List 26. Tečaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanj na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskai Oglase (inserate) prejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enki 8 ki 7B dvaki 12 ki za trikrat 5 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 24, junija 1892 te jezike pa gospod Abram govori, da bi gospod Pflligl govoril Pred prevratom. vatski jezik. docim noben list ne pove italijanski ali pa hrvatski. Gospod Abram je bil torej za svoje sedanj mesto edno kvalitikovan, in ko bi se nemški liberalci v resnici držali načela, da se je pri Sti jeza je v nemško-liberalnem taboi ker tacih meno vanj ih držati bolj kvalifikacije bi morali Abram imenovan ministerskim svetnikom in redila, da morajo v Celji, Celov in vlada od- biti slovenskima poslancema še hvaležni okrajnem opomnila na moža bolje sposobnega za to mesto da sta ministra glavarstvu v Beljaku sprejemati tudi jih slovenski reševati Vsi nemški listi ki pa slovenske vloge in iče o velicih Kar se pa tiče slovenskega uradovanja v Beljaku. Celovci in Celji, je pa tako utemeljeno v državnih osnovnih milostih, ki jih vlada deli Slovencem noma neopravičen Da kak Slov , krik je popolne smel postati zakonih, da se kar čudimo, da se temu morejo upirati ljudje ki se tako radi imenujejo ustavover ministerski svetnik, tega pač kdo zahtevati ne more. Če pogledamo seznam jih adnikov, se mi hitr pre pričamo, da smo Slovenci primeroma mnogo slabše povsod zastopani, nego pa so Nemci in Italij le to odredila, čemur je levica pritrdila, ko se sedanja ustava. Levičarji so že imeli več posvetovanj Vlada je sklepala kaj jim je Da bodo nemški sedaj storiti Plener je že parkrat tudi hotel iti k Taatfej adniki podr slovenskemu ministerskemu svetniku, ali poslednji ga adi bolezni vsprejeti ne more. Nemški • v to ni nic tacega niki podrejeni . Koliko časa so pa bili slovenski nemškemu osebnemu referentu. poprej je bilo vse v krat čutili neu^ edu če tudi so naši odno sapo v višjih krogih ad Seveda adniki več- mini m liberalci stvari vzajemno postopali Da acijonalci so se dogovorili, da bodo v tej da dosežejo bolj gotov vspeh. « se imenovanje Abramovo preklicalo, tega si ne sterski svetnik pa tudi ni kak strankar, temveč je upajo n drugimi avnost zahtevati, temveč zahtevajo da se z popolnoma nepristranski adnik. Celo nemški listi se ne imenovanji sedanja napaka po moci popravi da sploh vlada nastopi Nemcem prijaznejšo politiko in Po upajo trditi da kedaj bil pr pokazal svoje str pa liberalci tirjajo karstvo. Nič druzega ne vedo navesti proti njemu da sebno Hohenwartovega kluba da se vlada odreče podpori Pr pr sta ga baje grofu Schönbornu pripoi slovenska po- pritisnili z vso silo na slanca Klun in Šuklje. To pa pač ni nobena pregreha da se bode bolj vi priložnosti bodo liberalci vlado, da jim da kako zagotovilo, ozirala na nemštvo, to je, da bode po- posebno ker priporočenec tudi res kos svoji nalogi speševala ponemčevanje na vse kriplje Če pojde po želji Noben üst ne odreka sposobnosti gospodu Abramu 0 liberalnih Nemcev se bode tudi jako omejil delokrog za novo mesto. Da o tem niti govoriti ne marajo če ministerskemu svetniku Abramu da se ne bode mogel tudi lasajo da pr imenovanji mor fikacija, ne pa politično prepričanje ogledamo, je gospod Abram mesto, nego pa gospod Pfliigl, katerega odločevati k vali • Če natančno stvar ati na potrebe slovenskega prebivalstva Na Koroškem mnogo primernejši za to Štajerskem in Primorskem so še take pomanjkljivosti, kar se tiče jezikovnega znanja sodnih uradnikov, da bode predlagalo novi ministerski svetnik pokazati moral nenavadno graško nadsodišče Mi ne dvojimo, da bi gospod Pfliigl ločnost, če hoče napraviti razmere, ki bi malo od ajale bil v v vesc tudi slovenščini. Ali pomisliti ne ministerski svetnik ni referent le za graško nadsodišče, tem da novi potrebam prebivalstva Nam se prav nič čudno ne zdi 9 da se Nemci boje, da se te pomanjkljivosti ne razkri temveč tudi za zadersko inomoško in tržaško jejo, ker so baš njih odnosti uradniki, ki nimajo po okoliši govori se nemški, italijanski slovenski in hr- trebne jezikovne kvalifikacij Nedostatke bi mogel novi T 306 ministerski svetnik odkriti in odpraviti samo, če se mu imel. Niti jedne smodke se ni manj prodalo. Celo dr. ne od nobene strani delale ovire. Oe mu bodo pa Gregr še puši avstrijske smodke, njegovi poslušalci pa minister in drugi uradniki polena metali pod noge, • pa seveda ne bode ničesa mogel storiti. Levičarji pa nameravajo s svojim pritiskom vlado prisiliti, da zabrani no- si kupijo smodk in jih prižgo. Slišal sem celo praviti, da so idoč od dotičnega tudi. shoda nekaterniki šli naravnost k prvi tobačni trafiki, da vemu ministerskemu svetniku vsako svobodno gibanje. Dosti Posledica temu pa ne bila, da bolje ni z odrekanjem pobiranja davkov. slovenščina v uradih ne ne napredovala, temveč rapidno nazadovala. Jedna občina je pobiranje res odrekla in govorilo se je tudi o nekaterih druzih, da to tudi store, ali faktično se javnem življenji ravno tako ni nobenega obstanka, kakor pa dosedaj še niso odločile za kaj tacega. V veliki večini tre- V prirodi. če ni napredovanja, je pa nazadovanje. Levičarji dobro vedo, kako važen je sedanji notek, zaradi tega so pa pozabili mejsebojne prepire in hočejo skupno postopati proti nam. Pozabili so vse na- čisto čeških občin pa vzlic vsej agitaciji slišati ne hote. o tem • y nicesa S Primere z Ogersko in Italijo so šepave. Na Oger skem so vse stranke in vsi odi bili za obnovljenje sprotja mej liberalci in nacijonalci, celo nemško-naroilni državnega prava, na Češkem pa vsaj sedaj Nemci, ki jih je protisemit poda roko Plenerju in Chlumeckemu v borbi proti skoro tretjina, nečejo ničesa slišati o češkem državnem "V Ce Slovanom. Sedaj se gre za veliko. Nikakor ne samo za nas, temveč tudi za Slovane