima nič pred sabo, ker strokovne službe niso pripravile nobenih predlogov.” Prav tako pa v črnomaljski občini primanjkuje strokovnih ljudi, planske službe, ki jih imajo le v večjih delovnih organizacijah, pa niso najbolje organizirane. Potek planiranja je še slabši tam, kjer je sedež delovne organizacije in seveda tudi planske službe zunaj črnomaljske občine. V manjših delovnih organizacijah, kjer imajo že tako premalo usposobljenih ljudi, so vse te naloge na plečih vodilnih delavcev. Pomanjkanje za ta dela usposobljenih ljudi še posebej občutijo v krajevnih skupnostih, zato so njihovi plani pogosto le želje krajanov, ki jih v naslednjem obdobju ne bo moč uresničiti. Med drugim so se na konferenci zavzeli za pospešeno delo pri pripravi planskih dokumentov. Pomembno mesto v planih mora imeti izvozna usmeijenost, vodilni delavci pa si morajo prizadevati tudi za boljše sodelovanje z drugimi nosilci planiranja. A. B. ČRNOMALJSKI DROBIR BRIGADIRSKI ZOBOZDRAVNIK-Znani in priljubljeni črnomaljski zobozdravnik Vinko Horvat se je sam ponudil, da bi imel ordinacijo v brigadirskem naselju v Kotu pri Semiču. Tako so imeli brigadirji ne letošnji akciji „Bela krajina 80“ lepo priložnost, da si popravijo zobe, saj je Vinko v zasilni ambulanti v naselju delal dvakrat na teden. Horvat je pripravljen delati tudi prihodnje leto m tako bo MDA Bela krajina spi rajina spet edina akcija niki pnpravljen eto m tako et ena redkih, če ne celo cija pri nas s svojim zobozdravnikom. LEP MOTIV — Ob sotočju Lahinje in Dobličice v Loki v začetku jeseni radi postojijo mladi pa tudi starejši amaterski slikarji, ki jih privlači pogled na ta del mesta. Sem pripeljejo učence tudi učitelji likovnega pouka, saj si tu vsak lahko poišče motiv, ki najbolj ustreza njegovemu znanju in nadarjenosti. Izguba letos za pol manjša Rezultati ti zadovoljivi, lahko pa bi bili še boljši — Hitreje na pot dohodkovnega povezovanja - Kmetijstvo v enakopraven položaj, saj rešitev ni v regresih Gospodarstvo kočevske občine je ustvarilo v prvem polletju letos za 25,7 odstotka višji celotni prihodek kot v istem obdobju lani. Največji delež prihodka je bil ustvarjen s prodajo blaga in storitev (kar 60,4 odst.), kar pomeni, da se dohodkovna povezanost med OZD uveljavljale počasi. Porabljena sredstva so rastla nekoliko počasneje kot prihodek in so višja za 23,6 odstotka. Največ teh sredstev predstavljajo surovine, material in energija (63,6 odst). Dohodek je bil letos večji kar za 29,9 odst. *in je znašal 957,5 milijona dinarjev. Izgube je bilo le Srečanje ekip PMP Priznanje ekipi PMP Livold in pripadnikom enot CZ Pred kratkim je krajevna skupnost „Ivan Omerza” organizirala srečanje ekip prve medicinke pomoči občine Kočevje. Udeležilo se ga je okoli 100 pripadnikov ekip PMP in drugih ekip oz. enot civilne zaščite, med njimi celotni ekipi Avta in Tekstilane, ki sta zasedli na letošnjem občinskem tekmovanju ekip PMP drugo oz. tretje mesto. Na srečanju so podelili priznanje oddelka za narodno obrambo obči-neKočevje ekipi PMP „Ivan Omerza”, ki je zmagala na letošnjem občinskem tekmovanju ekip PMP, na republiškem tekmovanju pa je med 64 ekipami zasedla 20. mesto. Krajevna skupnost „Ivan Omerza” je podelila tudi priznanja najbolj prizadevnim delavcem v enotah civilne zaščite. Prejeli so jih: Jožica Krese, Anton Rus, Bogomir Lindič, Drago Lavrič, Alojz Marolt, Ivan Kuzma, Jože Lebar in Rudi Kordiš. Vsak udeleženec srečanja je dobil za spomin lesen krožniček. Za zaključek je bila še zabava, ki pa so jo zaradi stabilizacije organizirali udeleženci na svoje stroške. 5,576.000 din ali skoraj ^polovico manj kot v istem obdobju lani. Prikazali so jo Elektro, Avto—tozd ..Tovomi promet”, KG tozd „Me-sarija” in Hydrovod. Čisti dohodek je porastel za 26 odst., sredstva za osebno in skupno porabo pa za 20,4 odst. Iz teh podatkov se da sklepati, da je v povprečju gospodarstvo kočevske občine upoštevalo resolucijske zahteve o delitvi dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, medtem ko so pri posameznih delovnih organizacijah zabeležena tudi odstopanja, za katere bo treba ugotoviti, če so upravičena ali ne. O rezultatih gospodarjenja je doslej razpravljal tudi občinski komite ZK. Pri tem so ugotovili, da polletne obračune gospodarjenja v posameznih kolektivih obravnavajo površno, ponekod pa sploh ne. VELIKI NAČRTI KS KOČEVJE Predlog elementov za pripravo in sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Kočevje-mesto za obdobje 1981-1985 je pripravljen in o njem se bo začela te dni javna razprava. Predlog predvideva za gospodarski razvoj KS skoraj 100 milijonov dinarjev dohodkov in izdatkov v petih letih, za redno dejavnost preko 33 milijonov, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito preko 2 milijona, za socialni razvoj preko 75 milijonov itd. NAJVEČ BOLNIČARK Krajevna skupnost „Ivan Omet za” Livold zelo prizadevno deluje na vseh področjih civilne zaščite. Se posebno lepe uspehe so dosegli pri izobraževanju ekip prve medicinske pomoči. Leto6 so izšolali že 21 bolničark, ki imajo 80-umi tečaj in okoli 30 pomožnih bolničark. V tej krajevni skupnosti imajo osem ekip PMP, kar je ne le z ozirom na število prebivalcev, ampak tudi sicer največje število teh ekip v posamezni KS v kočevski občini. Predvsem so dolžni podatke podrobneje obravnavati tam kjer so kršili resolucijo. Ce ne bodo ukrepali v kolektivih, bodo potrebni družbeni ukrepu Delavci so ponekod še vse premalo seznanjeni z resničnim stanjem v kolektivu in z dogajanji v tem obdobju. Zato se je občinski komite ZK že odločil, da bo organiziral seminar za sekretarje osnovnih organizacij iz gospodarstva, na katerih bodo med drugim seznanjeni s stabilizacijskimi ukrepi in njihovim uresničevanjem ter nalogami ZK in komunistov pri zagotavljanju boljših pogojev gospodarjenja. J. PRIMC DROBNE IZ KOČEVJA DVA ČLOVEKA V ENEM TELESU - Prvi je proizvajalec, drugi potrošnik. Prvi zahteva v svoji delovni organizaciji višje cene za svoje proizvode in ploska podražitvam, drugi kolne podražitve in zanje napačno krivi trgovce. Takih ljudi je povsod, tudi v Kočevju, preveč. Kdaj nas bo srečala pamet? LEPŠE MESTO - Kočevje postaja vedno lepše. Hiše, pločnike in zelenice popravljajo in olepšujejo. Trikon bo dobil novo prodajalno pri hotelu, kjer je bila do med kra trgovina „Mavrica”. Tudi Namo širijo. Mesto pa se tudi širi, medtem ko so prodajalne v glavnem le v središču in morajo nekateri meščani pešačiti do trgovine kar kilometer ali več. Trgovine je torej treba graditi tudi v novih soseskah. VRSTE V TRGOVINAH - Dogaja se, da so v trgovinah vnte, posebno za kruh, meso, pralni prašek in ša kaj, posebno kadar prodajajo blago, ki ga primanjkuje. Takrat nekateri ljudje tekajo od trgovine do tigovine, iz vrste v vrsto in si nabirajo zaloge. Marsikdo ima zelo verjetno doma že več manjkajočega blaga, kot ga je trenutno v trgovinah na policah. Ce blaga na trgu manjka, bi morali ukreniti kaj učinkovitega, potrošniški sveti v Kočevju pa spijo! KOCEUSKE o POLLETNEM 4 POSLOVANJU | tbot0vP*vi popočitniški seji vseh hnpj °bčinske skupščine, ki bo v ki, Jek, 15. septembra, v Metliki,. 