KOLEDAR
(Vestnik)
■■ — XXXI. --
šolske Družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani
za navadno leto
1917.
 -------
Izdalo in založilo vodstvo.
  Cena 1 K 20 v.
V Ljubljani.
Tisk ,,Narodne tiskarne". 1916.
c0%oo
T.S
Leto 1917.
je navadno in ima 365 dni (med temi 66 nedelj in praznikov); začne se in konča se s ponedeljkom.
Začetek leta 1917.
Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo.
Godovinsko število.
Zlato število ....	18
Epakta ali lunino kazalo	VI
Solnčni krog ....	22
Rimsko število ...	15
Nedeljska črka ...	G
Letni vladar: Jupiter.
Letni časi.
Začetek pomladi 21. sušca.	I Začetek jeseni 23. kimavca.
Začetek poletja 22. rožnika.	1 Začetek zime 22. grudna.
Znamenja za lunine premene.
Mlaj © Prvi krajec ]) Ščip ® Zadnji krajec {
Solnčni in lunini mraki leta 1917.
Leta 1917. bodo 4 solnčni in 3 lunini mraki, izmed ka-terjh se bode v srednji Evropi videl le solnčni mrak dne 23 prosinca in lunin mrak dne 4. malega srpana in začetek luninega mraka 8. prosinca.
1. Lunin mrak dne 8. prosinca se prične ob 650, doseže višek ob 844 in neha ob 1038
2. Solnčni mrak dne 23. prosinca se začne ob 643, doseže višek ob 8'28 in neha ob 1013.
3. Luna se popolnoma zmrači dne 4. malega srpana; začetek mraka ob 8 52 zvečer, mrak je popolen ob 9'50 in neha °b 025 po polnoči
Cerkveni prepovedani časi.
Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje.
Državni prepovedani časi.
Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto na Telovo in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna.
PROSINEC * JANUARIJ
Hrvatsko: Siečanj.
Češko: Leden. 'S- 31 dni. -tP" Luž.-srb.: Wulki rčžk.
Poljsko: Styczen. Malorus.: Ce*ieHb. Bolgarsko: JlHVimiii.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
lj Pon. 2	Tor. 3	Sred. 4	Čet. 6 Pet. 6 Sob.	Novo leto. Obrez. Gsp. Makarij. op.; Zlatan. Genovefa, dev.; Slavimir. Tit, šk.; Dobromir. Telesfor, p. m.; Grozdana. 3 kralji ali razgl. G. Darin.
12letni Jezus v templju. Luk. 2.	
7	Ned. 8	Pon. 9	Tor. 10	Sred. 11	Čet. 12	Pet. 13	Sob.	1. po razgl. G. Ime Jezus. Severin,op.; Bogoljub. @ Julian m ; Nikosava. Pavel, pušč.; Dobroslav. Higin, p. in.; Božidar, op. Arkadij, m.; Bodigoj. Veronika, d.; Bogomir.
0 ženitnini v Kani Gal. Iv. 2.	
14	Ned. 15	Pon. 16	Tor. 17	Sred. 18	Čet. 19	Pet. 20	Sob.	2. po rargl G. Srečko Nol.sp. Mavet; Radoslav. Marcel, p. Tmislava. C Anton p.; Ratislav. Sv. Petra stol v R.; Vera. Kanut, kr.; Hranimir. Fab. in Seb.,m.; Zivojin.
Jezus ozdravil gobavega. Mat. 8.	
21	Ned. 22	Pon. 23	Tor. 24	Sred. 25	Čet. 26	Pet. 27	Sob.	3. po razgl. G. Agna; Janja. Vinko,m.; Sviloj. Zaroka M. D.; Vol|ica. © Timotej, šk.; Milislava. Izpreob. Pavla; Kosava. Polikarp,šk. m.; Vsevlast. Ivan Zlatoust; Dušana.
O Gospodovi ladjici. Mat. 8.
28! Ned.
29 Pon.
30 Tor.
31 Sred.
4.	po ra*. Gosp Julijan, šk Fran Sal., šk.; Gorislava. Martina,d.; Desislav.
Peter Nol., sp.; Pivna.
Beležke.
ur-'
Dan vzraste za 1 uro 1 min.
Dan je dolg 8 ur 26 min. do 9 ur 27 min.
V,
SVEČAN ★ FEBRUARIJ	ž-
Hrvatsko: Veljača.	Poljsko:	Luty.
Češko: Onor.	29	dni. ^ Malorus.: JIlOTbiii.
Luž.-srb.: Maiy rdžk.	Bolgarsko: <I>cnpynpn».
Godovi in nedeljski evangeliji
Ignacij, šk.; Budimil. Svečnica. Dar G. Ljubom. I Blaž, čk.; Bojmir.
O delavcih v vinogradu. Mat. 20.
4	Ned.
5	Pon.
6	Tor
7	Sred.
8	Čet.
9	Pet.
10	Sob.
70nica. Andrej K.; Daroslav, Agata, d. m.; Jagoda. Doroteja d. m ; Zalimir Romuald, op.; Malina. ® Ivan Mat., sp.; Zvezdodrag. Apolonija, d. m.; Blagoslava. Solastika, d.; Vojmil.
Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8.
Ned.
Pon.
Tor.
Sred.
Čet.
Pet.
Sob.
SOnica. Adolf, šk.; Dobrana. Evlalija, m.; Zvonimir. Joidan, šk.; Vrativoi. Valentin, muč.; Cvetna. Favstin in Jovita; Ljubos. ( Julijana, dev ; Strahomir. Donat in tov.; Vesela
Jezus ozdravil slepca. Luk. 18.
Ned.
Pon. Tor. 211 Sred. Čet. Pet. Sob.
SOnica Simeon; Dobrana. Julijan, sp.; Bratomil.
Pust. Elevterij; Dragovan.
J Pepelnica. Maksim. © tol sv. Pet. v A.; Gojslav. Peter D., šk.; Čudomil. Matija, ap.; Vladoj.
Hudobni duh skušal Jezusa. Mat. 4.
Ned.
Pon.
Tor.
281 Sred.
1.	postna. Valburga; Kraš. Marg. Koit.; Nikna. Leander, škof.; Inoslav. t K v. Roman op.; Sodka; })
Beležke.
ip"-
Dan vzraste za 1 uro 28 min.
Dan je dolg 9 ur 29 min. do 10 ur 57 min.
SUŠEČ * MARCU
m
z®
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
l| Čet.		Albin, šk.; Belin, t Kv. Simplicij, p.; Milena, f K v. Kunigunda; Mislav.	Beležke.
a 3	ret. Sob.			TF"-
Jezus se		izpremenil na gori. Mat. 17.	
4 5 6 7 8 9 10	Ned Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	2. post Kazimir; Sladoje. Agapeta, m.; Danica. Fridolin, op.; Zvezda. Tomo Akv.; Košana. Ivan božji, sp.; Bodin. ® Frančiška R.; Danimir. 40 muč.; Stana.	
Jezus izgnal hudiča iz mutca. Luk. 11.			
11 12 13 14 15 16 17	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	3. postna. Heraklij; Radoja. Gregor L, papež; Božana. Rozina, vd.; Svetovid. Matilda, kraljica; Desimir. Longin, m ; Velislav. Hilarij, m.; Ljubislava. C Jedert, d ; Budimir.	
	Jezus	nasitil 5000 mož. Ivan 6.	
18 19 20 21 22 23 24	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	4. postna, (sredp ). Ciril šk. Josip, ž. D. M.; Zlata. Feliks in tov.; Vlada. Benedikt, opat; Tuga. Benvenut, šk.; Slavo. Viktorin, m.; Dražislav. © Gabrijel, v. a.; Družiljub.	
Judje hoteli Jezusa kamenjati. Iv. 8.			
25 26 27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	5. post. (tiha). Oznan. M. D. Emanuel, m ; Srdan. Rupert, šk.; Stanimir. Ivan Kap., sp.; Uma. Ciril, šk.; Branivoj. Marija 7 žal ; Pribislav. ]) Modest, šk.; Mojmir.	
		Dan vzraste za 1 uro	47 min.
	Dan je dolg 11 ur 0 min. do		12 ur 47 min.
Hrvatsko: Travanj.	Poljsko:	Kvviecien.
Češko: Duben. 'tF- 30 dni. Malorus.: Cu'ln'em>. Luž.-srb.: Jutrownik.	Bolgarsko:	Aiiphjitj.
Ned. Velika noč. Vstaj. Gosp. Pon. Vel. poned. Marija Kleofova Tor. Ezekijel, p.; Srčanica.
Sred. Lev I., pap.; Rada.
Čet. Zenon, šk.; Ljubomir.
Pet. Hermenegild, m.; Sveslav. Sob. Justin, m.; Jelača. (
Jez. se prikazal pri zaprtih vratih. Iv.'20.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21.
1 Ned.	6. post. (cvet) Hugon, šk.
2 Pon.	Fran. Pavl.; Gojmir.
3 Tor.	Abundij, škof; Žarko.
4 Sred.	Izidor, škof; Dušica.
5 Cet.	+ Vel. čet. Vinko; Dabiživ.
G Pet.	•• Vel. pet. Sikst, p.; Čudna.
7 Sob,	f Vel. sob. Herman; Rad. @
Jezus vstal od smrti. Marko IG.
Ned.
Pon.
Tor.
Sred.
Čet.
Pet.
Sob.
1.	povelik (bela). Helena, kr. Turibij, šk.; Božislava. Rudolf, m.; Radojca. Apolonij, m.; Gradislava. Lev IX., p.; Tihorad. . Marcelin, šk.; Dragislav. An/.elm šk.; Dragomira. ©
Jezus, dobri pastir. Iv. 10.
Ned.
Pon.
Tor.
Sred.
Čet.
Pet.
Sob.
2.	povelik. Soter in Kaj. Vojteh, m. šk.; Dragislav. Jurij, m.; Jurislav.
Varstvo sv. Jos.; Marko, ev Klet, p.; Sekana.
Peregrin, duh.; Raduna. Pavel kriški; Slavica.
Jez. napovedal svoj odhod. Iv. 16.
Ned.
Pon.
3. povelik. Peter, m. ]) Katarina S., d.; Samorad.
Beležke.
TJUI"-
Dan vzraste za 1 uro 37 min.
Dan je dolg 12 ur 50 min. do 14 ur 27 min.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1	Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	Filip in Jakob. ap.; Žiga. Atanazij, škof; Živana. Najd. sv. križa; Solnčarica. Florijan, m.; Cvetko. Pij V., p.; Desirad.	Beležke.
2 3 4 6			TPnr
Jezus obljubil sv. Duha. Ivan 16.			
6 7 8 9 10 11 12	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	4. povelik. Ivan Ev. p. 1. vr. Stanislav, šk. m ; Ognj. @ Prik. sv. Mihaela; Budislav. Gregor Nac., šk., Prvinica. Antonin, šk.; Dvorna. Mamert, šk.; Ljerka. Pankracij, m.; Stojmir.	
Jezus učil o molitvi. Ivan 16.			
13 14 15 16 17 18 19	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	5. povelik. Servacij, škol. Bonifacij; Svetolik. ) jj ( Zofija, m.; Jaromira. [ Ivan Nep., m.; Mlad. ) g Krist, vnebohod. Paskal, sp. Feliks, sp.; Mladica. Celestin; Vitoslava.	•
Jez. govoril o pričanju sv. Duha. Iv. 15.			
20 21 22 23 24 25 26	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	6. povelik. Bernard, sp. Srečko Kant. sp. Jelina. © Julija, d.; Boža. Deziderij, šk.; Milorad. Marija dev., p. kr;Cveta. Urban, p.; Nosimir. f Filip Nerij, sp.; Dragica.	
Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14.			
27 Ned. 28j Pon. 29| Tor. 30	Sred. 31	j Čet.		Binkošti. Duhovo. Blnk. poned. Avguštin šk. Maksim, šk.; Dana. ]) t K v. Ferdinand kr.; Milica. Angela, d.; Bojslav.	
		Dan vzraste za 1 uro	15 min.
	Dan je dolg 14 ur 31 min. do		15 ur 40„min.
Hrvatsko: Lipanj.	Poljsko:	Czerwiec.
Češko: Červen. 30 dni.	Malorus:	Hepiieus.
Luž.-srb: Smažnik.	Bolgarsko:	IOhhh.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
1 2	Pet. Sob.	t K.v. Juvencij, m.; Radovan f K v. Marcelin, m.; Velimir.	Beležke.
			■ »n	■—
	Meni je dana vsa oblast. Mat. 28.		
3 4 5 6 7 8 9	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	1. pobink. Sv. Trojica. Fran Kar., sd.; Dika. Bonifacij, šk.; Dobromil. (■& Ncrbert škof; Milutin. Telovo. Robert; Bogomil. Medard, šk.; Višeslav. Prim. in Fel., m.; Kalina.	•
	Prilika o veliki večerji. Luk. 14.		
10 11 12 13 14 15 16	Ned. Pon Tor. Sred. Čet. Pet. Sob,	2. pobink. Marjeta; Dostana. Barnaba, ap.; Rusmir. Ivan Fak., sp.; Htvoje. ( Anton Padov.; Zorica. Bazilij, šk.; Zlatana. Srce Jez. Vid, m.; Vidoslav. Fran Reg., sp.; Dragimir.	
Prilika		o izgubljeni ovci. Luk. 15.	
17 18 19 20 21 22 23	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	3. pobink. Adolf; Tratomir. Feliks in Fort., ni.; Bodin. Juliiana F.; Volkosava. © Silverij, pap.; Milava. Alojzij, sp ; Vekoslav. Ahacij, m.; Miloš. Cenon, sp.; Gostimir.	
	U velikem ribjem lovu. Luk. 5.		
24 25 26 27 28 29 30	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	4. pobink. Ivan Krst. Kres. Viljem op.; Grlica. Ivan in Pavel, m.; Hrana.• Hema; Ladislav, muč. ]) t Lev II., p.; Zorana. Peter In Pav., ap. Peroslav. Sp. sv. Pav.; Pavlimir.	•
Dan vzraste do dne 22. za 17 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 15 ur 48 min. do 16 ur 01 m.			
Hrvatsko: Srpanj.	Poljsko:	Lipiec.
Češko: Červenec.	-^F- 31 dni.	-IR'- Malorus.:	Jlmienb.
Luž.-srb.: Pražnik.	Bolgarsko:	IioJib.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
0 farizejski pravičnosti. Mat. 5.			Beležke.
1	Ned.	5. poblnk. Teobald; Bogosl.	■	TUJIH -
2	Pon.	Obisk. M. D.; Dragonama.	
3	Tor.	Helijodor, šk.; Nada.	.
4	Sred.	Urh, škof; Belizar. @	
6	Čet.	Ciril in Metod, šk., slov. ap.	
6	Pet.	Izaija, pr; Domogoj.	
7	Sob.	Vilibald, šk.; Negoda.	
Jezus nasitil 4000 mož. Mark. 8.			
8	Ned.	6. pobink. Elizabeta, kr.	
9	Pon.	Anatolija, d.; Hvalimir.	
10	Tor.	Amalija, d.; Ljubica.	
11	Sred.	Pij 1., papež; Medo. (	
12	Čet.	Mohor in Fort.; Draguška	
18	Pet.	Marjeta, d. m.; Dragan.	1
14	Sob.	Bonaventura,šk.; Svobodin.	
0 lažnjivih prerokih. Mat.'7.			
15	Ned.	7. pobink. Henrik 1., ces.	
16	Pon.	Dev. Marija Karm.; Bogdan.	
17	Tor.	Aleksij, sp.; Držislav.	
18	Sred.	Kamil L. sp ; Miroslav.	
19	Čet.	Vinko Pavl.; Radoš. ©	
20	Pet.	Marjeta, d. m ; Česiav, sp.	
21	Sob.	Danijel,pr.; Olga.	
0 krivičnem hišniku. Luk. 16.			
22	Ned.	8. pobink. Marija M.; Prib.	
23	Pon.	Apolinar, šk.; Brana.	
24	Tor.	Kristina, d. m.; Ratimir.	
25	Sred.	Jakob, apost.; Boljedrag.	
26	Čet.	Ana; Jana.	
27	Pet.	Pantaleon, m.; Dušan. ])	
28	Sob.	Inocencij, p.; Svetomir.	
Jezus		piakal nad Jeruz. Luk. 19.	
29	Ned.	9. pobink. Marta; Dobrila.	
30	Pon.	Abdon in Sen.; Vitadiag.	
31	Tor.	Ignacij Loj., sp.; Jeleniča.	
		Dan se skrči za 55 min.	
		Dan je dolg 16 ur 1 min. do	15 ur 6 min.
Hrvatsko: Kolovoz.	Poljsko:	Sierpien.
Češko: Srpen.	31	dni.	-iP-	Malorus.:	CepneHb.
Luž.-srb.: Žnjeric.	Bolgarsko:	Alirycn>.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1 9	Sred. Čet. Pet. Sob.	Vezi Petra, ap.; Dedomir. Pore.; Alfonz; Bojan. Najdba sv. Štef.; Mirača. @ Dominik, sp.; Ljubačica.	Beležke.
3 4			Tli'"'	
0 farizeju in cestninarju. Luk. 18.			
5 6 7 8 9 10 11	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	10. pobink. Marija D. Snež. Izpreobraž. Gosp.; Vlastic ■ Kajetan, sp.; Vidojka. Cirijak in tov. m.; Godeslav. Roman, m.; Našemir. ( Lovrenc, m.; Juriča. Tiburcij, m.; Bolemir.	
Jezus ozdravil gluhon. Mark. 7.			
12 13 14 15 IG 17 18	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	11. pobink. Klara; Dobrogost. Hipolit in Kas. m ; Davola. f Evzebij, sp.; Dobrina. Vel. gosp. Vn. M. D. Rok,sp.; Nemira. Liberat; Radigoj. © Joahim; Branislava.	
0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10.			
19 20 21 22 23 24 25	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	12. pobink. Ludovik Tol. Stefan, kr.; Žarka. Iv. Frančiška, v.; Mirjana. Timotej m.; Ostrivoj Filip Ben.; Bogovoljka. Jernej, ap.; Borivoj. Ludovik, sp.; Dragorad. ])	
Jezus ozdravil 10 gobavih. Luk. 17.			
20 27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet.	13. pobink. Cefirin; Perun. Josip K., sp.; Liubidrag. Avguštin, šk.; Milogaj. Obglavlj. Ivana Kr. Roža Lim., d.; Milka. Rajko, sp.; Mildrag.	
	Dan se skrči za 1 uro Dan je dolg 15 ur 3 min. do		34 min. 13 ur 29 min.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
1	Sob.	Egid, op.; Mladin. @	Beležke.
0 božji previdnosti. Mat. 6.			-mr"’-
2 3 4 5 6 7 8	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob	14. poblnk. Miljena. Evfemija in tov. m.; Lepa. Rozalija, d.; Nedamisel. Lovrenc Just, šk ; Nedeljka. Hermogen, m.; Radonica. Bronislava, n.; Mrena. Mala gospojnlca. R.M.D. (	
Jez. obudil mladeniča v Najmu Luk. 7,			
9 10 11 12 13 14 15	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	15. poblnk. Korbinijan, šk. Nikolaj Tol., sp.; Ralcta. Prot in Hijacint; Slaven. Ime Marija; Večedrag. Virgilij, m.; Zremil. Poviš. sv. križa. Znanoslav. Marija 7 žal.; Svegoj.	
Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14.			
16 17 18 19 20 21 22	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	16. poblnk. Ljudmila, vd. ® Lambert, šk., m.; Prvan. Tomo Vil.; Sokolica. fKv Januvarii, m.; Vitodr. Evstahij, m.; Morana, j K v. Matej, ap.; Blagoslav. | Kv. Mavricij m ; Celimir.	*
0 največji zapovedi. Mat. 22.			
23 24 25 2G 27 28 29	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	17. poblnk. Tekla, d. m. Marija D. reš. uj.; Sadivoj. j) Kleofa, sp.; Uroš. Justina, muč.; Stojslava. Kozma in D.; Radomira. Venčeslav, kr.; Vidica. Mihael, v. a.; Stojan.	
Jezus ozdravil mrtvoudnega. Mat. 9.			
30 Ned.		18. poblnk. Jeronim, c. uč.	
		Dan se skrči za 1 uro	38 min.
	Dan je dolg 13 ur 25 min. do 11 ur 47 min.		
Hrvatsko: Listopad.	Poljsko:	Paždziernik
Češko: Rijen	31	dni.	Malorus.:	(KojimeHb.
Luž.-srb.: Winowc.	Bolgarsko:	Oktomopuh.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1 2	Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	Remigij, šk.; Semislava. Angeli var.; Miran. Kandid m.; Vitomir. Fran Ser.; Tegodrag. Placid in t, m ; Dumnuka. Brunon, sp ; Brunoslav.	Beležke.
3 4 5 G			— ■nin'
	Prilika	o kralj, ženitnini. Mat. 22.	
7 8 9 10 11 12 13	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	19. poblnk. Rožnoven. ( Brigita, vd.; Dragosta. Dionizij, šk. m.; Svetina. Fran Borg., sp.; Stremil. Nikazij, šk.; Negoslava. Maksimilijan; Drugislav. Edvard, kr.; Rosica.	
Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4.			
14 15 16 17 18 19 20	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	20. pob Kalist; Sestrena. Terezija, dev.; Radislav. Gal, op.; Velena. © Jadviga, kr.; Mira. Luka, ev.; Travica. Peter Alk., sp ; Stojgoj. Ivan Kanc., sp.; Raša.	
Prilika o kraljevem obračunu. Mat. 18.			
21 22 23 24 25 26 27	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	21. pobink. Uršula, d. Kordula, d. m. Zorislav. ■ van Kap. sp.; Živka. ]) Rafael, v. a.; Blagota. Krisant, m.; Zlatija. Evarist, p m; Vranica. Frumencij, šk.; Srebra.	• •
Dajte ces		•, kar je cesarjevega. Mat. 22.	
28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred.	22. poblnk. Simon in Juda. Narcis, šk.; Gradimir. Klavdij, m.; Vladika. (g) t Volbenk, Srečko.	
	Dan se skrči za 1 uro Dan je dolg 11 ur 43 min. do		42 min. 10 ur 01 min.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1	i Čet. | Pet. [ Sob.	Vsi svetniki. Ljubomil. Verne duše. Just; Zdanila. Viktorin, šk.; Bogomil.	Beležke.
			— 'Hlin-	
Jezus obudil Jairovo hčer. Mat. 9.			
4 5 C 7 8 9 10	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	23. pob. Karol Bor.; Drag. Caharija; Savina. Lenart, op.; Ratislav. ( Piosdocim, šk ; Zdenka. Bogomir, šk.; Nežir. Božidar, m.; Sebislav. Andrej Av., sp.; Golobica.	
O dobrem semenu. Mat. 24.			
11 12 13 14 15 16 17	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	24. pobink. Martin, šk. Martin, p. m.; Davorin. Stanislav K., sp.; Nevenka. Serapiion, m.; Borislava. © Leopold, vojv.; Volčiča. Edmund, šk.; Veligoj. Gregor, šk.; Ljubava.	
0 gorčičnem zinu. Mat. 13.			
18 19 20 21 22 23 24	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	25. pobink. Odon, op.; Oliv. Elizabeta, kr.; Jelisava. Feliks Val., sp.; Vladiboj. Darov. M. D.; Grmislav. J) Cecilija, d. m.; Jezdimir. ■Klemen, p. m.; Ravijola. Ivan kriški, sp.; Jeca.	
0 grozoti razdejanja. Mat. 24.			
25 26 27 28 29 30	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet.	»6. pobink. Katarina, d. m. Silvester, op.; Zdedrag. Virgil, šk ; Vedrana. Sosten, m.; Lelija. @ Saturnin; Skoromir. Andrej, ap.; Hrabroslav.	
Dan se skrči za 1 uro 16 min. Dan je dolg 9 ur 57 min. do 8 ur 41 min.			
, GRUDEN * DECEMBER
»Cr —'	-	i	-.......-
Hrvatsko: Prosinac.	Poljsko:	Grudzien.
Češko: Prosinec.-^s- 31 dni. ^ Malorus.: lVviteHb. Luž.-srb : Hodownik.	Bolgarsko:	jlene.MBF»n.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
II Sob. | Eligij, šk ; Rajka.
O poslednji sodbi. Luk. 21.
Ned. | 1. adv. Bibijana; Tihomir. Pon. | Fran Ks., sp.; Drago.
Tor. Barbara, d. m ; Velika.
Sred. | Sava, op.; Stojana.
Čet. I Nikolaj, šk.; Vladovita. < pet. | f Ambrož, šk ; Veselin. Sob. i Brzm. sp. M. D. Moislav.
Ivan Krstnik v ječi. Mat. 11.
Ned. | 2. adv. Peter For.; Savica. Pon. i Melhijad, p. m.; Dražič. Tor. j Damaz, p.; Gojica.
Sred. ! Sinezij, m.; Široslav.
Čet. i Lucija, d. m.; Vitača.
Pet. Spiridijon, šl<.; Vojmir. C Sol). I Kristina, d.; Cvetana.
Ivan Krstnik pričeval o Kristu. Iv. 1.
Ned.
Pon.
Tor.
Sred.
Čet.
Pet.
Sob.
3.	adv. Evzebij; Jaronega. Lazar, šk.; Stroislav. Gracijan, šk.; Ljubonega. f Kv. Nemezij m.; Uglješa. Liberat, m.; Boživoi. t Kv. Tomo; Tomislav. D f Kv. Čenon, m.; Zvezdana
jvan Krst poklican v prorok. Luk. 3.
Ned 4. adv. Viktorija; Ozris'av P°n. I f Adam in Eva; Dunja.
Tor. Božič. Rojstvo Gosp. Sred.; Štefan, muč.; Zlatka.
Čet. Ivan ev., ap.; Pelislav.
Pet. j Ned. otročiči; Zorica.	@
Sob. I Tomo, šk.; Vrhoslav.
Simeon in Ana v templju. Luk. 2
Ned.
Pon.
Ned. pred n. letom. David. Silvester, p.; Blažena.
Beležke.
Dan se skrči do dne 22. za 20 minut in zopet vzraste do konca meseca za 5 min.
Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 25 min.
Petindvajsetletnica Giril Metodovih podružnic.
Leta 1917.
bodo slavile jubilej naslednje podružnice:
Kranjska: Črnomelj, ženska.
Idrija, ženska.
Kranj, ženska.
Ljubljana, mestna, ženska.
„ šentjak. trnovska, ženska. Logatec, ženska.
Radovljica.
Zagorje ob Savi.
Štajerska: Ljutomer in okolica.
Ormoški okraj, ženska.
Slovenska Bistrica.
Trbovlje in okolica.
Primorska: Ajdovščina in okolica, ženska. Dornberg.
Sežana in okolica, ženska.
Tolmin, ženska.
Navedenim podružnicam je bilo ustanovno leto 1892.
r&sz/
Poštne določbe.
(Veljavno od 1. oktobra 1916.)
!• Navadne pisemske poštne pošiljke brez označene vrednosti.
A.	Fr a n kovan a predaja.
1. Pisma:
za pismo do 20 gr	15	v
za vsakih nadaljnih 20 gr	05	.
2. Poštne dopisnice (Navadne dopisnice):
a) za poštno dopisnico izdano od poštne uprave z vtisnjenimi poštnimi vrednostnicami	08	.
b) sicer (poštne dopisnice brez uradno vtisnjenili poštnih vrednostnic)	10	.
3. Tiskovine:
a) za nenujne za vsakih 50 gr	03	„
b) za nujno odpremo brez razlike	teže povišek za 02	,
Pristojbinski povišek se mora plačati s posebej za to izdano
nujnostno znamko. Te so po dva in pet vinarjev. Z nujnostnirni tu£m : m‘ po 5 vin. se plača navadna pristojbina in povišek za Kovinske pošiljke do 50 gr. Za plačevanje drugih pristojbin se nujnostne znamke ne morejo rabiti.
4- Poslovni papirji:
za vsakih 50 gr	05	v
flajmanj pa	25	.
5. Blagovni vzorci:
za vsakih 50 gr	05	.
najmanj pa	 10	.
6. Mešane pošiljke: (iz tiskovin, poslovnih papirjev ali blagovnih vzorcev zložene pošiljke) za vsakili
50 gr . .  	05	.
toda najmanj 10 vin, če obstoja pošiljka iz tiskovin in blagovnih vzorcev in najmanj 25 v, če vsebuje tudi poslovne papirje.
B.	Delno frankovanje: nefran kovana predaja.
1. Nujne tiskovine se morajo predajati popolnoma franko- ' vane, ker drugače nimajo pravice do nujne odpreme.
2. Nenujne tiskovine, poslovni papirji, blagovni vzorci in mešane pošiljke se morajo predajati vsaj deloma fran-kovano.
3. Pisma in poštne dopisnice se smejo predajati tudi popolnoma nefrankovano. — Nefrankovane ali deloma franko-vane pisemske poštne pošiljke se obremenjajo z dvojnim zneskom, ki manjka do pristojbine za popolnoma franko-vano pošiljko; ako ta dvojni znesek ni deljiv s 5, se za-zaokroži na bližnje višje število, ki je deljivo s 5.
II.	Zavitki.
A.	Fran kovana predaja.
1.	Zavitki brez označene vrednosti:
Za take je treba plačati pristojbino za težo:
a)	navadna pristojbina za težo v tuzemskem prometu
do 1	kg	 60	v
,	5	  \	.	.	.	80	.
, 10 .    . 200 .
. 15	 	 300	.
. 20...................................................................... 400	.
v prometu z Ogrsko in Bosno-Hercegovino
do 5	kg	 80	v
. 10	.   200	.
.15 	 300	„
. 29...................................................................... 400	.
b)	znižana pristojbina za težo:
v prometu med kraji z večjim številom prebivalstva ko 30.000 (glavni kraji) in onimi kraji, ki leže v ugod-nostnem okrožju okoli njih (zunanji kraji), se zniža pristojbina za težo pri zavitkili do 5 kg na 60 v.
Polumer ugodnostnega okrožja znaša:
aa) za glavne kraje z večjim številom prebivalstva
ko 100.000 	 50	km
bb) za druge glavne kraje..............................25	,
Znižana pristojbina velja pri glavnih krajih tudi za promet v poštnem kraju, med tem in zunanjim okrajem in v zunanjem okraju glavnega kraja. Za medsebojni promet zunanjili krajev' glavnega kraja pa ne velja.
Kraje, ki prihajajo tu v poštev, objavi posebej poštna uprava.
c)	Zvišana pristojbina za težo:
Pri takozvanetn razsežnem zavitku se zviša pristojbina za teže vedno za polovico.
2.	Zavitki z označeno vrednostjo:
za take se pobira razven pristojbine za težo kakor pod
1. vrednostna pristojbina. Ta znaša:
za vsakih 300 K napovedane vrednosti ali začeti del od
tega v tuzemskem prometu................................ 05	v
najmanj pa..............................................10	„
v prometu z Ogrsko, Bosno-Hercegovino in Nemčijo ...................................................10	.
B.	Nefrankovana predaja.
V tuzemskem prometu se smejo predajati zavitki tudi ne-irankovani, v kolikor to ni izključeno za posebne vrste zavitkov; nefrankovan zavitek se obremenja s pristojbino kakor za enak fran-kovan zavitek in s poviškom 20 v.