v severnih kronovinah. levičarji zmagajo proti nam, bodo s tem začeli od vlade zahtevati. v • da si vecjim pogumom ravno po njih željah pravu. Češkem korake. Na Ogerskem so bile vse stranke jedine, na se pa veleposestvo neče odločiti za skrajne Mladočehi sami vedo, da so jo zagazili, ali sedaj tudi na severu. Po prvem porazu se vlada tudi ne bode ne morejo se lahko umakniti. Narod je preveč navdušen mogla več vspešno ustavljati, temveč bode odjenjevala za državno pravo. da bi sedaj mogel se odločiti za kako korak za korakom. Od Taaftejeve spravljive vlade bode zmernejšo politiko. kmalu ostal prijeten spomin, dočim se bode vladalo po nemškem sistemu. Najžalostnejše je pa, da se mej Slovani nevarnost, Staročehi so dvajset let neprenehoma narod navdu- ševali za državno pravo. Lahko je umljivo. da je do ki preti še pr njih zgubil svoje zaupanje ko niso več pri seboj ne spozna. Še vedno se prepiramo mej liki naglašali državne H pi ko bi bilo treba, da se vse slovanske stranke vsaki pri-češkega. Mladočehom jih je torej bilo lahko izpodbiti s češkim državnim pravom ravno tako podajo roke, kakor so si jih podali liberalni Ko so tako Mladočehi pridobili narod zase, pa tudi mo in nacijonalni Nemci. Na Češkem adikalnejši elementi rajo tirati skrajno politiko. Ko bi bi v državnopravnem kmalu tako imenovana še vedno nečejo slišati o nobeni spravi vseh čeških strank, vprašanji prijenljivejši postali, pri nas se pa že od neke strani začenja novo ruvanje, kmetska stranka jih spodbila z istim državnim pravom. Pri tacih razmerah se levičarjem ni treba bati hudega kakor so oni Staročehe. upora. Bojazen je torej popolnoma opravičena, da se našim nasprotnikom njih namera posreči da nas potiš nekaterih krajih so volilci za skupno delovanje nejo za več desetletij nazaj kakor se je na nekem pa Mladočehi zgubili ves shodu izrazil dr Tavčar in bodemo zopet tam kjer smo bili pod Auerspergovo vlado in bodemo morali delo Tedaj bodemo gotovo vsi obžalovali sedanje strank, ali v večini okrajev vpliv ko bi se sedaj sporazumeli s Staročehi. agitacijami so prebivalstvo tako nahujskali proti Staro- svojimi znova začeti Čehom, da bi tudi njim odtegnilo zaupanje ko bi jeli nepremišljeno postopanje, ali po toči ne bode pomagalo zvoniti Pragi 22. junija. (Izv. dop.) Veselega je od tukaj vam jako malo pisati. Političen položaj je jako zamotan in težaven. Potrebno bilo pogajati se s staročeško stranko. Mladočehi so torej pri-siljeni nadaljevati svojo sedanjo politiko. Na Češkem so take razmere, da se nobena stranka ne more držati z drugim, kakor z državnopravnim programom. Realistična stranka je sprva bila se osnovala na programu narodne jednako-pravnosti, ali ni mogla prospevati. Še le, ko se je v državnopravnem vprašanji postavila na skrajno mladočeško skupno delovanje vseh strank, ali baš sedaj je najmanj stališče, je mogla spraviti svoje Ijudij v postavodajne za-pričakovati, da bi se moglo tako skupno delovanje doseči, stope. Glavni vodja te stranke v narodnem oziru ni po-Staročehi in pa veleposestniki ne morejo iti za vrtoglavo sebno strog in posebno, rad naglaša važnost nemščine za mladočeško politiko, ki že ne vidi druzega izhoda nego skrajno pasivno opozicijo, kakor odpoved plačevanja davkov Čehe. Narod mu pa vse to odpušča, da v državno- pravnem vprašanji hodi za dr. Gregrom. odrekanje vojaških novincev Po shodih kjer se taka sredstva priporočajo Pričakovati pa še ni, da ljud se stvari kaj kmalu stvo govornikom pritrjuje, ali resno pa malokateri na to misli niti govorniki, niti poslušalci Dr premenile. Mladočehi bodo hodili radi ali neradi še nekaj časa po sedanji nevarni poti. Kam jih dovede sedanja na nekem shodu razumeti Gregr je dajal njih politika, ne vedo sami, pa tudi noben drugi ne. 7 tobaka, da vlada ne bode imela toliko dohodkov. Veliko da naj bi nikar ne kadili tem Mladočehi tudi ne mislijo, žive tako rekoč od danes odobravanje je vzbudil ta nasvet do jutri. Njih jedina skrb je, obdržati se kolikor časa je Posledic pa ni nobenih moč na površji, kaj bode potem, za to se pa nič ne zmenijo. 201 € Tudi jim dosti misliti ne pomaga, ker so preslabi, da se mogli ustavljati javnemu mnenju, ki jih kakor derof-a reka nese naprej. vico zabranjevati citati odstavke interpelacij, s katerimi se žali dostojnost ali nravnost, ali pa če so kaznivi Nedopustno le Želj bilo torej tudi glasovati o posl Vašat}ga predlogu Politični pregled. izpustiti posl. Haucka, da je konfiskovane članke v interpelaciji nterpelacijo brez teh prečitati, je predsednik zadnj zaradi vehkega nemira preslišal in hoče danes temu streči Državni zbor Dne 15. junija t imela je g Interpela se na to prečita v • pravosodnemu ministru p o s k b kratko sejo Zakonski predlog gled besedi se oglasi posl. Haue k. Toda predsednik ga zavrne borznega davka in gl^de plačevanja kolkovine za inozemske rekoč, da ne dopušča o tej stvari govoriti. K besedi oglasita se na to tudi Pernerstorf m d Stein wend delnice, zadolžnice in rente se vsprejme stotako tudi vladna predloga glede dunajskih prometnih napra Glede vladne predlogre o draginjskih priklaiah državnim ostati p! i prvotnem ukrepu to le adnikom sklene da je dovoliti samo pol toda tudi tema dvema predsednik isto pove. Nastal je velik dr. Vaš atv, in dr. P acak nemir v zbor Oglasita se še besedi, toda predsednik se iz nova izjavi, da ne pusti go voriti to slišali so se od vseh stranij nevoljni klici milij 2;oldinarj V seji po s I a n s k b dne 14. junija odgo p-a ender ne gre! To je Istvo ! Ali je to zbor m varja poljed»^lski minister grof Falkenhayn na interpelacijo zaradi pfibramske nesreče. Minister pravi: Ogenj. nastal je trpi kaj tacega!