Novi predsednik dr. ljuba Tomašič.
DR. ANTE PAVELIC, dosedanji predsednik senata
NotI podpredsednik dr. Miroslav Ploj.
KONGRES SLOVANSKIH ŽEN V BEOGRADU
Izpremembe v predsedstvu senata
Slika zgoraj: Nj. Vel. kraljica Marija je v dvorcu na Dedinju sprejela žene iz slovanskih držav in se z njimi dalje časa prisrčno razgovarjala. — Slika poleg: Zbor delegatk iz slovanskih držav ob pozdravnem govoru gdč. M- Grujičeve, predsednice Kola srbskih sester
POKU SEVALCI PIVA. Strokovnjaki za pivo pokušajo na neki razstavi v Londonu
7000 steklenic sveže varjene pijače
ITALIJA SE OBOROŽUJE. V Tržiču (Monfalcone) so nedavno spustili v morje novo
italijansko podmornico »Galatea«, ki ima 640 ton
NOVI METLIŠKI ŽUPAN G. IVAN MA-LEŠIČ. Pri zadnjih volitvah je bil v Metliki z ogromno večino glasov izvoljen za župana eden najodličnejših in najmarljivejših belokranjskih javnih delavcev g. Ivan Ma-lešič, ki se je vedno odlikoval s svojim nacijonalnim, gospodarskim in kulturnim delom.
KOSILO ZA EN CENT. V Newyorku dobe brezposelni kosilo za en cent (50 par).
Naval na jedilnice v opoldanskih urah je ogromen
Pravoslavna cerkev v Ljubljani bo v kratkem dograjena. Gradnja krasne stavbe v bizantinskem slogu vzbuja pozornost Ljuo-ljančanov in zlasti še tujcev. (Foto Stane Ritanikar.)
TROJNI JUBILEJ sta praznovala te dni na Rakeku dva vrla narodnjaka, pismono-ši gg. Miha Trobec in Brunoslav Ohlhafer, ki oba že nad 30 let opravljata svojo naporno in odgovorno službo.
doma in na tujem
RUSKO-MANDŽURSKA POSVETOVANJA V TOKIU. Zadnje dni so svetovni listi poročali o napetem položaju med Rusijo in Japonsko zaradi vzhodno-kitajske železnice. Medtem pa so se v Tokiu že zbrali predstavniki obeh prizadetih držav, ki skušajo konflikt omiliti s kompromisno rešitvijo
NAJMLAJŠA ZAKONCA V FRANCIJI. Presednik francoske republike je dovolil neki 13 letni materi, da sme skleniti zakon s svojim 17 letnim ženinom. Na sliki vidimo zakonca na povratku od poročne ceremonije. Za mlado materjo in očetom koraka ženska z otrokom, ženin si zakriva obraz. V levem krogu mlada mati, v desnem njen mož. Poroka in svatba sta bili v francoskem mestecu Catillon.
IVAN llEBEK — SEDEMDESETLETNIK.
Malo, skoro nič ne čuje<mo v zadnjem času o celjskem gospodu Rebeku, ki je od devetdesetih let pa do nedavnega bil eden naših najvidnejših nacionalnih in gospodarskih delavcev ne le v Celju in na Spodnjem štajerskem, ampak v vsej Sloveniji in daleč izven nje. Mož, ki je s svojo neizčrpno podjetnostjo, stanovsko in narodno zavednostjo razgibal vse slovensko obrtništvo, sodeloval pri vsakem znamenite jšem narodnem pokretu, se je pred petimi leti z bridkimi razočaranji umaknil iz javnega življenja v rodbinsko zatišje. — Rebekovega jubileja se poleg gospe Pepce, ki ga zvesto spremlja in podpira v veselih in bridkih urah že 35 'et, ter 6 dobro preskrbljenih otrok vesele gospodarski in nacionalni krogi. Naj bi se zdrav in krepak spet povrnil na svoje mesto kot najboljši obrtniški voditelj!
PO 25 EETIH IMA VRHNIKA ZOPET NAPREDNEGA ŽUPANA. Mr. pharm. Zdravko Hočevar se je rodil 1895 v Zg. Brniku pri Cerkljah, študiral je v Ljubljani in Kranju, farmacijo pa v Zagrebu. Prakti-ciral je deloma v Idriji, deloma pri očetu na Vrhniki in ko je ta umrl 1. maja 1929 ja prevzel njegovo lekarno. Vedno naprednega mišljenja je budno zasledoval politiko. Obenem se je živahno udejstvoval v družabnem življenju, bil je nekaj časa starosta vrhniškega Sokola in vnet igralec na odru čitalnice. V novembru 1931 je bil imenovan za župana vrhniške občine in je hitro razvil veliko iniciativnost. Navzlic pomanjkanju sredstev, v dobi, ki so vsa večja podjetja ni Vrhniki počivala, se mu je posrečilo, da je v dveh letih zaposlil delavstvo pri vzdrževanju in popravilu občinskih in banovinskih cest'. Temeljito je popravil zanemarjeni občinski vodovod, pospešil izgraditev vodovoda na Drenovem griču, napravil je vodovod v Sinji gorici, uredil gospodinjsko šolo v Bevkah, dokončal ubožnico na Vrhniki in nabavil ves potrebni inventar, pridobil zopet davčno upravo, zagotovil podaljšanje železnice do sredine trga in uvedel tržne dneve. Vsekakor častni uspehi, želimo mnogo nadaljnjih uspehov!