K prometu z Ogrsko, Bosno-Hercegovino in Nemčijo ne-trankovana predaja ni dovoljena.
III. Vrednostna pisma.
1. Zaprto predana vrednostna pisma ; za take je treba plačati:
a) pristojbino, kakor za vknjiženo pismo enake teže in
b) vrednostno pristojbino :
za vsakih 300 K označene vrednosti ali začeti del od od tega v tuzemskem prometu 5 v, v prometu z Ogrsko, Bosno-Hercegovino in Nemčijo 10 vin.
Skupna pristojbina za vrednostno pismo znaša najmanj 60 vin.
2. Odprto predana vrednostna pisma (le v tuzemskem prometu in za neuradna vrednostna pisma);
za te je treba plačati:
a) pristojbino, kakor za zaprto predano vrednostno pismo (kakor pod 1) in
b) povišek k vrednostni pristojbini v znesku 10 vinarjev za vsakih 1200 K označene vrednosti ali začeti del od tega.
. Zaprta kakor tudi odprta vrednostna pisma se morajo predajati frankovana.
IV. Poštne nakaznice.
1.	Navadne poštne nakaznice: za take se mora plačati:
v tuzemskem prometu in v prometu z Ogrsko in Bosno-Hercegovino (v prometu z Nemčijo.)
a) Osnovna (temeljna) pristojbina 15 v za vsako poštno nakaznico in
b) vrednostna pristojbina 5 v za vsakih 50 K ali začeti del od tega (vrednostna pristojbina.)
• 2. Brzojavne poštne nakaznice:
za take se pobira:
a) pristojbina kakor za navadne poštne nakaznice (kakor pod 1),
b) brzojavna pristojbina,
c) pristojbina za nujno dostavljanje kakor pri pisemskih pošiljkali — (ako ni poštna nakaznica naslovljena poštno ležeče).
Vse poštne nakaznice se morajo predajati frankovane.
V.	Povzetje na vknjižene pisemske pošiljke, na vrednostna pisma in zavitke.
1. Pristojbine pri predaji:
a) pristojbina za pošiljke kakor za enako pošiljatev brez povzetja, (Zavitki proti povzetju se ne smejo predajati nefrankovani.)
b) predložilna pristojbina (ki jo je treba plačati vedno pri predaji) 10 v.
2. Pristojbine za slučaj, da se povzetje reši:
Za odpošiljanje povzetega zneska se zaračuna navadna poštno-nakaznična pristojbina; ta se odtegne od povzetega zneska.
VI. Postranske pristojbine pri oddaji.
1. pri navadnem dostavljanju se pobira:
a) za vrednostno pismo z označeno vrednostjo do
1000 K......................................... 10	v-
čez 1000 K se zviša ta pristojbina	za	....	10	„
za vsakih 1000 K ali začeti del od tega
b) za zavitek brez označene vrednosti ali z označeno vrednostjo do 1000 K . . .	 ............20	„
pri večji označeni vrednosti kakor 1000 K se
zviša ta pristojbina za........................10	„
za vsakih 1000 K ali začeti del od tega;
c) za znesek poštne nakaznice ali plačilne nakaznice do 10 K......................................05	,
čez 10 K.......................................10	„
čez 1000 K se zviša ta pristojbina	za	....	10	„
za vsakih 1000 K ali začeti del od tega;
d) za naznanilo vrednostnih pisem in zavitkov
potom prejemnega obvestila.....................05	„
za vsako pismo ali vsak zavitek.
2. za shrambo v dviganje pridržanih pošiljk:
a)	ako obsega pridržek navadne in vknjižene pisemske pošiljke ter vrednostna pisma ali le eno ali dve vrsti od teh, pristojbina za pisemski predal in sicer, če za-
klepnega predala ni, mesečno....................2	K
za navaden zaklepni predal .........	3	,
za večji predal.................................4	„
b) ako obsega pridržek poštne in plačilne nakaznice ali le eno vrsto od teh, pristojbina za denarni predal, in sicer mesečno...................................5	„
c) ako obsega pridržek zavitke;
aa)	predalna pristojbina za	zavitke mesečno	. .	5	.
bb)	pristojbina za kos mesečno 5 vinarjev	in sicer	v
krajih, kjer se zavitki dostavljajo brez ozira na njih težo, za vsak zavitek, v drugih krajih pa samo za one zavitke, ki bi se brez pridržka za dviganje morali dostavljati.
Prejemniki v okraju selskega pismonoše ali v okrožju poštne nabiralnice, ki so si pridržali dviganje zavitkov, ne plačajo niti predalne pristojbine za zavitke niti pristojbine za kos.
K	a	( c)	Predalne pristojbine je	treba plačati ponaprej, pristojbine za	kos	pa pri vsakem prejemu	zavitka.
Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov
(veljavne od 1. oktobra 1916. 1. nadalje vsled cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916. 1.).
Lestvica I. Kolek za menice,
			Prislojbinski znesek	
			K ’	h
	do	100 K			10
čez 100	do	150		—	20
„ 150	n	300 			'—	40
300		600 		—	80
600		900 „		1	20
900		1.200 		1	60
. 1.200		1.500 		2	—
„ 1.500		1.800 			2	40
. 1.800		2.400 			3	20
, 2.400		3.000 „		4	—
. 3.000		4.500 		6	—
. 4.500	.	6.000 ,		8	—
Pri znesku čez 6000 K je plačati od vsakih nadaljnih				
3000 K po 4 K več. pri čemur se znesek pod 3000 K računa za polno vsoto.				
Lestvica II. Kolek za pobotnice, zadolžnice Itd.
		Prislojbinski znesek	
		K	h
	do 40 K 			20
čez 40	80		—	40
80	120		—	60
120	200 „		1	—
200	400 			2	—
400	. 600 . 		3	—
600	800 			4	—
800	„ 1.600 		8	—
. 1.600	, 2.400 		12		
. 2.400	. 3.200 			16		
„ 3.200	. 4.000 			20		
. 4.000	„ 4.800 		24	—
Pri	znesku čez 4800 K je plačati od vsakih nadaljnih		
1600 K po 8 K več, pri čemur se znesek pod 1600 K računa za polno vsoto. V.			
Lestvica III. Kolek za pogodbe.
Računska podlaga		Pristojbinski znesek	
		K	h
	do 20 K			20
čez 20	40		—	40
40	60 			—	60
60	„ 100 . 		1	—
100	. 200 		2	—
200	. 300 „ 		3	—
300	. 400 		4	—
400	. 800 		8	—
800	. 1.200 		12	—
. 1.200	. 1.600 			16	—
„ 1.600	. 2.000 		20	—
. 2.000	» 2.400 			24	—
Pri znesku čez 2400 K je plačati od vsakih nadaljnih			
800 K po 8 K več, pri čemur se znesek pod 800 K računa			
za polno vsoto.			
Kolek za račune.
Od vsake pole je plačati:
do	zneska	20	K	....
čez	20 K	„	„	100	„	....
100 .	„ „	1000	„	....
>, 1000 . .............................
— 10 .
— „ 20 . - „ 50 .
Mtyy.
harodnemu delu,
Devetdesetletni jubilar Luka Svetec.
O devetdesetletnici Liuke Svetca.
Kakor živ spomenik stare rodoljubne dobe stoji med nami devetdesetletni jubilarLukaSvet e c. Prepoln zaslug je prekosil po starosti doslej vse naše N velmože. Ljutim viharjem, ki so razsajali krog njega, je odolel in zvest ostal vzorom svoje mladosti. Ko se je sejalo sredi preteklega stoletja seme slovenstva, je bil Svetec med najmarljivejšimi sejalci. Vsi so legli že zdavna pod slovenske zemlje odejo. Svetec še deluje. Poleg Bleiweisa, Tomana, Zarnika je vihtel bistrega uma svetli meč za pravice slovenskega jezika v šolah in v uradih, potem ko je kot pesnik, kot leposlovni pisatelj, jezikoslovec in pravoslovec rezal ledino slovenskega slovstva.
Koliko je storil Svetec za svojo ljubljenko — za Družbo sv. Cirila in Metoda! Kot predsednik osnovalnega odbora ji je oskrbel pravila. Trideset let ji je podpredsednik. Kot tak je načeloval družbi izza odpovedi njenega prvega prvomestnika Toma Zupana dne 20. sušca 1907 do izvolitve sedanjega dne 6. velikega srpana i. 1. in spretno vodil skupščini v Postojni (1892) in v Bohinjski Bistrici (1907). Na sejah, ki se jih je redno udeleževal in se jih še udeležuje, je stavil v prid njenemu vsestranskemu razvoju mnogo predlogov in dal nebroj tehtnih nasvetov. Na korist Družbi sv. Cirila in Metoda je uspešno deloval v svojem bivališču y Litiji. Navduševal je rojake, zlasti ženstvo, na delo jn požrtvovalnost za rešitev ogrožene slovenske mladine. Dne 6. velikega srpana 1903 je XVIII. velika skupščina
v Litiji izvolila prezaslužnega podpredsednika Luka Svetca za svojega drugega častnega člana.
O sedemdesetletnici je proslavil narod svojega voditelja in večkratnega deželnega in državnega poslanca Luka Svetca na jako slovesen način. Družba sv. Cirila in Metoda se mu je poklonila po svojem prvomestniku Tomu Zupanu. Podružnice C. M. so brzojavno pozdravljale ustanovitelja naše najvažnejše družbe. O tisti slovesni priliki je blagopokojni pesnik Simon Gregorčič opeval v zanositi pesmi velmoža Luka Svetca, „ki v doma službi je osivel".
Njegovo osemdesetletnico so počastile ljubljanske podružnice C. M. s sijajnima veselicama. Družba sv. Cirila in Metoda je objavila tedaj v kratkih potezah njegov životopis (gl. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1906. str. 51—61).
O devetdesetletnici — dne 8. vinotoka 1916 podaja Družba sv. Cirila in Metoda slovenskemu občinstvu najnovejšo sliko njegovo in se prespoštljivo klanja svojemu skrbnemu očetu in častnemu članu, iskreno želeča, da bi po prebitem svetovnem viharju še dolgo in mirno živel med nami čil na duhu in telesu, kakor sedaj in dočakal vremena jasna Slovencem, — „ko srečen bo naš dom in rod“.
Jezik materin.
Sladka čustva nam bude se, kadar v jutro zvon glasan v milotožnih melodijah zadoni čez širno plan.
Kadar se srebrnozvočne vijoline oglasč, v rajsko blaženih nasladah se napaja nam srce.
Ali lepše kot zvonenje, kot glasovi vijolin, nam doni v srce in dušo mili jezik materin!
Manica Romanova.
O o
Narodnemu dobrotniku Antonu Poljšaku.
Mi plakamo ob grobu Tvojem in težek spev je in beseda; oko prestrašeno le gleda, ko smrt kosi s kosilnim strojem.
In zemlji je še skoraj huje, vsa trese se in vsa osupla sprejema vase rodna trupla, kot da boji se roke tuje.
Vi vsi, ki puščate življenje, kako je vaša zadnja volja? Čegava bodo Vaša polja, čegavo Vaše premoženje?
Kdor zase le živi, ga jame je strah, ga plaši rodna gruda, plodove tal, sadove truda za vedno zopet mu odvzame.
A Tvoja smrt bila je blažja, imel si smoter in načelo in z njim si tudi umrl veselo in zemlja zdaj Ti je najlažja.
Zelena spet Ti bodo polja in cveli bodo Ti vrtovi, žarele rože in sadovi — za narod — kot je Tvoja.volja.
Ti sladko spal boš in več bati ni treba Tebi se morilke — trepetajoče mi smo bilke, na rosno se sveteči trati.
Oj bratje, ki za dom ste vneti, ne jočite mi tu potrti, najblažje on umrl je smrti in nič mu smrt ni mogla vzeti.
Ko videl je najhujše hudo, hoteč svoj rod in dom oteti, vse svoje narodu posveti in leže truden v rodno grudo.
Josip Jurca.
Anton Poljšak.
Naša Družba sv. Cirila in Metoda je neizmerno važna za slovenski narod in njegovo bodočnost. Gorje nam, da je	nismo	ustanovili še	pravočasno.
Tisoči in tisoči slovenskih otrok — to vidimo posebno v Trstu	— bi bili	ne	le	izgubljeni za	svoj narod,
marveč bi še pomnoževali z najvojevitejšimi življi — kajti odpadnik je vsekdar srditejši, nego drugorodni sovražnik — vrste naših neizprosnih nasprotnikov. A kdo ne	umeje, kaj	bi	to	pomenjalo? V	Trstu nam
vzgaja Družba tisoče slovenskih otrok — vsako leto. Koliko vsoto dobimo, ako seštejemo številke večih let! Ali	Družba nam	ne	ohranja samo	teh tisočev
otrok; ti bodo glavarji in glavarice bodočih družin; njeno rešilno delo se razteza tudi na njihove potomce. Število rešencev narašča torej z geometrično pro-gresijo. Toda s tem še ni izcrpljena važnost reševalnega dela naše Družbe sv. C. in M. Vzgoja, ki jo dobiva otrok v šoli, vpliva v gotovi meri tudi na njegovo družino, na njegov dom. Če je vzgoja v šoli na podlagi materinega jezika in v narodnem duhu, če se v šoli vcepljata otroku v srce ljubezen in zvestoba do svojega naroda, prenaša to ljubezen in zvestobo tudi med svojce in marsikatera poprej narodno mlačna družina postane ognjišče žarkega rodoljubja. To opažamo posebno v širokih plasteh ljudstva, ki so bile vsled lastne pomanjkljive vzgoje v narodnem pogledu in vsled materijalne odvisnosti le prerade pristopne nasprotnim raznarodovalnim vplivom.
Družba sv. C. in M. izvršuje vzvišeno narodno nalogo; ona je narodna dobrotnica v najplemenitejšem smislu te besede. Ali izvrševanje te naloge zahteva ogromnih žrtev, ki bi jih Družba ne mogla zmagovati, da nima — dobrotnikov. Hvala Bogu! ima jih — vsakdanje od imovitnika pa do moža žuljavih rok, ki si pritrguje po vinarju od svojega bornega zaslužka, da more kaj žrtvovati za rešitev naše dece; ima jih — izredne dobrotnike, ki poklanjajo Družbi večje darove in se je spominjajo zlasti na smrtni postelji. Takim blagim dobrotnikom se je pridružil Anton Poljšak, sin lepe Vipavske doline, ko je zapustil Družbi sv. C. in M. vse svoje imetje, vredno nad 30.000 K. Družba bo morala izplačati le nekoliko neznatnih volil.
Par dni pred smrtjo je povabil Anton Poljšak k sebi tri znance Rudolfa Vodeba, Mihaela Malika in notarskega kandidata Štefana Šinka. Segel jim je v roko in jih ogovoril: »Poklical sem vas radi oporoke. Moja aktiva so večja kot moja pasiva. Glavnim dedičem imenujem Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani/ Ko je bil določil nato še razna volila, prečital in podpisal oporoko, se je zahvalil svojim prijateljem, jim iskreno stisnil roko in se poslovil od njih z nepozabnim, smehljajočim se pogledom, ki se je zrcalila v njem vsa plemenitost njegove duše in ki je razodeval neizmerno radost in zadoščenje, da zapušča sadove svojega mukepolnega, skoro obupnega življenja in delovanja svojemu ljubljenemu narodu.
Naslednje vrstice naj pojasnijo trnjevo življensko pot našega mecena.
Anton Poljšak je bil rojen dne 17. velikega travna 1852 v Zapužah št. 35 — vasi štejoči po izkazu ljudskega štetja iz 1900. leta 83 hiš in 374 duš, spadajoči v občino in župnijo Šturije. Njegovi stariši Štefan Poljšak in Marija rodom Čibejeva, ki so imeli poleg drugorbjcnca Antona še 4 sinove in 3 hčere, so
bili jako imoviti; poslali so Antona v Gorico, kjer je dovršil 5 realčnih razredov in prestopil potem v kmetijsko šolo. Še preden jo je izdelal, je moral iti v vojake; služil je pri lovcih tri leta večinoma v Ljubljani in postal narednik. Odloživši vojaško suknjo je dovršil goriško kmetijsko šolo.
Anton Poljšak v mladosti.
Iz Gorice je vleklo",Poljšaka domov. Poljšakovina leži sredi prijazne zapuške vasi v zeleni Vipavski dolini sredi nizkega brega pod glavno cesto med Ajdovščino in Colom. Tik za ponosnim poslopjem se dviga v breg prijeten gozdič, ki varuje hišo burje. Poleg hiše se nahaja krasen vrt za cvetice in zelenjavo, malo korakov pod hišo pa prostran sadni vrt z izbranim sadjetn. Iz hiše se vidijo skoro vse obširne k njej spadajoče njive in senožeti ležeče pod vasjo v ravnini med cesto iz Ajdovščine v Vipavo in reko Hubelj.
Nad vasjo se razprostira takozvano Klopočišče — obširni gozdi, pašniki in senožeti — ki bi sami zadostovali za celo kmetijo. Poljšakovo posestvo je bilo znano že od nekdaj kot eno najlepših v Vipavski dolini. Tu je gospodaril za dolgo vrstjo svojih imovitih prednikov oče Antona Poljšaka — preradodaren in prezaupljiv mož, ki je rad pomagal ljudem o vsaki potrebi, kar ni imelo dobrih posledic za gospodarstvo. Ko je umrl leta 1869., je moral njegov dedič Antonov brat Štefan črtati 30.000 gld. neizterljivih terjatev. Poljšakov dom si ni opomogel pod novim gospodarjem. Tudi Štefan se je dal preveč izkoriščati. Gospodarstvo je pešalo.
Ko se je vrnil Anton iz Gorice, ni našel doma tiste sreče in zadovoljnosti, ki je nekdaj kraljevala tamkaj. Tri leta je ostal pri bratu in mu pomagal obdelovati zemljišče. Nato je otvoril v bratovi hiši v Šturijah trgovino, ustanovil jo je z denarjem, ki mu ga je bil izplačal Štefan kot očetovo dediščino. V prodajalni mu je bila na pomoč sestra Amalija; sam je hodil po kupčijah. Brat Štefan je v tem čedalje bolj lezel v dolgove. Pomanjkanje je trkalo na duri. Anton je zakladal iz svoje trgovine domačo hišo sebi na škodo. Ker v njegovi odsotnosti tudi v prodajalni ni bilo vse v redu, je šla trgovina brzo rakovo pot; naposled jo je moral opustiti. Hoteč rešiti rojstveni dom popolnega razpada, je kupil Anton Poljšak konec leta 1888. od brata Štefana vso imovino za 26.000 gld. Storil. je to tudi zato, ker ga je veselilo poljedeljstvo •n se je zanašal na svojo strokovno izobrazbo. Brez denarnih sredstev je moral poravnati kupnino s tem, da je prevzel vse bratove dolgove v znesku 25.323 gld. ^5 kr.; za ostanek kupnine 676 gld. 45 kr. se je zavezal, da bo dajal bratu dosmrtni prevžitek in mu plačeval po 5 gld. na mesec. Dočim so upniki še Prizanašali bratu Štefanu, so planili takoj na novega gospodarja in ga terjali. Njegova sestra Ana je pomočila leta 1892. dražbo. Ona sama je kupila posestvo na dražbi za 22.426 gld. Kljub temu je mogel
ostati Anton na domu, kjer je pomagal pri delu in imel zato potrebno življenje. Leta 1894. je umrla Ana in zapustila vso svojo imovino v oporoki bratu Štefanu, ki ga je delo sodišče zaradi zapravljivosti pod skrbstvo. Nato je odšel Anton v Ljubljano in nastopil službo pri uredništvu »Slovenskega Naroda11.
Po smrti Štefana Poljšaka umrlega leta 1899. brez oporoke je prešla Poljšakovina zopet v Antonove roke. Izmed 8 neporočenih članov družine je bil on edini še živ. Prišedši iz Ljubljane je prevzel Anton s težkim srcem in praznim žepom zapuščino svojega brata vredno 13.434 gld. obremenjeno z dolgovi 13.247 gld. 10 kr.; čista zapuščina je znašala samo 186 gld. 90 kr. Že 47 let star se je lotil Anton gospodarstva na še vedno zelo obširnem, toda prezadolženem posestvu s prazno hišo brez oprave, s praznim hlevom in s poslopjem potrebnim temeljitega popravila. Popolnoma sam se je poprijel dela doma, na polju, v kuhinji. Spal je na tleh na žakljevini. Vodo si je donašal v bakrenem korcu, ki je edini še ostal od kuhinjske posode pri hiši. Tolike bede ga je rešila vdova Marija Brecljeva. Ko mu je prišla takoj prvo leto gospodinjit, je prinesla s seboj potrebno opravo, perilo in posodo. Od njenega sorodnika je kupil Anton na upanje kravo, ki je vzgojil potem od nje vso svojo živino. Preden se je naselila krava v hlevu, je moral popraviti Anton vsaj toliko njeno bivališče, da so jo mogli tja privezati. Da so jo privezali, je bila potrebna veriga; tudi te ni bilo pri hiši; moral jo je posoditi prodajalec. Da se odkriža najbolj nadležnih upnikov, je prodal Poljšak stare hraste iz gozda in z izkupičkom rešil dom. Z vnemo se je oprijel nato dela; delal je s svojima rokama od vidka do pozne noči — dostikrat celo do druge ali tretje ure po polnoči. Da ni trošil denarja za delavce, se je rajši sam trudil; sam je kosil, gnojil in sejal; polagoma je popravil poslopje in si sčasoma napolnil hlev. Pridno se je bavil s čebelarstvom in s sadjarstvom. Z veseljem je gojil
domače zajce; iz tujine je naročeval najboljše pasme za pleme. Njegova živina in njegovo polje je bilo izmed najlepših v okolici. Redkokdaj si je privoščil kozarec vina in se ob najtežjem poljskem delu zadovoljeval s priprosto domačo hrano, pri kateri ni poznal nobene razlike med seboj in med družino. Čim bolj
t Anton Poljšak.
je delal in varčeval in čim bolj je napredovalo njegovo gospodarstvo, tem večje veselje je imel do svoje zemlje, tembolj se je zaljubil vanjo.
Poljšak je bil dober poznavalec razmer našega ljudstva; uvidel je, da nedostaja našemu poljedelcu in obrtniku strokovne izobrazbe, da bi se mogel povzpeti više. Šole, šole treba! tako je vzklikal večkrat. V šoli
je videl bodočnost naroda. To uverjenje mu je narekovalo oporoko, ki si je v njej postavil najčastnejši spomenik, potomcem pa zgled, kako nam je ljubiti v dejanju svoj narod.
Leta 1912. je bil Anton Poljšak izvoljen županom v Šturijah. Na trnjevi županski stolici je vztrajal 10 mesecev; potem je odložil radi bolehnosti ta posel. Preveč je bilo dela in napora; preveč je bil varčen proti samemu sebi; njegovo telo je jelo omagovati; jel je hirati že leta 1912. Nadejaje se, da še okreva in potem popolnoma obnovi nekdanje blagostanje rojstnega doma, se je hodil zdravit v Trst; a videč, da mu ta-mošnje zdravljenje ne pomaga tako hitro, kakor si je želel, ni zahajal več tja. Posledica je bila, da je hiral še hitreje; prijela se ga je vodenica. Zadnje leto je večkrat poležkoval radi slabosti; štiri tedne pred smrtjo je obležal.
Dne 14. listopada 1915 je mož mirnega dela in ljubezni do bližnjega zatisnil trudne oči. Sad svojega življenskega truda je zapustil Družbi sv. C. in M.
Vest o njegovi smrti se je sunkoma raznesla po okolici, hkrati pa tudi vest o njegovi oporoki. Ljudje so hodili trumoma kropit daleč okrog in okrog znanega velikodušnega pokojnika. Moška in ženska podružnica v Ajdovščini sta iz lastne inicijative oskrbeli dostojen pogreb, ker zaradi vojne in zaradi oddaljenosti kraja ni bilo mogoče pravočasno obvestiti glavno Družbo. Pogreba, ki ga je vodil župnik Mihael Kmet iz Šturij, spremljan od župnika iz Ajdovščine, se je udeležilo poleg domačinov jako mnogo narodno čutečih okoličanov, zlasti mnogo narodnih dam iz Ajdovščine in iz Šturij in skoro vsi uradniki iz Ajdovščine. Zastopane so bile C. M. podružnice: moška in ženska iz Ajdovščine, podružnice iz Vipave, iz Brij, iz Lokavca, od Sv. Križa in več drugih. Pevci društva ..Edinost" so zapeli pokojniku v cerkvi in na grobu dve krasni ža-lostinki; obe ajdovski podružnici sta položili na grob vsaka svoj venec in venec imenom glavne Družbe s
šopkom belih cvetic s trobojnim trakom. Govornik ob grobu Štefan Šink je s tako lepimi, iz globine užaloščene duše prihajajočimi besedami proslavil pokojnika in v imenu naroda izrekel zadnji pozdrav in prisego nevenljive hvaležnosti, da so vsi rosnih oči zapuščali groblje, zaželevši pokojnemu narodnemu dobrotniku, naj mirno počiva v zemlji slovenski, ki za njeno obrambo krvave sedaj njeni zvesti in junaški sinovi.
Anton Poljšak je umrl neženat. O njem je priobčil njegov prijatelj v tem oziru naslednjo črtico: Nekoč sem se peljal s konji v Gorico. Med potjo sem se ustavil v Ajdovščini, kjer sem naletel na Antona Poljšaka in bil nekaj časa v njegovi družbi. Odločil se je, da se popelje z menoj v Gorico. Med raznimi pomenki sem ga vprašal: Tone, zakaj se pa ti ne oženiš? Resno me ]e pogledal in odgovoril: Ako hočeš biti moj prijatelj, ne omenjaj mi nikdar več ženitve! Vendar nisem odnehal, hotel sem zvedeti vzrok. Vdal se je in ga povedal rekoč: Ljubil sem dekle, ki sva si prisegla zvestobo, a postala mi je nezvesta; sedaj pa nočem več slišati o. ženitvi. Njegova izvoljenka je bila vipavske rodovine in je stanovala v Trstu, kjer je imela svojo hišo. Umrla je neporočena in zapustila vse imetje svojemu drugemu zaročencu ne oziraje se na bližnje sorodnike.
Prijatelj iz mladeniške dobe piše o Poljšaku: Bila sva oba sinova lepe Vipavske doline in spajalo naju je tesno prijateljstvo. Tudi sošolca sva bila na goriški državni realki. In kakršen je bil tedaj, je ostal Anton do smrti: blag, mil, nežen, a hkrati tudi trden, odkrit, neomajen. Srce mu. je bilo na dlani. On ni nikdar zamudil prilike, ko je bilo treba pomagati bližnjemu bodisi z dejanjem bodisi s svetom. Kakor je bil sicer otroško mehke duše, je vzkipevala v njem jeza ob vsakem žaljenju slovenskega imena. Vse je rad odpuščal, samo ne takega žaljenja. Tedaj je postajal neizprosen, srdit. Tak je bil na šolskih klopeh in tak je ostal v svoji moški dobi.
Njegov dušni pastir poroča o njem: Poljšakova hiša je bila svoj čas ena izmed najimovitejšili v šturijski župniji. Bili so Poljšaki tudi verni; ustanovnih sv. maš je največ za rajne Poljšake; žal, da se potomcev nobeden ni poročil; tako je z Antonom izmrla rodbina. Pokojni je bil dobrega srca in usmiljen do revežev; tudi v moralnem oziru se mu ne more ničesar očitati, dasi je bil samec. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče.
Črtice o blagem Antonu Poljšaku zaključim z besedami završujočimi krasni nekrolog v ..Edinosti": Njegov spomin bo živel dalje, zapisan v zlati knjigi ob strani Kotnika, Polaka, Vilharjeve in drugih dobrotnikov in podpirateljev našega kulturnega napredka. Porosimo solze na Poljšakov grob! Ne solze žalosti, nego solze narodne hvaležnosti, ki najlepše časti spomin umrlih dobrotnikov !*)
*) Za tu priobčene podatke o mecenu Antonu Poljšaku se najiskrcneje zahvaljuje p. n. gospodom: Maksu Cotiču, Filipu Kaučiču, Mihaelu Kmetu, Arturju Lokarju in Štefanu Šinku — Uredništvo.
Sreča.
(Iz cikla: Pesmi mladeniča.)
I.
Kaj je to novega v srca globinah, to tajno, sladko
drhtenje?
Je-li topla pomlad zavela skoz dušo, in novo življenje vre skoz njene skrivnostne tišine in sladkobrsteče zelenje upanja v njej budi in cvetje bodočega sladkega sada? Tebe sem videl, ti najkrasnejša, videl tvoj sladki smehljaj, tvoj sem poslušal glas — kot angelske pesmi nežni
dihljaj —
v tvoje plamteče oči sem strmel, strmel v sam nebeški raj, vedno zdaj nate spomin gre z menoj, in z njim gre —
cvetoča nada . . .
II.
Svojo vero sem rešil ob resničnosti tvojih besed, svojega upanja sidro sem pogreznil v deviško tvoje srce, svoje ljubezni plamen sem užgal ob ognju tvojih oči — veren po tebi, po tebi močan sem, iz tebe in k tebi vsa moja ljubezen gori . . .
Ksaver Meško.
Odpasti I
Tiho, počasi in oprezno so se odprle duri, kakor bi odhajala žalost, ki je je bila polna vsa soba.
Bolnica je odprla oči. Videla je še, kako je mati, stoječa med durmi, držeča roko na kljuki, sključena od let in trpljenja, pogledala z dolgim pogledom sem na posteljo.
Počasi, kakor bi odhajala žalost le nerada, obotavljaje se, so se spet zaprle duri.
A žalost ni odšla. Razlita je bila čez vse bledo obličje bolničino; polne so je bile bolničine oči, ki so, široko razprte, silno prestrašene, strmele na duri.
Zdelo se ji je še vedno, da vidi ob durih mater in tisti njen čudni pogled. Kaj je vendar bilo v njem danes? Sočutje, usmiljenje? Očitanje, zaničevanje, sovraštvo ?
Bolnica se je zgenila, kakor bi bila v hipu začutila bodečo bol. Naglo je potegnila roke izpod odeje. Sklenila jih je na prsih, močno jih pritisnila k prsim, kakor bi hotela z njimi zadušiti žalost in bol, ki jo je pekla in žgala v srcu.
Zatisnila je spet oči, da ne bi več videla onega čudnega materinega pogleda.
A komaj je zaklopila veke, je videla in začutila oči materine povsem pred seboj, tik ob licu. Skozi veke jo je žgalo ono čudno, neizgovorjeno, nerazjasnjeno in nerazjasljivo, zato tem bolj moreče.
Odkar je zaznala mati za njen greli, jo je motrila s čudnim pogledom. Ni ji očitala nikoli greha in padca, ni ji rekla žal besede, a s pogledi ji je pre-sunjala srce kakor s tisočerimi meči.
lzprva je bil njen pogled silno začuden. Otrok zre tako, kadar zazre prvič v življenju smrt ali drugo strašno nesrečo, ki je ne more pojmiti. Tako pač tudi mati ni mogla razumeti, ne verjeti. Potem je bil pogled ves nemiren. Iskala je. Pot do skrivnosti je iskala in pot nazaj od prepada, ki je nenadoma zazijal pred njo z vso svojo veliko, strašno grozo. Nekak odpor je budil v njej ta zbegani pogled. Vračala ga je hladno in nevoljno. Nato je postal žalosten, žalostnejši in ža-lostnejši z vsakim dnem. Duša ni bila več v dvomih, zato ni mogla več upati. Bolel in skelel jo je ta pogled. Potem je prišel mir v oči. A bil je to mir smrti.