*' Razburjenost bila je že do vrhunca. • To ž , da Napo- 31 ma ob popolud V udniku je ^ bilo tedaj 835 sled Ta dr. Smolka vender omehča in da besedo posl Hauck odločno protestuje proti postopanju predsedništv zahteva delavcev in od teh se jih je rešilo pa • mrtvih. V rešitev ponesrečencev 522, storilo drugih se je, je bilo moč. Gle le postanka ognja ne ve minister povedati • v 319 je kolikor gotovega da zbornica razsodi o tem ali naj se konfiskovani članki pre čitajo ali ne. Tudi poreka trditvi, da bi bili omenjeni od stavki nenravni in nedostojni ali celo kaznivi Čita par od stavkov teh člankov Po d Po H e i n e m por v imenu imunitetnega Vašatv odločno oporeka, da bi imelo predsedništvo tako pravico in da more isto k večemu odseka o prošnji dež sodišča dunajskega, da je smeti sodno zahtevati tajno sejo. Naposled. predlaga, da naj se postopati proti po« Pernerstojferju, ker je na nekem volilsbm shodu imenoval poslansko zbornic pirani parlament" glede eda labo lado.^' Posl. Kram je vlade pa klical „ in dr. Pacak se odločno j bolj korum-l'OČ s to ita tudi rzpu v v odstavki Hauckove interpelacije. Posl. dr prebero Ple- n e I se sicer ne strinja s postopanjem predsedništva, vender pa meni da ni glasovati o Vašatjjevem predlogu, sicer pa ne odreka pravice predsedništv proti temu, da bi se Pernerstorfer izročil sodišču in povdagata, ^^ Pacak ugovarja Plenerj ati tudi interpelacij Posl ničnosti Pernerstorferj da re vati. prava Hauck in K besed ni treba še-le dokazo m pi da predsedništvo nima \ • v Glede bpin o tej reči že zadeve zahtevata oba poslanca, da raz- eLkrat pi ' ter p on • v Ko govorili v se poslanca po K pravilnem redu nobene pravice cenzurovati interpelacij Posl prav Heinemann in se izrečno edništv Posl izrekli zoper prošnjo dunajskega deželnega sodišča, vsp je predlog imunitetnega odseka in se torej prošnja odbila se Na odseku za op da je tega krivo klerikalno - liberalno pred- predlaga, da naj se zadeva izroči da se o njej posvetuje in poroča. dr. F ed Po Kaizl podpira I predlog in izjavlj da je po to se adalj azp o predlogu glede stavbenih obrtov. Po kratkih gov poslancev Exnerja in Sieg m und a sklenilo se je preiti v specijelo zpr Predlog oblaščen umakniti Vasatyjev predlog. Predsednik na to obljubi da bode predlog dr. Fussa odkazal odseku za opravilni red v poročanje obrtih. Posl. Z allinger zagovarja male obrtovalce in pred Na to pričela se je specijelna razprava o stavbenih imunitetnega odseka, da ni dovoliti v preiskavo zoper dalma- ^^ g^ sprejmo med stavbene obrtnike tudi koncesijonirani tinskeg F lanca Biankinij grdškega poslanca Morreta, se prejme skoraj ednoglasno. Na konci se e predsedniku neko interpelacijo, v kateri inteipeluj posl. H vlado adi zidarji, tesarii vladni predlog m kamnoseki Posl S i e g m u n d zagov Posl Rammer je za Zallingerjev predlog konfiskov nekaterih časnikov. Ker je bilo v interpelacij Razpr o tem predmetu se na to prekine in ko se izroči tudi nekaj konfiskov člankov ponavljanih, predsednik Smolka temu ugovarj čitati. Posl. Plauck odločno Posl. pustil interpelacij iiv zahteva, da se interpelacija prečita še nekaj interpelacij se seja zaključi. ■ Osnovalni odbor za I. katoliški shod je v „Slovenci objavil sledeče ^ abilo SI ostro prime predsedništvo, češ, da je to proti opra- redne potrebe, katere zahtevajo dr. F11 vilnemu redu, ako se inteipelacija ne prečita in odločno za- vanja. hteva. ene i! Izredni časi imajo iz-izrednega, nenavadnega delo- Dandanes imamo take čase. Današnjo dobo smemo da se to zgodi. Od kod ima neki predsednik pravico, ie kar v koš metati ? Kaj tacega se dosedaj še ni imenovati nekako pripravlj na odločilni boj med Kristom interpelacije zgodilo. Tudi posl da se interpelacija prečita in Antikristom, med načeli krščanskimi m protikrščanskimi dr. \ t v se oglasi odločno zahteva, Nasprotniki-brezvei dobro umev svojo nalogo. Marij se Predsednik dr. Smolka čitanju zbirajo, razumno se organizujejo in primerno si razdeljuj se A meni edno ugov in svojo prvotno razsodbo v tem p re delo. Vsled tega živahnega delovanj je njih moč velika da hoče interpelacijo interpelantu vrniti, ne pa v koš Večinoma povsod so si pridobili v ojo oblast vzgojo člo Predloga, da je o tem te lasovati, ali naj se interpelacija veštva, zakonodajalne zbor časopisje, meč in denar D asi prečita ali ne, predsednik ne da na glasovanje. Vsled tega nastal je po zbornici velik nemir, kajti večina poslancev bila se nasledki brezverstva kažej v abljivih, žalostnih podobah ne le v duševnem, marveč vzlasti tudi v gmotnem vendar je jako nevoljna zaradi vedenja predsednikovega in slišali so je človeštvo vzgojevano po brezverskih načelih duševno ze se živahni ugovori. Iz tega nemira pa se je dr. Smolka rešil tako onemoglo, da še vedno dere za njim v svoj propad s tem, da je zaključil sejo in odšel. Mej raznimi drugimi Tej razjedaj sili, nasproti deluj v ze nterpelacijami so se stavile v tej seji je tudi interpelacij 19 vekov katoliška . kakor posl. Borčiča do trgovinskega ministra, v kateri se ta vpraša kako hoče varovati avstrijske vinorejce vsled sklepa italijan skega parlamenta, da se ima znižati carina na vino. cerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, tozi nekdaj Gospod, rekoč: „Množice se mi smilij kliče na delo vse svoje zveste: „Zbirajte se, družiti Zato cerkev se, delajte, da rešite, kar je rešiti mogoče Tako kliče Leon XIH V seji dne 17. t. m. izroči se najprve več nujnih pred slavno vladaj oči papež, katoličane na delo. Med drugim pripo logov glede državne podpore za nekatere po toči poškodov roča jim v ta namen vzlasti katoliške shode okraj na Gorenjem Avstrijskem predsednik dr. Smolka in pravi, da ima predsednistv Moravskem. Na to vstane pra- razodeva katoliška zavest, odkoder se katoliško prepričan] delovanje tako vspešno razširja med ljudstva. Hvala Bogu se javno i in da med Slov brezverstv nima onega pogubne kakor dvojica tudi l^tMolin. Magistrat dovolil je 10 000 mark v okra drugod. A tajiti ne smemo in ne moremo, da tudi med Slo- šenj.