0Srednja pozornost veljala Plovnega uspeha gospo-bo ^ v letošnjem polletju. Govor 0 osnutkih- samoupravnih ,e>njh t?ov o temeljih planov inte- So? pnosti za naslednje sre-H s n° obdobje, delegati pa se 0^itls,Znanili še s spremembami v em izvršnem svetu. 60 OTROK letovanju loJn' nJe poletje je preko občin-U Deb i a bdečega križa Metlika °Valn ,m rt'ču *n v Fazanu n ' 60 otrok iz metliške dni t0c* so bili na moiju po ottok il Zadnja izmena predšolskih odšla na Debeli rtič konec ^ bo te dni vrnila domov. Gospodarstvo dobro poslovalo Nikjer izgube - Občutno več dohodka za razvoj gospodarstva, manj pa za skupno splošno in osebno potrošnjo - Ponekod težave z nabavo reprodukcijskega materiala BODO KAVLJI BOLJ POLNI? — Razlita med dogovorjeno in dejansko odkupno ceno živine je povzročila, da je bilo tudi v metliških mesnicah manj mesa. Začasno so to vprašanje rešili z odobritvijo nadomestila iz občinskega proračuna. vuuuinnju uauuiucauia u uuuunivcgfl pruiauiUlit. Jjeso iz občinskega proračuna 1(8 med dogovorjeno in dejansko ceno mesa je metliški klavnici prinašala veliko izgubo — 500.000 dinarjev za kompenzacijo iz proračuna *adnjih sej je metliški izvršni svet razpravljal o preskrbi; °bčini, kajti tudi v Medici je v zadnjem času prišlo 1 Gospodarstvo ribniške občine je v prvem polletju letos v primftjavi z istim obdobjem lani zabeležilo za 32 o ds tone ov večji celotni prihodek, za 30 odst. večji dohodek in kar za 41 odstotkov večji čisti dohodek (povprečje Slovenije je 30 odst.). število zaposlenih je porastlo za 9 odstotkov (računano po zaposlenih konec meseca) oz. za 13 odst. (računano po številu opravljenih delovnih ur), osebni dohodki pa so porastli le za 13 odst, medtem ko znaša slovensko povprečje porasta 20 odst. Tudi delitev dohodka je za razvoj gospodarstva ugodnejša, saj je delež sredstev za akumulacijo porastel od 18 na .20 odst., delež skupne, splošne in osebne porabe v dohodku pa se je znižal. Žal so ob vsem tem porasdi življenjski stroški za 25,5 odst. - ,ta rast je bila napovedana in pričakovana — do konca leta pa bodo življenjski stroški še bolj porastli. Uspeh gospodarstva je še večji, če upoštevamo, da se je otepalo s pomanjkanjem domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala. Izgube ni imela nobena organizacija združenega dela. Zaradi tako ugodnih rezultatov v prvem polletju pričakujejo tudi uspešno poslovanje v drugi polovici leta. Nekoliko jih skrbi le položaj v tistih organizacijah združenega dela, ki imajo težave z nabavo reprodukcijskega materiala. S temi podatki so bili seznanjeni člani izvršnega sveta na seji 2. septembra z dostavkom, da še niso dovolj proučeni, ker jih je občinska skupščina prejela od SDK le dan pred sejo, in da bodo podrobneje razpravljali o njih na prihodnji seji. JOŽE PRIMC Z % —, kajti tudi v Medici je v zadnjem času prišlo v m? ™esa prejšnje mesece. Vzrok za to pa so razlike ^^•^^■jenimi odkupnimi cenami mesa in dejanskimi j, Cep Cenami; razlika znaša 10 in več dinarjev pri kil< SR ' SPREHOD PO METLIKI Kam usmeriti združen denar? Prvi predlog: del KS Sodražica, del pa KS Velike Poljane — Dogovor in sporazum o sredstvih KS v razpravi * klavnica metliške k * del. 86 vitoko produk-&ba DH res z minimalno režijo, Pfcfre , Prodaji mesa naraščala, v d meso, ki so ga 6o t mačih mesnicah; od pio pfjJL na mesec ga doma So ‘iUstvaHp.°*ov‘c°> i« prav S^ki ea DJf' « odjemalcem v 14 h* ^ im*« dluHe> le-ti plačajo V* ^hko^?ri0rikompenzacijo’ ki V p001°dkuPno ^gOVOrjenOin *e je izguba tu, ’ yežala " ’ ker se je prodaja ! * ki*0 tuni P *°.v Metliko hodili la klavU?C1 0(1 drugod; tako Wavmca 250 sdQ' 350 >iŠki tednik ogramu. tisočakov izgube na mesec. Zato se je zastavljalo vprašanje, ali naj zadruga Sc naprej redno oskrbuje domače mesnice ali naj raje poveča prodajo ostalim odjemalcem, ki so pripravljeni pokrivati proizvodno ■ izguba Da bi oskrba z mesom, ki je že začela pešati, postala boljša, je izvršni svet iz tekočih sredstev občinskega proračuna namenil 500 tisočakov za kritje razlike pri ceni mesa, prav tako so se dogovorili, da bodo obrati družbene prehrane prispevali svoj delež pri tej kompenzaciji. Vendar to ni dolgoročna rešitev tega bolečega vprašanja, kajti v občinskem proračunu nimajo namenskih sredstev za kompenzacijo cene živilom in bo nujno treba ta denar poiskati drugje ali pa dogovorjene odkupne cene živine uskladiti z dejanskimi. A.BARTELJ VODSTVO OSNOVNE SOLE si je belilo v začetku šolskega leta glave s tem, kako omogočiti večini učencev pouk dopoldne, kajti otrok je vedno več, pnmanjkuje pa učilnic. No, skupno s starši so našli sporazumno rešitev, odgovorni v občini pa že razmišljajo o dograditvi potrebnih prostorov, kajti podatki kažejo, da bo v prihodnosti šoloobveznih otrok še več, kot jih je trenutno zdaj. ZASTOPNIKI IN DELAVCI PRODAJNEGA ODDELKA delovne organizacije „Beti” imajo te dni polne roke dela, saj zaključujejo količine za artikle iz pomladno-po-letne kolekcije 1981 ne samo na Vinomeru, ampak so se razkropili po vsej Jugoslaviji. Ena ekipa je na delovnem potovanju po Dalmaciji, druga prepričuje kupce po Vojvodini, spet tretji hvaliio res le Bosancem, četrti Srbom, peti Make- doncem. Ekipe se vračajo v Metliko z zajetnimi kupi naročilnic, tako da dda ne bo manjkalo. Odleta 1975 do 1979 je bilo na območju krajevnih skupnosti v ribniški občini ogromno narejenega. V prihodnjih letih bo za te namene na razpolago manj denarja, so ugotovili na seji izvršnega sveta občine Ribnica 2. septembra, ko so razpravljali o poročilu o finančnih sredstvih, s katerimi so razpolagale KS v zadnjih letih. Denar za delo in razvoj so KS zbrale, oz. dobile iz rednega in dodatnega samoprispevka občanov, dotacij SIS in šc dohodkov iz taznih občinskih skladov. Na seji so razpravljali še o osnutku družbenega dogovora o temeljnih načelih ih merilih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudj in. občanov v KS in osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS za obdobje 1981-1985. Ob tem so ugotovili, da nekateri podpisniki sporazuma o združevanju sredstev -velika večina ..jih je iz domače občine — denarja ne