Zazdelo se ji je včasi, da je umrla v materinem srcu vsa ljubezen. Vendar je sinil in švignil kdaj kdaj iz tega nemega, mrtvega miru svetel žarek, žarek usmiljenja in sočutja. A ugasnil je vsakikrat tako naglo, da nikoli ni imela dovolj časa za prošnjo, ki ji leži že mesece in mesece na srcu in na duši, leži s tako težo, da bi jo izkričala na ves glas: »Odpustite, mati, odpustite!“
Glej, ali ni bilo prav danes v materinem pogledu vsaj toliko sočutja in usmiljenja, da bi mogla in smela zaprositi: »Odpustite, mati!"
A morda se kmalu vrne. In če jo vidi tako slabotno in trpečo, morda bo njen pogled še bolj usmiljen in dobroten. Pa zaprosi tedaj. Zakaj čuti nekako temno, da je skrajni čas, in ne sme odlašati.
Od matere so ji razboljene misli pohitele za onim, ki bi ga morala prositi še iskreneje: »Odpusti!" Čuti: Na kolenih bi ga morala prositi, z bolj pekočimi solzami, nego jih je jokala Marija Magdalena ob nogah Gospodovih. In vendar, ali bi on, njen mož, varan in ogoljufan, mogel kdaj govoriti z njo tako usmiljeno in dobrotljivo, kakor je govoril Gospod z grešnico Magdaleno?
V bolečem strahu so se ji široko odprle oči in zastrmele proti stropu. Ni jih upala okreniti v stran, ni upala pogledati po sobi. Zakaj, dasi ga ni videla, čutila je, da stoji mož ob postelji. In dasi mu s svojim očesom, ki je v njem odsev greha, ne upa pogledati v njegove oči, v tiste mirne, vdane in zveste oči, čuti njih pogled. A ta pogled ni več poln ljubezni, kot nekdaj, ne več poln tihega, srečnega oboževanja, pekoč in očitajoč je. Reže ji v srce, da čuti ostro bolečino; v dno duše jo peče, da ga ne more več prenašati in zaječi v veliki grozi in bolesti.
Skozi morečo tišino sobe — ura ne tiktaka, mati jo je ustavila, ko je dete umrlo, dan po rojstvu — sliši počasni, resni glas možev — nikoli ni poprej govoril z njo tako resno —:	„Marija, kako je bilo to mo-
goče?" — Bog nebeški, saj je ravno to tisto težko vprašanje, ki vznemirja in mori tudi njo od onega hipa, kar se je z grozo zdramila iz tiste čudne, težke orna-mice. Kako je bilo to mogoče? Hči poštenih starišev, omožena žena, pa je šla in se je vrgla v naročje drugemu človeku, ki ni vreden, da se ga dotekne kdaj roka njenega moža! Kako, zakaj? Iz ljubezni? Nel Prej nego ljubezen čuti mržnjo in stud do njega, ki jo je pahnil v to brezdno. Iz lahkomiselnosti? Ne! To izpričevalo si že sme dati: Vedno je bila resna, skrbna za svojo čast, čuječa za dobro ime hiše. Edino, kar jo je nekako zanimalo, je bilo njegovo govorjenje. Besed je imel, kakor jablana cvetov v dobrem letu. In vse lepe in duhteče. Smejala se jim je izpočetka. Kakor raznaša objesten veter cvetne lističe na vse strani, se poigrava z njimi, pa jih malomarno vrže na tla, v blato, toliko so ji bile v začetku vse tiste njegove blesteče, a prazne, bedaste besede. Mislila je, da ji nikoli ne morejo biti nevarne. A so jo vendar premotile. Naredile so one njo za svojo igračo, vrgle so one njo v blato .. . Prišlo je, da ni vedela, kako, da ni vedela, kdaj.
»Marija, ali mi nisi prisegla zvestobe?" — »Prisegla!" — »S sveto prisego?" — »S sveto prisego!" — »Pa si jo tako lahko prelomila?"	V
Kaj naj mu reče? Pokorila se je za svoj greh že dovolj hudo v dušni razdvojenosti, pokori se zdaj v bolečinah in trpljenju, in zadnja pokora bo — smrt.
„Marija, glej, hodil sem po svetu, v priložnostih in nevarnostih brez števila, pa sem ti ostal zvest. Mislil sem nate, Marija!" — „Dober si, Ivan, vedno si bil dober." — »Dober po tebi, Marija; zaradi tebe dober, Marija. Zakaj zaupal sem ti, bila si mi kakor Marija v oltarju. Zakaj si vrgla svetnico z oltarja, Marija, zakaj si upihnila večno luč? V temi tavam zdaj, Marija!"
Resnica! O Bog, zdaj šele čuti jasno: Z oltarja je pahnila sveto podobo. Pred vsem svetom leži v prahu, v blatu. Bog je pač odpustil, je tolažil spovednik, mož tolažbe in usmiljenja. Bog je poln ljubezni iztegnil roko in je milostno dvignil njeno skesano dušo k sebi. A ljudje? Nikoli več ji ne priznajo prejšnjega prostora med poštenimi in neomadeževa-nimi. Ve: Če bi na kolenih drsala od prvega do zadnjega, od najpravičnejšega do največjega grešnika, in bi jih vse kleče prosila odpuščenja, nikoli ji ne bi odpustili iz globine srca, nikoli ji ne bi povsem pozabili tega greha, To je mogoče le pri Bogu. Pri Bogu je obilno usmiljenje, pri ljudeh ga je malo ... In vendar — kako krivico je storila ljudem? In če jo je, ker jim je bila s svojim grehom v pohujšanje, kako malenkostna je ta krivica v primeri s krivico, katero je storila njemu, ki je postavil vso svojo srečo na njeno ljubezen, vse svoje življenje na njeno zvestobo! A zdaj je vse podrto. Večna luč ugasla njemu, večna luč ugasla njej...
Strop se je zagugal nad njo, da se je ustrašila in je za hip zamižala. Zazdelo se ji je: Zdaj, zdaj se zruši name. Čutila je, kako ji v senceh bije, kakor bi jo kdo udarjal s pestmi. V glavi ji je šumelo, da je komaj slišala zopetno vprašanje moževo:
„In ti, Marija, ali nisi nič mislila name?" — »Sem, Ivan. Brž sem tudi v grehu mislila vedno le nate." — »Tedaj je tvoj greh tem večji, Marija." — »Vem, čutim. Zato umrem zanj." — »Umreš? A smrt ne izbriše! Nezvestobe smrt ne izbriše nikoli, Marija.
Smrt ne izbriše ničesar iz srca, česar ne izbriše iz spomina. Tvojega greha ne izbriše, Marija."
Ne izbriše, ve. A ublažila bi morda smrt ta spomin, ako bi zdaj, pred obličjem smrti, na pragu večnosti, zaprosila z vsem srcem, skesanim in bridkosti polnim, z vso dušo, trpečo, ponižano, strto: „Odpusti!“
Nagnila je glavo nekoliko na stran, v omotici, da je komaj vedela, kaj da dela.
Res ga je zagledala. A glej, ves je zavit v sivo, nemirno se zibajočo meglo. In ta nestalna megla, ali je res v sobi, ob postelji tukaj, ali daleč tam- gori pod visokim nebom? Prodre li njen glas do njega? A za vsak slučaj, da se vsaj malo reši težeče more, poskusi lahko, zaprosi lahko . . .
Tedaj je vztrepetala, da se je zgenila vsa postelj pod njo. V hipu je izginil oblak, z njim izginil tudi resni, karajoči obraz možev, ko so skozi okno priplavali poltihi glasovi dveh malih zvonov. Kakor bi bridko jokala, se glasita sem od cerkve. Kakor bi mrtvi otrok, sad njenega greha, jokal iz krste. Kakor bi šel jokajoč v grob, plakajoč nad nesrečno svojo materjo in nad vsem gorjem, ki je prišlo v srca zaradi njega.
Kakor bi se bila silno prestrašila, je naglo zatisnila oči, polne vroče molitve, neizgovorjene prošnje, neizplakanih solz. Drhteče roke je iztegala, a padale so ji spet na prsi — kakor da se s silo, a brez uspeha brani napadov smrti, močne in neusmiljene. Iz prsi se ji je izvil dolg, tožeč glas, poln bolesti in obupa. V tem hipu ji je bilo jasno, da ne bo mogla izgovoriti nikoli one besede, ki je pričakovala od nje olajšave in odrešenja. In če bi jo izgovorila, izgovorjena bi bila brez pomena, vržena v bežni veter; nikoli ne bi našla pota do srca, ona kratka, velika, sveta, blagoslovljena in blagoslov deleča besedica: „Odpusti!“
Polagoma je zavladala v sobi nema, negibna tišina, tišina, ki prehaja v mir večnosti . . .
Ksaver Meško.
•fr-,?
V trpljenju.
I ezejo dnevi nam leno, kadar nas stiska gorje, kadar je vse razboljeno, ranjeno naše srce.
Cvetke ob potih duhtijo, vonj njih nas ne veseli, ptice pač v vejah žgolijo, spev njih nas le boli.
Smeh se zdi nam žaljenje, glasna beseda posmeh, videli radi trpljenje, žalost v očeh bi vseh.
Vse nas boli in peče, tožimo često bridko, svet da umeti nas neče, nase le misli vsakdo.
«
Brate, molčiva, molčiva!
Saj ne trpiva sainal Bol, ki jo midva trpiva, mnog drug tudi pozna.
Mož s ponosom bol nosi, nosi, trpi in molči — v tem, da sočutja ne prosi, človek bog se mi zdi.
Ksaver Meško
Najlepši pomnik.
/^vdpira žrelo vojni zmaj,
^ oj, žrelo to brezdanje . . .! Poslanka božja — bela smrt z neskrhnim srpom žanje . . .
Pod srpom tem premnogi že možje so preminili, ki naši šolski družbi so opora močna bili . . .!
„Le spite, snivajte sladko, junaki vi najblažji!
Mi vam že snujemo pomnik najlepši in najdražji:
Po vašem vzgledu hočemo se Družbi posvetiti, le zanjo pridno delati, le zanjo se truditi!
In Družba blagi svoj poklic nadalje bo vršila in vam enakih bo sinov na novo spet vzgojila!
Manica Komanova.
Vojne in druge smrtne žrtve V vrstah D. C. jVI.
Grobovi se odpirajo dan na dan in vanje legajo naši najboljši možje in mladeniči. V poslednji dobi je smrt zdesetinila slovenske vrste. Mnogih, ki so vztrajno delali za vzvišeni smoter Družbe sv. C. in M., ni več. Za spas slovenske mladine so žrtvovali dušne in telesne moči, čas in denar. Bili so učitelji v družbenih šolah, načelniki in odborniki družbenih podružnic, razširjevalci in podporniki naše šolske družbe. Prezgodaj jih je objelo nevzdramno spanje. Naš narod in Družba sv. C. in M. jih živo pogrešata. Ostal je med nami njihov sled — sad njihovega velikega truda. Naša naloga je nadaljevanje dela, ki jim je bilo tako sladko in vspešno, in hvaležen spomin na nje. Naslednje vrstice so posvečene našim C. M. pokojnikom. Radi bi se spominjali vsaj na kratko vseh, ali v tem viharnem času nam je nemogoče vsestranski izvršiti to dolžnost.
Prof. dr. Ivan Merhar, mnogoletni odbornik in zaupnik glavne Družbe, ki je padel kot rezervni nadporočnik v obrambi Gorice dne 4. malega srpana 1915, je bil omenjen že v lanskem koledarju, a njegovo sliko nam je mogoče priobčiti šele letos. V spomin dr. Ivana Merharja je poklonila njegova gospa vdova Družbi sv. C. in M. 200 K za obrambni kamen. Stalno omizje v gostilni A. Dekleva v Trstu je darovalo Družbi sv. C. in M. na dan obletnice njegove junaške smrti 200 K.
Prof. dr. Ivan Merhar.
Josip Hojnik, jako ugleden veleposestnik, je izginil iz vrst narodnih borilcev na Štajerskem. Rodil se je dne 19. sušca 1845 v Bukovcu na jugovzhodnem vznožju Pohorja. Pred 30. leti je kupil veleposestvo na Gorenji Polskavi, kjer je živel do smrti dne 19. vinotoka 1915. Josip Hojnik je bil izredno delaven in požrtvovalen v prid svoje rodbine, občine in okraja. Na Gorenji Polskavi je županoval nad 25 let in hkrati deloval v okrajnem zastopu slovenskobistriškem. Kot neustrašen narodnjak je bil splošno priljubljen v slov. krogih, a spoštovan tudi od političnih in narodnih neprijateljev. Ob njegovem vplivu so sosednje občine uvedle slovenski uradni jezik. Stal je tudi na čelu
Anton Turk,
družbeni učitelj v Gorici, je padel kot rezervni praporščak na Doberdobu dne 25. vinotoka 1915, šele 25 let star. Ubil ga je laški šrapnel v strelskem jarku. Doma je bil v Šmihelu pri Novem mestu. Z njim
ondotne hranilnice in C. M. podružnice. Posebno za našo šolsko družbo je pridobil med soobčani mnogo prijateljev in podpornikov. Po mišljenju je bil zmeraj mlad, zato tudi velik prijatelj mladine. Nad vse mu je bila pri srcu sreča domovine in slovenskega naroda. Njegovi potomci zavzemajo odlična mesta. Eden sinov je sodnik, drugi odvetniški kandidat, hčerka je soproga profesorja dr. Pečovnika. — Slike njegove ni,*) ker^se pokojnik nikdar ni dal fotografirati.
je izgubila naša šolska družba ne le vestnega in sposobnega učitelja, temveč tudi neumornega razširje-vatelja in zaupnika. Pokojni Turk je posvečal vse svoje moči brez počitka šoli in narodu. Takoj o prihodu na svojo prvo službo v Gorico so ga sprejeli goriški narodni krogi z odprtimi rokami, ker se je že kot učiteljiščnik izkazal vrlega organizatorja in društvenega delavca. Goriška moška C. M. podružnica mu je poverila blagajništvo. V tem poslu je nadkrilil vsa pričakovanja, posebno o prireditvi prvega G. M. plesa v Gorici. Sodeloval je tudi malone pri vseh drugih narodnih društvih v Gorici in si posebno prizadeval, da dobe tudi goriški Slovenci stalne slovenske gledališke predstave. Najlepši pomnik si je postavil z ustanovitvijo Čitalnice in javne knjižnice na Blančah poleg nove družbene šole. Vkljub vsestranski zaposlenosti je bil pokojni Tone vedno na svojem mestu v šoli. V šolo in v izročeno mu mladino je bil uprav zaljubljen. Celo iz strelskih jarkov na Doberdobu se je v odmorih pritihotapil v obstreljevano Gorico, da si je ogledal šolo. Ves srečen je še na dan smrti poročal Družbi v Ljubljano, da Italijani še niso zadeli šolskega poslopja. Da je bil tudi kot branitelj domovine proti lakomnemu Lahu na svojem mestu, o tem priča izredno hitro napredovanje v vojaški službi in srebrna hrabrostna svetinja. Jako pogrešamo vsi vzornega mladeniča: Družba, goriški Slovenci, mnogobrojni prijatelji, posebno pa njegovi stariši in iskreno ga ljubeča sestra Micika. Za stariše je bil udarec tem hujši, ker so skoraj istočasno izgubili na severnem bojišču tudi drugega sina Štefana.
Pri tej priliki se znova spomnimo že lani omenjenega družbenega učitelja v Trstu
Rada Meršeka,
ki je tudi žrtvoval svoje mlado življenje pri obrambi domovine dne 21. malega srpana 1915 na koroški meji. S pokojnim Turkom sta si bila najiskrenejša
prijatelja. Skupaj sta študirala, skupaj stanovala, skupaj maturirala, skupaj bila nameščena na družbenih šolah in svoji mladi življenji sta darovala za skupno stvar v majhnem razdobju. Ohranilo se je pismo, ki ga je pisal pokojni Meršek pobratimu Turku leta 1912. o nastopu prve službe v Trstu. V pismu našteva vse te
Rado Meršek.
vzporednosti med njima in zaključuje s proroškim duhom: „Vse gre vzporedno, in morda bo slučaj, ko pojdeva oba naenkrat pod zemljo, ko naju skupaj pokopljejo in nama napravijo spomenik napisan s krvjo slovenskega n aro d a“.. Spomenika sicer še nimata, a svoji imeni sta si res zapisala z lastno krvjo.
In še tretji v tem pobratimskern krogu je daroval svoje nadepolno življenje za domovino. Bil je to
katinarski mestni učitelj, ki se je kot rezervni kadet bojeval istotako proti Italijanom in podlegel dobljenim ranam v začetku meseca grudna 1915. Na smrtni postelji je bil povišan v praporščaka. Tudi pokojni Julijan je bil součenec prejšnjih dveh in je z njima vred z vso gorečnostjo deloval za narodno stvar. Rojen je bil pri Lovcu v Rocolu, torej Meršekov ožji rojak. Rocolski C. M. podružnici je bil podpredsednik, a deloval je sploh pri vseh narodnih društvih. Jako je bil vnet za glasbo; z veseljem se je udeleževal nastopov sveto-ivanskega ..salonskega orkestra". Posebno pri srcu mu je bil rocolski otroški vrtec. Celo z bojišča je pošiljal podružnici svoje skromne prihranke. Tržaška podružnica bo jako pogrešala tega vrlega narodnega delavca in ljubeznjivega družabnika.
Gjuro Hus,
lekarnar v Vipavi, je preminil v Ljubljani dne 18. listo-pada 1915. Rodil se je v Zlataru poleg Varaždina leta 1872. Obiskoval je gimnazijo v Varaždinu, kjer je tudi prakticiral v lekarni. Svoje nauke j^ dovršil na
Julijan Gerdol,
zagrebškem vseučilišču; potem je služboval v lekarnah pl. Trnkoczyja in Leustka v Ljubljani 8 let. Pozneje je vodil v Konjicah lekarno svojega tasta Prorazila, a končno si je kupil lekarno v Vipavi, kjer je preživel
Gjuro Hus.
12 let. Povsod se je z vzorno vnemo posvetil narodnemu delu. Posebno vipavski narodni krogi so jako cenili njegovo delavnost in so ga izvolili za podžupana, za okrajnega šolskega svetovalca, za predsednika Čitalnice in več let zapored za predsednika C M. podružnice.
Marija Krušičeva,
predsednica C. M. podružnice v Kolonji pri Trstu, je umrla dne 6. grudna 1915. Rojena je bila v Štorjah na Krasu dne 25. vinotoka 1869. Že v rani mladosti je službovala v Trstu, kjer se je poročila in bila hišna posestnica v Kolonji na hribu. Že v mladosti je pri vsaki priliki povdarjala svojo slovensko narodnost,
dasi ji je bilo to na službah v škodo. Narodni preporod v Trstu je dejansko spremljala z vso prirojeno ji živahnostjo. Bila je vztrajna delavka na narodnem polju, zgled bolje šolanemu narodnemu ženstvu. S
Marija Krušičeva.
ponosom in samozavestjo je zrla v boljšo bodočnost tržaških Slovencev. Bila je med prvimi domačinkami, ki se je zavzela za ustanovitev C. M. podružnice v Kolonji in ji bila od začetka prva odbornica, zadnje leto do smrti pa predsednica.
Dr. Janko Savnik.
Tudi ta izguba je zadela v prvi vrsti Trst, hkrati pa ves slovenski narod. Blagi pokojnik je bil sin lekarnarja in mnogoletnega kranjskega župana Karola Savnika, rojen dne 3. malega srpana 1881 v Kranju. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani leta 1899. Odsluživši prostovoljsko leto je študiral na Dunaju pravo in dosegel doktorat leta 1906. Deloval je v odvetniških pisarnah v Kranju, v Ljubljani, naposled v Trstu. Prebivši leta 1913. odvetniški izpit je ostal v pisarni svaka drja Josipa Wilfana kot kompanjon”ž namenom,
da bode trajno bival v Trstu. Odondod ga je poklicala domovina ob izbruhu vojne pod orožje. Kot rezervni častnik se je udeležil bojev na severu in na jugu. Na srbskem bojišču je zadobil kot nadporočnik hudo rano, ki ji je podlegel v Stari Pazovi (Slavonija) v začetku grudna 1915. Dne 14. grudna so prepeljali pokojnika v Kranj in ga položili na počivališče duševnih velikanov
Dr. Janko Šavnik.
Prešerna in Jenka. V Trstu bodo vse narodne organizacije preblagega Janka zelo pogrešale. Na našo šolsko družbo ni pozabil niti med grmenjem topov; z bojišča ji je poslal prihranjenih 200 K za pokroviteljnino. V priznanje hrabrosli pred sovražnikom je bil dr. Janko Šavnik odlikovan s „signum laudis“. Njegova izguba je izmed največjih žrtev, kar jih je položil slovenski narod v svetovni vojni na oltar domovine.
Bogdan Savnik,
bratranec prejšnjega je tudi daroval svoje mlado življenje kot rezervni poročnik. Padel je na doberdobski planoti dne 26. malega srpana 1915 star šele 22 let. Tragična vest je došla žalostnim starišem šele 10 mesecev po smrti. Bogdan Šavnik je bil rojen dne 26. sušca 1893. Ves čas šolanja v Kranju dovršenega z zrelostnim izpitom leta 1911. je bil med [prvimi odličnjaki. Po prostovoljskem letu se je vpisal na dunajsko tehniko. Tik pred dovršitvijo naukov je bil pozvan v vojne vrste. Vzorni mladenič je bil velika nada starišem in slovenskemu narodu. Pokojnikov oče c. kr. okrajni zdravnik v Kranju dr. Edvard Šavnik je pač ravnal v duhu blagega sinka, da mu je postavil s pokroviteljnino naši šolski družbi tiajen spomenik.	•„
Janko Voglar.
Dne 15. sušca 1916 .je zatisnil oči v Gradcu glavni steber naše organizacije za Maribor in okolico, poštni oficijal in posestnik Janko Voglar, star 50 let. Svoje življenje je posvetil naši šolski družbi in narodnemu šolstvu. Od zore do mraka, v družbi in domačem krogu je imel v mislih družbeni prospeh in napredek mariborskega slovenstva. Dolgo vrsto let je opravljal najtežavnejši in tiajnehvaležnejši posel blagajnika ondotne moške C. M. podružnice. Odborništva ni smatral samo za čast ali narinjeno mu breme, ni mu bilo dovolj, da bi le pobral in poslal članarino enkrat v letu, temveč prevzeto službo je vršil dan na dan in skrbel, da je dobivala Družba vsak mesec znatne prispevke iz Maribora. Le na ta način je dosegel, da je mariborska moška C. M. podružnica v letnem izkazu ohranila prvenstvo med štajerskimi podružnicami
glede prispevkov in vsestranskega podrobnega dela. Z glavno družbo in njenimi zaupniki jc bil v trajnem stiku potom rednega poročanja in poizvedovanja. Prostovoljno je prevzel vrli vsega tega še upraviteljstvo družbenih hiš v Studencih in Pobrežju, kar je upravljal s tisto vnemo in vestnostjo, ki ga je dičila v uradu in pri vsem narodnem delu. Skrbnejšega upravitelja bi uc bila mogla Družba dobiti niti za redno plačo. Ne pretiravamo, ako rečemo, da tako vztrajnega in vzornega sotrudnika še ni imel slovenski narod pri svoji narodni obrambi, kakor je bil nepozabni Janko. Sploh so ga zaljšale vse lepe lastnosti nesebičnega rodoljuba in značajnega slovenskega moža v rodbinskem krogu, v uradu in v slovenski družbi. Pri vsem tem je bil skromen in tih, le sreča in zadovoljnost drugih, napredek narodne stvari, je ogreval njegovo rahločutno srce.
Pavlina Resmanova
je umrla v Ilirski Bistrici dne 2. malega .travna 1916. Pokojna jc bila iz znane Valenčičcve rocfbine, vdova
po pokojnem postajenačelniku in pesniku Iv. Resmanu (t dne 5. prosinca 1905). Kakor pokojni soprog, je bila tudi ona vedno v prvih vrstah, kjer je bilo treba delati in žrtvovati za narod. Povsod, kjer je pokojni Resman služboval (Na brežini, na Divači, v Št. Petru, v Ljubljani) sta bila oba člana narodnih društev, v prvi vrsti C. M. podružnice. Svoja vdovska leta je preživela blaga pokojnica v rojstnem kraju v Ilirski Bistrici, kjer je krepko podpirala ondotno C. M. podružnico in jo zastopala na vsaki glavni skupščini, naj je zborovala blizu ali daleč. Ko ji je bilo misliti na delitev svoje skromne imovine, ni pozabila Družbe, temveč ji določila po ondotni podružnici znesek 200 K, ki se izplača po smrti njenih dveh bratov.
Justin Arhar.
Justin Arhar,
c. kr. vadniški učitelj in posestnik v Trstu, je umrl dne 20. malega^ travna 1916, bilo mu je šele 33 let. Rodil se je v Št. Rupertu na Dolenjskem leta 1883. Učiteljišče je dovršil leta 1903. v Ljubljani z odliko, potem je bil nastavljen na naši družbeni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Po dveh letih ga je prevzela država na pripravnico za srednje šole. V šoli je bil zelo natančen, vse si je prizadejal, da bi se mladina čim več naučila. Zunaj šole je posvetil svoje moči narodnemu delu. Takoj o prihodu v Trst je stopil v razna narodna društva in povsod deloval s prirojeno mu vestnostjo. Posebno delaven je bil mnogo let v odboru tržaške moške C. M. podružnice za preosnovo in razširjenje slovenskega ljudskega šolstva v Trstu. Bolezen in prerano smrt si je nakopal v vojaški službi.
Jakob Urbanec.
Dne 9. velikega travna 1916 je umrl v Lehnu pri Ribnici na Pohorju veleposestnik in lesni trgovec Jakob Urbanec po domače Ožbalt, čegar ime je znano ne le po vsem zelenem Pohorju, temveč tudi daleč po slovenski domovini. Po svojem obsežnem domovanju je bil pokojnik nekak planinski kralj. Njegova gostoljubna hiša je bila odprta vsakemu poštenemu Slovencu. Dočim so stopili v ondotnih krajih skoraj vsi slični mogotci na stran drugomislečih tržanov, se je pokojni Urbanec že v prvi dobi narodnega preporoda postavil odločno in neustrašeno v narodne vrste in v istem duhu vzgojil tudi svojo rodbino. Celo vrsto let je načeloval lehniški C. M. podružnici do ustanovitve nove podružnice v Ribnici. Z očetom so vneto delovale njegove hčerke, posebno Micika, sedaj soproga tol-stovrškega Andreja Oseta.
Dr. Anton Podpečnik.
Dne 3. rožnika 1916 je umrl na Dunaju vsled kapi zobozdravnik dr. Anton Podpečnik. .vDopolnil ni
niti še 50. leta. Pokojnik je bil doma na Jesenicah na Gorenjskem. Na Dunaju je kmalu zaslovel kot najboljši zobozdravnik in si je vsled tega pridobil lepo premoženje. Vedno je bil vnet za slovensko stvar in podpiral narodna in dobrotvorna društva, posebno slovenske visokošolce. Dunajski izvenakademični C. M. podružnici je predsedoval .od ustanovitve do svoje prezgodnje smrti.
Ivan Možina,
nadučitelj v pok. in posestnik na Bregu pri Ptuju, je preminil dne 4. rožnika 1916. Pokojnik je vkljub visoki starosti ohranil do zadnjega trenutka mladeniške vzore za svoj ljubljeni narod. Posebno naklonjen je bil naši šolski družbi, ki ji je bil pokrovitelj in redni letni dobrotnik.
Franjo Jelenec.
Po dveh mesecih je prispela iz Rusije žalostna vest, da je umrl tam v ujetništvu Franjo Jelenec, notarski uradnik na Brdu. Pokojnik je bil rodom iz Krope in šele 36 let star. Pri C. M. podružnici za Brdski okraj je bil več let do izbruha vojne marljiv tajnik, o čemer je pričala pred leti krasno uspela veselica.
A. B.
v v
^
Miru!
Veter Šumija skoz drevesa svoj uspavalni spev, kot bi pela nebesa zvona drhti odmev.
Slušam . . . Otožnost tiha vstaja na srca dnu, duša nemirna vzdiha:
„Bog moj, miru, miru!“
Ksaver Meško.
Stoletnica dveh odličnih Slovencev.
Leta 1917. poteče 100 let, odkar sta se tiarddila zaslužna rodoljuba Davorin Trstenjak in Andrej Pirnat.
Davorin Trstenjak se je rodil dne 8. listopada 1817 v Kralovcih, župnija Sv. Jurija na Ščavnici. Študiral je modroslovje v Gradcu in v Zagrebu, bogoslovje v Gradcu in postal duhovnik leta 1850. Nekaj let je kapelanoval, nato pa je postal profesor za verouk, slovenščino in zgodovino na mariborski gimnaziji. Po 11. letih je šel za župnika v Št. Jurij pri Celju; umrl je kot župnik v Starem trgu pri Slov. Gradcu, dne 2. svečana 1890.
Pokojni Trstenjak je bil odličen slovenski pisatelj in raziskovalec narodnih starin. Pisateljeval je pod raznimi imeni dolgih 50 let. Prvo pesem po mičnem napevu dr. G. Ipavica znano „Tam za goro zvezda sveti" je zložil leta 1837. Pesnil in pisal je tudi v hrvatskem jeziku.
V preporodnem letu 1848. je pozival v „Novicah“, naj Slovenci hite pred prestol cesarjev in mu razodenejo svoje skupne potrebe v posebni prošnji pod naslovom: Bratje Slo venci po Kranjski, Koroški in Štajerski deželi za Zedinjeno Slovenijo in za priklopitev slovenske strani sekovske škofije k lavantinski škofiji. — Kot gimnazijski učitelj v Mariboru je posebej poučeval učiteijiščnike v slovenščini in nrodroslovju in ustanovil slovensko knjižnico na gim-
naziji. Ustanovitev „Južnega Sokola11 je pozdravil s pesnitvijo „Sokolska“. Svoje povesti, novele, humoreske, potne liste, životopisne črtice in razno drugo blago je priobčeval v vseh takratnih slovenskih časopisih in revijah. O sv. Cirilu in Metodu je pisal že leta 1857. in priporočal proslavo njune apostolske delavnosti med Slovenci.