^ ulic. Časopisi tt^mu posetu pripisujejo veliko vaŽQ0st, vence sili brezverski duh. Nevarnost je vedno ecj zato treba delovati povdarjajo prijateljske odnošaje mej Nemčijo in Italijo in sla- 0 pravem času, da se poživlja in prenavlja tudi v vijo italijansko zvestobo glede storjene zveze. prihodnje katoliško prepričanje in katoliško a. Ta misel je rodila lovenskega ljudstv slojih ! je tudi za Slov Ijenje v vseh repričanje, da potreben katol shod ki se je ustanovil v ta namen, dov prave m danes stopi pred Slov venski katoliški shod, ki se bo - Osnovalni najpotrebnejši ter jih vabi na 1 odbo )e šil v 31 gusta t. 1 po točno Ljublj düe 30 pri- slo-. in določenem programu. Slov L slovenski katoliški shod v Ljublj naj spričuj 1 v • • da ZIVI med nami se edno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod odlikoval vsa stoletj odkai le stopil v kato liško cerkev. Ta shod naj bo svetu porok, da Slov v sedanjih časih ostanemo enci tudi ti načelom katoliške vere. ter da smo priprav vse storiti, da ta načela ostanej ij Francija. — M^^j francoskimi ministri zavladalo je zopet nesporazumljenje. Vojni minister Freycinet se ne more menda več sporazumeti z ministerskim predsednikom Loubet-om in pričel je pogajanja s Constansom, nasprotnikom sedanjega predsednika v namen, da bi se sedanja vlada vrgla in spravila na krmilo nova vlada, v kateri bi bila tudi ona dva zastopana. Koliko je na tem resnice, ne vemo, očividno pa je, da je Freycinet republičanskega predsednika Carnota jel po strani gledati in mu nasprotovati. Govori se celo, da Freycinet sam hrepeni po predsedništvu. Srbija starejši član Umrl je regent Protič. Pokojnik bil je na - rrgentstva in posebno naklonj edanjemu raz- pi našem ljudstvu za vselej. V t Jasnosti o namenih in sredstvih namen pa nam treba: — Medsebojni raz ogovori kralju Natalij Milanu. Protič je, kakor znano, najbolj m delal prep roval proti mej no in Milanom glede vzgoje umnih zbranih mož na katoliškem shodu k temu gotovo mno njihovega sina Aleksandra, sedanjega rbske Do iz- pripomorejo. Treba nam je dušenja za našo sveto stv In kaj naj nas bolj navdušuje, kakor v obilnem številu zbrani volitve novega regenta vodila bosta regentstvo ostala dva regenta Ristič in Belimarkovič. rojaki ki duha so v svojem prepričanji in v svojih namenih vsi Belgija PreteČeni teden vršile so se v Bel vo- enega auna m enega srca, pripravlj sklepe katoliškega shoda ter jih da ponesejo seboj lit ve v odno zbornico in v senat Te olitve so bile pa V • ijo in jim vel j bivaj prido med drugimi svojimi rojaki! Treba nam je pred em jedinosti in složnega delov Osnovalni odbor vabi zato za to posebno važne, ker imata nova zbornica in senat zvršiti revizijo ustave. Izida volitev ni nobena stranka posebno vesela. Sicer si je konservativna stranka zopet pridobila povsod večino, vse SI na katoliški shod ter bo še p o s e b ali dvotretjinsko veČino je vender izgubila. Tega Kriva je pa kriva bil vse zakonodajalne z a s t op n i ke slo ve n s k eg zveza liberalne, napredne in jalistiške stranke, ki so vza- Ij u ds t v t a slogo na podlagi načel katoliške vere d e 1 o-) j edinost navduševati, to je ' posebno namen katoliškemu shodu. Najlepše bi bil dosežen namen za t jemno delovah ralcev. v zbor V senatu bode 46 konservativ in 30 übe pos pa ralcev. Kako bi pri tem razmerji gl konservativcev in 60 libe asov izpala revizija ustavi slovenskemu katoliškemu shodu, ko bi bila d t j edinost med Slovenci. Naj pač vsak zavedni Slo- se ne d pi da se bo vsprejela občna volilna pr pa pnt sodijo, da bode konserv stranka prodrla venec deloval na to, da se taka j edino s t vstvari in ohrani med Slovenci, ker le v tej jedinosti je mogoče v resnici koristno delovati za naš narod, levtej jedinosti je mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov narodni obstanek. Katoličani Slovenci ! Pridite v obilnem številu na L slovenski katoliški shod. Eazpravljale se bodo na tem shodu stvari, ki * zanimajo vsakega zavednega Slovenca. Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole, vede in umetnosti, pospeševatelj poštenega tiska in katoliškega življenja, z gmotnega napredka med Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimivega in koristnega Katoliški Slovenci pokažimo Ker je. za vsaki predlo or r« tikaj se revizije ustave treba dv tretjinske večine, te pa nima nobena stranka, mogoče je še, da se bo vsa stvj memba le mosfoča druge stranke lekl Pri tej razmerji gla d se edna stranka prij 50v je pre-s predlogom Rusij Finančnemu ministru Višnjegradskemu se je z dr ž toliko zboljšalo, da je upati, da z dnem 1. septembra opet prevzame odstvo finančneg mini tv Žid Hirsch in ruska vlada sta se glede izseljenja Židov tako sporazumela besedo : vsak pravi prijatelj dušnega in da se v 25 letih Hirscheve stroške izseli iz Eusije 3,500.000 žido Leto 5 izseli se jih 25.000. Izseljevanje vodil bo posebni ednji odbor v Peterburgu Izseljeni židje izgube vse ruske na slovenskem katoliškem shodu, da smo m da vedno državljanske pr m Hirsch vložil bode 100.000 rublj ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, na podlagi načel kavcije, da se nobeden izseljenec več ne pov v Rusijo Grško. Pričakuje se vsaki dan, da odstopi staro naše katoliške vere, skupno in jed notno delovati za ministerstvo in nastopi novo, sestavljeno po smislu ravno za-duševni in gmotni napredek svojega ljublje- vršenih volitev v narodno zbornico. Novi ministerski predsednik bo Trikupis. Grovori se, da so Trikiipis in njegovi somišljeniki nega naroda!" Zbor m Hrvatska. — Vlada je razpustila mestni zbor v Zagrebu, se je vladi hudo zameril s tem, da je bil sklenil, da ne odpošlje k petdesetletnici obnovljenja ogerske države v Budimpešto deputacije, če ne bode hrvatske deputacije pred kralja jako nevoljni, ker se pusti sedanji vladi toliko časa gospo- dariti in da se sedanjo