DOLINE IZGINJAJO . . . Most, ki so ga nedavno zgradili v Sarrauski dolini v Auvergneju na Francoskem.
ZivCjenje pile ktontko
Osemdesetletnica narodne delavke
Andrej Mali in Amalija Anžlovarjeva na dan poroke 24. januarja 1932. v št. Vidu pri Stični.
šentviški morilci pred sodniki
To sredo se je pričela v Novem mestu razprava proti bratoma Mali in Golmajerjevi, ki so po zrelem prevdarku umorili v Št. Vidu pri Stični ženo Andreja Malija, Amalijo roj. Anžlovar. Malija sta v preiskavi dejanje priznala, pač pa zvračata krivdo na Golmajerjevo, češ, da ju je ona pregovorila. Golmajerjeva pa to odločno zanika. O poteku razprave bomo poročali podrobneje v prihodnji številki.
Marija Golmajerjeva
Slika posneta med gradbo velikih carinskih skladišč na Suiaka, Id so zdaj že dovršena
ITALIJANSKA PRAVICA. Dne 17. septembra se je peljal znani ljubljanski stavbnik inž. Franjo Dedek z avtomobilom preko Postojne na Sušak, kjer zida naša carinska skladišča. Neznano zakaj so ga na Reki zaprli in je še sedaj brez sodbe v Kopru v ječi.
Tone Mali
Inž. Franjo Dedek
V Hrastniku je obhajala te dni 70 letnico ga. Uršula Gotzova, soproga nameščenca v steklarni. Njen oče je bil sprevodnik rudniške železnice. Mala Urška je začela hoditi 1. 1870. v privatno rudniško šolo k takratnemu učitelju Valentiniču. Naša jubilantka se je poročila leta 1894. z g. Jakobom Gotzem, s katerim je imela v srečnem zakonu pet otrok. A prišle so za jubilantko bridke ure. Vzrok temu. je bila njena narodna zavednost. Ko se je začela leta 1902. naša dolina na pobudo učitelja g. Roša narodno prebujati, je tudi naša jubilantka pokazala, da je rojena Slovenka. Kmalu po ustanovitvi podružnice CMD 1. 1903. je pristopila k njej kot članica. Kot odbornica podružnice je začela zahajati v maloštevilno slovensko družbo, kar narodnim nasprotnikom seveda ni bilo po godu, posebno pa ne takratnemu vodstvu steklarne. Posebno se je zamerila nemškim mogotcem, ko ni pustila svojih otrok vstopiti 1. 1907. v novo otvorjeno Schulverein-sko šolo. Višek zamere pri Nemcih pa je bil, ko je dve leti kasneje vpisala svoje otroke v sokolski naraščaj v Hrastniku. Ko so videli narodni nasprotniki go. Gotzovo, da je spremljala svoje otroke v sokolskih krojih 1. 1910. k otvoritvi Sokolskega doma v Zagorju, so začeli pljuvati ves gnjev vanjo. Takratno vodstvo steklarne je zagrozilo njenemu soprogu, da ga odpusti iz službe, ako ne bo njegova soproga prenehala z narodnim delom. Prepovedali so ji prestop praga narodne hiše -Roševe. Pod silnim pritiskom je morala naša jubilantka pred vojno odložiti mesto odbornice CMD in ne hoditi več k Roševim. Pripomniti moramo, da je bila ga. Gotzova razen Kavškove obitelji edina narodno zavedna žena v tej steklarski koloniji. Lahko si mislimo, koliko psovk je morala slišati dan na dan od nahujskanih sostanovalcev. Tako so jo zmerjali s priimkom Sokolenmutter, na kar je bila naša jubilantka ponosna v največjo jezo nasprotnikov. Ob začetku svetovne vojne so njo in gdč. Kavškovo, zdaj go. Dolinarjevo, učiteljico ročnih del v Radečah, ovadili, da sta srbofilki, ker sta za časa balkanske vojne pobirali za Rdeči križ. želja nasprotnikov je bila, da bi ju zaprli, kar se pa ni zgodilo. Mnogo je morala naša jubilantka trpeti od narodnih nasprotnikov, a dočakala je tako zaželjeno svobodo. Sicer pa je morala še celo v Jugoslaviji trpeti, dokler niso izginili iz steklarne najhujši narodni nasprotniki. Naši jubi-lantki, zvesti čitateljici »Jutra« ln naročnici »Domovine«, članici CMD in prijateljici Sokola želimo tudi mi, še mnogo zadovoljnih let!