Neštevilni so Trstenjakovi politični članki v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku po vseh takratnih naših in prijaznih nam časopisih. Posebno mnogo takih razprav je priobčila Cigaletova »Slove-nija“ n. pr. o slovenščini v šolah in uradih, o prihodnjem ustroju Avstrije, o zedinjeni Sloveniji itd. Pri vsem političnem razmišljanju je naglašal „Ali Avstrija, ali smrt, zakaj brez Avstrije ni življenja za Slovence.11
V poznejši dobi se je oprijel poglavitno bajeslovja in starinoslovja. Mnogo teh razprav je objavil v koledarjih in poznejših letopisih „Matice Slovenske11. Izdal je tudi več samostojnih knjižic, n. pr. Kdo so bili Ambidravi, in kdo je sozidal starodavni mesti Vi-runum in Teurnia, Kelti ali Venedi? — Triglav, my-thologično raziskavanje. — Slovanski elementi v Ve-netščini. — Slovanščina v romanščini. — Weriand d( Graz. — Pannonica. Največ njegovih znanstvenih in leposlovnih spisov je v letnikih »Zore11 in njeni prilogi »Vestniku", potem v Sketovem »Kresu11.
Trstenjakovi veliki učenosti, vsestranski marljivosti in izvedenosti v mnogih literaturah so se čudili celo taki učenjaki, kakor sta Miklošič in Jagič.
O 501etnici njegovega književnega delovanja ga je iskreno opisal Frančišek Levec v „Slov. Narodu11. Andrej Fekonja je sestavil ob isti priliki posebno knjižico »Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj11. Sam jubilant se je takrat poslovil z naslednjim pismom: Leta 1837. sem začel slovenski pisati, torej je preteklo 50 let mojega literarnega delovanja. Jaz sem pisatelj malega naroda, torej se ne morem ponašati s stoterimi knjigami, kakor Kraszevski, dasiravno nisem
bil manj delaven in nisem manj ljubil svojega naroda. — Kot 701eten starec ne bodem več mogel krepko peresa voditi, naj me nadomestujejo mlajše moči in v ljubezni popravljajo, kjer sem se jaz zmotil. Gradiva jim zapuščam obilo. Bog varuj slovenski narod! Stari trg pri Slov. Gradcu, 1. avgusta 1887. Pisatelj."
Andrej Pirnat se je rodil dne 17. listopada 1817 v Loki pri Mengšu. Po dovršenih gimnazijskih naukih je šel na rudarsko akademijo v ogrsko Ščavnico. Kot rudarski uradnik je služboval v raznih rudokopih po Slovenskem. Povsod je budil slovenskovnarodno zavest. V Celju je bil glavni ustanovnik Čitalnice; bil je tudi soustanovnik »Slovenske Matice" in drugih slovenskih društev. Podpiral je slovensko slovstvo in dopisoval v slovenske časopise. Poskusil se je tudi v pesništvu in že leta 1844. priobčil v „Novicah“ pesem „Njega dni". Leta 1845. so prinesle „Novice“ njegovo pesem „Kjc dom je moj?", ki jo je prikrojil, oziroma prevedeljio češki narodni himni. Poslal jo je »Novicam" iz »Ščavnice na Ogrskem". Ta krasna pesem, obsegajoča sedem kjtic, se je hipno med Slovenci udomačila in postala naša himna. — Ko je dne 17. malega travna 1848 cesar Ferdinand s svojim dvorom zapustil nagloma Dunaj zaradi naraščajočega upora, so se mu poklonili z udanostnim pismom kranjski deželni stanovi in ljubljansko mesto. O tej priliki je objavil Pirnat v »Novicah" pesem »Pre-svitlimu našim u Cesarju mili mu očetu Ferdinandu Pervimu." V poslednjih kiticah obeta, kar se sedaj godi:
Ako bi pa zadoneti vtegnil bojni rog, in sine verne vabil nase vzeti brambo kralja, domovine:
takrat bi Slovenec tudi ne krvi mudil preliti, ne mudil bi s silo, s trudi cara, dom osvoboditi.
Pirnat je umrl v Ormožu dne 23. grudna 1888. 1.
A. B.
H
H
D"	Q
::	Komur	bije	srce	::
za
ohranitev 5lovenstva,
naj po svoji moči deluje na korist
Dražili sv. Grila in Metoda!
Pojasnuje naj znancem njen namen in njene dosedanje uspehe! Pridobiva naj jej denarne doneske in razširja njeno blago! Mirno in dostojno naj :	zavrača	družbene	obrekovalce!	:
3
TJ
IT
Vihar in mir.
Vso noč je grmelo, grmelo in bliskalo, po gozdih besnelo, k tlom drevje pritiskalo.
Zdaj jutro prekrasno
nad svetom mirnim je vzšlo,
nebo je vse jasno
ko deve nedolžne oko,
v spominu viharja
ves svet se smehlja, smehlja —
i meni spet zarja
po noči trpljenja bo vzšla,
po vihrah usode
zasije spet jasen mi dan,
pozabim nezgode
in vzljubim spet svet cvetan.
Ksaver Meško,
Narodnosti na Primorskem po prvem uradnem raziskovanju pred 70 leti.
Ko je zadivjala vojna preko solnčne Goriške, je tudi slovenska zemlja povečala ono ubogo, razdejano ozemlje, kjer se odločujejo prihodnja stoletja. Razsuta posestva, vasi in mesta bodo še dolgo kazala sledove srditih bojev povsodi, kajti več kot drugje uniči ustaljena borba, kot je ravno na Goriškem, tekom mesecev vse, kar je v njenem območju. In ravno vsa soška fronta teče po slovenskih tleh, takisto koroška od Predela do Lipalje vasi.
Zanimivo je, da tečejo okopi od morja do Pod-gore natančno po narodnostni meji, ki se tu pomakne proti zapadu tako, da stopijo pri Pevmi in Oslaviju obojestranski okopi na slovenski teritorij in ga ne zapustijo več. Doberdob, zadnja slovenska vas, in Sv. Martin, edina laška vas na Krasu, sta znani po vsem svetu, takisto razdejana slovenska Podgora, ki je ločila Gorico od celotnega laškega ozemlja. Siloviti in krvavi boji, ki tu divjajo, napravljajo zanimivo vso deželo in gotovo ni narodnostna sestava Primorske med postranskimi zanimivostmi. —
Ko se je dne 31. grudna 1880 pričel popisovati občevalni jezik in se je to štetje vsakih deset let ponavljalo, so brž vstali po vsej državi glasovi proti temu načelu, pa tudi pomisleki o pravilnosti rezultatov.
Pomisleki so bili opravičeni; saj dokler se je popisovalo, je veljal občevalni jezik res še kot tak; ko so se pa objavili rezultati, se je takoj govorilo o narodnostih in je jasno, da so politično močnejši narodi pri takem sklepanju pridobili precej na številu in —-kot posledica zopet — tudi na politični veljavi. Radi tega se je polagoma pojavljalo nezaupanje do uradnega štetja in je prišlo celo tako daleč, da se je nepravilnost opravičevala z besedami: so pač uradni podatki. Da se je z uradne strani to uvidelo, nam priča revizija zadnjega ljudskega štetja (1910) v Trstu in v Gorici. Le žal, da sta se pregledovala samo ta dva kraja, ko bi nam tudi Istra, Koroška in Štajerska nudile precej podobnih presenečenj. Da niso to le prazna domnevanja, se lahko vsakdo prepriča iz podrobnih podatkov, ki jih centralna statistična komisija izdaja o posameznih kronovinah. (Specijalni re-pertorij krajev 1880, 1890 in Leksikon občin 1900; o zadnjem štetju Leksikoni radi vojne še niso izšli.) Večine v posameznih krajih ali celo celih občinah se namreč naravnost lovijo in sicer ne prevladuje sedaj ta, sedaj druga narodnost le za nekaj odstotkov, temveč je razlika po 50 in še več od sto, da zopet pade skoraj na ničlo. Posebne vrednosti določevanje občevalnega jezika torej nima in se ne da niti dobro primerjati z starejšimi štetji, ki so hotela določiti narodnost.
Prvo zistematično uradno pregledovanje in štetje narodnosti se je vršilo tekom leta 1847. na podlagi ljudskega štetja iz leta 1846. Načelo, po katerem se je štelo, je nasprotno sedanjemu individualnemu. Določilo se je namreč najprvo na podlagi uradnih preiskav in tudi privatnih poizvedb ozemlje posameznih narodov, m ešan teritorij, razmerje narodov v mešanih krajih; vse to se je ponovno uradno pregledalo in so bili poslani v težjih slučajih (n. pr. Istra) strokovnjaki in ravnateljstva za administrativno statistiko — sedaj centralna statistična komisija na Dunaju —, da pregledajo vse podatke še enkrat na licu mesta. Leta 1851. so se pri ljudskem štetju zopet pregledo-
vale in določevale jezikovne razmere in tako je izšla leta 1855. Czoernigova velika etnografična karta avstrijske monarhije. Nameravana Etnografija je pa ostala žalibog nepopolna, ker niso izšli vsi zvezki, kot je bilo nameravano ter je v izišlih zvezkih obdelana samo kolonizacija Ogrske. — Poudarjati je pa treba, da ni bil pri določevanju merodajen etnografični princip, kot se to večkrat oponaša. Le v slučajih, kjer je prebivalstvo govorilo več jezikov, je odločevalo poko-lenje, sicer pa vedno jezikovne razmere.
Gradivo, ki ni izšlo v Etnografiji, je uporabil v glavnem že preje Hain (Handbuch der Statistik des osterreichischen Kaiserstaates, Dunaj 1852) in tako rešil vsaj nekaj gradiva pogube. Rokopis ostalih delov Etnografije se je namreč izgubil. Posebno so narodnostne (jezikovne) meje v njegovi knjigi zelo dragocene, ker so dosti natančnejše od splošnih v uvodnem zvezku Etnografije. Tudi druga razmotrivanja so zelo zanimiva — posebno teritorijalna posest — in jih raditega do-slovno prinašamo.*
X-
Primorsko. A) Trst z okolico. Samostojno mesto Trst z okolico je štel leta 1846. 80.300 prebivalcev; od teh je bilo:
Italijanov.................. 43.940	(54,72%).
Slovencev................... 25.300	(31 •51%),
Nemcev....................... 8.000	( 9'96%),
Židov	 3.060	( 3-81%).
Najštevilnejši rod so Italijani, čeprav leži upravni teritorij (1% avstrijskih štirjaških milj) na slovenski zemlji in je od slovenske okolice obdan; ta anomalija izhaja od tega, ker se v mestu nahajajo Italijani, Nemci in Židi (poleg Grkov, Turkov i. dr. v manjšem številu), dočim je okolica poseljena s Slovenci.
* Hain, Handbuch ... I. zv., str. 220—223.
je
B) Gorica, Gr	adiška in Istr
el leta 1846.	
Slovencev . .	. . 160.457
Srbo-Hrvatov .	. . 134.445
Italijanov . . .	. . 72.920
Furlanov . . .	. . 48.569
Rumunov . . .	. . 1.555
Nemcev . . .	. . 1.385
Židov ....	. . 470
skupaj . .	. . 419.801 p
(38-22»/0), (32-02%), (17-37%), (H-57%), ( 0-37»/,), ( 0-33%), ( 0 12%),
Brž se vidi, da silno prevladujejo Slovani, dočim odpadejo na vse druge narode le tri desetine vsega prebivalstva.
Slovenci prebivajo v pokneženi grofiji Goriški ter v severnem delu Istre.
Ostali del Istre z otoki je v splošnem srbohrvatsko ozemlje, ki ga na vzhodu loči deželna meja hrvatska od hrvatskega. Vendar se nahaja na njem več italijanskih in dva rumunska jezikovna otoka.
V splošnem odpade od vse Primorske (138 avstr, štirjaških milj) na slovensko ozemlje 51, na srbohrvatsko 72, na furlansko 7 in na italijansko 8 avstrijskih štirjaških milj.*
Natančnejša omejitev posameznih jezikovnih ozemelj in jezikovnih otokov sledi iz naslednjega pregleda po političnih (in sodnih) okrajih. Okrajna glavarstva Tolmin, Gorica in Sežana so slovenska; vendar živijo v prvem tudi Nemci v obeh občinah ** Nemški Rut in Stržišče (sodni okraj tolminski); v go-riškem okrajnem glavarstvu so v mestu Gorici Slo-
* (Opomba prevajalčeva.) Na Primorskem je bilo torej leta 1846. 3308°/o Italijanov (s Furlani), ki so imeli poseljeno le dobro desetino Primorske (10'87%).
** Hain rabi v tem sestavku besedo občina za kraj. Baro-novšče, Grajenberg in Pristava so deli goriškega mesta.
venci, Furlani in Nemci; v občinah Grafenberg, Pristava in Baronovšče [Rosenthal] (sodni okraj goriški) ter v občinah Ločnik in Moša (sodni okraj goriška okolica) so Furlani; v Kanalu (isti sodni okraj) Furlani in Slovenci.
Okrajno glavarstvo Gradiška je pretežno furlansko, le občine Mernik in Golobrdo so mešane [Furlani in Slovenci], Senik, Vrhovlje, Hlevnik, Neblo, Biljana in Medana (vse v krminskem sodnem okraju) čisto slovenske, istotako Zdravščina [Sdrausinaj, medtem ko so v Zagradu in Sv. Martinu (sodni okraj Gradiška) le Italijani, ki se razprostirajo tudi po vsem tržiškem sodnem okraju, medtem ko se nahajajo v sodnem okraju Červmjan le v občinah Sdobba, Barbana, Isola Do-Mine, Gradež, Isola Gorgo, Isola S. Giuliano in Porto Buso.
Koprsko okrajno glavarstvo je slovensko; le v istoimenskem sodnem okraju so v Kopru, Oltri in Miljah le Italijani; v občinah Hrib [Montij, Valle, Lazaret, Sv. Anton, Marezige, Pomjan, Šmarje [Montej, Koštabona, Krkavče in Boste so poleg Slovencev tudi Italijani; v peranskem sodnem okraju prevladuje srbohrvaščina, le Peran in Isola sta čisto italijanska kraja, Salvore, Castelvenere, S. Pietro deli’ Amata* in Korta so mešani (Srbo-Hrvatje in Italijani).
Ostala okrajna glavarstva so srbohrvatska, če izvzamemo sodni okraj Podgrad, ki je slovenski, izvzemši jugovzhodne srbohrvatske občine in rumu n s k o občino Žejane; v sodnem okraju Voloska živijo poleg Srbo-Hrvatov tudi Italijani v Vo-loski, Kastavu in Lovrani; v sodnem okraju Motovun le Italijani v Motovunu in Vižinadi, Italijani in Srbo-Hrvatje v Karojbi in Vižnjanu; v sodnem okraju Buje Italijani v Umagu, Bujah in Novem
* Kraje pišem tako, kot so pisani v Leksikonu občin za leto 1900, kjer nekateri kraji sploh niinajo slovenske ozir. srbohrvatske prestave.
Gradu, Italijani in Srbo-Hrvatje v Črnem Vrhu [Verteneglio], Momjanu, Tribanu, Krašicah, Grožnjanu, Kostanjah in Završju [Piemonte], Slovenci v Kuber-tonu; v sodnem okraju buzetskem so Italijani v Buzetu, Italijani in Srbo-Hrvatje v Roču in So-vinjaku, Slovenci in Srbo-Hrvatje v Sočergi, Movražu [Valmovrasa] in Rakitovcu. V pazinskem sodnem okraju stanujejo poleg Srbo-Hrvatov tudi Italijani v Pazinu, Tinjanu, Sv. Petru v Šumi [S. Pietro in Selve], Žminju, Lindaru, Novakih, Gračišču [Gallignana], Pičanu [Pedenaj in Gologorici ter poleg omenjenih še Rumu ni v Letaju in Sušnjevici; v sodnem okraju Labin so Italijani v Labinu samem; poleg Srb o-Hrvatov so Italijani v Plominu [Fia-nonaj in poleg prvih še Rumuni na Brdu; italijanski so popolnoma Poreč in Vrsar [Orsera] (sodni okraj Poreč), Rovinj (istoimenski sodni okraj), Vodnjan, Fazana, Galežan in Pula (sodni okraj Vodnjan), medtem ko se nahajajo v Sišanu [Sissano] tudi Srbo-Hrvatje. Na otokih je Krk italijanski, med Srbo-Hrvati pa prebivajo Italijani še v Cresu [Cherso], Osoru [Osseroj, v Malem in Velikem Lošinju.
*
V primer naj navedemo še podatke — za nas primeroma najneugodnejšega štetja na Primorskem iz leta 1900.:
Občevalni jezik	Trst	Goriška	Istra	Skupaj
slovenski . .	24.679,	140.582,	47.717	212.978
srbohrvatski .	451,	94,	143.057	143.602
italijanski . .	116.825,	81.136,	136.191	334.152
nemški. . .	8.880,	3.498,	7.076	19.454
drugi , . .	175,	92,	1.924	2.191
omafe (avstr.) preb.	151.010,	225.402,	335.965	712.377
avzofno prebivalstvo	178.599,	232.897,	345.050	756.546
Ing. J. Mačkovšek.
Otnoci namesto odraslih.
i.
Odkar je završala vojna vihra preko evropskih zemlja in je njihovo ozračje napolnjeno z odmevom te velikanske borbe, odtedaj je jenjalo ono zadovoljno brezskrbno življenje, ki je bilo vdomačeno pri nas pred vojno. Kakor bi bila za hip zastala kri po žilah našega narodnega telesa, kakor bi mu bil kdo odsekal delavne ude, tako se je zdelo človeku. Saj jih ni več tistih pridnih narodnih delavcev, ki so pripravljali po mestih in vaseh veselice in postavljali skromne gledališke odre za diletante. Kje so tisti, ki so stopali na te odre in jim je privrela iz grl lepa slovenska pesem polna ljubezni do domovine? Ni jih več na naši slovenski zemlji. Vse je poklicala bojna tromba in odšli so polni upov, mahajoč z rokami v pozdrav svojim dragim, odšli so na meje branit svojo domovino pred sovražnikom.
Mnogi zro iz dalje s hrepenenjem v duši in v očeh proti oni strani, kjer je njihova lepa slovenska zemlja. Iz daljine zro in se spominjajo nje. Kakor ameriški izseljenci so, ki od dela izmozgani mislijo na domačo hišo sredi zelenega drevja, na domačo vas z belimi hišami in s cerkvijo na sredi. Sredi teh misli se zdajci spomnijo pesmi:
Oj ti Sv. Vida zvon, ai’ te že kdaj slišal bom ?
Tako se je zdelo človeku za hip. Vendar je povsod ostalo nekaj delavcev doma. Zlasti po mestih se
večkrat zbere na kakem odru skupina pevcev in pevk, ki zapojo nekaj lepih pesmi. Tudi kako gledališko predstavo prirede tam pa tam, saj potrebe rasto dnevno. Misliti je treba na sirote, ki jim je vojna vzela krušnega očeta, na pohabljence v vojni, na begunce, na ranjence in na Rdeči križ, ki skrbi za nje i. t. d. Na vse to so mislili pri nas v vojnih dneh in tudi delovali za to — oziroma trudili se, da se je nabiral denar v take svrhe in sicer tem pridneje, kolikor več je bilo potreb. Vrste moških doma živečih postajajo čedalje redkejše in težave za take prireditve vedno večje. Tu pa stopajo na piano širom naše domovine nove vrste delavcev in delavk, majhnih in pridnih — vrste naših slovenskih otrok. Časopisje objavlja pogostoma vesti o otroških prireditvah bodisi v šolah, kjer se otvarjajo razstave ročnih del bodisi glasbene in gle-diške predstave. Tu ne mislim govoriti o otroških prireditvah sploh, nego samo o tistih, ki so jih uprizorili v vojnem času otroci ljudskih šol Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
II.
Vrsta teh prireditev se je pričela že leta 1914. dne 3. vinotoka in se končala za sedaj dne 26. rožnika 1916. Naše prireditve so obsegale večinoma deklamacije, pevske točke in male igrice na koncu. Igrica je pri nas v Trstu mogoča, ker smejo otroci uporabljati gledališki oder. Na deželi bi zadnja točka zaradi pomanjkanja odra morala izostati. Kot nalašč za take prireditve v pevskem oziru je Emila Adamiča knjiga: „Slava cesarju Francu Jožefu". V njej je zbranih v lepo skupino mnogo vojaških pesmi, ki se jih otroci večinoma uče že v šoli. — Naše prireditve delim v dva dela: v take, kjer so se otroci bolj poglobili v pesmi in v take, kjer so dobili večji vpogled v olroške glediške igre.
Prva prireditev dne 3. vinotoka 1914 je obsegala nekaj deklamacij, Emila Adamiča zbirko slovenskih
narodnih pesmi, prvi del pesmi iz njegove: „Slave cesarju Francu Jožefu1', in malo igrico. Prireditev je posetil takratni tržaški namestnik princ Ho h e ni o h e. Oj da bi bili čuli naše otroke, kako iz srca so jim šle deklamacije in pevske točke! Za cesarsko pesmijo in deklamacijami je zapel zbor Adamičevo zbirko narodnih pesmi, prirejeno za 251etnico naše Ciril Metodove šole v Trstu. To je krasna zbirka; zdi se, kakor bi po njenem navodilu prepotoval otrok z očetom ali bratom junakom pred odhodom na vojno še enkrat vesoljno slovensko zemljo. Pričenja se s predigro pesmi: „Tam, kjer beli so snežniki". Kako čuvstveno so zapeli otroci to pesem, kako so poudarili njen konec — „dom junakov — dom je moj“! Kako lepo so pele deklice ono: „Sem slovenska deklica", in za njimi dečki: »Slovenski smo fantje" 1 Vse polno ponosa je odmevalo iz njihovih glasov, saj so sinovi in hčerke tiste lepe zemlje, ki jo branijo njihovi očetje in bratje pred sovražniki. In to zemljo jun odkrivajo pesmi: »Barčica po morju plava", od nje krenejo na goro s pesmijo: „Na planincah luštno biti". S planin se ozro po vesoljni slovenski zemlji in zapojo: »Bog je ustvaril zemljico — oj zemljico", potem hite v duhu tja k »jezeru bliz’ Triglava",. se zamislijo in zapojo: „V dolin’ci prijetni je ljubi moj dom, nikoli jaz viijega pozabil ne bom"; s to pesmijo zbirka konča. Škoda ie, da ni natisnjena in da je sedaj tudi ni mogoče natisniti, ker je njen skladatelj bil iz Premisla kot vojni vjetnik odpeljan na Rusko. Kdo bi dejal, da otroci teh pesmi ne umejo? V njih je izražena ljubezen do otroške ožje domovine in to ljubezen združuje druga Adamičeva zbirka: »Slava cesarju Francu Jožefu" z ljubeznijo do širše domovine —do Avstrije; obe vzplamtita na prireditvi z enim samim skupnim plamenom. S pesmijo: »Mal’ postojmo", žarečo ljubezni do našega sivolasega vladarja, nas vodi ta zbirka mimo vseh vtisov, ki jih napravlja vojna na človeka, od poziva na vojno, na bojišče, mimo mrtvega vojaka na zelenem travniku in zopet nazaj na dom, ko se
vračajo vojaki s pesmijo: „Živel svetli cesar naš!“ — Tej vrsti pesmi so otroci dodali malo igrico patrijo-tične vsebine.
Pravkar opisano prireditev so otroci večkrat ponavljali. Dne 2. grudna 1914 so igrali mladinsko igro: ,,Živa punčka" in proizvajali nekaj pevskih točk. Oboje so izvršili vrlo dobro. S tem je bil program za šolsko leto 1914./15. končan.
Koncem maja 1915 je planil proti Avstriji zahrbten sovražnik iz Italije. Trst je od tedaj skoro v neposredni bližini bojišča. Mnogo starišev se je z otroki vred izselilo, pa so se meseca kimavca leta 1915. večinoma vrnili.
Že dne 7. listopada 1915 so otroci zopet uprizorili igro ,,Palčki", zapeli nekaj otroških pesmi Adamičevih — natisnjene so v ,,Novih Akordih" — in ponovili zbirko pesmi iz njegove spevoigre: „Slava cesarju Francu Jožefu".
Dne 1. grudna 1915 je bil slavnostni večer za otroke naših slovenskih šol v Trstu. Proslavili so 671et-nico vladanja našega presvetlega vladarja. Na čast slavnega branitelja naše jugozap. meje generala Svetozarja Boroeviča so otroci za cesarsko pesmijo, za deklamacijo ,,Soči“ in pevanjem nekaterih naših narodnih pesmi v zboru brez spreinljevanja izvajali drugi del Adamičeve zbirke, zložene o priliki 251etnice naših Ciril Metodovih šol v Trstu — hrvatske narodne pesmi. Začno se z uvodom pesmi: „Tamburica sitnim glasom udaraše", nakar otroci to pesem zapojo. Pesem preide pozneje v ono otožno: „Sunce žarko, ime moje", ki jo je pela učenka naše šole s prav lepim prednašanjem. Ko so izpeli več drugih narodnih pesmi, pride na vrsto ona širom naših pokrajin tako znana: „Lepa naša domovina", ki je izdonela otrokom navdušeno iz vseh grl; pa še se dviga navdušenje in prikipi na višek v pesmi: „Još Hrvatska ni propala". Pri tej pesmi je vse v dvorani ploskalo z največjim navdušenjem. tem so izvajali otroci za nje precej težko iz nemščine prevedeno spevoigro: »Habsburški
rod“. Pomen posameznih pesmi in deklamacij iz nje so pojasnjevale skijoptične slike na desni strani odra.
To prireditev je posetilo več odličnih gostov, med njimi tržaški namestnik baron Fries-Skene z gospo soprogo. — Pevske točke je zaključila igra „Palčki“. — Ponovljena je bila ta prireditev dne 19. grudna 1915.
Dne 5. sjušca 1916 so otroci proizvajali nekaj mešanih zborov, Župančičev dvogovor in igro „Mala prostovoljca", kar se je vse ponovilo dne 7. sušca 1916.
S tem bi bil prvi del naših prireditev končan. Pesmi so vzbujale v otrocih večje zanimanje in so se vanje bolj poglabljali nego v igre.
Mesec majnik je prinesel otrokom novo presenečenje. Učiti so se začeli mladinsko igro, ki jih je postavila v popolnoma drug in nov, pa vendar v popolnoma njihov svet. Dobili so vloge za mladinsko igro: ,,V kraljestvu palčkov". Spisal jo je Josip Ribičič, sedaj učitelj na naši šoli, pevske točke je izdelal učitelj Ivan Grbec,
Igra se razlikuje od prejšnjih v tem, da je otrokom lahko umljiva in da radi tega vzbuja v njih zanimanje in veselje. Prvič so stopili otroci z njo pred občinstvo dne 4. rožnika 1916 in reči moram, da ne z malim uspehom. Pisatelj vede otroka v tej lepi igri s tega sveta, zavitega v toliko gorje, tja doli med palčke, kjer ni vseh teh homatij, ki sedaj razburjajo svet. Med palčke se izgubi mala Anica, ki jo namerja njihov kralj povzdigniti za kraljico. Otrok pa hoče imeti mamico, drugače noče ostati pri njem. Ali kralj — revež — ne ve, kaj je to mamica. Šele prva vila v krogu svojih tovarišic mu to pojasni. Sodim, da je lepota tega dela na višku tedaj, ko pojasnjuje vila kralju, da je mamica ljubezen, sreča in zaklad, a Anica revica, ki ji manjka besed, more povedati samo, da je mamica - mamica. Palčki hite po mestu; vrnejo se trudni in prinašajo to, kar smatrajo ljudje na tem svetu za srečo, ljubezen in zaklad — sama slepila. Ne bom razpravljal dalje o razvoju igre. Qmenjam le,
da so jo otroci proizvajali najbolje tedaj, ko so nastopili z njo pred otroki samimi. — Prav je storil pisatelj, da je pokazal otroku tako jasno, kaj je mati — zlasti v teh časih, ko otrok lahko izgubi očeta in se bo tolažil v žalosti: Saj imam še mater in mati je ljubezen, sreča, zaklad.
Namen naših mladinskih prireditev je dvojen: gmoten in moralen. Rekel bi, da v svojem višku krijeta drug drugega. Ako pripomnim, da so dobili vojaki ob soški fronti samo od slavnostne prireditve dne 1. grudna 1915 K 1132'— in če dostavim, da je v naši šoli treba več stotinam otrok kupiti obleko in obutev, bo vsakemu jasno, kakega pomena so te prireditve. Še druga stran je tu, ki je ne morem prezreti, in ta je, da take prireditve vcepijo starišem in otrokom v globino srca in duše medsebojno ljubezen.
Z zanimanjem sem sledil dne 1. grudna 1915 kretnjam nekega dečka ubožne rodbine. Nekako začuden je stopil na oder, saj so imeli vsi dečki bele srajce, ali njegova mati je uboga. V sivi maji in vsakdanji obleki — ker druge ni imel — se je pridružil svojim součencem pevcem, stisnil skupaj suknjico, da bi se ne videla preveč maja in zapel „korajžno“ kot vsi drugi. Kdo bi dejal, da ni storil toliko, če ne še več, kot oni, ki so prišli v lepih oblekah? Če ga je videla mati, ali ni vzljubila še bolj sina, ki je, navajen trpeti z njo revščino, stopil v revni obleki pred ljudi, pa se tega ni sramoval.
Otroci pri takih prireditvah mnogo pridobe na sigurnosti nastopa in na izkušnji. Prepričan sem, da je postalo materam, kojih možje se bore v divjih bitvah, tedaj ko so videle tako nastopati svoje otroke, jasno, komu naj žrtvujejo od sedaj svoje življenje.
Ciril Petrovec.
0 0 O O O O
Pozor!
Pozor!
Dolžnost
vsakemu narodnemu zavednemu Slovencu bodi: da je član Družbe sv. Cirila in Metoda.
Njeni člani so:
1. pokrovitelji, ki plačajo 200 K,
2. ustanovnikl, ki plačajo 20 K,
3. letniki, ki dajo po 2 K na leto,
4. podporniki, ki žrtvujejo vsaj po 20 v na leto.
Vsak naj se vpiše pri bližnji podružnici in skuša pridobiti še kakega novega člana!
Pozor!
Pozor!
0 0 0 0 0 0
o n	Vestnik	o o
o	Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.	o
o	OTI.	o
v
Im
l
Bilanca
družbe sv. Girila in Metoda
za leto 1915.
 <]°D>----
Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1914. 1. .
Dohodki leta 1915.
1.) Račun prispevkov podružnic 'in sicer udnina, pokroviteljnine, veselice i. t. d.
a) Kranjska	 5.264	K	71	v
b) Štajerska	 5.053	.	45	,
c) Koroška.......................
d) Primorska i. s.
Goriška .	2 126 K 34 v
Trst . . 14.808 . 21 „ Istra .
e) Nižje Avstrijska..............
99 . —
16.931 . '55 300 . —
2.) Račun dohodkov daril in podpor občin . . . posojilnic . . društev . . .
Skupaj .
Skupaj
520 K — v 3.441 . 12 . 171 . - .
27.651 K 71 v
4.132
6.258
12 .
04'.
3.) Račun raznih darov . . .
4.) Račun dohodkov iz družb, nabiralnikov ........ -2.697 •» -54 j
5.) Račun zbirk časnikov i. s.
.Slov. Narod' ....................  -1.641	K	50	.
Odnos . . . -42.380 K 91 v ................................... Odnos	.	.	.
Ljubljani
2.377 K 17 v
2.377 K 17 v 6*
	Prenos . .