ministerstvo ni prisililo takoj po za- vršenih volitvah dati ustavko. Staro ministerstvo izdalo le vodil ban Ker ospodj Budimpešti niso dopustili, da bi menda več odredb, ki Trikupisu niso povšeČi. — Predsednikom zbornice voljen je Boudouri pristaš Trikupisov. ban predstavil Hrvate, je zagrebška deputacija izostala. Mestni- zbor je pa vlada razpustila. Vlada bode pač napela vse sile, .............. da pri novih volitvah v mestni zbor spravi tudi sebi povoljno večino, da potem na Hrvatskem ne bode več veljavnejšega zastopa, Obrtnija. bi se upal vladi upirati došla Italija iri Nemčija Italijanski kralj in kralj Nekaj sta dne 20. t. .m. v Potsdam da obiščeta nemškega lesnih namakah (Holzbeizen.) cesarja in cesarico. Vsprejem je bil jako prisrčen in navdu šenost prebivalstva velika. Kraljevskima dvojicama napravlj (Dalje.) Zelene namake. Les namoči z ocetovo- povsod velikanske ovacije. Pri povratku obiskala bode kraljevska kislo glinico (essigsaure Thonerde), potem pa ga prevleči z 209 obaro iz jagod kozje črešnje in indigo-karmina. Jagode kozje cresnje in sorodnih krhijikovcev prodajajo pod imenom rumene jagode (Gelbbeeren). 10 gramov indigo-karmina raztopi v 50 gramih jih nekoliko in pusti, da gnjijo kake 2 postane les bolj mahagoniju podoben. To namako je priporočati posebno za mehke lesove. Naberi v jeseni zelenih orehovih luščin, raztolči Potem meseca vode; pikrino potem aztopi še v vreli vodi 20 gramov čiste stolči luščine v možnarji, na to jih kuhaj z dvojno mno kisline (Pikrinsäure), ter obe raztopini skupaj žino vode v posebnem lonci, prideni malo goluna in lepa rujava namaka je gotova (Dalj Anilinske zelene namake. a) Svetlo-zelena: 150^ metil-zelene (Methyl-grün), 3 kilograme dežnice, Temno-zelena: 150 ^ metil-zelene, g Bleu de lumiere, 4 kg dežnice. malahitovo-zelena: 150 ^ malahitovo-zelene (Ma- Obrtnijske raznoterosti. Pritrjevarje železa v kamen. Novejši poskusi v Arne so pokazali, da cement najbolje pritrdi železo v kamen lachitgriin), 3 kg dežnice. liki boljše nego žveplo ali pa svmec Železo v cementu tudi nikdar ne zarjavi. Tudi cena cementa je ugodna tej porabi Samo to Rumenkasto-zelena: 180 ^^ kisle-zelene (Säure- je nerodno, ker potrebuje cement vsaj jeden dan, da se potrdi grün), 4: kg dežnice. Listno - zelena mej tem ko sta žveplo in svinec v kratkem času strjena : 150 .g naftalinove-rumene, 4 kg dežnice. Temna listno-zelena: malahitove - zelene. 30.9 Razna lepila (kiti) Za razna lepila podajemo tu nekaj novih pravil Kit za železo, ki ostane tudi v raz- 150 g 30 g Bleu de lumiere, 3 kg dežnice. 6.) Rujave namake. modre prožiljke (Campeche - Blauholz) malahitove-zelene. beljenem stanu nespremenjen 4 dele železnih opilkov 1 del stolčene mastne ilovice, 1 del neizgorne ilovice se dobro zmeša m s slano odo napoj V vročini se to lepilo stopi v steklu Skuhaj in 500 500 gramov gramov orleana v kilo vode, tej obari pa prideni raztopino 15 gramov pepeljike v 50 gramih očeta, daje dobro rujavo namako. Oboje skup podobno maso, ki je silno trpežna 2 dela zmljetega in lesenega oglj vapna se z gorkim stane precej trdo testo m Kit za les in 11 peko 2 katranom (Steinkohlentheer) zmeša se potem gorko porabi. dela ugašenega da na- Kuhaj 1 del katehuja (Katechu) v 6 delih vode in sicer jedno celo 4' Ml«i Kmetijstvo. 1 MIMIK i| ............................................................................................•••••• ^ med kuhanjem pa večkrat mešaj, da se katehu ne posede na dno in ne prime posode potem precedi skozi čisto platno, osnaži posodo, vzemi iz nje goščo to pa v njej tekočino še jedenkrat povi Od vremena je Vreme. odvisna dobi ali slaba letina Konečno raztopi deseti del goluna in namaži še z vročo tekočino dotični les. Ko se posuši, namoči les še z raz- kako bode vreme topino 1 dela dvojno kromovo-kislega kalija v 25 delih vode. Potem dobi les lepo nasičeno kostanjevo barvo. Jodova tinktura (Jodtinctur), raztopljena v vin- skem cvetu, daje tudi lepo rujavo barvo drži na zraku in svetlobi. ) ki pa se ne Zatorej se kmet tako rad povprašuje, Sestavil je celo vrsto pravil o vremenu, iz mej katerih je pa večina brez vsacega pomena, posebno tiste, ki se opirajo na vreme kacega gotovega dne, morda na tacega gotovega svetnika. Od starih časov so že narodi prepričani 1 da ima Raztopi 1 del nadmanganovo-kislega kalija (übermangansaures Kali) v 20 delih vode. Ta namaka je jako primer m, mesec silen vpliv na vreme. Natančnejše preiskave učenjakov pa dosedaj niso mogle tacega vpliva konstatovati. dasi znanost popolnega vpliva na vreme mesecu ne za eliko slučajev. Večkrat če namažeš les odreka Vlade so osnovale velike ode. na katerih bolj postane temen. Na hruški in črešnji se posebno opazujejo vreme in potem sklepajo po znanostnih načelih, kako bode vreme prihodnjih 24 ur. Dlje nego 24 ur se lepo poda. Barva je trpežna in izvrstno sprejema razne ^^^^^ ^^ ^^ ^a naprej določiti. Te znanstvene lake in pokosti. Po namazanji treba les dobro z vodo zmiti. Opisana namaka se prime celo na limanih ali pa & polituro napojenih ploskvah. Splošno v porabi je lepa rujava preiskave pa še dognale popolnoma zanesljivih pravil Sploh so skušnje pokazale, da se sedaj samo z znanost zelo nimi pripomočki vreme ne da še zanesljivo določiti trpežna temveč večkrat navadne skušnje dade več zanesljivejših namaka, katero dobimo, ako raztopimo primerno množino navodil. kaselske ujave barve (Casslerbraun) v vreli vodi 1 potem pa pridenemo malo sode ali pa pepeljike Važna priprava za določitev vremena je barometer Če barometer zmerno pada, je pričakovati slab veter Ko Raztopi v kilogramih vode 150 flf pepeljike se pa zopet živo srebro v barometru vzdiguje pa ter s to ga še z •elo elo aztopino namoči les. Ko se posuši, napoji navadno hujša sapa. Ako je pa močna sapa pri padajočem aztopino 20 g šiškove kisline (Pyrogallus- barometru, bode