prispevajo preveč redno. Za letos bo treba pripraviti tudi predlog, za katere namene maj bi porabili stretjino *ako združenih sredstev, ki jih in-s.in.iuu vvuju PoiHoj83 oddelka Splošne bolnice Novo mesto za nesebično *°*aWe besed flVa^a (luhovniku za opravljeni obred in družf* ot?'oc>: Marija, Lojzka, Rezka, Tone in Franc z namL sestra, vnuki, pravnuk in drugo sorodstvo 3 »Dolenjski list« v vsako družino * VoUjial, S POVEČANJEM PRODAJNIH POVRŠIN -BOGATEJŠA PONUDBA BLAGA v prodajalnah »DEKOR« — Metlika, C. bratstva in enotnosti 51 (kompleten program stanovanjskega in kuhinjskega pohištva, akustike, talne obloge in posebno bogata izbira zaves in posteljnine) »KOKRA« — Metlika, Partizanski trg 2 (program otroškega perila, volne, perila pletenin in metrskega blaga) OBIŠČITE NAS V PRENOVLJENIH PRODAJALNAH! s* bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon:064- 77 - 661 telegram:lip bled telex:34525 yu lipex PRODAJALNE: DOLENJKA - BLAGOVNICA TREBNJE POSLOVALNICE MERCATORJA: METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, KOČEVJE IN KRŠKO VSE POSLOVALNICE SLOVENIJALESA V LJUBLJANI Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu po hištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpež-nost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu Služi nam lahko za vsakdanji poči tek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi V SPOMIN 2alosten in bdeč je spomin na 12. september, ko nas je nepričakovano zapustil in zarezal neizbrisno bolečino v naša srca naš dragi in nepozabni mož, oče, stari oče, sin in brat JOŽE GOLOBIC s Krašnjega viha Minilo je eno leto žalosti, odkar te je kruta usoda prezgodaj iztrgala od nas. Zelo prazno je brez tebe, toda tvoj tihi dom nam govori, da te za vedno ni. ŽALUJOČI: vsi tvoji N wyV!>nič j, n ‘ - Jar Un°. - Davida, Tatjana Muren iz Poljan - Aleša, Ljudmila Krajšek iz Mokronoga - Barbaro, Nuška Simončič iz Metlike - Heleno, Majda Božič iz Površja - Marjana, Marija Novak iz Lopate — Damjana, Irena Hočevar iz Krmelja - Žiga, Janja Umek s Senovega - Simona, Vera Zupančič iz Črnomlja - Davorja, Helena Bizjak iz Leskovca — Roka, Branka Maksimovič z Uršnih sel -Mirjano, Marija Veselič iz Fučkov- cev — Mirka, Biserka Plut s iz Rožnega dola - Vanio, Majda Per iz Zaloga - Katarino, Marija Novinec iz Bušinca — Darjo, Branka Končina iz Krmelja - Matjaža, Marija Cunjak iz Metlike - Andrejo, Metoda Livk z Velikega Cirnika - Istoka, Pavla . Berk z Vrha - Marijo, Majda Irt iz Praproč - Istoka, Cvetka Ilar iz Dolenje Težke vode — deklico, Marija Dragan z Golobinjeka — Alenko, Marija Rabzelj iz Šentjerne- ja - Matjaža, Lidija Stampfel iz Krškega .— Petra, Anica Fabjan os Prevol — Andreja, Vida Kermc z Uršnih sel - Darka, Fanika Trpine iz Zagrada - Mitja, Martina Balon iz Leskovca — Borisa, Marta Kastelic s Potoka - Uroša, Miran Planinc iz Črnomlja - Jasno, Cvetka Hostar iz Dolnje Brezovice - dečka, Marija Dule iz Stranja — deklico, Anica Muren iz Dobrave - deklico ČESTITAMO! NOVOTEKS NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o. Novo mesto TOZD TRGOVINA, o. sub. o. Novo mesto objavlja 1. Prosta dela in naloge ..VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA" v prodajalni NOVOTEKS v Metliki POGOJI: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj ali — VKV trgovec tekstilne smeri,3 leta dBlovnih izkušenj. 2. Prosta dela in naloge ..KONTROLIRANJE POSLOVANJA PRODAJALN" vTOZD-u TRGOVINA POGOJI: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri,2 leti delovnih izkušenj. Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOTEKS, TOZD TRGOVINA, o. sub. o. — Komisija za delovna razmerja, Novo mesto. 673/37-80 lenjskem v smeri Soteska - Dvor. Hendrik Stupar, Vinkov vrh 6, Dvor, tel. (068) 21-272 v službi. KUPIM Cena po dogovoru. PRODAM gradbeno parcelo oddaljeno 1 km od Dol. Toplic. Voda in elektrika sta poleg parcele. Informacije od 6. do 13. ure na tel. 21-766. KUPIM avto Opel Kadett letnik 1970 lahko karambcW® ali po delih. Tonika Poklek 39, Blanca. tedenske 15. 9. film Vojščaki podzemlja. 16. 9. ameriški film Veliki revolveraški Četrtek. 11. septembta - Ema Petek, 12. septembra - Gvido Sobota, 13. septembra - Janez Nedelja, 14. septembra - Milan Ponedeliek, 15. septembra - Melita Torek, 16. septembra - Ljudmila Sreda, 17. septembra - Robert Četrtek, 18. septembra - Irena obračun. 18. 9. francoski film Bedrca. KOSTANJEVICA: 13. 9. francoski film Pojdi, mama, oče dela. 14. 9. hongkonški film Junak divjine. 17. 9. italijanski film Imenujem se Nobodv. KRŠKO: 13. in 14. 9 italijanski film Imenujem se Nobody. 17. 9. ameriški film Mister milijarder. 18. 9. ameriški film Vsemirska i LUNINE MENE 17. septembra ob 14.54 - prvi krajec BRESTANICA: 13. in 14. 9. francoski barvni film Ce skače slon čez plot BREŽICE: 12. in 13. 9. angleški postaja. MIRNA: 13. 9. italijanski film Canterburyske zgodbe. MOKRONOG: 13. in 14. 9. ameriški film Srebrna puščica. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 12. do 14. 9. ameriški barvni film Žrelo 2. 15. in 16. 9. italijanski barvni film Ameriška mrzlica. 17. in 18. 9. angleški barvni film Posilstva RIBNICA: 13. in 14. 9. ameriški barvni film Cmi ščit Folvarda. SEVNICA: 11. 9. francoski barvni film Mož, ki je ljubil ženske. ... . . . bami film Skrivnost zapuščene hiše. 14. in 15. 9. ameriški barvni film Orion perutnica. 16. in 17. 9. ameriški barvni film Človek pajek. ČRNOMELJ: 12. in 14. 9. italijanski film Žena devica. 14. in 12. 9. zahodnonemški barvni film Nož v |Javi. 13. in 14. 9. hongkonški barvni film Bruce Lee, občudujemo te. 17. 9. ameriški barvni film Novembrski plan. 18. 9. ameriški barvni film Herbi znova tekmuje. Ki OB SLUŽBO DOBI TAKOJ ZAPOSLIM KV KLEPARJA. Avtoličarstvo in kleparstvo Alojz Luzar, Gor. Brezovica 13,68310 Šentjernej. GOSTILNA POD LIPO KOSTANJEVICA NA KRKI zaposli natakarico ali dekle z znanjem v strežbi po 7 ur v izmenah. Osebni dohodek dober. Ostalo po dogovoru. V UK SPREJMEM VAJENCA za avtomehanika. Informacije na tel. (068) 21-969. VAJENCA V UK STROKE ZA ELEKTROMEHANIKA sprejme elektromehanična delavnica Janko Drole, Ljubljana, Gosposvetska 13, tel. (061) 310-119 dopoldan. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dim- Mestne njive 4/11, Novo mesta KOMBI IMV 1600 prodam za rezervne dele. Tel. 21—107. ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam po delih. Jože Fortuna, Blato 17, Trebnje. PRODAM Z j 01, letnik 1975. nkarski mojster, Kamnik. ’ ENŠK ISCEM žensko za POMOČ v GOSPODINJSTVU eno uro dnevno. Cas in honorar po dogovoru. Informacije na tel. 25-237. SLUŽBO ISCE Bobič, Cesta herojev 32, Novo mesto. PRODAM DIZEL MOTOR IMT (50 KM). Tel. 24-541 int. 008. PRODAM MOSKVI CA 1500, letnik 1979-december. Informacije na tel. 83-177 v popoldanskem času. PRODAM lado standard, dobro ohranjeno. Jerebova 16, • Novo mesto, Relič. PRODAM 126 P. letnik 1977. Ogled popoldne. Šmarje ta 34. PRODAM SPACKA, letnik 1974. Franc Kastelic, Dolnja Težka voda 14, Novo mesta UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1977. Informacije pri Jožetu Sašku, Dol. Suhadol 7, tel. 85-935. PRODAM dobro ohranjeno Z 750 in moped, Tomos 4 APN. Ogled vsak dan. Željko Novakovič, Regerča vas 27 a, Novo mesto. PRODAM ŠKODO, letnik 1974, v dobrem stanju. Omerzu, Hrušica 9, Stopiče. PRODAM dobro ohranje‘no lado NA DOM SPREJMEM vsa strojepisna in pisarniška dela. Doroteja Sršen, Sp. Grič - blok 4, Krško. SPREJMEM strojepisna dela. Tel. (068)82-346. standard, letnik 1973, garažirano. Naslov v upravi lista (3388/80). Motorna vozila PRODAM FORD ESKORD, dobro ohranjen. Anton Pavlič, Crmoš-njice 3 pri Stopičah. PRODAM R 4, letnik 1974, dobro ohranjen. Bogomir Sutej, Novo-teks, Vinica. Ogled ob petkih in sobotah od 14. do 16. ure. PRODAM Z 750, letnik 1969, v nevoznem stanju. Ruža Bevec, tava 15. Novo mesta DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebrne. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednic: Nico Riire. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Magan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, J de Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Dušan I Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 dn, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (ce. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni' strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 5210(3603-30624 — Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (068) 23-606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon'068) 23-611 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 25-365 -...................................... Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo -Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 18 DOLENJSKI LIST PRODAM Z 101, letnik 1976, karam bo Urana prevoženih 55.000 km. Mlan Lampret, Lobetova 31. Novo mesta UGODNO PRODAM Z 1300 na plin. Ogled dopoldan. Ivan Škufca, Slakova 1, BrSjin, Novo mesto. PRODAM malo rabljeno motorno kolo APN 4S. Jože Dular, Srebrniče 5. PRODAM Z 125 P, Jetnik 1978. Jože Prah, Brod 19, Podbočje. PRODAM FIAT 124 special, letnik 1974. Tel. 25-342 po 2. uri. PRODAM ŠKODO, letnik 1976. Naslov v upravi lista (3389/80). PRODAM obnovljeno Z 101, letnik 1973, registrirano do 1. 8. 1981. Prečna 29, Novo mesta »ItUlia z. llUTU 11 IGRIVA PRODAM ŠKODO, letnik 1972. Avsec, Mali Slatnik 26, Novo mesto. PRODAM osebni avto Volvo avto-matik, letnik 1963, registriran do avgusta 1981. Marjan Košak, Gor. Brezovica 44, Šentjernej. PRODAM LADO, letnik 1972, ali zamenjam za manjši jrvta Dragp - l.Čer Gri, Cerovec 1, Dol. Toplice. PRODAM 126 P, letnik 1979. Informacije po tel. 23-368 poldne. JNO PRODAM 125 PZ karambolinn. Slakova 7, Bršljin. Novo mesto. PRODAM po delih NSU 1200. Informacije vsako popoldne od 15. ure dalje. Jože" Metelko, 9, 682!" Zavratec 29, 68293 Studenec. PRODAM SIMCO HORIZON 1100 ccm, letnik 1979, prevoženih 22.000 km. Informacije na tel. 22-789. PRODAM FIAT 750, letnik 1972. Ivanja vas 18, Mima peč. PRODAM Z 750, letni 1973 in R 4, letnik 1978, Got. Kamcnce 1, tel. 24-026. PRODAM F 1100 R za rezervne dele razen glavne gredi. Vse ostalo je še dobro. Marjanovič, Nad mlini 23, Novo mesto. PRODAM ŠKODO 120 L, oktober 1979. Interesenti naj se z g) ase ob Težki vodi 23 (prej Regerča vas). ŠKODO 100 L, 43.000 km 5revoŽenih, prodam. Tel. (068) 2-922. PRODAM OPEL KADET, letnik 1973. Martin Arh, Mestne njive 1, 22- " Novo mesto, tel. (068) 22-691 od 15. do 16. ure. PRODAM ŠKODO, letnik 1973 pravkar registrirana Cena 35.000 din. Ogled' vsak dan popoldan. Dušan Jarc, Cesta Gubčeve brigade 18, Trebnje. PRODAM FIAT 850 po delih. Martin Koželj, Loka 3 a, 68310 Šentjernej. KADET KARAVAN, letnik 1969, registriran za eno leto, prodam. Anton Kastelic, Luterško selo 22, Otočec ob Krki POCENI prodam AUDI 60, letnik 70 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Naslov v upravi lista. t upr UGODNO PRODAM dobro ohranjen R 4, letnik 1970. Judež, Velika Cikava 10, Novo mesto. PRODAM VVARTBURG, letnik 1976, dobro ohranjen, registriran do julija 198 L Marjana Kozine 15, Novo mesta PRODAM VW 1200 J, letnik 1974, registriran do 30. 5. 1981, dobro ohranjen. Mirko Jarc, Dol. Ajdovec 13, Dvor. PRODAM PONY EKSPRES. Ucman, Crmošnjice 48, Stopiče. PRODAM KOMBI Z, letnik 1975. Informacije na tel. (068) 21-969. FIAT 128 rally 72, odlično STANOVANJA mestu ali bližnji okolici. Nada Cvitkovič, tel. 23-594. ODDAM sobo ženski Srednjih let Soba je opremljena in ogrevana. Informacije na tel. 25-237 od 18. do 19. ure. ohranjen, prodam. Korasa, Lobe-i 15.T’ PRODAM Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana - Rakovnik. PRODAM mešalec za beton (rabljen) in 30 litrsko prešo (novo). Gabrijel Povše, Šmihel 49, Novo mesto. PRODAM SPALNICO za 1 M. Mira Mitrovič, Zagrebška 8 a, Novo mesta m&mfm KUPIM rabljen traktor v dob#® stanju, lahko starejši letnik do^ PRODAM dobra jabolka za iesti ali za mošt in 200 1 hruškovega žganja. Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesta PRODAM junca starega 17 mesecev. Ivan Kovačič, Rakovnik 12 pri Birčni vasi POCENI PRODAM nov Grunding RR 400. tel. 21-916. PRODAM star šivalni stroj Singer. Lukšič, Brod 35, Novo mesta V DOBREM STANJU PRODAM ostrešje 9x9 staro 10 let. Martin Zagorc, Got. Vrhpolje 58, 68310 DRAGI MAMI FRANČIŠKI NOSAN iz Rateža 40, želijo za praznovanje 58. rojstnega dne veliko sreče, zdravja in ostale dobrote, mož Jože, sinova Martin in Slavko z družino ter Branko, vnučki Zdenka Saška in Uroš pa pošiljajo stari mami 58 poljubčkov. LJUBI TETICI SONJI BRULC iz Gabrja, želijo vse najboljše ob praznovanju 16. rojstnega dne Zdenko, Dejan in Sasi ter ostali, ki jo imajo radi. stanju, lamco srarepi - ,n KM. Slavko Habinc, Kremen -* Krška KUPIM rabljen mešalec za »»“J Interesenti naj se zglase P° 25-917. KUPIM gradbeno parcelo na otaf čju Mirne pea ali Trebnjeg" Rudi Ravnikar, Ddenja 68216 Mirna peč. KUPIM električni mešalec. Pon“dJf na tel. 22-570 vsak dan od 15. ure. HIŠO NOVEJŠO, enostanO**nj* lahko montažno, kupim- *■ j šek, Krško, Cesta 4. julija-J. 71-278 zvečer. i asaa Šentjernej. A M pot m ostali .fotografski pribor. Boh te. Cesta komandanta Staneta PROD. ovečevalnik UPA 5-M NOVOST! V eni minuti izdelam 4 črnobcle ali barvne fotografije za osebno izkaznica vozniško