Prenos . . .	42.380 K 91
6.) Račun dohodkov iz prodaje	
družbenih vžigalic ....	10.623 „ —
7.) Račun dohodkov iz prodaje	
družb, kave		2.000 . -
8.) Račun dohodkov iz prodaje	
družbenega čistila za kovine	
in tla ter vazelina za čevlje	400 „ -
9.) Račun dohodkov iz prodaje	
družb, cilindrov za svetilke	300 „ -
10.) Račun dohodkov iz prodaje	
družbenih drož 		65 „ -
11.) Račun dohodkov iz prodaje	
družbenega čaja in ruma. .	160 „ -
12.) Račun dohodkov iz prodaje	
družbenega papirja ....	16 „,30
13.) Račun dohodkov iz prodaje	
družb, toaletnega mila in sveč	200 „ -
14.) Račun dohodkov iz prodaje	
družbenih knjig		8 „ 10
15.) Račun dohodkov iz prodaje	
družbenega koledarja i. s. za	
leto 1915. . 1.063 K 74 v	
„ 1916. . 2.607 „ 61	
Skupaj . . .	3.671 „ 35
16.) Račun dohodkov iz prodaje	
narodnega kolka		327 „ 48
17.) Račun dohodkov iz prodaje	
družbenih razglednic. . . .	163 „ 76
18.) Račun dohodkov iz prodaje	
družb, listkov		1.444 „ 30
19.) Račun obresti od naloženega	
denarja		20.299 „ 73
20.) Račun dohodkov iz družbenih	
poslopij in posestev ....	8.506 „ 34
Odnos . . .	90.566 K 27
	Odnos . .
»
1»
»
))
»»
V_____________________
.	2.377	K	17	v
•	V,	v...	n
Prenos	.	.	.	2.377	K	17	v
Prenos . .	.	90.566	K	27	v
21.)	Račun vrnjenih predujemov	863	„	36	„
22)	Račun raznih prejemkov .	.	2.571	„	95	„
23.) Račun dohodkov za obrambni
sklad....................... 1.256	„	74	„
24.) Račun dohodkov iz volil	.	.	344	57	„
Dohodki	znašajo	torej	leta	1915 	 95.602	„	89	„
Račun	prehodnih	prejemkov................... 6.938	„	03	„
L. 1915. dvigneni zneski	i.	s.
iz družbene glavnice .	.	.	944	K	57	v
„ K. Kotnikovega sklada	.	73.457	„	32	„
„ M. Vilharjevega sklada	.	8.946	„	08	„
„ pokojninskega sklada	.	.	. 290	„	60	„
Skupaj	.	.	.	83.638	„	47	„
Skupaj	.	.	.	188.556	K	56	v
IzdatTci.
1.	Račun stroškov deške ljudske šole pri Sv. Jakobu v Trstu.
a)	Plače in remuneracije učit.
osobju in katehetom .
b) Plača slugi...............
c) Najemnina.................
d) Razne adapcije, učila, tisko vine i. t. d. . . /. .
e) Kurjava, razsvet., čiščenje itc
f) Revnim učencem obleko, obu tev i. t. d..............■	.
5.820 K 06 v 1.110 „ - „ 4.991 „ 90 „
1.050 ,, 50 „ 1.203 „ 40 „
623 „ 26 „
Skupaj . . .	14.799	K	12	v
2.	Račun stroškov dekliške ljudske šole pri Sv. Jakobu v Trstu.
a) Plače in remuneracije učiteljskemu osobju in katehetom 21.846 K — v
b) Plača strežnici ......	870	„	—	„
Odnos . . .	14.799	K	12	v
— 86 —
Prenos . . . 22.716 K — v
990 „ 76 „
1.208	30	„
623 „ 26 Skupaj . . .
3.	Račun stroškov dekliške ljudske šole v Trstu (ulica Acquedotto).
a) Plače in remuneračije učitelj. .
osobju in katehetom	. .	>	.9.636	K	—	v
b)	Plača slugi ........	1.110	„	—	„
c)	Najemnina................. 4.991	„	90	„
d) Razne adapcije, učila, tiskovine i. t. d. . .'............ 410	„	07	„
e)	Kurjava, čiščenje i. t.	d..	.	708	„	20	„
f) Revnim učenkam obleko, obutev i. t. d......................... 623	„	26	„
Skupaj . . .
4. Račun stroškov otroškega vrtca v Rojanu.
a) Plača vrtnarici	 1.500	K V-	v
b) Najemnina	 1.937	„	64	„
c) Razni stroški	 55	„	94	„
Skupaj . . .
5. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Ivanu poleg Trsta.
a) Plača vrtnarici	 1.250	K	—	v
b) Najemnina........................ 300	„	—■	,,
Skupaj
Prenos . .
c) Razile adapcije, učila, tisko vine i. t. d....................
d) Kurjava, razsvet., čiščenje itc
e) Revnim učenkam obleko, itd
25.538 „ 32 „
17.479 „ 43 „
3.493 „ 58 „
1.550 „ - „ 62.860 K 45 v
6. Račun stroškov otroškega vrtca v Rocolu.
a) Plača vrtnarici	 1.475	K — v
b) Najemnina............................ 292	80	„
Skupaj . . .
7. Račun stroškov otroškega vrtca v Skednju.
a) Plača vrtnaricama....... 1.800	K	—	v
b) Plača strežnici.......... 240	„	—	„
c) Šolska kuhinja ......	445	„	20	„
d) Razni stroški..........................29	„	42
Skupaj . , .
8. Račun stroškov otroškega vrtca v Verdell.
a) Plača vrtnarici......... 1.275	K	—	v
b) Najemnina................ 240	„	—	„
Skupaj . . .
9. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v Trstu.
a) Plača vrtnarici......... 1.200	K	—	v
b) Najemnina................ 814	„	74	„
c) Šolske potrebščine	....	91	„	50	„
d) Razni stroški............. 43	„	30
Skupaj . . .
10.	Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu.
a) Plača vrtnarici......... 1.200	K	—	v
b) Šolske potrebščine	....	29	„	27	„
c) Razni stroški............ 118	„	94	„
Skupaj . . . Odnos . . .
1.767 „ 80 „
2.614 „ 62 „
1.515 „ - „
2.149 „ 54 „
1-348	21
72.255 K 62 v
11. Račun stroškov otroškega vrtca v Kolonji pri Trstu.
a) Plača vrtnarici........ 1.200	K	—	v
b) Najemnina................ 760	,,	—	„
c) Razni stroški .'......... 150	„	86	„
Skupaj . . .
12. Račun stroškov otroškega vrtca v Pevmi.
a) Plača vrtnarici.......... 533	K	28	v
b) Plača strežnici	......	48	„	—	„
c) Najemnina .......	._______80	„	—
Skupaj . . .
13. Račun stroškov šolstva v Krminu.
a) Dvorazredna ljudska šola i. s.
Plače učiteljstvu 3.017 K — v Učila. . .	20	„	26	„ .
Skupaj . . . 3.037 K 26 v
b) Otroški vrtec.
Plača vrtnarici	'	.	.	666	K	64	„
c) Razni	stroski	 12	„	67	,,
Skupaj . . .
14. Račun stroškov šolstva v Gorici.
a) Trirazredna ljudska šola.
Plače	učiteljstvu.............. 2.503	K	38	v
b) Otroški vrtec.
Plača	vrtnarici.................. 916	„	67	„
c) Razni	stroški..................... 50	„	75	„
Skupaj . . . Odnos . . .
2.110 , 86 „
661 „ 28 „
3.716 „ 57
3.470 „ 80 „ 82.215 K 13 v
15. Račun stroškov otroškega vrtca v Tržiču (na Kranjskem).
a) Plača vrtnarici	 1.075	K	—	v
b) Najemnina...................................... 480	„	—	„
c) Razni stroški	 17	„	90
Skupaj . . .
16. Račun stroškov otroških vrtcev na Savi pri Jesenicah.
a) Plače vrtnaricama............................ 2.075	K	—	v
b) Plača strežnici	 144	„	—	„
c) Razni stroški  	 30	„	—„
Skupaj . . .
17. Račun stroškov otroškega vrtca na Jesenicah.
Plača vrtnarici...................................  .	.	.
18. Račun stroškov šolstva v Št. Rupertu pri Velikovcu.
n) Šolskim sestram za vzdrža-vanje slov. ljudske šole, nagrada za II. semester 1914/15 in I. semester 1915/16 .... 1.500 „ — „
b)	Razna popravila pri poslopju
posv. učitelja................................. 150	„	97	„
Skupaj . . .
19. Račun stroškov šolstva v Mariboru.
a)	Otroški vrtec.
Plača šolskim sestram za šolsko leto 1914/15	.	1.000 K	—	v
Božičnica in izlet 68 „	—	„
Skupaj	. .	.	1.068	K	—	v
Odnos	. .	.	1.068	K	—	v
Odnos . . .
82.215 K 13 v 1.572 „ 90 „
2.249 „ - „ 1.050 K — „
1.650 „ 97 „
88.738 K — v
Prenos . . . 1.068 K — v
b)	2 razred slov. ljudske šole.
Plača šolskim sestram za šolsko leto 1914/15 .	800 K — v
Nagrada katehetu .....	200 „ — „
Skupaj . . . 1.000 ,, — ,, Skupaj . . .
20. Račun stroškov ljudske šole na Muti.
d)	Plače učiteljstvu in katehetu .	5 320	K	—	v
b) Plača strežnici....................  100	„	—	„
c) Učila in božičnica	 120	„	45	„
d)	Kurjava, davki in drugi stroški	616	„	40	„
Skupaj . . .
21. Račun stroškov otroškega vrta v Celju.
a) Plača šolskim sestram ....	720	K	—	v
b) Najemnina	 224	„	—	„
c) Kurjava in drugi stroški . . .	105	„	74	,,
Skupaj . . .
22. Račun stroškov otroškega vrtca v Gabrju pri Celju.
Plače vrtnarice!.................................
23. Račun stroškov otroških vrtcev v Hrastniku.
Plače vrtnaricama.................................
24. Račun stroškov otroškega vrtca v Ormožu..
a) Plača vrtnarici	 800	K	—	v
b) Učila	  21	„	34	„
Skupaj . . . Odnos . . .
2.068 „ - „
6.156 „ 85 „
1.049 „ 74 „
1.198 „ 32 „ 1.840 „ - „
821 „ 34 „ 101.882 K 25 v
25. Račun stroškov za posestvo v Studencih.
Razna popravila in davki	 394	„	26	„
26. Račun stroškov za posestvo v Slovenski Bistrici.
Razna popravila, davki 1.1. d. ...... .	167	„	20	,,
27. Račun stroškov za šolsko posestvo v Rožnem dolu.
Zavarovalnina i. dr	 31	„	77	„
28. Račun stroškov za posestvo v Pobržu:
Razna popravila in davki . . . '	 186	„	46	„
29. Račun stroškov za posestva v Ljubljani.
Razna popravila in davki	 2.152	„	87	„
30. Račun raznih podpor in posojil i. s.
Izplačane podpore ljud. učiteljem, občinam, itd.	1.170	„	—	„
31. Račun od družbe najetih in povrnjenih
posojil	 3.171	„	42	„
32. Račun plačanih obresti od najetih. posojil	19.297	„	49	„
33.	Račun	stroškov	za	družbeni koledar 1916	1.740	„	20
34.	Račun	stroškov	za	narodni kolek ....	46	„	—	„
35.	Račun	stroškov	za	računske listke ...	23	„	20	„
36.	Račun	stroškov	za	družb, nabiralnike . .	610	„	—	„
37. Račun stroškov družbine pisarne.
a) Plače trem uradnikom .	.	.	3.420	K	—	v
b) Plača pot. učitelju........ 2.700	„	—	„
c) Potni stroški i. s.
potov učitelja in drugih funkci-jonarjev  	 80	„	14	„
d) Plača slugi ........................ 192	„	—	„
e) Najemnina, razsvetljava in kurjava pisarniških prostorov	.	.	926	„	69	„
/) Poštnina, ekspedicija družb.
blaga, i. t. d............... 415	„	34	„
g)	Tiskovine, papir in druge pisarniške potrebščine. . .	.	.	155	„	12	„
Skupaj . . .	7.889	„	29	„
38. Račun	izplačanih predujemov ......	1.620	„	—	„
39. Račun	stroškov za pokojninski sklad.
a) Prispevek družbe ....	12.814	K	28	v
b) Izplačana pokojnina in premijske rezerve	 290	„	50	„
Skupaj .	.	.	13.104	„	78	„
40. Račun	raznih stroškov....................... 3.021	„	69	„
41. Račun	raznih Izrednih stroškov.
a) Po pok. Fran Škrjancu izplačana volila in drugi stroški.	3.067	K	71	v
b) Po pok. Mariji Vilharjevi plačana drž. pristojbina in plačani pogrebni stroški po pok.
Evgen Vilharju................... 8.946	„	08	„
c) Po pok. Anton Poljšaku izplačani pogrebni in drugi stroški	742	„	36
Skupaj	.	.	.	12.756	„	15	„
Izdatki znašajo torej leta 1915 skupaj . ... . 169.265 K 03 v
Račun prehodnih stroškov, ki.	 6.938	„	03	„
Leta 1915. plodonosno naloženi zneski i. s.
a) na glavnico (pokrovit. in volila)	1.944	K	57	v
b) na obrambni sklad .... .	1 116	„	74	„
Skupaj	.	.	.	3.061	„	31	„
Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1915. 1.	.	.	9.292	„	19	„
Skupaj	.	.	.	188.556	K	56	v
Družba je Imela leta 1915 1
Dohodkov (brez prebitka iz leta 1914)
a)	rednih	 92.541	K	58	v
b) izrednih t. j. volila, pokro-viteljnine in za obrambni
sklad........................... 3.061	„	31	„
Skupaj . . .
Stroškov
a)	rednih	 156.508	K	88	v
b)	izrednih.....................  12.756	15	„
Skupaj . . .
torej primanjkljaja............................
Ako primerjamo redne dohodke...................
z rednimi stroški..............................
vidimo, da je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja ....................................
Primanjkljaj se j c pokril iz glavnice in raznih skladov.
Rednih dohodkov je bilo
leta 1914.........................................
„ 1915...........................................
torej so se redni dohodki 1. 1915 zmanjšali za .
Družba je imela dohodkov brez volil in prehodnih prejemkov 1. s.
leta 1914.........................................
„ 1915 ..........................................
prejela je torej leta 1915 brez volil — manj za ...........................................
Družbeni dohodki so znašali:
leta 1914	.	.	.
. 1915........................
torej v pretečenem letu manj 'za..................
95.602 K 89 v
169.265 „ 03 „ 73.662 K 14 v 92.541 „ 58 „ 156.508 „ 88 „
63.967 K 30 v
131.335 „ 06 , 92.541 „ 58 „ 38.793 K 48 v
143.459 K 12 v 95.258 „ 32 „
48.200 K 80 v
155.448 „ 36 95.602 . 89 „ 59.845 K 47 v
Račun družbene glavnice.
Stanje dne 31. grudna 1911. 1	 55.832	K	—	v
Prirastek leta 1915.
1.) Pokojninski sklad povrne za
prevzeto papirno rento	.	.	.	6.620	K	67	v
2) Naložene pokroviteljnine in
volila	  '1.944	57'	„	'
Skupaj......... 8.565	„	24	„
Skupaj	...	64.397	K	24	v
Odpadek leta 1915.
1.) Pokojninskeinu.skladu prodana
papirna renta v nom. vredn. 8.000 K — v
2.) Dvignjene vloge radi raznih
izplačil	...... ’. .	.	.	944	„	57	„
Skupaj . . .	8	944	,,	57	„
Stanje dne	31. grudna .1915.	1.. 55.452	K	67	v
Račun pokojninskega sklada za učitelje 1.1. d.
Stanje dne	31.	grudna	1914..............................1...................... 63.447	K	80	v
Prirastek leta. 1915. ....
1.) Prispevek učiteljstva ....	1.790	.K	56	v	.
2.) Prispevek družbe	12.814	„	28	„
3.) Kapitalizirane obresti ....	4.092	„	52	„
4.) Prejete prem. rezerve ...	177	„	01	„
5.) Nakupljene obligacije . . .	73.000	„	—	,,
v '	...	Skupaj	....	.91.874	37
'............................ Skupaj	. ........ 155.322 K 17. v
Odpadek leta 1915.
1.) Dvignene vloge Tadi ■ nakupa................................
obligacij....................  .	60.331 K 67 v
J2.7 Dvignene vloge padi .izplačila.........................
pokojnine in Rrejn..	rezerve ,. , .290.	50	„ . . . . '
................ Skupaj	.	.	.	60.622	„	17	„
Stanje dne	31.	grudna	1915..............................1...................... 94.700	K	—	v
Račun obrambnega sklada.
Stanje dne 31. grudna 1914. 1	187.012	K	05	v
\ . .
Prirastek leta 1915.
1.) Leta 1915. prejeti in naloženi
zneski	1.116	K	74	v
2.) Dne 31. grudna 1915. 1. po poštno ček. prometu prejeti,
še nenaložcni znesek ....	140	„	—	„
3.) Kapitalizirane obresti . . . . 8.757 ,, 34 „ *
Skupaj................ 10	014	„	08
Stanje dne 31. grudna 1915. 1	 197.026	K	13	v
Račun V. Polakove zapuščine.
Stanje dne	31.	grudna 1914........................1...................177.914	K	96	v
Prirastek, oziroma odpadek leta	1915.......... ~— „	—	„
Stanje dne	31.	grudna 1915.	I.	 	177.914	K	96	v
Račun K. Kotnikove zapuščine.
Stanje dne	31.	grudna.1914........................1.................. 121.956	K	16	v
Prirastek leta 1915.
Prejeti znesek od odpovedane terjatve . .	.	'10.000	K	—	v
Iz M. Vilharjevega sklada povrnjeni znesek	  2.286	,,	50	„
Skupaj  	 12.286	„	50	„
Skupaj	.	.	.	134.242	K	66	v
Odpadek leta 1915.
1.) Odpovedana in poravnana
terjatev ........... 10.000 K — v
2.) Dvignene vloge radi raznih
izplačil......................  73.457	„	32	„
Skupaj	.	.	.	83.457	,,	32	„
Stanje dne	31.	grudna 1915.	1.	. •. 50.785	K	34	v
Račun M. Vilharjeve zapuščine.
Stanje dne	31.	grudna	1914..............................1..................... 112.400	K	—	v
Odpadek leta 1915.
1.) K. Kotnikovemu skladu povrnjeni znesek ...................... 2.286	K	50	v
2.) Dvigneni znesek v poplačilo zap. pristojbirfe in pogrebni
stroški po pok. g. E. Vilharju 8.946 „ 08
Skupaj . . .	11.232	„	58
Stanje dne	31.	grudna	1915..............................1......................101.167	K	42	v
Račun Iv. Fabjančlčeve zapuščine.
Stanje dne 31. grudna 1914. 1	 36.746	„	54	„
Prirastek leta 1915.
Prejeti znesek	za poravnano	terjatev	in	obresti	.	1.608	„	93	„
Skupaj	.	.	.	38.354	K	54	v
Odpadek leta 1915.
Terjatev vsled	poravnave...................... 1.432	„	—	„
Stanje dne 31.	grudna 1914...................1................... 36.922	K	54	v
Družbena imovina
cine 31. grudna 1915. 1.
A. Aktivna Imovina.
I. Posestva.
a) Posestvo vi. št. 2204 kat. obč.
mesto Trst, vredno	 430.000	K	—	v
b) Grajščina Kienhofen (Muta), vložna št. 114 dež. deske za
Štajersko, vredna........ 18.000	„	—-
c) Posestvo, vi. št. 211, kat. obč.
Velikovec, vredno....... 100.000	„	—
d) Posestvo vi. št. 30 kat. obč.
Velikovec, vredno........ 20.000	,,	—
e) Posestvo	na Savi vi. št. 463
kat. občine Jesenice, vredno	24'000	„	—
/) Posestvo	vi. št. 1768 kat. obč.
Krmin.....................’. . .	15.600	„	—
g) Posestvo	vi. št. 56 kat. občine
Studenci, vredno......... 10.800	„	—
h) Posestvo vi. št. 204 kat. obč.
Studenci, vredno......... 17.800	„	—
j) Posestvo vi. št. 1755 in 1756,
kat. občine Gorica....... 47.000	„	—
j) Posestvo in stavbeni materija! pri vi. št. 112 kat. občine Vodičja vas, vredno ....	2	500	„	—
k) Posestvo vi. št. 84, kat. obč.
Slov. Bistrica, vredno	...	13.100	„	—
/) Posestvo vi. št. 624 in 629 pri Sv. Mariji Magd. v Trstu, kat. občine Trst, vredno	.	.	2POOO	„	—
m) Posestvo vi. št. 332 v Skednju
kat. obč. Trst, vredno	.	.	.	29.000	„	—
Odnos . . . 748.800 K - v
*) In **} Posestvo v Krminu cenjeno na 15.600-— K in v Gorici cenjeno
na 47.000'— K se je v bilanci pustilo v prvotni vrednosti, po vojni se bodo ta posestva na novo cenila in vrednost na novo v bilanci vstavila.
Prenos . . .	748.800 K — v
n) Posestvo v Rožnem dolu pri	
Črnomlju, vložna št. 312 kat.	
občine Prbišje, vredno . . .	10.000 „ - „
o) Posestvo v Ljubljani, vi. št.	
553 kat. občine Trnovsko	
predmestje, vredno ....	160 „ ~ „
p) Posestvo v Ljubljani vi. št.	
1202 kat. obč. Karlovško pred-	
mestje, vredno		73.000 „ - „
r) Posestvo vi. št. 84, kat. obč.	
Marnberg, vredno		3.000 „ - „
s) Posestvo vi. št. 105, katastr.	
občine Pobrš pri Mariboru,	
vredno		11.900 „ - „
š) Posestvo v Ljubljani, vi. št.	
1525 kat. občine Trnovsko	
predmestje, vredno ....	8.800 „ — „
11. Šolski inventar in učila	Skupaj . . .
	
III. Inventar družb*ene pisarne		
IV. Zaloga družbenih knjig. .		
V. Zaloga družbenih razglednic . . .	
VI. Terjatve (gotove) i. s.	
a) za koledar . 			700 K — v
b) „ narodni kolek .....	42 „ - „
c) „ razglednice		20 „ — „
d) „ rač. listke		79 „ 40 „
e) „ razne terjatve		2.944 „ 55 „
	Skupaj . . .
VII. Brezobrestna posojila	
VIII. Družbena glavnica.	
a) Vložna knjižica ljubljanske	
mestne hraniln., št. 87.209 pr.	1.000 K — v
b) Vložna knjižica posojilnice v	
Mariboru, št. 2386 pr. . . .	200 „ - „
Odnos . . .	1.200	K
Odnos .
Prenos . . . 914.191 K 27 v Prenos . . .	1.200 K — v
c) Vložna knjižica posojilnice v
Mariboru, št. 14.492 pr.. . .	100 ,, — „
d) Vložna knjižica zadruge „La-
stni Dom" v Celju, št. 490 pr. 1.000 „ — „
e) Brunšviška srečka, serija
7690 št. 16 pr	 70	„	— „
/) Delnica ljubljanske kreditne
banke v Ljubljani, št. 1422 pr. 400 „ — „
.g) Intab. terjatev pri društvu „Mladika“ v Ljubljani 50.000 kron, pri glavnici delni znesek 20.930 ,, — „
h) Intabul. terjatev pri društvu ,,Mladika" v Ljubljani v znesku pr	 25.000	„	— „
i) 3 kom. ogrskih Joziv-srečk .. 4690 1486 4222 „	„	,,
št “647 ^o7 T ž	4	K	12	-	-	"
j) Zadružna knjižica posojilnice
in liraniln. v Trstu št. 6022 pr.	60	„	—	„
k) Zadružna knjižica posojilnice
v Mariboru št. 5631 pr.	.	.	20	„	—	„
l) Zadružna knjižica posojilnega in hranilnega društva v Mariboru, št. 913 pr. .....	.	40	„	—	„
m) Vložna knjižica Kmetske pos.
v Ljubljani, št. 19.205 pr. .	6.620	„	67	„
Skupaj . . .	55.452	„	67	„
IX.	Pokojninski sklad za učitelje i. t. d.
a)	Vink. 4°/o avstrijska kronska renta z dne 1. marca 1910	,
št. 82.789 pr	 21.700	K	—	v
Odnos . . .	970.543	K	94	v
7*
Odnos . .	.	21.700	K	—	v
b) Vink. 4-2°/o avstr, srebrna renta z dne 1. aprila 1915
št. 80.917 pr........... 45.000	„	—	„
c) Vink. 4'2°/o avstr, papirna renta z dne 1. februarja 1915
št. 224.694 pr........... 8.000	„	„
d) Vink. 51 /2 % III. avstr, vojno posojilo z dne 1. januarja
1916 št. 3438,	serija K pr.	.	20.000	„	—	„
Skupaj...................... 94.700	„	-	„
X. Ciril-Metodov obrambni sklad.
a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št.
120 pr................. 191.886	K	13	v
b) Vložna knjižica ljudske posojilnice v Gorici	št. 4105 pr.	.	2.000	„	—	„
c) Vložna knjižica posojilnice v
Celju št. 16098 pr	 1.400	„	—	„
d)' Vložna knjižica posojilnice v
Mariboru	št.	10579	pr.	.	.	.	1.000	—	„
e) Vložna knjižica kreditnega
društva v Kranju št. 935 pr.	600	„	—	„
/) Nenaloženi znesek ....	140	„	—	,,
Skupaj	. .	.	197.026	„	13	,,
XI. Zapuščinski sklad V. Polaka.
a) Vložna knjižica ljub. mestne
hranilnice št. 60.758 pr. . . 106.000 K — v
b) Vložna knjižica posojilnice v
Radovljici,	št.	6221	pr.	.	.	.	8.500 „ —	„
c) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 9146 pr.	7.479	,,	63	„
Odnos .	1,262.270	K	07	v
Prenos . . . 1,262.270 K 07 v Prenos . . . 121.979 K 63 v
d) 10 kom. 4 >/2 % obveznic bo-sensko-herceg. železniškega posojila i. s. serija B št. 3060-3069 a 1000 K skupaj 10.000 K in 5 kom. serija C, št.
4863-4867 š 2000 K
skupaj................ 10.000 „
Skupaj	 20.000	„ — „
e) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit i. s. serija 97 št. 4 in ser. 3055 št. 16
a 200 K nom. vrednosti, skupaj	400	„	—	„
f) 2 zadolžnici posojila za regu-lovanjc Tise, serija 851 št. 61 in serija 1624 št. 99 a 200 K
nom. vrednosti, skupaj . . .	400	„	—	„
g) Turška srečka št. 385276 pr.
400 frankov v kron. vrednosti	382	„	—	„
h) 30 delnic deln. družbe kranjskih parnih opekarn št. 392 do 421 a 500 K, skupaj 15.000 K
v nom. vrednosti —- 30% t. j.	4.500	„	—	„
i) '/s vrednosti od 2 kreditnih srečk dtto. Dunaj 31. marca
1.	1888 serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 h 200 K skupaj 400 K nom. vredn.;
družbi pripade '/3 vredn. t. j.	133	„	33	„
j) Intab. terjatev pri društvu ,,Mladika" v Ljubljani 50.000 kron; pri V. Polakovem skladu delni znesek ....	29.070	„	—	„
k) Intab. terjatev do I. K. . . .	1.050	„	—	„
Skupaj . . . 177.914 „ 96 „
XII. Zapuščinski sklad K. Kotnika.
a) Vlož. knjižica Kmetske pos.
v Ljubljani, štev. 19.361 pr. 29.893 K 34 v
b) 9 kom. srečk ljub. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166,
3216, 3218,	3287, 3321,
68.889 š 40 K nom. vrednosti, skupaj	 360	„	—	„
c) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija 14.075 št. 7 pr. 100 rubljev,
v kronski veljavi	 254	„	50	„
d) Delnica Narodnega doma v Rudolfovem, št. 166/118 pr.	100	,,	—	„
e) Vložna knjižica (konto ko-rent) ljublj. kreditne banke
št. 459 pr. ....... .	177	„	50	„
/) Intabui. terjatev........... 20 000	„	„
Skupaj . . .
XIII. Zapuščinski sklad M. Vilharjeve.
a) Vložna knjižica Mestne hranil. v Ljubljani št. 99.662 pr.	68.167	K	42	v
b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št.
19.172 pr	 33.000	„	—	„
Skupaj . . .
XIV.	Zapuščinski sklad lv. Fabjančiča.
Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št.
18.874 pr.............................................................
Odnos . . .
50.785 „ 34 „
101.167 „ 42 „
, 36.922 „ 54 1,629.060 K 33 v
Prenos . . . 1,629.060 K 33 v
XV.	Blagajniški ostanek dne 31.grudna 1915. 1.
a)	pri c. kr. poštno-hranilnič-nem uradu na Dunaju, ček. konto št. 810.153 ....	5.765	K	05	v
b) pri Kmetski posojilnici v
Ljubljani, št. 55 (tek. račun) 3.527 ,, 14 „
Skupaj . . .	9.292 „	19 „
Skupaj . . .	1,638.352 K 52 v	
B. Pasivna imovina.		
1. Posojila pri hranilnicah in posojilnicah . . .	396.256 K 03 v	
11. Dolgovi pri stavbah in posestvih		7; 164 „	74 „
111. Razni neporavnani računi		347 „	60 „
IV. Po poštno ček. prometu dne 31. grudna		
1915. 1. za obrambni sklad prejeti, pri tem		
skladu še nenaloženi znesek pr,		140 „	' )»
V. Pokojninski sklad		94.700 „	~~ »»
Skupaj . . .	498.608 K 37 v	
C. Čista imovina.		
Ako od aktivne imovine		1,638.352 K 52 v	
odštejemo pasivno imovino		498.608 „	37 „
dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1915. 1. .	1,139.744 K 15 v	
Stanje imovine dne 31. grudna 1914. 1.		
aktivna imovina		1,675 626 K 21 v	
pasivna imovina		485 932 „	96 „
čista imovina		1,189.693 K 25 v	
Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna		
1914. 1		1,189.693 K 25 v	
s čisto imovino z dne 31. grudna 1915.1. , . .	1,139.744 „	15 „
vidimo, da se je čista imovina zmanjšala za .................................................. 49.949	K	19	v
Ako primerjamo pokojn. sklad z dne 31. grudna
1914. 1. . !	 63.447	K	80	v
z dne 31. grudna 1915..................................1.........................  94.700	„	—	„
vidimo, da se je pokojninski sklad pomnožil za 	 31.252	K	20	v
Družba je imela dne 31. grudna 1915. 1. i. s.
a) lastnega premoženja . . 1,139.744 K 15 v
b) premoženja za pokojninski
sklad . . . ................. 94.700	,,	—	„
Skupaj . . . 1,234.444 K 15 v
Dne 31. grudna 1914. 1.
a) lastnega premoženja . . 1,189.693 K 25 v
b) premoženja za pokojninski
sklad........................ 63.447	„	80	„
Skupaj . . . 1,253.141 „ 05 „ Skupno premoženje (lastno družbeno in premoženje za pokojninski sklad) se je zmanjšaloza	 18.696	K	90	v
Vodstvo:
Andrej Senekovič 1. r„	Aleksander	Hudovernik	I.	r„
prvomestnik.	blagajnik.
Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r.
Proračun
družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1917.
Stroški............................ 160.000	K	—	v
Podružnice.
A.
Doneski podružnic leta 1915.