pa močen vihar säure) v 2 kg vode. Ce zrak posebno čist, tako da se jasno vidijo Ako vložiš segnjitih orehovih korenin v kako daljne gore, pričakuj dežja Če pa ak ni čist in vleče kislino, dobiš lepo rujavo namako. Če si vzel solno ki- prav majhen vetrič, je zlasti jeseni pričakovati trajnega ^lino. je barva orehova, če pa rabiš solitarno kislino, lepega vremena Oblaki, ki se zbir ob hovih gora 310 in se polagoma širijo, napovedujejo dež. Če popoldne se mu posrečilo. Na tem potu je srečal Cameron blizu pooblači m noč Če začne dež iti, navadno gre dež skoro vso Taboraha sluge Livingstone-ove, kateri so nosili poldneva pa dež začne iti dopoldne, navadno preneha do morju traplo velikega preiskovalca. Livingstone JÖ umrl na obali jezera Bemba, na pragu tajinstvenega Posebno je velikega pomena, kakšno je nebo pred kraja, ki ga je hotel preiskavati. Zvesti črnci so bili solnčnim vzhodom in po solnčnem zahodu solnčnem zahodu nebo bledorumeno, bode Lepa jutranja zarja napoveduje dež pa lepo vreme. Če se zvečer zbir Če trajen SIVO je po ohranili truplo njegovo v soli ter odnesli v Zanzibar, od koder se je prepeljalo na Angleško. Angleška je u. Sedaj dež jutranje nebo izkazala največjo čast mrtvemu Livingstone oblakov in soince ne zaide za na zapadu kope leži skromni afriški preiskovalec . v Westmünsteru gor poprej za oblake in se več zopet ne pokaže, bode dolgo temveč se skrije kjer počivajo največji sinovi Angleške grdo ^ soince eme. zaide Če se pa oblaki pred solncem razhajajo in vreme lepo za gore zapustivši lepo zarjo bode pa Stanley ni bil človek, da ostavi nedovršeno delo čegar skrivnost je Livingstone vzel seboj v grob. svojih razgovorov njim Iz pa iz skupnih preiskavanj če se megla vzdiguje, bode grdo vreme; če pada, pa pričakuj lepega vremena če pa je zjutraj velika je nike, razvidel, da je treba poiskati izliv jezera Tanga- obod jezera Viktorije popolniti, Nilove izvore rosa, je zlasti v poznem poletji lep dan. Večerno bli skanje v daljavi ob vročih dnevih zvečer pri iztakniti, m preiskati vse prostrane zemlje mej jezerom Tanganiko in zahodno Afriko. nebu je znamenje, da bode še dolgo lepo. Dobi vedovalke vremenskih prememb so živali. sicer jasnem napo Ce se vzdi- Kedar se je Stanley povrnil iz vojske z 'Ašanti, da se povrne v osrednjo Afriko. Za to mu gujejo kvišku žuželjke, bode lep dan, če pa letajo pi sklenil, je trebalo znatnih sredstev, ki jih je tudi koj dobil tleh in so posebno nadležne, pa pričakuj dežja Gordon Benett od Tukaj » New-York Heraida m lastnik smo navedli nekatera občna pi Sicer se pa ne da „Daily Telegrapha" sta oskrbela Stanleyu potrebna eme določiti lahko kaj sploh veljavnega. Mnogo je odvisno od krajevnih razmer. Zaradi tega pa vsak sam opazuj vi v svojem kraji in dobil bodeš bolj ali manj zanesljivih znamenj. Vreme, ki je pa zaznamovano v pratikah, bodi si glavnico, da more popolniti delo svojih prednikov. Umnej m plemenitej inicijativi teh dveh mož geo že navadna ali stoletna pa nima nobene velja Sto grafski svet zahvaljuje največje odkritje v novejšem času, odkritje Konga. Dne 2 Zanzibaru. letna pratika opira se na staro vero, da ima vsako sedmo leto jednako vreme. Skušnje so pa pokazale, da na tem 7 ni pi nič esnice, pač pa učenjaki hočejo vedeti Dne ] tran j o cockoma 1. sept. 1874.1. nahajamo Stanleya zopet v er »pripravlja svojo veliko ekspedicijo. je bilo vse dovršeno, in odrinil je v no-Afriko s tremi Evropejci: dvema bratoma Po- in s Friderikom Ba.rkerom na za čelu 366 neko daljšo vremensko dobo, ali vendar še gotovega črnih nosačev in vojakov. Ta silna karavana je bila Sploh smemo biti jako nezaupni proti vsemu vremenskemu prerokovanju na daljše dobe, nego jeden dan. dolga skoro en kilometer m memo razdeljena tako da je bremena so bila pri- veselje gledati bilo uzorni red, ki je vladal v celej karavani. Močan in žilav možak je nosil sveženj tkanine mal in podprt možak vrečo biserov let škrinjo mlad človek od 18 20 do do do o v Smrt Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 259. Livingstone-ova. Druga ekspedicija Stanley-eva. Ugogo. Boji. Uspeh te ekspedicije je imel vrlo velike posle- katerej 7 kg teže 12 kg teže 20 kq teže so bili naboji; ljudem ozbi^jnim in pre vidnim so bile zaupane dragocene priprave, prelom reči termometri, barometri ure sekstanti bu sole, fotografske priprave; najboljšim hodačem, kateri so imeli čvrsto varno in pravilno hojo bili so za- upani trije kronometri zamotani v pavolo in zaprti škrinjo, katera je bila težka do 11 Sprevodniki so nosili medeno žico, ki ima veliko ceno v notranje) dice, sedaj se je začel svet čedalje bolje zanimati za Afriki. Potem so prišli gorostasni in močni možaki, to nepoznato zemljo. Z ,vseh stranij so vstajali od- kateri so nosili ladijo „Lady Alice," ki je bila se ve pa so se važni možje, da pojdejo za Stanleyem. Tako je iz da razložena Angleške odšla po štirje so nosili jeden kos ekspedicija Cameronova, preden se večkrat zamenili je bil Stanley povrnil. Ta misija, katerej je namen bil priteči na pomoč Livingstone-u in Stanleyu se izvršila, ker se je že izvedelo. Plačani so bili bolje od samih gla ni kako je ko je bil Cameron komaj par dnij od Zanzibara. je vse eno potoval dalje v notranjo Afriko on njima. Ali da varjev, tudi so dobivali še enkrat toliko jesti in piti kakor drugi, in imeli so pravico vzeti svoje žene Bilo pa je v karavani 36 žena in 6 dečkov seboj. kateri so capljali za svojimi materami ali prazen ni ) hodil nobeden, nosili so male lahke reči odkrije Kongo. Ker pa je zavil preveč na jug, ni se hinjsko posodje pr. ku 4- Novice. Pri poštnih nakaznicah do 10 gld. plačevalo se bode od bilo t julja plačati Nesreča. naprej 5 kr nakazili Doslej če se je poslalo do 5 gld Dne 19 Osobne vesti dr. Jož. Rakež nastanil se je kot zdravnik v Ljutomeru. — Ferlan na Zalem)ogu je premeščen