dovoljenje in potni list- Fotografi- EM1L PESTNER iz Segove mesto, preklicujem nem „v, besede, ti sem iih izrej«1 ANI HRVAT iz Segove ». ^ mesto, 8, tel. 25-806. PRODAM omaro za dnevno sobo in sedežno garnituro. Martin Arh, Mestne njive 1, Novo mesta tel. (068) 22—691 od 15. do 16. ure. . ram samo doma v ponedeliek in 5etek od 7. do 9. ure od 15. do 0. ure. Cena fotografij je zelo mesto. ugodna. Fotografiram tudi otroke dneh (na dometih), POCENI prodam gliser G 370 s cerado, motor TOMOS 18, irikolico in ostalo oprema Jastov v upravi lista. P1 N; ob rojstnih poroke, pogrebe. Vsako soboto fotografiram potoke na magistratu v Novem mestu. Se priporoča fotograf Cvetko Tram te, Breška vas 3, šmarješke Toplice. CENJENE STRANKE OBVEŠČA- Kmetijski stroj1 v ODDAM SOBO samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (3391/80). MLAD ZAKONSKI PAR išče skromno stanovanje v Novem MO, da smo pričeli z zaščito septi Partizanski cesti 21 v Novem mu, da smo pričeli z zaščito slanico m avtomobilov s 1. septembrom na Šentjernej. POCENI PRODAM novo k«*^ Zetor 35 in stroj Perke-* Stanko Hosta, šela 16, 6 54O j PRODAM vinograd 12 a ali samo polovico z zidanico v Hmeljčič” Ana Murgelj, Vel. Bučna vas 3' a. dam tudi hidrofor. Prodam NUJNO PRODAM 10 arov vinograda na žici, zidanico urejeno za vikend, vseljivo takoj, na Do- mestu. Se priporoča sobosli-karstvo in pleskarstvo IVAN BOBIČ, tel. 2f-l 15. JESENSKI SHOD - SEJEM na Slinovcah pri Kostanjevici bo 21. in 28. septembra dopoldne. Za dobro voljo poskrbljena Sodelujejo pevci iz Kostanjevice, Podbočja in Šentjerneja. Vabljeni! PRODAM traktor Fergusoc-^j;, _________^rštin Mutp* vas f8. žitni kom iropa. Ign: :a 25, Sentj« PRODAM dobrem stanju. Avguš tni 1 Glas Europa. Ignac n»— t Dobravica 25, Šentjernej. a RODA M mlatilnico na gH?11!;*#. Dolenja vas 18. RODAM žitni kombajn &T7Z Glas Europa. Ignac Hudo***"! kolesih s popolnim Anton Grivec, Globodol 2, peč. ZAHVALA V času, ko bi lahko mimo in brezskrbno zaživela v jesen svojega življenja, nam je kruta bolezen vzela rrz\i MARIJO GRGOVlt iz Dol. Stare vasi 17 pri Šentjerneju Zahvaljujemo se za zdravniško pomoč osebju Splošne bolnice v Novem mestu, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. še posebno se zahvaljujemo kolektivu Iskra za podarjene vence, poslovilne besede in godbi. Hvala delovni organizaciji IMV — TOZD Podgorje Šenjtemej in DSSS, KZ Krka - TOZD Agroservis, pevskemu zboru za vence, še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnico spremljali na njeni prerani zadnji pori. Žalujoči: mož Janez, sin Rapco, hčerka Zlata z družino, brat Martin z družino ter ostalo sorodstvo I PRODAM harmoniko za začetnika. Tel. 85-108. BLIŽA SE CAS TRGATVE! Na površini 11 arov prodam grozdje (šmarnico). Pogoj je da grozdje obere kupec sam. Cena po dogovoru. Marjan Medved, Straža 55 pri Novem mestu. 53 pn Novem mestu. PRODAM podpornike (punte) in dvostransko rezan les (bankine). ZAHVALA ANTONA COPA iz Slov. vasi pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste g* obiskovali v času njegove težke bolezni, za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebna iCfaU -- -- - - ^ *inkolovim, Kordiševim, Berianovim, krajevni organizaciji ZZB Stara cerkev, delovni organizaciji Avto in Melamin Kočevje, tov. Erjavcu za poslovilne besede pred domačo zahvala družinam < hišo, tov. Jožetu Potočarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, duhovniku za opravljeni obred ter kočevski godbi. Žalujoči: žena- Tončka, sinova Matjan in Jože, sinovi Tone, Zdravko, Branko in hčetka Stanka z družinami, sestra Ančka ter ostalo sorodstvo Sivo Sobar, Dobmdol 20, Uršna sela. PRODAM malo rabljen 80 1 bojler in pipo s tušem- Zibert, Ljubljanska 20, Novo mesto (pri Keramiki). PRODAM mladiče šarplaninske ovčarje in papige (standardne). Jože Retelj, Dol. Kamence 7 a, Novo mesto, td. 25 -904. PRODAM sprednje in zadnje luči za PZ 125. Adamičeva 31, Novo mesto, tel. 24-834. UGODNO PRODAM diatonično harmoniko Hohncr. Alojz Hosta, Sela 6, 68310 Šenjtemej. UGODNO PRODAM zmrzovalno skrinjo 280 1, staro 9 mesecev. Naslov v upravi lista (3390/80). PRODAM fiksna polkna Jelovica nova, pakirana po polovični ceni. Okna 140 x 140 2 komada. 60 x 80 1 komad, 100 x 130 1 komad, 120 x 140 1 komad in vrata balkonska 80 x 220 1 komad. Informacije na tel. 25-102 popoldne. NOVE 12-13-14-15 m 16-colske gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego, prodam. i ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega pokojnega moža, očeta ter dedka ANTONA POVŠETA iz Podulc 6 pri Raki Posebno se zahvaljujemo Društvu upokojencev Raka za organizacijo pogreba, predstav ZK Raka za poslovilne govore. Skladu solidarnostne posmrtnlnske samopomoči v občini za veliko denarno pomoč. Vsem navedenim ter vsem občanom naša iskrena ZAHVALA■ Žalujoči: žena Ana, hčerka z družino, sin z družino ter ostalo sorodstv Št. 37 (1622) I] IJER£ŽlSKt,i7i iS^ONlSNICt *'•'* » \čaS* od 30- 8. do 7. 9. 1980 so BriJ3. .! porodnišnici rodile: Zrif u e “ Brežic - Uroša, deklič Gabriša iz Nedelje -Mi,- 4. °^*ca Baškovič iz Brezja -Niii!?’ ,erez'ja Kristarič iz Brežic -m.h ’ Jadranka Prosinečki iz Če-Čerin Z Sani° ^Marina Frelih iz j, iV? “ Boštjana, Burda Mahovič Tanrf ^ a ~ Gordano, Durda i?WdC iz Kotarov - deklico. Danica Požek iz Sevnice - Jureta, Bariča Canjuga iz Samobora — deklico, Terezija Galun iz Velenja -Matjaža, Gorenka Čakanič iz '' Novakov - Dalijo, Ana Roksandič iz Samobora - Danijelo, Magdalena Orešat iz Dobenega - Marka, Matina Brajdič iz Gorice dečka, Vesna Mataušič iz Samobora -Vjekoslava, Terezija Govekar iz Sevnice - Tomaža, Marija Stipanič iz Bušeče vasi i - Dijano, Sonja Cakanič iz ^irastine - Mirto, Alojzija Urek iz Sevn ice - Miha ČESTITAMO! ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi brat in stric IGNACIJ KOVAČIČ z Dol. Podboršta pri Mimi peči !**no se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih — ____________________ Sajetovim za vso pomoč,----------- j, ®t° za darovano cvetje, pevskemu zboru iz Mime peči Dovniku za opravljeni obred. Žali ter opravljeni ujoči: sestre Pepca, Ani, Metka, Tilka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Komaj tri mesece je minila, ko us je t 61. Irtu starosti zapasti naš dragi maž in očr Kad, 21- msta 1980 pa se je smrtno panesjcčil star kanu) 24 let naš diigi sin m brat FONZI GMAJNIC s Senovega Zahvaljujemo (e zdranakn dr. Radu Malavašiča, kije itd zadnje utripe življenja prerano umitemu siv in fanta. 