I.	Kranjska.
1. Ljubljana, I. ljubljanska, m	’	,	K	740'—
2. Ljubljana, šentpetrska,	m	 „	300’—
3. Jeseniška občina	 „	269-13
4. Idrija, ž.......................................................  260-30
5. Ljubljana, šentjakobska trnovska, m.......................... 252 02
6. Novo mesto, ž	 „	236'—
7. Kranj, ž	 „	235'—
8. Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, ž	 „	216-—
9. Ljubljana, šentpcterska ž.................................... 200’—
10. Prem in okolica........................................... „	19076
11. Idrija, m................................................. „	160 40
12. Tržič in okolica........................................................................................ 127-82
13. Jesenice, ž.................................................................................................. 124 60
14. Kamnik in okolica, m...................................... „	115'—
15. Krško in okolica, ž......................................... 115'—
16. Litija.................................................... „	11185
17. Bistriški okraj na Notranjskem, ž...................................................... 107’—
18.	Postojna, m............................................. „	106.—
19. Kamnik, ž................................................... 105'—
20. Trebnje in okolica ....................................... „	104 34
21. Mokronog........................................................ 103-85
22.	Šiška, m................................................ „	100-—
23. Ribnica in okolica, ž.......................................... 94 87
24. Železniki na Gorenjskem........................................ 85 80
25. Cerknica in okolica.............................................  83-.—
26. Šiška ž . .	78*——
27. Sodražica in okolica............................................. 74-40
28.	Kostanjevica............................................ „	73-87
29. Črnomelj, ž.................................................... 58 Š0
30.	Logatec, m.............................................. „	5260
31.	Črnomelj, m............................................ ,,	50-—
32.	Ribnica, m.............................................. „	46'—
33. Trojane in okolica  .............................................  46-—
Odnos ... K 5.023-11
34. Kranj, m...................................................... 45'—
35. Unec ....................................................... „	34'—
36. Gorenjska Dolina, sedež v Kranjski gori....................... 32-—
37. Št. Rupert.......................................................    30'60
38. Begunje -Breznica................................................................................................ 29'—
39. Kočevje	in........................................okolica..................................... ,,	26' —
40. Škofljica	in	okolica..................................... „	20 —
41. Grosuplje................................................... „	8'—
42. Senožeče...................................................... 7'—
43. Posavska pri Ljubljani........................................ 5 —
44. Vič......................................................... „	3 —
45. Stari trg in Lož............................................................................................................................................2'—
Skupaj ... K 5.264-71
II.	Štajerska.
1.	Maribor, m	K	923 45
2.	Gradec, izvenakademiška, m....................................  329'46
3.	Celje, ž.......................................................................................................... 319 76
4.	Celje, m................................................ „	296 41
5.	Ormoški okraj, ž........................................ „	269 90
6.	Hrastnik	in	okolica,...................................ž................................. „	257 60
7.	Središče	in	okolica	 „	250'—
8.	Rajhenburg,	Videm	in okolica...................... „	200'—
9.	Trbovlje	in	okolica,	ž	 „	165 46
10.	Vransko........................................................ 154-21
11.	Gradec, ž	 „	150 40
12.	Rogaški okraj.............................................. 150 20
13.	Ptuj, m.................................................... 140'—
14.	Vuzenica, Muta in	okolica	 „	113 40
15.	Sv. Marjeta, Sv. Marko,	niže Ptuja in okolica . .	„	104'66
16.	Maribor In okolica,	ž	 „	96 40
17. Slovenji Gradec in okolica, ž.................■.................... 9012
18. Sv. Jakob, Sv. Marjeta, Sv. Jurij v Slov. goricah,
sedež pri Sv. Jakobu........................................ 90'—
19.	Hrastnik, m	 „	8917
20.	Št. Pavel pri Preboldu, ž......................................  78-20
21.	Šmarje in okolica, ž....................................... 78' -
22.	Trbovlje in okolica,	m............................... „	11'—
23.	Laški trg in okolica....................................... 65 33
24.	Šmarje pri Jelšah, m....................................... 60'—
25.	Limbuš in okolica......................................  „	56' —
26. Ormoški	okraj, m..................................................................................... 50'—
27. Sevnica	  „	50 —
28. Ksaverij-Ljubno v Savinjski dolini ......	„	45’—
29. Grobelno za Slivnico, Sv. Štefan in Št. Vid	.	.	„	44’ —
30. Mozirje, gornjesavinska, ž................................. ,,	36'—
31. Petrovče................................................... „	25 53
32. Dravinjska za Poljčane, Studenice in Makole	.	.	„	25’04
33. Sv. Lenart v Slov. goricah .  	  „	25’—
34. Bizeljsko in okolica....................................... „	24’—
35. Konjice........................................................ 20’—
36. Globoko	za Artiče,	Globoko,	Pišece in Sromlje „	17’—
37. Slovenji	Gradec in	okolica,......................................m................................. 1610
38. Velenje............................................... „	15’60
39. Polenšak.............................................. „	14 40
40. Dol pri Hrastniku..................................... „	12'—
41. Polskava-Pragersko	  7'	—
42. Braslovče............................................. „	6.60
43. Sv. Barbara v Halozah in okolica...................... „	6 45
44. Žalec poleg Celja, m	   „	6’—
45. Meža, Št. Janž in okolica ....... .	.	.	,,	2'60
Skupaj ... K 5.053.45
III.	Koroška.
1.	Beljak in okolica	  .	K	99’—
IV.	Primorska.
a) Goriška.
1. Gorica, ž	  K	369 40
2. Gorica, m....................................................  300'—
3. Ajdovščina	in	okolica,	ž	  „	251'—
4. Ajdovščina	in	okolica,	m	  „	204 96
5. Sv. Lucija in Baška dolina .  ....................  .	„	159'—
6. Dornberg	  „	133'—
7. Sežana in okolica, ž	  „	107'54
8. Nabrežina	  „	100:—
9. Cerkno in okolica, ž	  „	95-20
10. Volčja Draga in Vogrsko 	 „	82 62
11. Pevma, ž................................................ 72 02
12. Sv. Križ, Dobravlje	in Vel. Žablje................... 58'—
13. Brje pri Rihenberku, ž	  ...	„	45 —
— 109 —		
Prenos . . .	K	1.977-74
14. Lokev in okolica			42-40
15. Prvačina, ž			40-—.
16. Krmin in okolica			26 —
17. Briška, s sedežem v Biljani			20-40
18. Čepovan 			.	17-80
19. Pliskovica, Gabrovica in Veliki Dol		»»	2-
Skupaj . . .	K	2.126-34
b) Trst.		
1. Trst, m		K	6.090 90
2. „ ž			3.912-58
3. „ Sv. Jakob			1.749-54
4. „ Skedenj			802-22
5. „ Greta-Rojan			655 94
6. „ Sv. Mar. Magdalena Zg			636-27
7. „ Kolonja			49086
8. „ Sv. Ivan			182 98
9. ,, Lonjer			121-20
10. Barkovlje			70-—
11. „ Bazovica			37-40
12. „ Rocol			35 20
13. „ Trebče		I)	23-12
Skupaj . . .	K	14.808-21
c) Istra.		
V. Nižja Avstrijska.		
1. Dunaj, izvenakademiška		K	300-—
Posnetek.		
1. Kranjska — 45 podružnic		K	5-264-71
2. Štajerska — 45 „ 			5.053-45
3. Koroška — 1 „ 			99 —
4. Primorska: a)	Goriška — 19 „ . . K 2.126-34 b)	Trst — 13 „ . . „ 14.808-21		
c) Istra	' „ . . „		
Skupaj ...	„	16.934	55
5. Nižje Avstr,— 1	   300-—
Skupaj . : .	124	podružnic	.	.	.
K 27.651-71
Izkaz
o prejetih zneskih za Clril-Metodov obrambni sklad od 1. julija 1909. do 31. decembra 1915.1.
Leta	Vplačani zneski na račun kamnov		Prejete obresti		Skupaj	
	K	h	K	h	K	h
1909	29.143	13			29.143	13
1910	56.767	16	1.048	37	57.815	53
1911	27.229	83	1.834	71	29.064	54
1912	29.761	94	4 602	17	34.364	11
1913	13.114	42	6.357	56	19.471	98
1914	9.437	83	7.714	93	17.152	76
1915	1.256	74	8.757	34	10.014	08
	166 711	05	30.315	08	197.026	13
Pri obrambnem skladu vplačani zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Denarni promet družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani v 1. polletju 1916.1.
Proračun za leto 1916 (glej koledar 1916, stran 105) Izkazuje stroškov 180.000 K,	torej	za 1. polovico	1916 . .	90.000	K	—	v
izdalo se je pa po družb, knjigah v 1. polovici 1916	78.679	„	76	„
torej manj za....................................
Po družbenih knjigah sc je v 1. polovici 1916.
prejelo......................................... 38.890	K	63	v
izdalo..............................................	 .	78.679	.	76	.
torej je bilo v tej dobi primanjkljaja, ki se je
pokril iz glavnice,	ozir.	zapuščinskih	skladov	39.789	K	13	v
B.
Imenik podružnic leta 191G.
I.	Kranjska.
1. Begunje-Breznica: Ustan. z odi. dež. vlade z dne 28./VI. 1910, št. 2031.
2. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska. Ustan. z odi. deželne vlade v Ljubljani dne 10./XI. 1910, št. 3705.
3.* Bled: Ustan. z odi. min. dne 30./III. 1886, št. 4775.
4.*Bohinjska Bistrica: Ustan. z odi. dež. predsedstva dne 25./X. 1911, št. 3493.
5.* Borovnica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 26./II. 1910, št. 635/P.
6.* Brdo: Ustan. z odi. deželne vlade dne 24./X. 1907, št. 5848.
7.* Bučka: Ustan. z odlok. okr. glavarstva v Krškem dne 16./XII.
1909, št. 32.661.
8*Cerklje pri Kranju: Ustan. 1. 1889.
9.*Cerklje in Čatež: Ustan. z odi. deželnega predsedstva v Ljubljani dne 28./X. 1910, št. 3035.
10. Cerknica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 18./VII. 1907, št. 4288.
11.* Col, Budanje in Podkraj: Ustan. z odi. dež. predsed. dne 16./IX.
1910, št. 3193.
12.	Črnomelj:	Moška.	Ustan. z	odi. okr. glav.	v	Črnomlju dne
21./I. 1887.
13.	Črnomelj:	Ženska.	Ustan. 8.IX. 1892.
14.*	Dobrunje in okolica:	Sedež v	Stepanji vasi.	Ustan.	z odlokom
okrajnega	glavar, v	Ljubljani	dne 30./IX. 1909,	št.	26.010.
15.* Domžale in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne
8./VIII. 1908, št. 3793.
16.* Dovje-Mojstrana: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 27./IX. 1908, št. 4444.
17. Gorenjska Dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustan. z min. odi. dne
8./IV. 1886, št. 6134.
Z zvezdico * zaznamovane podružnice niso v letu 1915 prispevale z nobenim prispevkom.
18. Grosuplje: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani, dne 20./III. 1909 št. 7062.
19. Idrija: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 1 ./IX. 1886, št. 8837.
20. Idrija: Ženska Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 29./X. 1892, št. 13:037.
21.* Ilirska Bistrica-Trnovo: Ustan. dne 13./VIII. 1886.
22.* Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 20,/XlI. 1910, št. 4141.
23.* Št. Jernej: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./III. 1909, št. 589.
24. Jesenice občina: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 11./VII. 1905, št. 2534.
25. Jesenice: Ženska. Ustan. z odi. okraj. glav. v Radovljici dne
15./I. 1908, št. 852.
26. Kamnik in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./III. 1889, št. 3502.
27. Kamnik: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 6./IX. 1891, št. 11.014.
28.*Knežak in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 6./II. 1911, št 379/P.
29. Kočevje in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. dne 27./VI. 1910, št. 2036.
30. Kostanjevica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 31./III. 1909, št. 649.
31.*Košanska Dolina: Sedež na Kalu. Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 16./V. 1910, št. 576.
32. Kranj: Ustan. dne 28./XI. 1885, št. 4426.
33. Kranj: Ženska. Ustan. dne 13./VIII. 1892, št 10.889.
34.* Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica: U.stan. z min. odi. dne
30./11I. 1886, št. 4775.
35* Krško: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 24./III. 1887. 1. št. 3013.
36. Krško in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 27./Vil. 1894, št. 13.985.
37.* Ledine in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne
10./IV. 1910, št. 1145/Pol.
38. Litija: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 1 ./XI. 1886, št. 10.929.
39. Ljubljana: I. ljubljanska. Ustan. z odi. deželne vlade v Ljubljani dne 14./X. 1885, št. 10.133.
40.* Ljubljana: Mestna ženska. Ustan. dne 25./VII. 1892.
41. Ljubljana: Šen t j akob sko-1 mo vs ka. Ustan. z odi. deželne deželne vlade dne 29./III. 1886, št. 3164.
42. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 4./VIII. 1892, št. 9208.
43. Ljubljana: Šentpetrska moška. Ustan. z min. odi. dne 14./IV. 1886, št. 5771.
44. Ljubljana: Šentpetrska ženska. Ustan, dne 12./IV. 1891.
45. Logatec: Moška. Ustan. dne 6./I. 1887.
46.»Logatec: Ženska. Ustan. dne 21./Vlil. 1892,.|t. 9854.
47 * Loški Potok, Draga in Trava: Ustan. z min. odi. 28./IV. 1886, št. 6133.
48.* Matenja vas in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Postojni dne
13./I11. 1910, št. 5669.
49.* Mengeš in okolica: Ustan. z odi. dežel, vlade dne 17./IX. 1909, št. 18 240.
50.* Metlika: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 16./IV. 1886, št. 4886
51. Mokronog: Ustan. leta 1886.
52.* Moravče: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 10. IX. 1909, št. 2527/Pol.
53.* Moste: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani dne 27./VIII. 1909, št 22.997.
54.* Novo mesto: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./III. 1886, št. 3318.
55. Novo mesto: Zenska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Novem mestu 15./XII. 1901.
56.* Pivka s sedežem v Št. P^tru: Ustan. z odi. deželne vlade dne
3./X. 1886, št. 9917.
57.* Planina in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne
30./X. 1910, št. 3638.
58.* Podkumska s sedežem v Št. Jurju: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 18./V1. 1912, št. 2183.
59.* Poljanska dolina: Ustan. dne 17./IX. 1886.
60. Posavska pri Ljubljani: Ustan. z odi. dež. predsed v Ljubljani dne 12./IX. 1913, št. 2134.
61. Postojna: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne
13./Vlil. 1886, št. 8053.
62.* Postojna: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 17./IV. 1893, št. 2161.
63. Prem in okolica: Ustan. z odi. dežel, predsedstva v Ljubljani dne 12./1I. 1912, št. 453/Pol.
64. Radeče in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne
31./III. 1909, št. 648.
65* Radovljica: Ustan. dne 27./IX. 1892.
66 * Radovljica in okolica: Ženska.' Ustan. dne 8./VIII. 1900, št 3502.
67.* Raka in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne
25./1 1910, št. 275.
68. Ribnica: Ustan. z min. odi. dne 5./1I. 1886, št. 1571.
69. Ribnica in okolica: Ženska. Ustan. 1 ./IX. 1898, št. 18.964.
70. Št. Rupert: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani 11./I. 1910, št. 73.
71.* Sava, Javornik, Koroška Bela: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Radovljici dne 4./IX. 1907, št. 5554.
72.* Semič, Gradac in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani 8./X. 1910, št. 3401/Pol.
73. Senožeče; Ustan. z odi. dež. vlade v Ljublj. 23./IV. 1886, št. 4033.
74. Sodražica in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne
29./VIH. 1909, št. 2425/Pol.
75. Stari trg in Lož: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19/1. 1893, št. 15.820.
76. Šiška: Moška: Ustan. z min. odi. 17./II. 1886, št. 1269.
77. Šiška: Ženska. Ostan. z odi. dež. vlade dne 13./11. 1909, št. 34.
78.* Šiška Gornja: Ustan. z odi. dež. preds. dne 16./V. 1910, št. 1575.
79.* Škocijan in okolica: Ustan z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 27./I. 1910, št. 301.
80.* in 81. Škofja Loka in okolica: Moška. Ustan. z min. odi. dne
23./1II. 1886, št. 4772. Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne
14.	II. 1894, št. 1551.
82. Škofljica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 17./IV. 1909, št. 820.
83.* Toplice: Ustan. z odi. dež. prcdsed. v Ljubljani dne 4., VIL 1909, št. 1716/Pol.
84. Trebnje in okoLca: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne
4./Vlil. 1908, št. 3714/Pol.
85. Trojane in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kamniku dne
17.	Vlil. 1909, št. 15.605.
86. Tržič in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 29./VI1I. 1899, št. 4547
87. Unec: Ustan. z odi. dež vlade dne 13./V. 1904, št. 8581.
88.* Velika Dolina z okolico: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 3./Xl. 1911, št. 3592.
89.*Velike Lašče: Ženska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kočevju dne 2 /1. 1896, št. 12.271.
90. Vič: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Ljubljani dne 6./X. 1908, št. 24.851.
91.* Št. Vid, Podraga, Vrabče: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 16 /IX. 1910, št. 3192/Pol.
92.* Vinica in okolica; Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne
28./V111. 1909, št. 15.254.
93.* Vipava: Ustan. z odi. dež. predsed v Ljubljani 16./VIII. 1908, št. 3920/pr.
94.* Vreme in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne
24./III. 1912 št. 971 /Pol.
95.* in 96. Vrhnika: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19./II1. 1887, št. 4123. — Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 10/111. 1892, št. 12.368.
97.* Zagorje ob Savi: Ustan. z odlok. okr. glav. v Litiji 27./XI. 1892, št. 3152
98.* Zalog, Vevče in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani
9./V1. 1913, št. 1478/Pol.
99* Zatična-Višnja Gora-Št. Vid: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 3./lX. 1886, št. 8967.
100. Železniki na Gorenjskem: Ustan. 17./VI. 1886, št. 5.
101.* Žiri in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Logatcu dne 29./XII. 1909, št. 22.986.
102.*Žuženberk in okolica: Ustan. z odi. deželne vlade dne 2./VII 1887, št. 6490.	V	'
II.	Štajerska.
1 * Sv. Ana na Krembergu, Marija Snežna in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 30./VI1. 1913, št. 8-2178/1.
2.* Sv. Andraž in Sv. Bolfenk v Slov. gor.: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu 1. 1913.
3. Sv. Barbara v Halozah in okolica : Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 19./XII. 1913, št. 8-3066/1.
4.* Sv. Barbara, Št. Janž, Sv. Martin in Vurberg: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 17./I11. 19*3, št 8-963/1-183.
5. Bizeljsko in okolica: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne 13./XI. 1912, št. 8-2696/1.
6.*Bočna pri Gornjem Gradu: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
1./VI1I. 1910, št. 8-2221/1.
7. Braslovče: Ustan. z odi. min. za not. zad. 3./III. 1886, št. 6521.
8* Breg pri Celju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1./V1II.
1910, št. 8-2220/1.
9* Brežiški okraj: Sedež v Brežicah. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27 /VII. 1890, št. 15332.
10.* Brežice: Ženska Ustan. dne 26./VI. 1908.
11. Celje: Moška. Ustan. z minist. odi. dne 14/XII. 1885, št. 3563.
12. Celje: Ženska. Ustan. z odi. nam. dne 19./XI. 1893, št. 29547.
13.* Dobova in okolica: Ustan z odi. namestn. v Gradcu dne 30./1V. 1912, št 8-1123/1, 1912.
14. Dol pri Hrastniku: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne
25./XI. 1912, št 8-2822-1, 1912.
15.* Dramlje: Ustan. z odi. nam. dne 6/II. 1909, št. 8-462/1.
16. Dravinjska za Poljčane, Studenice in Makole: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Mariboru z dne 31./III. 1911, št. 12530-11.
17* Fala, Puščava, Selnica: Ustan. 6./XI. 1910.
18.* Prani in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2./1. 1910, št. 8-2521/1. 1909.
19.* Gabrje poleg Celja: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 4./VII. 1909, št. 8-1250 1.
20. Globoko: (za Artiče, Globoko, Pišecc in Sromlje): ustan. z odi. namest. v Gradcu 29./VI. 1913, št. 8-1888/1.
21.* Gornji Grad: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27./II. 1886, št. 2593.
22.* Gornji Grad: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 5./I. 1909, št. 8-3525/1.
23.* Gornja Radgona: Ustan. I. 1991.
24*Gradec: Akademiška. Ustan. z odi. dne 26./I. 1886, št. 1112.
25. Gradec; Izvenakademiška. Ustan. z min. odi. dne 15./V. 1886, št. 7231. v
26. Gradec: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VI. 1907, št. 8-1844/1.
27. Grobelno: (za Slivnico, Sv. Štefan in Št. Vid s sedežem v Gro-belnem). Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 30./VII. 1913, št. VIII-2171/.
28.* Hoče, Slivnica in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu
29./Xll. 1913, št. 8-3146/1. 13.
29. Hrastnik: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Celju 26./1I. 1908, št. 8-867 1. 1908.
30. Hrastnik in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu
2./II. 1913, št. 8-363/1, 1913.
31. Sv. Jakob in Sv. Marjeta, Sv. Jurij v Slov. Goricah, s sedežem pri Sv. Jakobu-: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 8./X. 1913, 8-2563/1, 1913.
32.* Sv. Jurij ob Ščavnici: Priglašena dne 20./B. 1913, št. 122.
33.* Št Jurij ob juž. žel.: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./V. 1886, št. 395.
34.* Št. Jurij ob juž. žel.: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu
9./Xl. 1891, št. 19.609.
35.* Kapele pri Brežicah: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu
28./III. 1912, št. 8-891/1. 1912.
36. Konjice: Ustan. z odi. minist. 26./III. 1886, št. 4252.
37.* Kozje in kozjanski okraj: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 18.41. 1904, št. 6044.
38.* Sv. Križ-Veržej: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 29./III. 1910, št. 8-987/1.
39. Ksaverij-Ljubno v Savinski dolini: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 27./V. 1912, št. 8-1466/1.
40. Laški trg in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 18./IX.
1891. št. 21.236.
41. Limbuš in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 2./X. 1907, št. 8-2731./I.
42. Sv. Lenart v Slov. Goricah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne
13./X. 1888, št. 21.440.
43.* Ljutomer in okolica. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10./X.
1892, št. 13.714.
44.* Ljutomer: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu z dne 7./VIII. 1909, št. 8-2483/1.
45.* Št. Lovrenc nad Mariborom: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne l./VII. 1901, št. 22.669.
46. Maribor: Ustan. z min. odi. 10./I. 1888, št. 353.
47. Maribor in okolica: Ženska. Ustan. z dne 14/V. 1898, št. 12.381.
48.* Mariborska železničarska podružnica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 3./I 1913, št. 8-3098/1, 1912.
49. Sv. Marjeta, Sv. Marko niže Ptuja in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 25./IV. 1914, št. 8-1281/1.
50. Meža, Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
30./X. 1911, št. 8-2693/1.
51. Mozirje:	Gornjcsavinska ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu 23./XII. 1907, št. 8-3362/1, 1907.
52. Ormoški okraj: Ustan. z odi. deželne vlade dne 17./X. 1887, št. 21.104.
53. Ormoški okraj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
27./I. 1892, št. 721.
54.*Št. Pavel pri Preboldu: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne
5./VII. 1909, št. 8-2184/1.
55. Št. Pavel pri Preboldu: Ženska. Ustan. z odi. namestništva v Gradcu z dne 25,/ii 1912, št. 8-483/2.
56.*Sv. Peter pod Sv. Gorami in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 7 /VI. 1910, št. 8-1658/1.
57. Petrovče: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1 ./VII. 1909, št. 8-2116/1.
58.*Planina in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 4./XI.
1909, št 8-2387/1.
59.* Podčetrtek in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu z dne
28./Vil. 1912, št. 8-2010/1-12.
60.* Podsreda in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7./VI.
1910, št. 8-1659/1.
61. Polenšak: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VIII. 1910, št. 8 2420/1.
62. Polskava-Pragersko: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne
22./IX. 1909, št. 8-2661/1, 1909.
63.* Polzela: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 26./IV. 1903, št. 5339.
64* Ponikva: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 13. IV. 1910, št. 1129/1.
65. Ptuj: Ustan. z odi. nam. v Cradcu dne 27./XII. 1885, št. 25.288.
66.* Ptuj: Ženska Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10./V1II.
1908, št. 1-6795/08.
67.* Ptujska Gora, Št. Lovrenc in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2.111. 1912, št. 8-558/1.
68. Rajhenburg-Videm in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./XI. 1907, št. 130/.
69.* Rečica v Savinski dolini: Ustan. z odi. min. dne 15./IV. 1886, št. 5233.
70.* Ribnica na Pohorju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 6./V. 1909, št. 8-1676/1, 1909.
71. Rogaški okraj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 22./V. 1910, št. 8-1544/1.
72.* Ruše in okolica: Ženska. Ustan dne 26./XII. 1898.
73. Sevnica: Ustan. z odi. min. dne 27JV. 1886, št. 8017.
74.* Slovenska Bistrica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 13./IX. 1892, št. 20.790.
75. Slovenji Gradec in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
8./111. 1887, št. 3926.
76. Slov. Gradec in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 15»./VI. 1912, št. 8-1653/1.
77. Središče in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 6./IX.
1909, št. 8-2609/1.
78. Šmarje pri Jelšah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 10./XII. 1886, št. 24.839.
79. Šmarje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./VI. 1910, št. 8-1894/11910.
80.*Šmartin na Paki, Letuš in okolica: Moška. Ustan. z od!, nam. v Gradcu 26.IV. 1913, št. 8-1636/1.
81.*Šmartin in Rečica na Paki: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./I. 1911, št. 819/1.
82.* Šoštanj in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./IV. 1913, št. 8-1919/1.
83. Trbovlje in okolica: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu dne 30./1II. 1892, št. 6047.
84. Trbovlje in okol ca: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 19./1I. 1901,- št. 5466.
85.* Sv. Trojica-Sv. Anton, Sv. Benedikt: Ustan z odi. namestn. dne
23./VIII. 1913, št 8-2334-1/13.
86. Velenje: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Slovenjem Gradcu dne
19./1X. 1894, št. 2879.
87*Vojnik in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./IV. 1913, št. 8-1151/1.
88. Vransko: Ustan. z odi. namestn., v Gradcu dne 30./XII. 1890, št. 45 968.
89.* Vuhred - marenberški okraj : Ustan. z odi. namestn. v Gradcu
10./II. 1886, št. 2958.
90. Vuzenica, Muta in okolica: Ustan. 29./XII. 1907.
91.*Zidan most in Loka: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne
27./XII. 1912, št. 8-3074/1.
92. Žalec poleg Celja: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 28./II. 1886, št. 2621.
93.*Žalec poleg Celja: Ženska: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 5./XU. 1905, št. 54.651.
III.	Koroška.
1. Beljak in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 21 ./X. 188H, št. 1954.
2.* Blače, Loče in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Beljaku dne '
14./Vlil. 1909, št. 23.620.
3.* Borovlje: Ustan. 1. 1908.
4.* Celovec in okolica: Ustan. I. 1909.
5.* Olinje in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu, dne 8./VI. 1909, št. 2498.
6.* Kotmara vas in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 11./11I. 1888, št. 298.
7.* Prevalje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 10./III. 1910, št. 967/prez.
8.* Velikovec in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne
6./X. 1893, št. 1616.
IV.	Primorska.
a)	Goriška.
1.	Ajdovščina	in okolica: Ustan. z	odi.	okr.	glavarstva	v	Gorici
dne 9./IX.	1896, št. 1T979.
2.	Ajdovščina	in okolica Ženska.	Ustan.	z	odlokom	namestn.	v'
Trstu dne	11/XI. 1892, št. 19.261.
3.* Št. Andrež: Ustan. z odi. nam. v Trstu 23./IV. 1909, št. 815.
4.* Bilje in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 19./11I. 1912, št. 640.
5.* Bovec; Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 10/XII. 1886, št. 19 586.
6.* Breginj in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 2./V. 1910, št. 578.
7. Briška podruž. s sedežem v Biljani: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 29./XI. 1888, št. 18.671.
8. Brje pri Rihenberku: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 30./I. 1908, št. 114.
9. Cerkno in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne
31./III. 1910, št. Pr. 415/2.
10.* Cerovo, Št. Ferjan, Vipolže: Ustan. I. 1909.
11. Čepovan: Ustan. z odi nam. v Trstu dne 12./XI. 1908, šd. 1942.
12.* Devin in Mavhinje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 9./X. 1911, št. 638/2.
13.* Divača: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 2./V. 1910, št. Pr. 681-10.
14 Dornberg: Ustan. z odi. namestništva v Trstu dne 14./V1I. 1892, št. 13.893.
15.* Dutovlje in okolica: Ustan.z odi. nam. v Trstu dne 4./III. 1911, št. 381.
16. Gorica: Moška. Ustan. z odi. namestn. v Trs‘u dne 29./III. 1886, št. 4773.
17. Gorica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 9./V. 1889, št. 7300/1.
18.* Kanal: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 23/11. 1888, št. 3002.
19.* Kobarid: Moška. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 11./XII. 1886, št. 18.840.
20.* Komen: Ustan. prvotno z odi. namest. dne 5./VII. 1891, razpuščena 24./V1II. 1907, nanovo ustanov, dne 15/V. 1909, št. 309.
21.* Kostanjevica in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne
13./II. 1913, št. Pr. 356.
22.* Kred in občina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 28./V. 1911, št. 967.
23. Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Žablje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 18./IV. 1911, št. 733.
24. Krmin in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./XI. 1911, št. 1875.
25 * Lokavec pri Ajdovščini: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 11./XI. 1908, št. 1804.
26. Lokev in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 14./VII. 1909, št. 1172.
27. Sv. Lucija in Baška dolina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne
17./VII. 1909, št. 1272.
28.* Miren in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 1641.
29. Nabrežina: Ustan. z odi. okr. glav. v Sežani dne 31./XII. 1909, št. 16.134.
30.* Opatje Selo in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 13./II. 1913. št. Pr. 357.
31.* Št. Peter pri Gorici: Ustau. z odi. namestn v Trstu dne 9./1V. 1913, št. 721.
32. Pevma: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav v Gorici dne 14,/XI. 1909, št. 18.932.
33. Pliskovica, Gabrovica in Vel. Dol.: Ustan. z odi. c. kr. namestn. v Trstu dne 13./X1I. 1912, št.	2144.
34 * Podgora in okolica:	Ustan. z odi. namestn.	v Trstu	dne	24./X.
1911, št. Pr./840.
35.* Prvačina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264.
36. Prvačina: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264.
37.* Ravnica in Podgozd: Ustan. z odi. nam. v Trstu leta 1904.
38.* Renče: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 22./XI. 1913, št. Pr. 2132/13
39.* Rihemberg: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 6./IV. 1909, št. 318/1. 40/* Selo, Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 4./I.1911, št. 2275/10.
41.*Sežana in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu 10./VIII. 1894, št. 14.126.
42.	Sežana in okolica:	Ženska.	Ustan.	z	odi.	namestn	v	Trstu
dne 6./X. 1892, št.	16.977/1.