v Tunjice. . Černe začasno suplent na poljt-delski šoli na Grmu, nastopi vrl Učitelj gosp. — Učitelj gosp t. m. bral je lOletni posest- odnjak, nikov sin Jož. Mrak iz Cirčič pri Kranji rudeče jagode. Po neprevidnosti pa je padel raz 50 metrov visoko pečino tako močno v globino da je bil na mestu mrtev. voje učiteljsko mesto na Vrhniki Okraj F Slovenci v Ameriki. V Ameriki živi do 12 000 o okr prevzel začasno okr. komisar gosp Kankovsky premeščen je iz Brežic v Maribor. Vodstv glavarstva v Brežicah je Slovencev, mej temi 27 duhovnikov in sicer škofa dr. Janez Adolf Rotondi d' Arailza Poveljnik domobranskega batalj Vrtin in dr. Ignacij Mrak, opat dr Bernard Ločnikar in misijonarji gg.: Jak. Trobec, Jan. Stariha, Ivan Solnce, A. Ogulin, št 2 L j ubij major g. Iv. Wodniansky, odlikov je z Al. Plut, Jos. Kastigar, Ivan Pavlin, Ivan Tory, Fr. Bajec, itežkim križcem F Jožefovega da Fr. šušteršii Buh, Fr. Košmerl, Simon Lampe, Žužek, Peter Jeram, Ig. Tomažin, Janez Čebul, Jos Ivan Zalokar, — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal župnik v Filip P]rlah, A Režek, Severin Gross, Ciril Zupan, Roman Žminji, v č. g. Karlo Miklavčič, za svojega osemletnega Homar, Vine. Šifrer. pastirovanja v Istri prištedenih 100 gld. „v čast sv, Cirilu in Metodu, ki naj prosita Boga, da se v veri združijo slovanski rodovi." Vis. č. g. Ivan G er do I, župnik v Škorklji pri Trstu, je podaril 100 gld. z željo, da s tem zneskom postane — Neusmiljenka. V Trstu zaprli so pretočeni teden neko babico, ker je proti obljubljenemu plačilu 140 gld. ho- 54letna neusmiljenka meseca starega dečka. naša podružnica društvu." Vis. na Greti Član pri „Rojanskem posojilnem v C g. Ivan Cotelj, župnik v Kanfanaru v Istri, je daroval 23 kil težak zaboj raznovrstnih, prav zanimivih knjig, med njimi tudi molitvenih knjig svoje ranjce matere z ž^ljo, da bi se vročile na Koroško. To vam je, tela odložiti dva pripeljala se je z dečkom iz Gorice. — Toča. Iz Sentjernejske okolice se poroča, da je dne 17. t. m. ondi napravila toča mnogo škode. Isto se poroča iz okolice novomeške. V Kozjem na Štajarskem umoril je neki hlapec rojaki, požrtvovalno domorodstvo vrle naše primorske duhov- na dopustu bivajočega žandarma Wacha. vodjo postaje v Maren- Napal ga je zavratno z motiko in ranil tako močno ščine. Vspehi družbini v Trstu, kjer vzgajamo veri. cesarju in domovini zvest naraščaj, navdušujejo in ohrabrujejo toliki darežljivosti. Bog ji povrni stotero! jo v bergu. na glavi, da je ranjenec kmalu na to umil. Povod napadu in umoru je bila baje ljubosumnost. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Na vislice obsodilo je celovško porotno sodišče Nesreča. Z Dobrove se nam piše dne 21. junija: posestnika Fr. Glauneggerja iz Bitenj na Koroškem, ker je Včeraj dopoludne so Hudnikovi iz Švice spravljali seno na ono svojo ženo umoril, potem pa obesil. stran vasi ob Gradašici. Ž njimi bil je tudi njihov 41etni sinko France, skakal je tam okolo kopic in se za nje skrival. Ko ga dalj časa Petdesetletnica. Dne 5. novembra t. 1. praznov ni več videti, ga domači se v 1 v / • v v le r^no-rcsA ic ga a najdejo čez par ur pogrese, iscejo v krnici vtopljenega. Otroci se res nikdar dosta ne varujejo! — Nemška učenost. Večkrat strmimo, kako da nam Slovencem morejo nemško liberalni in nacijonalni kolovodje odrekati obstanek, in ne moremo razumeti, zakaj tako grozen krik zaženo, kadar kak Slovenec dobi od vlade košček kruha, ki mu gre po božji in človeški pravici. Temu je vzrok, da so se ti možje v mladosti krivo izobrazili, in da so se jim posebno glede Slovanov vcepili napačni nazori, katerih se zdaj ne morejo otresti. V dokaz naj navedemo knjigo: „Handbuch der Geographie für die Jugend bode državna gimnazija v Trstu svojo petdesetletnico namen sestavil se je iznif-j seben odbor, kateremu je sebno slavnost. — Zvon padel iz zvonika. V Pulji se je V ta nekdanjih učencev tega zavoda po naloga prirediti v ta spomin po na sv. Rešnjega telesa dan pri zvonenji odtrgal v neki tamošnji cerkvi Zvon razbil se je na , ki je s svojimi 567 stranmi leta 1848 v četrti poboljšani izdaji šla med nemški svet širit večji zvon in je padil iz lin na trg. kosce, a poškodoval ni nobenega. — Žalosten spomin. Dne 19. t. m. bilo je 25 let, ko je bil cesar Maksimiljan v Mehiki ustreljen. V Ljubljani kakih deset Mehikancev. - Glasbene matice pevski zbor priredi v nedeljo dne s posebnim in se vrnejo iz Lesec v • • ZIVI v se julija t. L izlet na Bled. Izletniki odidejo zgoraj omenjene krive nazore. Spisal jo je J Annegarn, pro- vlakom iz Ljubljane ob 6. uci zjutraj fesor v Braunsbergu. Ta knjiga še nič ne ve, da so na C že 1. 1848 edanjem Slovenskem prebivali Slovenci, ali vsaj Kranjci, ob uri zvečer. ali kaj tacega, ampak uči na 111. strani tako: „Kärnthen, Krain und Istrien haben über eine Milüon Inwohner von verschiedener Nation und Sprache, Deutsche, Italiener, Griechen, Heiducken (Räuber), Juden, Zigeuner u. s. w." Kateri teh junakov je Ii zatrosil v iste tri dežele v polovici stoletja do milijona Slovencev? Nemci, — Občina Gorenja Šiška izločila se je prostovoljno iz okoliša ljubljanskega mesta, kar se tiče naznanila ognja raz Grad. Ljubljanski gasilci torej odslej naprej ne bodo več hodili v slučaji kakega požara gasit v Gorenjo Šiško. Razglas C in kr. intendancij 3 oja v Gradci razglaša za preskrbovalne magacine v Gradci, Mariboru, Celov Ljubljani, Trstu, Gorici in Pulji zakup glede zagotovljei bero statistiko naših dnij, si ne morejo drugače misliti, kakor da je bil to edino le gospod „Rauber", in ti Slovenci morajo ovsa, sena, slame, drv, premoga, koak tedaj biti ravbarsko ljudstvo, za katero so primerna služba vislice, ali pa si mislijo, da vlada s svojo statistiko laže na m svec za Pri obrav ki se bode šila d . 