4Umo tako ostalemu zdravniškemu osebju ZD Senovo. Hvala Malavašičev! hčerki za šopek in kiečeno sožalje, njegovim prijateljem za venec in spremstvo. Zatavalo smo dolžni tudi sosedom Petrovič, Jurman, Glas s Senovega ta Julki Gaeac s Brestanice ter ostalim prijateljem za vence m šopke, botra Alojzu Zvar za pomoč pri organiziranju pevcev ter ostalo pomoč, ki nam jo je nmH v teh težkih trenutkih. Cenjenemu (tabornika Kanata iskrena hvala za opravljeni obed. Hvala GOS Kastak-n ■ sodelavcem NE I*o ter Pivovarne ..Union” DC Krško. Vsem, ki so ga v lepem števila patpreaAi na njegovi zatkiji poti in pevcem za podoviae pesmi ie enkrat okna hvala. Hvala vsem, ki so dneh pomagali kakorkoli t teh žalostni Žalujoči: t Verouka, brate Dogo m Jflfc ter ostalo Sfovt, 25.8. 1980 Svet delovne skupnosti osnovne šole narodnega heroja MARTINA KOTARJA, ŠENTJERNEJ, razpisuje prosta dela in naloge: 3SNA2ILCEV za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Kandidati naj vlažijo pismene prijave z življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa Poskusno delo 3 mesece. 658/37-80 Osnovna šola „29. oktober" ŠMARJETA razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas UČITELJA RAZREDNEGA POUKA. Pogoji: učitelj razrednega pouka ali absolvent PA Rok prijave: 15 dni po razpisu. 666/37-80 ZAHVALA Za vedno nas je v 90. letu starosti zapustil skrbni oče, stari ata, brat, stric in praded MARTIN PAVLIN iz Gor. Brezovice pri Šentjerneju Isbeno se zahvaljujemo vaščanom, posebno najbližnjim sosedom, ?®odiukom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v času ?°lezni obiskovali, nam izreldi sožalje, darovali pokojnemu vence 11 ^etje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji Poti. Iskrena hvala Iskri Šentjernej za podarjeni venec, župniku za °P^vljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem Se enkrat POstfcna hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob bdeči izpita našega dragega maža, očeta, starega očeta a brata ALOJZA BIZJAKA iOdqell,TKhie, se iskreno zrtva£ujemo vsem sorodnikom, sosedom in punčem. ki so nam pomagali v trikih trenutkih, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in pokojnika spremili k »aitajrma počitku. Posebej se zlival ju jemo železniškemu kontejnerskemu terminalu iz Ljubljane, PTT podjetju Novo mesta kolektivu pošte llima in Iskri Mokronog za podaje ne vence, pevcem za zapete žatastinke in duhovniku za opravljeni ohed. Žalujoči: žena Ančka, saa k hčefa z družinama, brat Rudi aa sestre z družinami ter ostalo sorotktvo ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ALOJZA UDOVIČA izRepč pri Trebnjem za “ rcno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem h P°m°č, izrečeno sožalje ter darovane vence in cvetje. Iskrena P ®8.kole ktivom Trimo, Mercator, Donit in OS Trebnje za zaiwJene yence ter LD Dobrnič. Zahvala tudi pevcem za ganljivo p oj. žalostinke, kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki ste °jnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 30. leta stav osti nas je ■epočakovaao zapasti naš dragi sin ■a fant FRANCI Cin kole iz Srebrnič 7 Iskreno se zaimijajemo vsem sondaftoo, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v najtrijdi trenutki!, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Hvala kolektiva DO in sandtata DIV. Zahvaljujemo se tudi osefa^ internega oddHka Splošne bolnice Novo mesto, *wp«h» za lepo opivljeri obed ter vsem tistim, ki ste pokojnega spremljali na njegmri zadnji poti. Žalujoči: mama, ate, brat Marjan, Danica m ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ALOJZA ADAMIČA iz Muhabera 19 j idej. Poti, zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji nutkjh ^ i -vence cvetje, izrazili sožalje in nam v najtežjih ^vljeni b1 °b strani' Hvala zdravniškemu osebju in kaplanu za Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 7.9. 1980 septembra 1980 ZAHVALA Ob in boleči izgpfai dragega bata, strica, bratnnea m svaka FRANCA MRVICA nPtffijiri se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence la cvetje, ter vsem, ki ste ga spremili na njegori zadnji poli. Zatavaljajemo se župnika iz Vavte vasi in vsem, ki sle naaa kakoakdi pomagali v ten težkii trenutkii. Žalujoči: brat Tone z dražaao, sestra Minka z drnžino in ostalo sorodstvo mar ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubega JOŽETA KOČEVARJA se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in mu poklonili toliko lepega cvetja. Prisrčna hvala za vso pomoč in organizacijo pogreba njegovim sodelavcem, delovnemu kolektivu ISKRA Semič. lovski bratovščini, gasilskim tovarišem, Občinski skupščini Črnomelj, družbenopolitičnim organizacijam in društvom ter za ganljive poslovilne besede tovarišem: Jožetu Cesarju, Jožetu Vidmarju, Francetu Košiiju, ing. Blenkošu in Janezu Zuniču. Hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili njegov spomin. Vsi njegovi Semič ZAHVALA Ob boleči izgubi našega skrbnega moža, očeta, starega očeta ANTONA AUGUŠTINA iz Medike se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, nas v teh težkih trenutkih tolažili in sočustvovali z nami. Prisrčna hvala vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali, posebno družinam Majzelj, Flajšman, Novak in Jug. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Metlike za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na prezgodnji zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja in vencev. Prisrčna hvala Daretu Flajšmanu za poslovilne besede, mestni godbi za igranje ter župnltu za opravljeni obred, še enkrat hvala vsem, ki ste mu izrazili zadnje spoštovanje. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata IVANA JOHA iz P.ožanca 2 pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma Stanetu Grahku in Alojzu Povšetu, godbi na pihala iz Črnomlja, pevcem iz Dragatuša, tov. Enka iz Črnomlja, GD Petrova vas in vsem družbenopolitičnim organizacijam. Žalujoči: žena Anica, sin Branko, hči Olga in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in sestre SLAVKE RAClC iz Bušeče vasi 17 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom, sorodnikom in vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence, nam izrekli ustna in pismena sožalja in nam v najtežjih tjenutkii nesebično priskočili na pomoč. Hvala govorniku ZZB NOV Cerklje ob Krki za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu z boni Planina za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Iskreno se zahvaljujemo dr. Vegelj - Pirčevi in dr. Pircu iz Onkološkega inštituta v Ljubljani za dolgoletno uspešno zdravljenje, dr. Teppeyu in osebju internega oddelka bolnice Brežice za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Žalujoči: hčetke Vera, Nada in Slavka z družinami in sestra Mimi z družino DOLENJSKI LIST 19 ; Ljubezen ne terja plačila: Nehvaležno in navidez zelo neskromno je zasluge za uspeh neke prireditve pripisati predvsem enemu človeku, toda če to za Alojza Serinija priznajo njegovi najožji sodelavci v organiza-t cijskem odboru tradicional-J ne razstave „Gozd-gobe-0 cvetje”, potem bi verjetno £ težko našli primernejši čas * za objavo tehle vrstic. Konec £ koncev govoriti o Seriniju J pomeni zbližati se z naravo. 