43.* Solkan: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 17./IV. 1910, št. 717.
44.* Šempas: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 15./V1I. 1886, št. 9830/1.
45.* Šmarje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 6./V1II. 1909, št. 9830/1.
46.* Štanjel in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Trstu 7./VII. 1911, št. Pr. 1080.
47.* Tolmin: Moška. Ustan. dne 2./V. 1909.
48.* Tolmin: Ženska. Ustan. 24./X. 1892.
49.*	Tomaj in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 19./VI. 1910.
50.	Volčja Draga in Vogrsko: Ustan. z odi. namestn.	v Trstu	dne
10./IH. 1911, št. 510.
51.*Vrtojba in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 27./I. 1 £05, št. 317.
b)	Trst.
1.	Barkovlje pri Trstu: Ustan. dne 28./VIII. 1910.
2.	Bazovica in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu	2/V.	1910,
št. 547.
3. Greta poleg Trsta: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 2./II. 1889, št. 2377/1.
4. Sv. Ivan v Vrdeli poleg Trsta Ustan. dne 4./III. 1887.
5. Kolonja pri Trstu: Ustan. z odi. namest. v Trstu 25/1. 1913, št. Pr. 156.
6.* Sv. Križ pri Trstu: Ustan. z odi. naraestn. v Trstu 1. 1910.
7. Lonjer pri Trstu: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 24./II. 1911, št. 244.
8.* Opčine in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 2./V. 1910. št. Pr. 548.
9.* Prosek, Kontovelj in Zgonik: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 14/111. 1911, št. 545.
10.	Trebče in okolica: Ustan. I. 1910.
11.	Trst:	Moška. Ustan. z min. odi. dne 27./11. 1886, št.	3267.
12.	Trst:	Ženska. Ustan. z odi. nam.	v Trstu	dne 12./II.	1887,
št. 1800/1.
13.* Trst 1. mestni okraj: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 25./IX. 1912, št. 1729.
14.* Trst IV., sedež v Belvederij: Ustan. z odi. nam. v Trstu
9./.V11I. 1911, št. 1321.
15.	Trst	Sv. Jakob: Ustan z odi. nam.	v Trstu	dne 3./V.	1907.
št. 534/1.
16. Sv. Marija Magdalena Zgornja: Ustan. z. odi. natn. v Trstu dne
28./II. 1910, št. 819-1/1.
17.	Trst	Rocol in Kjadin: Ustan. z odi.	nam. v	Trstu dne	7./Ul.
1909, št. 405.
18. Trst-Škedenj: Ustan. z odi. nam. v Trstu z dne 30./V11. 1908, št. Pr. 811/1.
19.*Vrdelca: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2.IV. 1910, št. Pr. 493/1-10.
c) Istra.
1.*Breg pri Trstu (za vasi Boljunec, Boršt, Dolina in Ricmanje):
Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 20/IX. 1911, št. 1252.
2.* Klanec-Ocizla-Materija: Ustan. z odi. nam. Trstu dne 19./VI.
1910, št. 1081.
3.* Kozina in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 728.
V.	Druge avstrijske dežele.
1.*Dunaj: Akademiška. Ustan. z odi. nam. na Dunaju dne
23./111. 1911, št. Z. V. 7393.
2. Dunaj: Iz ve n akad eni iška. Ustan. z odi. nam. na Dunaju dne 23/111. 1911, št. Z. V. 740/1.
Družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani
častni člani:
1. t Mons. Andrej Einspieler, profesor; izvoljen na 11. vel. skupščini
dne 19. mal. srpana 1887; umrl dne 16. pros. 1888.
2. Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, namestni prvomestnik
in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr.; izvoljen na XVIII. veliki skupščini dne
6.	vel. srpana 1903.
3. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X.
vitez Fran-Josipovega reda, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, konzistorijski svetnik, gimnazijski profesor v p., odbornik »Društva za krščansko umetnost", vlastclin i. dr. na Okroglem; izvoljen na XXII. vel. skupščini dne 6. vel. srpana 1907.
4. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski itd. v Ljubljani; izvoljen na
XXV.	vel. skupščini dne 3. mal. srpana 1910.
5. f Ivan Murnik, ces. svetnik, tajnik trg. in obrt. zbornice v p. itd.
v Ljubljani, izvoljen prav takrat.
6. t Dr. Josip Vošnjak, dež. bolnice primarij v p., posestnik v Vlsolah
pri Slov. Bistrici; izvoljen prav takrat; umrl dne 21. vin. 1911.
7. Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani; izvoljen prav takrat.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
pokrovitelji:
A.
ki so po § 4. a) družbenih pravil vplačali vsaj po 200 kron.
1.	Abiturijentl idrijske realke, zast. Fr. Lapajne; 2. Abiturijenti slovenski 1896. leta v Ljubljani, zast. dr. Leon Stare; 3. Abiiurijenti slovenski in hrvatski 1891. leti; 4. Abiturijenti II. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. leta, zast. Ivan Kecelj, sedaj medicincc na Dunaju;
5.	Abiturijenti v Celju 1. 1909., zast. dr. Rado Brenčič; 6. Ga. Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani; 7. „Adrija", pevsko društvo v Bar-kovljali pri Trstu; 8. Akad. ferijalno društvo ..Prosveta", I v Ljubljani, zast. vsakokratni predsednik; 9. Akad. ferijalno društvo „Pro-sveta", II. v Ljubljani, zast. vsakokratni podpredsednik; 10. Akad. ferijalno društvo ..Prosveta", 111. v Ljubljani, zast. vsakokratni tajnik;
II.	Akad. društvo slov. kat. „Danica“ na Dunaju; 12. Akad. tehn. društvo »Triglav" v Gradcu (nabrano ob 35 letnici); 13. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905/6., zast. Štefan
Singer, župnik v Logavesi; 14. Alijančič Andrej j, prelat in stolni kanonik v Celovcu; 15. Ga. Alijančičeva M. na Dobravi pri Kropi;
16.	.Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; 17. Gdč. Accettova Josipina, posestnica v Ljubljani.
18.	j Benedik Iv., župnik v p. v Gradcu; 19. Bogoslovci slovenski. Gorica 1891. leta; 20. Bogoslovci slovenski, Gorica 1894. leta; 21. Bogoslovci slovenski, Gorica 1893. leta; 22. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. leta; 23. Bogoslovci slovenski, Gorica 1895 leta; 24. Bogoslovci ljubljanski 1892. leta; 25. Bogoslovci'ljubljanski 1897. leta, zast. Ivan Baloh, vikar; 26. Bogoslovci ljubljanski 1906. leta, zast. Ivan Pogačar, kaplan; 27. Bogoslovci mariborski 1892 leta; 28. Bogoslovci mariborskega šol. leta 1895/6; 29. Bogoslovci mariborski 1899. leta; 30. Bogoslovci mariborski 1902. leta; 31. Bogoslovci mariborski 1903. leta; 32. Bogoslovci mariborski 1904. leta, zast. Josip Fridauer; 33. Bogoslovci mariborski šol. leta 1904/5.; 34. Bogoslovci mariborski šol. leta 1905/6., zast. Ivan Širec; 35. Ga. Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju: 36. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Verdeli; 37. Brezničani mašniki, zast. najmlajši župnik-rojak, sedaj Fr. S. Finžgar; 38. Bukovec Fr, župnik v Artvižu v Istri; 39. Bukvama kat. v Ljubljani, zast. vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar; 40. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici.
41. Dr. Celestin Fr., vseučiliški prolesor v Zagrebu.
42. Čitalnica narodna v Kranju; 43. Čitalnica v Postojni; 44. Čitalnica v Planini pri Rakeku; 45. Čitalnica v Spodnji Šiški; 46. Čitalnica Slovanska v Trstu; 47. Čitalnica v Vipavi.
48.	Ga. dr Dečkova Adcla, odvetnikova vdova, graščakinja v Celju; 49. Dekanija Šmartin pri Litiji, zast. vsakokratni dekan, sedaj Matej Rihar; 50. Dijaki slov. I. drž. gimn. v Ljubljani, za t. Janko Vranjck; 5 . Dobrotvor narodni, neimenov; 52. Dr. Dolenc Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani; 53. Dolenc Oroslav, posestnik v Ljubljani; 54. Dom Gorjanski v Gorjah, zast. njegov prvomestnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar, 55. Dom Katoliški na Vrhniki; 56. Domoljub, neimenovan v Idriji; 57. Slov. izobražev. iu podporno društvo „Domovina“, v Gradcu; Ista št 11; 58. Drčar Martin f, župnik v Preski; 59. Gdč. Druškovičeva Ana, trg. hči v Ljubljani; 60. Ga. Druškovičeva Valentina, omož. Goljaževa v Pulju;
61.	„Društvo bralno" v Sv. Ivanu poleg Trsta; 62. »Društvo bralno" Litija; 63. „Društvo bralno" Trebnje; 64 „Društvo bralno" slovensko, Tržič; 65. „Društvo delavsko podporno" v Trstu; 66. Društvo gasilno v Trbovljah; 67. ..Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. L;
68.	»Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. II.; 69 »Društvo Kamnik" v Kamniku; 70. »Društvo Kamnik" v Kamniku II., zast. ga. Alojzija Žargijeva; 71. Društvo katol. delavsko na Jesenicah; 72. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču; 73. Društvo kat. tisk. v Ljubljani, zast. Andrej Kalan, prelat; 74. »Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v Vrdeli; 75. Društvo pevsko „Kolo“ v Trstu; 76. Društvo pevsko »Zvon" v Šmariinu pri Litiji; 77. Društvo slov. katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici; 78. »Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani; 79. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov Sava
na Dunaju, zast. Ferdinand Kranjec, tehnik; 80. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okrai Kamnik; 81. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj"; 82. »Društvo vzajemno in podporno" v Ljubljani, zast. A. Kalan, prelat; 83. Društvo »Zvezda" na Dunaju; 84. Družba sv. Mohorja v Celovcu; 85. Družba Vincencija v Tržiču; 86. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zast. nadučitelj Anton Gnus; 87. Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zast. mestni župnik Martin Malenšek); 88. Ista št. 11., zast. stolni kanonik dr. Fr. Lampe f.
89. Einspieler Andrej f, mnsgr, profesor v Celovcu.
90. Ferk Feliks j, zdravnik in veleposest, v Mariboru; 91. Fon Jakob, župnik v Kredi.
92.	Oerdol Iv., posestnik v Škorklji pri Trstu; 93. Dr. Olančnik Jem., odvetnik v Mariboru; 94. Oovedič Ivan f, župnik v Šoštanju;
95.	Gregorčič Sim. f, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici; 96. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani; 97. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani; 98. Gruden Jakob f, župnik.
99.	Hajšek Ant j, č kanonik, dekan v Slov. Bistrici; 100. Ga. Hočevar Josipina f, velepost. v Krškem; 101. Hrašovec Fr. j, sodnik v pokoju, Gradec; 102. Gdč. Hrenova Ana f, posestnica.v Ljubljani, Krakovo; 103. Hren Jak., c. kr. dež. sod. nadsvetnik v p. v Ljubljani; 104. Hrovatin Ant. f, mnsgr., častni kanonik v Trstu.
105. Jan Juri f, č. kanonik in dekan v Dolini v Istri; 106. Dr. Jeglič Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr.; 107. Jelačin Iv., trg. v Ljubljani (povodom poroke hčerke Angele); 108. f Jenko Davorin, dvorni skladatelj, Ljubljana; 109. Jerman Iv. rač. revident v Ljubljani; 110. Jurca And., vcletržcc v Ptuju; 111. Jurca Fran, trgovec v Postojni.
112. Gdč. Kadivčeva Ant., posestnica v Ljubljani; 113. Kalan Andrej, prelat v Ljubljani; 114. Kalister Frančišek f, veletrgovec v Trstu; 115. Ga. Kalistrova Ivana, soproga velctrgovčeva v Trstu; 116. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. L; 117. Klub slovenski v Celovcu; 118. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zast. vsakokratni predsednik'; 119. Koblar Anton, dekan v Kranju; 120. Ga. Koblarjeva Marija j, posestnica v Litiji; 121. Ga. Koblarjeva Vekoslava, omož. Slančeva v Litiji; 122. Kogej Jak., notar v Postojni; 123. Kollman Fran j, veletržec v	Ljubljani;	124.	Dr. Košmerlj Fran j, c. in kr. višji štabni
zdravnik v	Ljubljani;	125. Košinelj Frančišek,	župnik v Ameriki;
126. Kotnik Fran j, veleposestnik na Vrhniki; 127. Kralj Ivan, c. kr. sodnik v Metliki; 128. f Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v p. v Gradcu; 129. Dr. Krek Gregor f, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p. v Ljubljani št L; 130. Isti št. II.; 131. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani; 132. Gospa Kroftova Minka, sopr. banč. uradnika v Ljubljani. 133. Krožek magistratnih uradnikov v	Ljubljani;	134.	Krožek magistratnih	uradnikov v Ljubljani
št. II.; 135. Kržič Anton,	učiteljiški profesor,	častni kanonik, kot
zast. »Katol. društva detoljubov'; 136. Ga. Kukovčeva Ana, sopr. odv. v Celju.
137. Lavrenčič Jos., župan Postojna ; 138. Dr. Lesar Josip, častni kanonik, ravnatelj sem. v Ljubljani; 139. Ljudska pesmarica, zast. dr. Pečjak Gregorin, gimnazijski profesor; 140. Luckmann Karol f, ravnatelj na Jesenicah; 141. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku.
142. Dr. Majaron Danilo, odvetnik; 143. Ga. Majdičeva Ana, veletovarnarjeva sopr. v .Hudinju pri Celju; 144. Majdič Peter, ve-letovarnar v Hudinju pri Celju; 145. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju; 146. Ga. Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva sopr. v Ljubljani; 147. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani; 148. Dr. Marinko Josip, gimn. prof v pok. v Preski; 149. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki; 150. Martelanc Drag. f, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu; 151. Maselj Fr., c. in kr. računski stotnik v p.; 152. j Matjan Jakob, veleposestnik v Zgornji Šiški; 153. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 154. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani, zast. inž. Viktor Skaberne; 155 Mencinger Tomo, trgovec v Ljubljani; 156. Mestna občina v Idriji; 157. Mestna občina Ljubljana; 158. Meško Fr. Ks. župnik in pisatelj pri Manji na Zib; 159. Miklavčič Karol f, župnik v pokoju; 160. Mladina litijska, zast. vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek, 161. f Dr. Munda Fran, odvetnik in posestnik v Ljubljani; 162. Murnik Ivan f, ces. svetnik v Ljubljani; 163. Gospa Murnikova Marija f, sopr. ces. svetnika.
164. Nabergoj Ivan f, posestnik na Proseku; 165. Naselbina slovenska v Pulju, zast. mornarski župnik v p. Iv. Ambrož; 166. Notar Anton, eksposit v Štorjah, p. Sežana; 167. Novakova Antonija, prof. sopr. v Ljubljani, zas. njen sin Stanko Novak.
168. Občina Draga; 169. Občina Selce na Gorenjskem; 170. Občina Sežana na Krasu; 171. Občinski svetnici ljubljanski št. L, zast. dr. Fran Novak, dež. poslanec; 172. Isti št. II., zast. dr. Josip Pipenbacher, gimn. profesor; 173. Isti št. III. zast. dr. A. Švigelj, odvetnik; 174. „0bitelj Truden-Bogdanovič" v Barkovljali pri Trstu v spomin j- g. Natalije Trudnove; 175 Oblak Ivan, župnik na Bledu; 176. Omizje „Ciril-Mctodovo“ pri Rošu v Hrastniku, zast. Miloš Roš, učit. v Hrastniku; 177. Omizje „Za plotom*, L, zast. Vojt. Vidmajer f v Ljubljani; 178. Isto II. zast. dr. M. Triller v Ljubljani; 179. Isto-
III.	zast. dr Fran Kandarc v Ljubljani; 180. Isto IV. zast. dr. Fran Režek v Ljubljani; 181. Isto V. zast. prof. Fran Kralj f v Ljubljani; 182. Omizje stalno pri „Roži“, L zast. Ub. pl Trnkoczy v Ljubljani; 183) Isto II. zast. V. Rohrman v Ljubljani; 184. Isto III. zast. Iv. Mejač v Ljubljani; 185. Isto IV. zast. Mat. Zamida v Ljubljani; 186. Isto V. zast. Al. Hudovernik v Ljubljani; 187. Omizje stalno pri Auru, zast. dr. Ivan Oražen, dež. pos.; 188. Omizje stalno Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti v Ljubljani, zast. M. Verovšek, mag. rač. uradn.; 189. Omizje Bohinjski kot pri „Zlati kaplji* št. I. zast. prof Jos. Verbič; 190. Omizje samcev pri ,,Zlati kaplji" št. I. zast. Ivan Škarja; 191. Isto št. II. zast. Matija Krajc, stavb, nadko-misar v Ljubljani; 192. Omizje slovensko v Beljaku, zast. vsakokratni starosta; 193. Omizje slovensko v Gradcu št. I.; 194. Omizje slovensko v Celovcu, zast. Beno Gruden; 195. Omizje pri „Bel. volku" 1. zast.
pošt. ofic. Al. Vernik; 196. Isto II. zast. Ivan Bonač; 197. Isto III. zast. Vinko Borštner, gimn. prof. v p; 198. Isto IV. zast. Iv. Bele, učitelj v Ljubljani; 199. Isto št. V. zast. Josip Lenče; 200. Isto št. VI.; 201. Isto št. VII. zast, Al. Lenček; 202. Isto št. VIII. zast. Janko Česnik; 203. Isto št. IX. zast. Ivan Mejač; 204. Isto št. X. zast. dr. Fr. Tominšek; 205. Isto št. XI. zast. Karel Seunig, trg.; 206. Isto št. XII; 207. Omizje v gostilni pri Bergantu v Trnovem ; 208. Omizje Mrakovo pri ,,Novem svetu11 v Ljubljani, zas'. Fr. Barle, mag. pis. ravn; 209. Omizje v gostilni Peter (Mar. Mayr) v Kranju, zast. Petko Mayr; 210. Omizje v gostilni Bekselj v Kranju, Tončka Mihelič; 211. Omizje stalno pri Figovcu v Ljubljani št. L; 212. Isto št. II.
213. Perdan Ivan f, veletrgovec v Ljubljani; 214. Dr. Perne Fr. gimn. prof. v Kranju; 215. Dr. Pertot Sim. f, zdravnik v Trstu,
216.	Petričič Vaso f, veletržec v Ljubljani; 217. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 218. Pleteršnik Makso, gimn. prof. v pok. v Ljubljani; 219. Ploj Oton, c. kr. notar v Črnomlju; 220. Podružnica m. v Ajdovščini št. L; 221. Podružnica m. v Ajdovščini št. II.; 222. Podružnica akademiška v Gradcu ; 223. Podružnica Bled v proslavo 50-letnice vladanja cesarja Frana Josipa L; 224. Podružnica Brdo; 225. Podružnica Brežice; 226. Podružnica v Clevelandu, zast. Ivan Lab; 227. Podružnica Dobrunje; 228 Podružnica m. v Gorici; 229 Podružnica Gornji Grad, zast. Fr. Kocbek, nadučitelj; 230. Podružnica Grosuplje št. L, zast. Fran Kos; 231. Podružnica Grosuplje št. II., zast. Micika Rusova ; 232. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu; 233. Podružnica Kanal, Goriško: 234. Podružnica Kropa-Kamna Gorica Dobrava št. 1; 235. Ista št. II ; 236. Ista št. III.; 237. Podružnica v Litiji št. I. zast. vsakratni prvomcstnik, sedaj I. Roglič, višji sod. oficijal v p.; 238. Podružnica v Litiji št. II., zast. ga. Terezija Svetčeva; 239. Podružnica m. v Logatcu; 240. Podružnica v Loškemy potoku ; 241. Podružnica v Mokronogu; 242. ,,Podružnica pivška11 v St. Petru na Krasu št. L; 243. Ista št. II.; 244. Podružnica Šiška m. št. L; 145. Ista št. II.; zast. trgovec Ant. Pogačnik; 246 Ista št. UL; 247. Ista št. IV. 248. Podružnica na Viču; 249. Ista št. II; 250. Ista št. 111.; 251. Ista št. IV; 252. Podružnica v Železnikih; 253 Podružnica m. v Celju št. L; 254. Podružnica m. v Celju št. II., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teli namestnik ; 255. Podružnica m. v Celju št. III., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teli namestniki; 256. Podružnica m. v Celju št. IV.; zast. vsakokratni preds., blagajnik in tajnik, oz. njih namestniki; 257. Podružnica m. v Kamniku št. L; 258 Ista št. II., zast. višji okr. živino-zdravnik Jos. Nik. Sadnikar; 259; Ista št. III. zast. f lckarničar Jos. Močnik; 260. Podružnica m. v Kranju št. L; 261. Ista št. II.; 262. Podružnica v Kranju (iz nabiralnika kavarne Jilgcr), zastopnica gdč. Karla Jitger; 263. Podružnica m. v Postojni; 264. Podružnica m. v Rečici v Savin, dolini; 265. Podružnica m. v Ribnici št. L; 266. Ista št. II., zast. višji dež. sodni svet. Fr. Višnikar j-; 267. Ista št. III.; zast. sod nadoficijal Anton Spende; 268. Ista št. IV., zast. dr. Schiffrer; 269. Ista št. V., zast. notar Ig. Gruden; 270. Podružnica
m. šentpeterska v Ljubljani, št. I., zast. trg. poslovodja	Fran Mu-
lačck; 271. Ista št. 11., zast. notar Luka Svetec; 272. Ista št. 111.; 273. Ista št. IV.; 274. Ista ši. V.; 275. Ista št. VI.; 276. Podružnica m. v Sežani št.	L;	277.	Ista št.	11.; 278. Podružnica v Solkanu; 279.	Podružnica v Slovenjem	Gradcu;	280. Podružnica Sodražica; 281. Podruž-
nica m. v Starem trgu št. .L, zast. vsakokratni prvomestnik; 282. Ista št. II., zastopnik nadučitelj Jak. Žebre; 2e3. Podružnica v Škofljici; 284 Podružnica m. v Trbovljah, št. I., zast. voli vsako leto občni zbor; 285.	Ista	št.	11.,	zast. voli vsako leto občni zbor; 286. Ista i t. 111.;
287.	Is'.a	št.	IV.;	288. Ista št. V; 289. Podružnica v Tebnjem št. L;
290.	Ista	št.	II.;	291. Ista št. 111.; 292. Ista št. IV.; 293. Podružnica
m. v Trstu št. L; 294. Ista št. II.; 295. Ista št. III.; 296. Ista št. IV.; 297.	Ista	št.	V.;	298. Ista št. VI.; 299. Ista št. Vil.; 300. Ista št. VIII.;
301.	Ista	št.	IX ;	302. Ista št. X.; 303. Ista št. XI. 304. Ista št. XII.;
305. št. XIII.; 306.	št. XIV.; 307. Ista št.	XV. 308. Podružnica	na
Turjaku št.	I.;	309.	Ista št.	II.; 310. Podiužnica v Vipavi; 311.	Podružnica m.	na	Vrhniki št. I.;	312. Ista št. II.; 313. Podružnica v	Zagorju ob Savi št.	I; 314. Ista.	št. II.;	315. Ista št.	III.; 316. Podružnica m. v Žalcu;	317. Podružnica ž.	v Ajdovščini	št. I.; 318. Ista
št. II.; 319. Ista št. III.; 320.	Ista št.	IV. 321. Podružnica ž. v Celju
št. 1., zastopnica	vsakokratna	predsednica, tajnica	in blagajničarka,
oz. teh namestnice; 322. Ista št. II., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 323. Ista št.'III., zast. vsakokratna predsednica , tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 324 Ista št.	IV., zast vsakokratna	predsednica,	tajnica	in
blagajničarka, oz. teh namestnice; 325 Ista št. V.; 326. Podružnica ž. v Cerknici; 327. Podružnica ž. v Dornbergu; 328. Podružnica ž. Gornji Grad; 329. Podružnica ž. v Idriji št. L; 330. Podružnica ž. v Idriji št. II.; 331. Podružnica ž. v Idriji št. 111.; 332. Podružnica ž. v Št. Jurju ob južni železnci; 333. Podružnica ž. v Kamniku št. 1.; 334 Ista št. II.; 335. Ista št. III. zast. gospa Marija Fischerjeva; 336. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova soproga gospa Ana dr. Krautova; 337. Ista št. V., zast. gospodična Terezija Karolnlkova; 338. Ista št. VI., zast. ga. M. Vremšakova; 339 Ista št. VII., zast. Terezija Kemperletova; 340. Ista št. VIII., zast. gdč. Ivanka Trpinčeva; 311. Podružnica ž. v Kranju št. I.; 342. Ista št II.; 343. Podružnica ž. v Krškem; 344. Podružnica ž. v Laščah št. L, zast. ga. Šuflajeva; 345. Ista št. II., zastop ga Kiistina Orebenčeva; 346. Ista št. III., zast. ga. Ana Hočevarjeva; 317. Ista št. IV., zast. ga. Ema Pucljeva; 348. Ista št. V., zast. gdč. Francika Hočevarjeva; 349. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Soinrakova; 350. Ista št. VII , zast. Leopoldina Štefančičcva, nadučit. sopr.; 351 Ista št VIII., zast. Ana Finkova, učiteljica; 352. Ista št. IX., zast. Marija Tckavčeva, c. kr. poštarica; 353. Ista št. X, zast. Josipina Smodejeva, notarja sopr.; 354. Ista št XI.; zast. ga Pavla Staretova, soproga davč. ofic; 355 Podružnica mestna ž. v Ljubljani št. L, zast. ga. Marija pl. dr. Bleiweis-Trsteniška; 356. Ista št. II., zast. dvornega svetn. gospa Julija dr. Ferjančičeva; 357. Ista št. III., zast. ga. Ana Lahova f; 358. Ista št. IV., zastopnica gospa vlad. svet. Marija dr. Zupančeva; 359. Ista št. V., zast. ,Glasbena
Matica" po vsakokratnem svojem prvomestniku; 360. Ista št. VI., zast. gdč. nadzorovalna dama mestnega dekliškega liceja Marija Wessnerjeva; 361. Ista št. VII., zast. ga. odvet. soproga Lina dr. Hudnikova; 362. Ista št VIII, zast. ga. ravnateljeva sopr. Marija pl. Grassellijeva; 363. Ista št. IX., zast. vsakokratni prvomestnik akad. kluba »Mladost" v Zagrebu; 364. Ista št. X., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 365. Ista št. XI, zast. ga. Vera dr. Šlajmerjcva; 366. Ista XII., zastopnico voli vsako leto občni zbor; 367. Ista št. XIII, zast. ga. Amalija Widrova, trgovčeva soproga v Ljubljani; 368. Ista št. XIV., zast. gdč. Marija Mehletova, mestna učit. v Ljubljani; 369. Ista št. XV, zast. ga. Pipa Tavčar-Arkova v Zagrebu; 370. Ista št. XVI., zast. gdč. Zorka Hudover-nikova, hči notarja v Ljubljani; 371. Ista št. XVII., zast. gdč. Milica Sadarjeva, zasebnica v Ljubljani; 372. Ista XVIII, zast. Mil. Kunčeva v Ljubljani; 373. Podružnica ž. šentjakobska-trnovska v Ljubljani št. L; zast. ga. ravnateljeva Jadviga Šubičeva; 374. Ista št II., zast. ga. Ivanka Gutnikova f; 375. Ista št. III., zast. ga. ravnateljica mest. slov. dekl. šole Minka Maroltova; 376. Ista št. IV., zast. ga. mest. učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova; 377. Ista št. V., zastop. magistratni pis. pristav Anton Gutnik f; 378. Ista št. VI., zast. ga. svet. Marija Petrovčičeva; 379. Ista št. VIL, zast. ga. prvomestnica Ivanka Supančičeva; 380. Ista št. VIII., zastop. ga. Marija profes. Perušekova; 381. Ista št. IX , zast. ga. Marija dr. Kušarjeva; 382. Ista št. X., zast. gdč. trg. Jerica Lozarjeva; 383. Ista št. XI., zast. gdč. veletrg. hči Brigita Souvanova; 384. Ista št. XII, zastopnica g. Josipina Vidmarjeva; 385. Ista št. XIII., zastopnica gcspa Milica Hribarjeva; 386. Ista št. XIV., zast. konc. vodja »Glasbene Matice" Matej Hubad; 387. Ista št. XV., zast. ga. Jelka dr. Bretlova; 388. Ista št. XVI., zast. veletrg. hči gdč. Vera Souvanova; 389. Ista št. XVII., zast. not. soproga ga. Lea Demšarjeva; 390. Ista št. XVIII., zastopnica ga. Antonija Gogolova; 391. Ista št. XIX , zastop. voli vsako leto občni'zbor; 392. Podrnžnica I. ž. šentpetrska v Ljubljani št. L; 393 Ista št. II.; 394. Ista št. III., v spomin f prvomestniku Martinu Malenšeku; 395.' Ista št. IV., zastop. častni član družbe sv. C. in M. uotar Luka Svetec; 396. Ista št. V., v spomin f prvo-mestnici g. Mariji Trčkovi; 397. Ista št. VI.; 398. Ista št. VII.; 399. Ista št. VIII.; 400. Ista št. IX.; 401. Ista št. X.; 402. Ista št. XI.; 403. Podružnica ž. v Logatcu št. I.; 404. ista št. II.; 405. Ista št. 111. zast. ga. Ivana Šegova; 406. Ista št. IV., zast. gdč. Marija Tollazi-jeva; 407. Ista št. V., zast. gdč. učiteljica Evgenija Pehanijeva; 408. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Puppisova; 409. Ista št. VIL, zast. ga. Josipina Mazijeva; 410. Podružnica ž. v Št. Lovrencu nad Mariborom; 411. Podružnica ž. v Novem mestu; 412. Podružnica ž. v Postojni; 413. Podružnica ž. v Prvačini št. L; 414. Ista št. II.; 415. Podružnica ž. v Radovljici št. L; 416. Ista št. II.; 417. Ista št. III.; 418. Podružnica ž. v Ribnici št. I., zast. ga. notarjeva sopr. Marija Grun-tarjeva; 419. Ista št. II., zast. ga. Alb. Višnikarjeva, sopr. viš. dež. sod. svetnika; 420. Ista št. III.; zast. ga. Ana Podboj-Cenetova, posestnica; 421. Ista št. IV., zast. ga. notarjeva sopr. Marija Gruntar-
jeva; 422. Ista št. V., zast. ga. Amal. Fajdiga, sopr. veleposestnika v Sodražici; 423. Ista št. VI., zastop. ga. Ana Tomšičeva, naduč. sopr., 424. Ista št. VII., zast. ga. Franja Picekova ; 425. Podružnica v Št. Rupertu; 426. Podružnica ž. v Sežani št. I., zastop. ga. Marija dr. Treova v Gorici; 427. Ista št. II., zast. ga. Zinka dr. Rybareva v Trstu; 428. Ista -št. III., zast. ga. Franja Guličcva; 429. Ista št. IV., zast. gdč. Iv. Lozejeva, učiteljica v Tomaju; 430. Ista št. V., zast. ga. Maša Gromova v Trstu; 431. Ista št. VI., zast. ga. Ant. Dru-fovka; 432. Ista št. VII.; zast. gdč. Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Štorjah; 433. Ista št. VIII., zast. ga. Janja Štolfo , a^; 434. Ista št. IX.; 435. Ista št. X., zast. ga. Ant. Grahlijeva v Klancu, Istra; 436. Podružnica ž. v Šiški št. L;	437. Ista št.	II.; 438.	Ista št.	III.; 439.	Podružnica ž. v Škofji Loki št. I., zast. ga. Jerica	Hubadova; 440.	Ista
št. II.; 441. Podružnica Trebnje (iz nabiralnika pri Springerju); 442. Podružnica ž. v Trbovljah	št. L, zast.	voli vsako leto	občni zbor;
443. Ista št. 1., zast. voli vsako leto občni zbor; 444. Ista št. III.; 445. Ista št. IV., 446. Ista št. V.; 447. Podružnica ž. v Trstu št. I., zast. f ga. Natalija Trudnova; 448. Ista št. II, z st. gdč. Milica Mankočeva; 449. Ista št. III., zast. ga. Franja dr. Pertotova; 450. Ista št. IV., zast. g. učit. Marica Nadlišek-Bartlova; 451. Ista št. V., zast. ga. Karla Ponikvarjeva; 452. Podružnica ž. Št. Vidu nad Ljubljano; 453. Podružnica ž. na Vrhniki št. L; 454. Ista št. II.; 455. Ista št. III.; 456. Ista št. IV.; 457. Pogačar, c. kr. vojni oskrbnik v p. in posestnik v Ljubljani; 458. Pollak, tovarnar v Ljubljani; 459. Posojilnica v Celju št. L; 460. Ista št. II.; 461. Ista št. III.; 462. Ista za illrsko-bistriški okraj v Trnovem; 463 Ista kmetska za ljubljansko okolico št. L; 464. Ista št. II.; 465. Ista št. III., 466. Ista št. IV.; 467. Ista št. V ; 468 Ista št. VI; 469. Ista št. VIL; 470. Ista št. VIII.; 471. Ista št. IX.; 472. Ista št. X.; 473. Ista št. XI.; 474. Ista št. XII.; 475. Ista št. XIII.; 476.'Ista št. XIV.; 477. Ista št. XV.; 478. Ista št XVI.; 479. Ista št. XVII.; 480. sta št. XVIII ; 481. Ista št. XIX.; 482. Ista št. XX.; 483.; Ista št. XXI.; 484. Ista št. XXII.; 485. Ista št. XXIII.; 486. Ista št.	XXIV.; 487.	Ista št.	XXV.;	488. Ista	št.