1892 16. julija v Ii j u b j an i vsprejemale se bodo tudi ponudbe za ljubljansko šoto. škodo zgoraj'omenjeni dmhali, kateri na čelu stoje Nemci. V Natančnosti poizvedo se v c. in kr. preskrbovalnem magacinu nemški učenosti ima tedaj korenino nemška krivičnost proti Slovencem. Nova jama. Pri Blokah prišli so pri kopanji vodc- 5vovas na sled precej veliki podzemski jami. v Ljubljani, razglas m splošne pogoje pogledati je pa moc tudi v pisarni trgovske in obrtniške zboi toka v N Tabačne trafike v Avstriji. Po najnovejših iz- kazih je v Avstriji 72.574 malih in 9(59 glavnih tralik. Strela ubila. Pri Bazovici v tržaški okolici ubila Tobaka in smodk pokadi se vedno več. četudi so se nekatere je strela mladenča, ko je šel s polja domov. vrste tobaka in smodk podražile. 212 M. Easber Mestno redarstvo ljubljansko so mu jih ker a pri o e ure, večinoma urarja kmeti di\ Razstava v Plovdivu. Ogl za razstavo PIov dali popravit, zastavljal v zastavnici kranjske hranilnice. Ras na kateri zamorejo tudi tujci razstaviti poljedeljske in berga Znana bil hud loterij Avstro-ogreska laška trgovinska pogodba obrtne stroje, vsprejemajo se do 30 trgovska in obrtniška zbornica v Ljublj t m Pojasnila daj tu d i nesrečna klavzula glede vinske carine, kot pritiklina Nesreča v Pfibramu. Za vdove in sirote v Pri- trgovinskim pogodbam, stopila je, kakor smo že poročali dne ponesrečenih rudarj došlo je že 20 t m ^ij Uradni list laški dotiČni zakon razglasil je te dni že Matica Slovenska imela je v sredo dne 22. t m svoj XXVII. redni veliki zbor. N štvenikov nagovori je bilo do 60 dru- Predsednik g. kanonik in profesor Jos Mam zbor s primernimi besedami ffodkov pretočene leta se spominja v gov do in se kon na posebno pa blagajniku in tajniku delovanji v prospeh „Matice Slovenske se odobrita in vestno tavlj zahvali odbornikom, jihovem neumornem m proračun tajnikovo poročilo vzame se na znanje. Pri dopolnilni volitvi društvenih odbornikov je bilo oddanih 452 veljavnih gl dr JanežiČ Ivan volj so Jarc Anton Bartel Anton Maks Senekovič Andrei, dr Sket Jakob Majcinger Ivan, Pleteršnik an, Zupai r o vanj a ogl Suklj F Vilibald in dr. Zupanec Jernej Vilhar sklepu zbo se zbor članom in to g. župan Grrasselli in predlaga, da naj občni oli g. dežtlnega predsednika barona Winklerja častnim adi zaslug si jih je stekel za slovensko zakonodajstvo. Predlog bil je vsprejet z živahnim dodobravanjem se predsednik zborovalcem zahvali in zaključi občni zbor Iz C. kr mestnega šolskega sv^ta kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega z dne 30 letos smo stv prejeli nastopno poročilo Na O seji . maja ki so bile od zadnj znanje se vzemo Glede popolnit seje sem rešene kurentnim potom na novo ustanovljenega četrtega služabniškega mesta na mestni nemški deški ljudski šoli gre predlog na vi- soki C. kr. deželni t učenke klene se še postopati. Za letošnj dalj Zaradi izključitv neke pozvedovati in na podlagi pozvedb okraj teljsko konfei mestnega šolskega je bil določen 30. dan junija in sicer se snide konfe rencija za slovenske in ko-nemške šole dopolud ona za nemške šole popoludne. Eeši se se prošnja nekega šolskega vodstva za odobi šolski vec zpustnic Visoki kr. deželni et je dovolil razširjenje doslej jednorazredne ljudske šole na Barji v dvorazredno; glede nastanitv te novem nalašč v ta namen občini storiti potrebne korake ajenem poslopji se sklene pri mestni za teljev rokotvc priporočilom podporo glede nadali tečaj ljudskih šol vzame mestni šolski - Prošnji dveh mestnih učile izobrazbe v počitniškem izročita se mestnemu magistratu s toplim Poročila o nadzorovanji nekterih tukajšnjih pritrdi predlogom stavljenim v teh por et odobruje na znanj m občni društv Muzejsko društvo imelo zbor. sedaj Iz tajnikovega poročila dne 21. t. m. svo-. 198 članov. posnamemo da ima Dohodkov bilo gl d Zadnj leto pristopilo jih je 53 stroškov pa 678 gld Po spre jetju nekaterih nasvetov od strani članov izreče se na predlog ces. svetnika Murnika sedaj poslujočemu odboru zahvala in priznanje Vojaško. Topničarske strelne vaje na streli Krškem pričele se bodo dne 1 gotovo, vršile se bodo letos velike stoj in ski. julija. Kakor pri poizvemo za ojaške vaje v okolici po Strela 34Ietno kajž šnjevo drevo V Smolincah pri Uršulo Svokec. Lenartu ubila je strela Svokec splezala je na čre- udai si je nabirala črešnje. Ko pa pride do vrha, strela vanjo in jo vrže na tla hčerki ki je stala pod drevesom obleži takoj mrtva se ni nič zgodilo svo to 169.000 gld došle milodai razdelila bode posebna komisij dove in sirote po razmerji bede in potrebe To me) Varstvo proti živinski kugi, pšenu prašičev; muham v hlevih mrčesom vsake vrste, gnjilobi in oštorjenju lesa hišni in zidni glivi, mokrim zidovom daje priznano najboljši Barthel-ov izvirni hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi namaz z predmete, katere potem 3-4krat dlje trpe. S Mg. pošti gld. 100 klg. gld. na Dunaju. lesene Troški majhni korist tisučerna. Prospekti vsa druga pojasnila zastonj franko MIHAEL BARTHEL in drug. (^Ustanovljeno 1781.) O W Nadalje prodaja strešni klej la, stresni lak, patentovani kotran, karbolno kislino karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. Dopisuje ne ' alovem^ki. Vincenc Čamernik kamnosek v Ljubljani, Parne ulice št. se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega dela kamnoseškega slav. kakor altar-je v, ol3]i.a.iiliiili. miz itd.. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših, po najnovejših obrisih prav lično m IZ različnih vrst marmorjev izdelanih zgotovlj nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem spomenike, kateri se vsled nedovolj zida nega temelja nagibajo, popravka brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se pripo roča za vsakovrstna stavbinska dela katera fino, trpežno in ceno izvrši. Filijalo sem popolnoma opustil. Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi naslednik r