0 Kajti Žižo - . tako trm £ pravijo prijatelji - ni samo 0 poklicno vezan na prelepe £ dolenjske gozdove, pač pa je 0 tudi predsednik novomeške £ gobarske družine, vezi med \ * spoznavanjem naše herojske * zgodovine. * Med naravna bogastva pa ^ sodijo tudi gobe. Sarini pravi J takole: 0_ ,JRadi hodite po gozdu? ko stopate med 'p resjo in praprotjo, ko nad J vami v drevju ščebetajo * ptice, . ko se sklonite in mestno otopelostjo in razgibanim svetom prirode. To, da se dejavnost novomeških gozdarjev v veliki meri vrti prav okoli Serinija, vedo povedati njegovi poklicni prijatelji In ni tako majhen njegov delež pri spoznavanju, da so novomeški gozdarji s svojo pisano dejavnostjo — mednjo sodi tudi gradnja in obnova cest po roških gozdovih, obnova brunaric, označitev poti -položili temeljni kamen za možno turistično dejavnost, ki bi združevala rekreacijo s J Uživate, bolj, ko utrgate jurčka, ga nežno očistite in spoštljivo spustite v košarico? Če vse to doživljate, potem boste laže razumeli, zakaj je hotel človek, ki vse to občuti, to tudi ohraniti Kako? Pa se je rodila misel, da se ustanovi družina, ki bi obiskovalcem gozda pomagala spoznavati še vse kaj drugega, kot zgolj gobe. Ljudi bi radi vzgojili, našim otrokom pa zapustili vsaj del narave takšne, kot so jo doživljali naši dedje. Razstave, ki jih pripravljamo, so korak k tetnu. Kajti če ne drugače, se vsaj na razsta-viščnem prostoru najdejo skupaj ljudje, ki nekje globoko v sebi skrivajo ljubezen do narave in vsega, kar ta lahko nudi. ” Gobarska družina je imela ob svoji ustanovitvi, bilo je to nekje v predlanskem juniju, 15 članov, danes jih ima okoli 70, če seveda ne štejemo še tistih 15.000 ljubiteljev gob in narave, ki so Jani ; obiskali razstavo „Gozd-gobe-cvetje". Vsi ti so spoznali Serinijevo organizacijsko žilico, spoznali so jo tudi udeleženci vsakoletnih tradicionalnih roških smučarskih tekov, pa še kdo. Irt če se je slehernemu izmed teh vsaj za hip utrnila misel, kako ohraniti tisto, kar je ?e ostalo lepega v naših gjzdovih, če se je le za hip oglasila nekje globoko v notranjosti skrita ljubezen do narave, potem je Serinijevo delo poplačano. Večjega plačila pa si Zižo nikoli ni želel. BOJAN BUDJA borovnico, sočno ■ utrgate 2 jagodo? Morda uživate še 5 s i * * S i i * % % § s % % H S S * \ * s * N % LEPŠA PRIHODN OST? - Se Ivanki Tisa obetajo lepši dnevi? Pročelje hiše, ki nosi naslov ,J)obe 3” bedo. skriva v sebi revščirfo in NESOJENA SKRBNIKA -Branko Čuk in Marija Stupica Na vrata ji potrka samo še obup 79—letna Ivanka Tisa se že nekaj let druži z revščino in bedo — Ne zna ne kuhati ne kuriti — Skrbniki trdijo tako, sosedi drugače— Rešitev v domu Od Prekope do Kostanjevice vodi lepa asfaltna cesta, le nekaj korakov vstran pa, tam, kjer hišne table označujejo zaselek Dobe, stoji s damo krita koča. Njeno pročelje ne odseva silne revščine in bede 79-letne Ivanke Tisa. Sama je, že lep čas tudi ne prejema pokojnine. Ta gre nr naslov njene nečakinje, ki se je obvezala, da bo v nadomestilo skrbela zanjo. Zadnje dni ji tudi bolezen ne priza.iaša. Branko Čuk, upokojeni komandir s kostanjeviške postaje milice, lvankin najbljižji sosed, vse pogosteje pa tudi njen skrbnik in hranitelj, pravi: „S Tisovo Ivanko že lep čas živimo v sosedstvu. Resda je bilo med njo in sosedi poprej nekaj sporov, vendar smo sedaj, ko vidimo, v kakšnih razmerah živi danes, nanje pozabili. Bolna je, najbolj jo daje pozabljivost Se do lani je dobivala 3.200 din pokojnine, vendar je danes ostala tudi brez tega. Njena nečakinja Minka Božič se je namreč obvezala, da bo skrbela za Tisovo, hkrati pa tudi prejemala njeno pokojnina Od tega je že tri leta. Danes lahko rečem, da se je stanje Tisove od tistega dne poslabšalo, Več dni ostaja brez hrane, saj si sama zaradi bolezni ne zna kuhati. Nečakinja ji hrano prinaša poredkoma, pa še takrat večidel le ostanke. Tisova tudi zakuriti na zna sama, pa tudi ne bi mogla, saj so ji v bojazni pred kakšno »norostjo” pobrali vžigalice, za nameček pa odklopili še elektriko. Večkrat se zateče k nam, bodisi na kosilo ali večerjo.” Po besedah Čuka in njegove tašče Marije Stupica, ki prav tako skrbi za sfisovo, je edini izhod v tem, da bi Ivanko dali v stalno zdravstveno ali socialno varstvo. Zeničko je namreč nedolgo tega prizadela tudi kap, kar se pozna na njenem govoru. „Tudi na to smo opozorili Božičeve, pa so nam zagotovili, da bodo obvestili zdravnika. Ko smo se o tem hoteli prepričati, so nam v zdravstvenem domu povedali, da bolezni Tisove ni nihče prijavil. Tudi socialno skrbstvo v Krškem smo na ta primer že opozorili - to je bilo nekje v februarju — pa do danes še ni bilo nič urejenega.’ Edini svetel primer v življenju Tisove je bil po besedah tovariša Čuka takrat, ko so jo pred časom člani krajevne organizacije obdarili ne samo kot ostarelo Krajanko, pač pa tudi kot dolgoletno članico Zveze komunistov. Ali res za ženičko, ki sojo sredi zime videli ponoči tavati v pomanjkljivi obleki ob kostanjeviškem gradu, nihče ne skrbi? Na skupnosti za socialno skrbstvo v Krškem smo dobili takšen odgovor: „Resda smo bili o primeru Ivanke Tisa že obveščeni, vendar smo po pogovoru z njenima rediteljema sklepali, da je stvar urejena. Božičeva sta namreč zagotavljala, da za Ivanko skrbita, da ji prinašata hrano, denar, ki ostane, pa nalagata na hranilno knjižico. Tudi Tisovo smo obiskali, vendar smo verjeli zagotovilu njenih rediteljev.” Nas skupnosti za socialno skrbstvo v Krškem so nam zagotovili, da bodo primer Tisovove ponovno pretehtali in skušali doseči njeno premestitev v redno zdravniško oskrbo, to predlagata tudi Čuk in Stupičeva. Ob takšnih in drugačnih argumentih obeh ,.strani” bi bila to gotovo najboljša rešitev. BOJAN BUDJA Donosna trgovina z biki Postaja milice Krško je pred dnevi podala kazensko ovadbo zoper 24-letnega Franca Laha iz Zameške-ga 24 pri Brestanici zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije in nedovoljene trgovine. Delavci krške UJV so ugotovili, da je Lah prišel 15. avgusta letos skupaj z avtoprevoznikom Antonom Humekom iz Dobove h kmetu-Valentinu Grobinu iz Topolovega 13 pri Kozjem. Z Grobinom je bil namreč že poprej dogovoijen, da bo od njega odkupil šest bikov in jih „Smo lonce peljali ‘m babe goljfali” Ribniški semenj je minulo nedeljo spet privabil več tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije in celo zamejstva „Je tale valjar dober? ” se je pozanimala obiskovalka ribniškega sejma minulo nedeljo pri krošnjarju. „Preizkusite ga. Rp-ba se razlikuje od robe kakor fant od fanta. Kakšen je dober, kakšen pa čisto zanič, "jo je na znani ribniški šaljivi način podučil krošnjar. Sejem, kije bil minulo nedeljo, se je začel s parado, v kateri so sodelovali krošnjarji, narodne noše, godba na pihala, pevski zbor „Sle-mena” in lončar. Obiskovalci semnja so takoj ugotovili, da je bfla parada letos skromnejša^ Vzrok je, da se še tri tedne pred njim ni vedelo, če sejem bo ali pa bo zaradi pomanjkanja denarja odpadel. V zadnjem trenutku so ga rešili obrtniki in njihove organizacije, ki so prevzele nad njim pokroviteljstvo, finansiranje in precejšen del organizacije. ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE obvešča, da dela zobna ambulanta redno vsak ponedeljek od 7. do 12. ure. Pacienti se lahko naročijo tudi po telefonu 85—730. * KROŠNJARJI VEDNO UŽGEJO Kupčija na semnju je bila tudi letos živahna, čeprav je bilo kupcev nekoliko manj kot prejšna leta. Vzrok za to je pomanjkljiva reklama, ki je spet zakasnila zato, ker se dolgo ni vedelo, če sejem sploh bo. Nekateri pa na sejem niso prišli zato, ker so po prejšnjih semnjih ugotovili, da je pogosto ista roba v trgovinah celo nekoliko cenejša. Vendar glavni čar ribniškega semnja ni bil nikoli v kupčiji, ampak predvsem v tem, da obiskovalec vidi, kako se suha roba izdeluje. Pri tem je lahko vsak z žalostjo ugotovil, da izdelujejo suho robo le še starejši ljudje, kar pomeni, da bo suhorobar-stvo pa tudi lončarstvo kmalu izumrlo. V okviru prireditev ob ribniškem semnju so '.^js odprli v domu JLA razstavo del drugega srečanja likovnikov „Janko Trošt”, kije bilo poleti v Ribnici, razstavo del kiparja Draga Koširja, v izložbah pa je razstavljal fotografije o ribniških semnjih znani fotograf amater France Modic. Razstave gob in razstave ročnih del letos ni bilo. Vrzel so delno zapolnili člani Društva za varstvo in vzgojo ptic iz Kočevja, ki so organizirali razstavo in prodajo ptic v ribniškem gradu, že prej pa so ob koncu uradnega dela otvoritve semnja izpustili golobe pismonoše. Na otvoritvi so spregovorili pred- stavniki domače občine in Zveze združenja obrtnikov Slovenije, katerim so izročili darila izdelovalci spominkov iz Prekmurja, s katerimi Ribničani zgledno sodelujejo. Spominek - sovo je dobil tudi predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, z željo: ker je sova znak modrosti, naj bi nas zbornica modro vodila. JOŽE PRIMC Novo mesto v znamenju cvetja, gob in goida Novomeščani vendarle | dobili svojo prireditev Čeprav je uradni začetek tradicionalne razstave „Gozo-gobe—cvetje” napovedan za soboto ob 9. uri, je Novo mesto ie te dni ..gobarsko” razpolovno. Največ po zaslugi delavcev Hotela Kandija, kjer že od ponedeljki dalje pripravljajo gobarske specialitete v okviru „Tedna gooje kuhinje”. . Novo mesto je, kot ka«; vendarle dobilo prireditev, kij* lahko rečemo, da je nas*-. • Nekaj iz jedilnega lefr ki sta ga pripravila kandijske kuhinje F1®* Recelj in strokovnjakinja #■ področju gobarske kulinan ke, dr. Vrščajeva: začne se gobjimi juhami, pa g18*?®** nimi gobami, rižot*®1’ jedilniku je tudi oio gobami, pa ocvrte dežnik ce, prašnice, golobice* J. čki, moč je dobiti tud' na žaru, gobje ražnjiče, zrezek z gobami na žaru’ gobji golaž in še kaj- _ Lanskih 15.000 *ik°£ razstave je temu dovolj potrdilo, organizatorji P? P )zjV ben, morda celo večji pričakujejo tudi ‘e “*j0 sobotni otvoritvi, nak»en nastopili Sentjemejski olc off0. folklorna skupina ritvenem oovoru Jar.ka mest* ritvenem jovoru Jani predsednika IS SO Novo bo Novo mesto resnično 2"*^ lo v znamenju gob, goZ .0 cvetja. Svoj delež bo temu preko 100 razstavljalcev v n meški športni dvorani .V obrobne prireditve, in nenazadnje pokušnja jedi, še posebej, ker boP pripravi sodelovala tudi strokovnjakinja na tem p°“r° tov. Vrščajeva. Naj spom«”! tudi na gobarski ples v H® y Kandija pa kmečko poje^ gostišču „Na Loki °&'. . , izlet gostišču piknik, oglarsko pojedina , gobarjev na Goijance in * w odpeljal. To je tudi storil, ker pa gospodaija ni bilo doma, je njegovi ženi zagotovil, da bo plačilo prinesel še isti dan zvečer. Gostobesednemu prepričevanju je Grobinova nasedla. Lah jo je potem z avtoprevoznikom (in seveda tudi biki) mahnil do poslovalnice „Gruda” v Dobovi in tam živino prodal za 205.000,00 din. S to kupčijo bi, če bi seveda dogovorjeni znesek plačal tudi la stniku živine Grobinu, zaslužil blizu 20.000,00 din. Šelestenje bankovcev v žepu pa je Laha premamilo, tako da je na Grobina enostavno „poza-bil”, za dobljeni denar pa je nakupil nove živine. Ob prijetju so delavci krške UJV našli pri Lahu le še 60.000 din, kar so mu seveda tudi zasegli Ob takšnih ugotovitvah preiskave je preiskovalni sodnik zoper Laha odredil pripor, še posebej, ker je osumljen tudi storitve še petih drugih kaznivih dejanj goljufije za različne zneske, za kar bo te dni romala ovadba k javnemu tožilstvu. Za nameček pa je bilo ugotovljeno še, da se je Lah zadnje čase s prekupčevanjem živine že kar obrtno ukvarjal, vendar'dokazni postopek o tem še teče. B. B. POJASNILO K članku iz prejšnje številk*^ naslovom »Trgovci najbolj. ni“ smo na posredovanje M „jio: dolžni dati še naslednje poj Trgovke Marinka Pi*p» yjfd Pacek, Majda Račič in An>c£e (to1 pralnega praška niso oddvoj ^ p je pisalo v zapisu), pač iPiaro^'’ kupile. Zadnie tri po 18 & Pirčeva pa 36. Domnevan1 ione®* zgolj zase, pač pa tudi ** r . sosedov in znancev, VOZNIK MRTEV (jao V ponedeljek ob 8. ur* (iii^ na magistralki pri Bi** • Aloj1 prometne nesreče. ^ Sever iz Bojanjega vrhaB?j je p*-'1) gorici, sicer zdomec v r osebni avtomobil proti *'JU jgjifc Biču pa pričel prehitevati -fo*^ ki ga-je upravljal f Jeršin iz Račjega seja-nasproti pripeljal Pulj Klavdijo Rajkovič. Navzl^ ^teP obeh voznikov je prišlo a° * b> čelnega trčenja, v kate i«0» Klavdijo takoj mrtev, njes^j tez* in hčerka Franka pa poškodovani, laže pa tovornjaka Jeršin. . FICKO ZGORf* f V nedeljo ob pd&. Anamarija Jelčič iz K1* Butari* fičkom Marije Ri*c. ® je proti Vrhu. Med vožnjo ^,0 vžgal, požara pa W “I niti voznici niti S°P vaščanom. sta, celo m , ima v0? i pelje zdomar, * pe fB . ■■pl I ■■■ PARADA V RIBNICI — Na čelu parade v Ribnici se vsako leto naložen s suho robo. Tak prevoz na semnje, kot so ga prikazali na i vidite le še zelo redko, saj danes vozijo zdomarji robo v javnem le še;