XXVI.; 489. Ista št. XXVII.; 490. Ista št. XXVIII.; 491. Ista št. XXIX.; 492. Ista št. XXX ; 493. Ista št. XXXI.; 494a. Ista v Logatcu; 494 b. Ista v Mariboru št. 1.; 495. Ista št. II.; 496. Ista št. III.; 497. Ista št. IV.; 498. Ista notranj. v Postojni; 499. Ista v Ormožu; 500. Ista v Radovljici; 501. Ista v Ribnici; 502. Ista Savinjska v Žalcu; 503. Posojilnica in hranilnica v Trstu; 504. Posojilnica v Vitanju; 505. Ista v Zagorju ob Savi; 506. Potočnik Tomo f župnik na Breznici; 507. Predovič Elija, veletrgovec v Ljubljani; 508. Prezlik Jaromil, mag. pharrn. v Litiji; 509. Profesorji slov. I. drž. gimn., zast. vpok. prof. M. Pleteršnik.
510. Ramoveš Andr., veležupnik v Dobrepoljah; 511. Romoveš Jernej, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko; 512. Ga. Ravniharjeva Franja, vdova dež. knjigovodje v Ljubljani; 513. Resman Iv. Nep. f, vpok. načel. žel. postaje; 514. Roblek Fran, veleposetnik v Žalcu; 515 Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetove smrti 11. velikega srp. 1897. Zast. Jos. Verbič, posestnik v Borovnici; 516. Rode Jos. f
9
posestnik v Kamniku; 517. Rodoljub, neimenovan v Celovcu; 518. ,,Rodoljubi lokovski", zast. ga. Marija Muhova; 519. Rolirman Viktor, posestnik in tovarnar v Ljubljani; 520. Rozina Julij f, trgovec v Pudobu pri Ložu; 521. Rozman Karel, gostilna „pri vratih", Novo mesto št. L; 522. Isti št. 11.
523. „Sava“, društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju; 524. „Samci novomeški“; 525. ,,Samci šentpetrski" na Krasu; 526. Schrey Alojzij, višji poštar in posest, na Jesenicah; 527. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i. dr.; 528. Dr. Sernec Janko, f zdravnik v Celju; 529. Skaberne A. & E., trgovina v Ljubljani; 530. Skočir Avgust, župnik dež. bolnice v Gradcu; 531. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu; 532. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zast oficijal Iv. Hafner; 533 Slavija, banka v Ljubljani št. L; 534. Ista št. II.; 535. Ista št. II L; 536. Slovenci stalnega omizja pri Štolfi v Sežani; 537. ..Slovenke litijske" št L, zastopnica gospa Josipina Koblarjeva; 538. Iste. št. II., zast. ga. Helena Bevkova; 539. Iste št. III., zast. ga. Milivoja Vončinova, Ljubljana, Karlovška c. 540. Iste št. IV., zast. ga. Ljudmila Roblekova, pos. v Litiji; 541. Iste št. V., zastop. častni	član družbe	sv. C. in M.	notar	Luka Svetec;
542. Iste št. VI., zast. ga. Minka	Vrančičeva,	vdova	železniškega
uradnika v Ljubljani; 543. Iste št. VIL, zast. ga. Krist. Gregorčičeva; 514. Iste št. VIII., zastop. ga. notarjeva Ter. Svetčeva; 545. Iste št. IX., zastop. ga. Hel. Bevkova; 546. št. X., zastop častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 547. iste št. XI., zast. gospa Ana Kozlevčarjeva, soproga postajcnačclnika na Rakeku;
548. ..Slovenke litijske in šmartinske" št. L, zast. ga. Ter. Svetčeva;
549. Iste št. II., zastopn. gdč. Ljudmila Roblekova; 550. Iste št. III., zast. ga. Marija Zoretova; 551. Iste št. i V., zast. Iv. Knafličeva ; 552. Ista št. V., zast. učiteljica gčd. Kristina Demšarjeva; 553. Iste št. VI., zast. g. Marija Jeretinova, sopr. okr. tajnika; 554. Iste št. Vil., zastop. gdč. Amalija Jenkova; 555. Iste št. VIL., zastop. ga. Jos. Bartlova, naučitcljeva soproga v Ljubljani; 556. Iste št. IX., zast. ga. Franja pl. Wurzbach f v Gradcu pri Litiji; 557. Iste št. X., zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 558 Iste št. XI., zast. gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški; 559. Iste št. XII., zast. ga. Marija Lebingerjeva, posestnica in trgovka v Litiji; 560. Iste št. XIII., zastop.	ga. Ljudmila	Roblekova;	561.	Iste št. XlV.,
zastop. ga Josipina	Steinerjava;	562. Slovensko omizje v Pli-
berku, zastop. g. Ivan Hornbock; 563. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; 564. Slovenski trgovski akademiki v Gradcu; 565. Smolnikova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom, zast. Fran Hauptman, prof. v Gradcu; 566. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani; 567. „Sokol Dolenjski" v Novem mestu; 568. „SokoI Ljubljanski"; 569. „Sokol pri Sv. Jakobu" v Trstu; 570, Souvan Fr. Ks. f, veletrgovec v Ljubljani; 571. Ga. Souvanova Uršula, vdova veletrgovčeva v Ljubljani; 572. Dr. Sernec Jos., odvetnik v Celju; 573. Dr. Stare Jos. fin. prok. adjunkt v pokoju v Ljubljani;
574. Gospa dr. Storova Ana, sopr. odvetn. v Teharjih na Štajerskem
575. Dr. Stor Fr., graščak v Teharjih na Štajerskem št. L; 576. Isti
št. H.; 577. Stor Stanko, pravnik v Teharjih; 578. Svetec Emilija, okr. kom. sopr. v Litiji; 579. Svetčeva Terezija, soproga notarja v Litiji; 580. Svetec Luka, častni član družbe sv. C. in M., notar, pos. i. dr. v Litiji; 581. Svetina Iv., častni kanonik, gimn. prof. v Ljubljani.
582. Sabec Ivan f, veletrgovec v Trstu; 583. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah; 584. Oa. dr. Škofič-Trtnikuva Iv. f sopr. prof.; 585. Štepančič Fr. f, velepos. v Temnici; 586. Leopoldina Sturmova, komisar, soproga v Ljubljani.
587. Tarokisti celjski v .Narodnem domu", zastopnik Milan Detiček f, not. kand.; 588. Ga. dr. Tavčarjeva Franja sopr. odvetnika, ljublj. župana itd. v Ljubljani; 589. Tiskarna Blasnikova v Ljubljani, zast. gdč. t Albina Blasnikova; 590. ..Tiskarna Narodna" v Ljubljani št. L; 591. Ista št. H.; 592. [sta št. III.; 593. Ista št. IV.; 594. Ista št. V.; 595. Tomažič lv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki; 596. Treven A., posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah; 597. Trg Litija; 598. Trg Vrhnika, zast. vsakratni župan; 599. Trgovina Kollmannova v Ljubljani, zast. ga. Josipina Blumaucrjeva; 600. Trpin Iv., župnik v Mošnjah; 601. Dr. Turner Pavel, velepos. v Mariboru; 602. Tušak Radivoj, učitelj na Polzeli.
603. Uradno osobje mestne hranilnice v Ljubljani; 604. Dr. Uše-ničnik Aleksij, prof. bogosl. v Ljubljani.
605. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 606. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zas. duh. pred. gorjanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar; 607. Vas Šmartin pri Litiji; 608. Vas Št. Vid pri Zatičini; 609. Vatovec Ivan Marija f, dež. poslanec v Trstu; 610. Vavru Ivan f, upok. c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 611. Ga. Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani; 1898. leta, v spomin 50-let. vladanja ces. Frana Josipa L; 612. Velkovrh Ivan, tovarnar v Ljubljani; 613. Verhič Josip, tovarnar v Bistrici; 614. Dr. Vicco Anton f, graščak v Podgradu v Istri; 615. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu; 616. Vilhar Ivan f, hišni posestnik in meščan v Ljubljani; 617. Visokošolci slovenski na Dunaju 1. 1892.; 618. Volk Ivan f, župni upravitelj pri Sv. Lenartu; 619. Dr. Vošnjak Jos. f, zdravniški svetovalec, posestnik v Visolah pri Slov. Bistrici; 620. Vošnjak Mih., pos. v Gorici; 621. Dr. Vrečer Karel, c. in kr. višji štabni zdravnik v Gradcu; 622. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani; 623. Vršeč Makso t, bankir v Ljubljani; 624 Vuti Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku.
625. Ga. Wiesel Ana v Divači.
626. Zadravec J., velepos. v Središču; 627. Zalokar J., duh. pastir v Red Jacketu, Michigan, U. St. of N. America; 628. Zamejic Andrej f, stolni dekan v Ljubljani i. dr.; 629. Zarnik Ant. f, pos. in trg. v Krtini; 630. Zavedni Slovenci v Jolictu; 631. „Zveza zagorskih Slovenk" št. L, zast. ga. M. Weinbergerjeva; 632. Ista. št. II., zast. gdč. Amalija Čerinova; 633. Ista št. 111., zast. gdč. Lavoslava Eibensteinerjeva; 634. Ista št. IV., zast. ga. Uršula Jerinova; 635. Ista št. V., zast. ga. Ivana Polšakova; 636. Zbor slovenskih uradnikov v Gornjem gradu; 637. Zelenik Josip f, posestnik pri Sv. Vrbami poleg Ptuja; 638. Msgr. Zupan Tomo, tajni komornik Nj. Sve-
tosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, konzistor. svetnik, gimn. profesor, vlastelin i. dr.; 639. Zupančič Iv., gos. in pos. na Martinovi cesti v Ljubljani; 640. Dr. Zupanec Jernej f, notarske kamore prvomestnik.
641. Dr. Žižek Fran, zdravnik v Gradcu; 642. Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu ; 643. Župnija Breznica, zast. vsakokratni župnik Brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik J. Lavrič; 644. Župnija Cerklje na Gorenjskem; 645. Župnija Sv. Ivan pri Trstu; 646. Župnija Kranjska gora, zast. vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik; 647. Župnija St. Lambert pri Zagorju ob Savi, zast. župnik Anton Berce; 648. Župnija trnovska v Ljubljani zast. župnik Ivan Vrhovnik; 649. Župnija Rojan pri Trstu; 650. Župnija Višnja gora; 651. Župnija Zagorje ob Savi, zast. starosta zagorskega .Sokola".
Pokrovitelji:
B.
ki so vplačali do 15. vel. srpana.1916. za Clrll-Metodov obrambni sklad 200 K»
1. Abiturijentstvo ljubljanske realke, zastop. Stanko Dimnik;
2.	Absolventi trg. šole Mahrove v Ljubljani, zast. Rajko Turk; 3. Agnola Avg., trg. v Ljubljani; 4. Akad. fer. društvo Balkan v Trstu št. L, zast. m. podr v Trstu; 5. Isto št. II., zast. podpredsednik in arhivar; 6. Isto št. III. zast. Čitalnica, Narodni dom; 7. Akad. dr. Ilirija v Pragi (Kralj. Vinohrady); 8. Akad. teli. dr. Triglav v Gradcu;
9.	Arce Rajko v Ljubljani; 10. Arkova Josipina v Zagrebu; 11. Arima-tejsko pogrebno društvo v Barkovljah; 12. Aškerčev kamen (nabralo C. M. omizje .Skala" pri .Golobčku" v Ljubljani).
13.	f Babič Fr., posestnik v Ljubljani (Dol. cesta); 14. Banja-luški Slovenci; 15. Bavdek Helena, posestnica v Ljubljani; 16. Berce Anton, župnik v pokoju; 17. j Bevc Ivan v Gorici; 18. Belo-lokranjska rodoljubka; 19. Bergmanova Franja v Žalcu; 20 Bergmanova Olga v Žalcu; 21. Bernik Josip, miz. pomočnik v Čikagi;
22.	Bilardni klub roboljubnih angelčkov v kavarni .Prešeren" v Ljubljani ; 23. Bleiweiš vitez Trsteniški Janko, magistratni svetnik v Ljubljani; 24. Bogdanovič Ante (ženska rodoljubka v Trstu); 25. Bole Josip, veletržec na Reki št. L; 26. Isti št. II.; 27. Isti št. III.; 28. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu; 29. Islo v Trebnjem; 30. f Dr. Brenčič Al., odvet. v Celju; 31. Brenčič Mihael, veleposestnik v Rogoznici pri Ptuju; 32. Brinšek I. v Trnovem; 33. Breznik Ivan, meščan in posestnik v Kamniku.
34.	Prof. Jos. Celestinov kamen, zast. dež. šol. nadzornik Fr. Hubad; 35. Ciril-metodar v Ajdovščini; 36. Cirilmetodovski fantje v Kranju, zast. Albert Pučnik; 37. Costaperaria Mira v Trstu; 38. Colnar-Cvetnič v Ljubljani; 39. Cvar Josip, knjigovodja v Kranju;
40.	Cvetnič L. v Spodnji Šiški.
41.	Černe	Amalija	v Tomaju; 42. Dr. Červeny Jos., okr. zdravnik v	Cerknici;	43.	Češki akademiki, zast. V. M. Zalar; 44. Češka
obec v Ljubljani; 45. Čitalnica narodna v Kranju; 46. Čitalnica narodna v Novem mestu; 47. Člani učit. zbora II. drž gim. v Ljubljani.
48.	Dr. Defranceschi P., zdravnik v Gorici; 49. Defranceschi Božidar, železniški uradnik v Tržiču na Primorskem; 50. Dr. De Glefia Stanko v Ljubljani; 51. Dekleva Josip, trgovec v Gorici;
52.	Delavsko podporno društvo v Trstu; 53. Demšar Gojmir, c. kr. notar	v Ložu;	54.	Dr.	Dereani Ernest, zdravnik v Gorici; 55.
Desetorica profesorjev v Kranju, zast. prof. Anton Zupan; 56. Detiček Juro, c. kr. notar v Celju; 57. Dr. Detiček Milan f, not. kandidat	v Celju;	58	Deu	Fr. v Tržiču (Gorenjsko); 59. Dijaki slo-
venski I. drž. gimnazije v Ljubljani; 60. Dijaki slovenski II. državne giinn. v Ljubljani; 61. Dobertova Elizabeta v Zagrebu; 62. Dobida Jos., dvor. svetnik v Ljubljani; 63. Dobrotvor narodni, neimenovan št. L; 64. Isti št. II.; 65. Isti št. 111.; 66. Isti št. IV.; 67. Dolenc Rih. v Novem mestu; 68. Dontobranik v Ljubljani; 69. Doljan A. v Postojni; 70. Društvo učiteljev za Trst in okolico, zast. St. Ferluga, dež. posl., nadučitelj na Opčinah; 71. Društvo učiteljev za goriški okraj št. L, zast. Pavel Plesničar, nadučitelj v Ajdovščini; 72. Isto št. II., zast. Križman, naduč. v Dornbergu; 73. Isto št. III. (Fran Finžgarjev kamen); 74. Društvo učiteljsko v Ljutomeru, zast. Ivan Kryl; 75. Isto za tolminski okraj; 76. Društvo slov. učiteljic v Ljubljani ; 77. Društvo učiteljsko za ptujski okraj; 78. Društvo učiteljsko za sežanski okraj; 79. Družba vesela pri Rošu v Hrastniku, zast. gdčna. Miroslava Gnusova; 80. Dunajski Slovenci; 81. Dunajski slov. tehniki, zast. Lad. Bevc; 82. Dvanajst rodoljubov pri omizju konz. društva v Rojanu.
83.	Fludernik Ig., prof. v Sarajevu; 84. F. T. v Kostanjevici;
85.	Dr. Franko Alojzij, odvetnik v Gorici; 86. Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici.
87.	Geometri na Kranjskem; 88. Glavna sloven. posojilnica v Ljubljani; 89. »Glista", omizje v Barkovljali; 90. Gnus Ant., nadučitelj v Dolu pri Hrastniku; 91. Godina Ivan v Škednjp št. 330;
92.	Gojenci otroškega vrtca Cir. Met. Družbe na Vrdeli, zastopnica Antonija Čarga-Ipavic; 93. Gorenjska Sokolska župa v Kranju, zast. Cvar Jos. in Janko Sajovic, menjavaje se; 94. Gorjup Fran, župan in dež. poslanec v Kanalu; 95. Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj; 96. Goštiša Jos., visokošol. v Kalcu pri Logatcu; 97. Grdešič Jos. v Novem mestu; 98. Dr. Gregorič Viktor, zdravnik v Ilir. Bistrici; 99. Dr. Gregorin Gustav, odvetnik itd. v Trstu; 100. Gubernija .Zaplotnikov" pri Moharju v Sp. Šiški, zast. Drag. Vučnik.
101.	Hauptman Fr., c. kr. šolski svetnik v Gradcu; 102. Dr. Hočevar Gabrijel, okr. zdravnik na Bledu; 103. Holz Vatroslavf, pisatelj v Ljubljani; 104. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju, in soproga Vida; 105. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju št. L; 106. Isto št. II.; 107. Isto št. III.; 108. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 109. Hrašovec Bogutnil, pravnik, Praga; 110. Hrast Anton v Trstu; 11.1. Dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celju; 112. Hren Jakob,
c. kr. višji sodni svetnik v pok. v Ljubljani; 113. Hribar Dragotin, tovarnar v Ljubljani; 114. Hribar Ivan, ravnatelj banke Slavije itd. v Ljubljani; 115. Isti št. II.; 116. Isti št. III.; 117. Dr. Hrovat Fran, notar v Brežicah; 118. Hudovernik Aleks., notar v Ljubljani.
119. Igralci narod. Čitalnice v Ljubljani; 120. Jakil Andrej, tov. v Mirnu pri Gorici; 121. Dr. Jenko Ivan v Ljubljani; 122. Dr. Jenko Andrej, zdravnik v Ložu; 123. Jugoslovansko dijaštvo I. drž. gimnazije v Ljubljani povodom 5001etnice ustoličenja koroških vojvod; 124. Jurtela A., prof. v Moskvi; 125. Dr. Jurtela Fr., odv. v Ptuju; 126. Južnoštajerska hranilnica v Celju št. I ; 127. Ista št. II.; 128. Ista št. 111.
129. Dr. Kac V., zdravnik v Mariboru št. I.; 130. Isti št. II.; 131. Sonja dr. Kalanova v Ribnici; 132. Kalmus F., tov. v Ljubljani; 133. Kalister Anton, veletržcc v Trstu; 134. Kamen pok. Jederti Pretnarjevi roj. Vodnik, zast. sin Miroslav Pretnar, ravnatelj priprav, v Trstu; 135. Kamen obč. zbora celovške podr.; 136. Kamen jugoslovanskega dijaštva v Ljubljani; 137. Kavčič Ivan, posestnik v Gorici; 138. Kegljaški klub ,,Edinost" v Ljubljani, zast. Al. Lilleg; 139. Kegljaški klub ,,Ruši" v Ljubljani; 140. Klančlčeva Milka učiteljica v Podgori; 141. Klun Anton, uradnik v p. v Gorici; 142. Klub ..Narodni Pipec" v Mariboru, zast. Iv. Tomšič; 143. Klub napred. slov. akademikov v Celju št. L; 144. Isti št. II.; 145. Isti št. III; 146. Isti št. IV.; 147. Isti št. V.; 148 Klub slov. biciklistov Ljubljana; 149. „Krjavelj“ (klub slovenski samski) v Sarajevu;	150. Klub „0r-
geljce" v Trstu; 151. Klub strelski in keglaški Hrastnik-Dol; 152. Knaus Janko, trgovec v Trstu; 153. Knez Ivan velctržec v Ljubljani; 154. Kogej Jakob, c. kr. notar v Postojni; 155. Kogej Julija, soproga c. kr. notarja v Postojni; 156. Kokalj Ivan, c. kr. rcvident v p. (v spomin f soprogi Mariji); 157. Dr. Kolšek Josip, odv. v Laškem trgu; 158. Kollmann Fran (tvrdka) v Ljubljani, zast. Rob. Kollmann; 159. Kollmann Robert, veletržec v Ljubljani št. 1 ; 16 . Isti št. II.; 161. Dr. Komljanec Jos., profesor v Ptuju; 162. Komparetova Antonija v Trstu; 163. Kopitar Valentin, upravitelj »Slov. Naroda" v Ljubljani; 164. Korber Mih., c. kr. notar v Sevnici; 165. Korenčan Iv., trgovec v Ljubljani; 166. Koroški slov. učitelji; 167. Dr. Kos Fran, profesor v Gorici; 168. f Kozlevčar Ant. Vrhnika; 169. Krajec Ivan, v Novem mestu; 170. Dr. Kraigher AL, mestni zdravnik v Ljubljani; 171. Krajec Otmar, mestni fizik v Ljubljani; 172. Ana dr. Krautova v Kamniku; 173. Kreditno društvo v Kranju; 174 Dr. Krisper Val., odv. v Ljubljani; 175. Krožek nekadilcev v Ajdovščini (Fr. Repič); 176. Kumše Ant. v Ljubljani; 177. Dr. Kušar Val., profesor v Ljubljani.
178. Lah Ignacij v Sarajevu; 179. Lapajnetova Lucija v Grižah; 180. Dr. Lapajne St., dvor. odvet. na Dunaju; 181. Dr. Lapajnetova Vida na Dunaju; 182. Lavrenčič Josip, župan v Postojni; 183. Dr. Lavrenčič J. ml., odvetnik v Ljubljani; 184. Lavtižar Fr., c. kr. okr. šol. nadzornik v Ljubljani; 185. Dr. Lemež Urban, odv. v Slov. Bistrici; 186. Lenče Jos., veletržec v Ljubljani; 187. Lenče Terezina, soproga veletržca v Ljubljani; 188. Dr. Lisjak Andrej, zdravnik v Ljubljani; 189. Litijska dekleta, zast. gdč. Pavla Mcšekova; 190.
Litijsko-šmartinjske Slovenke št. L; 191. Iste št. II.; 192. Iste št. III.; 193. Lokar Artur, notar v Ajdovščini; 194; Lokar Vekoslav, veleposestnik v Ajdovščini; 195. Dr. Lokar Janko, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 196. Lovšin Ivan, trgovec v Ribnici; 197. Luznar Fran, nadučitelj na Primskovem.
198. Majdič Vinko, veletržec v Kranju; 199. Dr. Malerič Jos., zdravnik v Črnomlju; 200. Malik Mih. v Ajdovščini; 201. Mankoč Ivan, trgovec v Trstu; 202. Mankovčeva Ljudmila v Trstu; 203. Ista št. II.— XIX. poslala ž. podr. v Trstu; 204. Mankoč Radoslav, trgovec v Trstu; 205. Margreiter Karla (Milkina pušica); 206. Mariborski napredni dijaki; 207. Marinič Frid., nadučitelj pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah; 208. Maselj Fran, stotnik v p. v Ljubljani; 209. Matejčič Fran, deželni šolski nadzornik v Trstu; 210. Meden Viktor, trgovec v Ljubljani; 211. Medica Fran v Mori, Tirolsko; 212. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 213. Merhar Amalija, prof. vdova; 214. „Dr. Ivan Merharja kamen"; zložili njegovi prijatelji; 215. Mikuž Ivanka, gostilničarka v Ljubljani; 216. Modic Janko mL, trgovec na Blokah;
217.	Možina Janez f, nadučitelj v p. na Bregu pri Ptuju; 218. Muha Ant., veleposestnik v Lokvi; 219. f Dr. Munda Fran v Ljubljani ; 220. Jela dr. Murkova, soproga vseučiliščnega prof. v Gradcu; 221. f Murnik Iv., ces. svetnik 1. dr. v Ljubljani.
222. Narodna Čitalnica v Črnomlju; 223. Narodna Čitalnica v Vipavi; 224. Narodni duhovnik št. 1.; 225. Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu v Trstu; 226. Narodna tiskarna v Ljubljani; 227. Narodno ženstvo pri Sv. Lovrencu v Puščavi; 228. Neimenovana iz Novega mesta št. 1.; 229. Ista št. II.; 230. Neimenovan v Gradcu; 231. Neimenovan v Ljubljani št. L; 232. Neimenovan v Ljubljani št. II.; 233. Neimenovan v Ljubljani št. III.; 234. Neimenovan v Liubljani št. IV.; 235. Neimenovan v Ljubljani št. V.; 236. Neimenovan v Ljubljani št. VI.; 237. Neimenovan v Črnomlju; 238. Neimenovan v Litiji; 239. Neimenovani Notranjec; 240. Neimenovan v Radovljici; 241. Neimenovan na Bledu; 242. Neimenovan iz Kostanjevice; 243. Neimenovan v Št. Pelru na Krasu št. I.; 244. Neimenovan iz Škofje Loke; 245. Neimenovan v Šenčurju pri Kranju; 246. Neimenovan učitelj v p. na Štajerskem; 247. Neimenovan v Kranju v spomin na f prof. dr. Jos. Cerka; 248. Neimenovan v Gradcu; 2 >9. Neimenovan v Ptuju; 250. Neimenovan v Črnomlju; 251. Neimenovan v Ljubljani; 252. Neimenovan v Trstu; 253 Neimenovan v spomin na pok. dr. Ant. Stareta, c i. kr. general, štab. zdravnika v Ljubljani; 254. Dr. Novak Fran, odvetnik v Ljubljani.
255. Občina Dekani; 256. Občina Ilirska Bistrica; 257 Občina „Sej je vse glih“ v Radovljici; 258. Občina Podgora pri Gorici; 259. Občina mestna v Kamniku; 260. Občina mestna v Metliki; 261. Občina mestna Novo mesto; 262. Občina mestna v Ljubljani št. L; 263. Ista št. II.; 264. Ista št. III.; 265. Ista št. IV.; 266. Ista št. V.; 267. Občinski zast. v Nabrežini; 268. Občni zbor moš. in žen. šent-peterske podr. v Ljubljani; 269. Obitelj S. v B.; 270. Obitelj Fr. Mikeliča v Rojanu; 271. Dr. Oblak Jos. C., odvetnik v Ljubljani; 272. Obrtnijsko društvo v Barkovljah; 273. Odborniki slov. bral. in
podpor, društva v Gorici; 274. Odposlanci koroških Slovencev; 275. Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani; 276. Okrajna posojilnica
v Kobaridu; 277. Omizje Bergantovo v Trnovem (Ljubljana), zast. Jak. Smole; 278. Omizje »Dolga vas“ v Ljubljani; 279. Omizje Gor-šetovo pri Novem svetu; 280. Omizje „Grad“ v Črnomlju; 281. Omizje slovensko v Gradcu št. I.; 282. Isto št. 11.; 283. Isto št. III., zast. vlad. svet. v pok. Jos. Modic; 284. Isto št. IV., zast. dr. Jak. Kušej; 285. Omizje slovensko v Sarajevu (Trebevičev dom); 286. Omizje slovensko v Beljaku; 287. Omizje stalno pri Vugi na Gro-belnem; 288. Omizje „pri Roži" št. L; 289. Isto št. II.; 290. isto št. 111; 291. Isto št. IV.; 292. Isto št. V., zast. Iv. Pfibil, podravnatelj „S!avije\ ali Tone Bončar, pos., ali Hinko Logar, zasebnik v Ljubljani; 293. Isto v Prešernovi sobi pri Roži; 294. Omizje stalno v Nar. Domu v Ljubljani št. I.; 295. Omizje v »Sladki luknjici" v Celovcu; 296. Isto pri Moharju v Spod. Šiški, zastop. V. Maurer; 297. Isto št. II.; 298. Isto št. III.; 299 Omizje v »Narod. Doinu“ v Brežicah; 300. Omizje samcev pri »Zlati kaplji" v Ljubljani; 301. Omizje stalno pri »Lectarju" v Radovljici v spomin pok. Ivana Korbarja, c. kr. komisarja; 302. Dr. Oražen Ivan, zdravnik itd v Ljubljani št. L; 303. Isti št. II.; 304. Oswald Rudolf na Jesenicah.
305. Papst Fran, revident juž. žel. v Gorici; 306. Pahernik Fran, velepos. v Vuhredu; 307. Pahernik Ivan v Vuhredu; 308. Pa-hernikova Marija, velep. v Vuhredu; 309. Pakiž Emil, nadučitelj pri Sv. Križu v Trstu; 310. Pavletič Jos, velepos. v Mirnu pri Gorici; 311. Pavser Adolf v Novem mestu; 312. Pedagoško društvo v Krškem; 313. Pepelnak Stanko v imenu Mozirskih otrok; 314. Perdan Ivan, veletržcc v Ljubljani; 315. Perušek Rajko, prof v pok. na Dunaju; 316. Petovar Lovro, trg. itd. v Ivanjkovcih; 317. Pevec Rud., trg. v Mozirju; 318. Pfeifer Mar., c. kr. učiteljica v Trstu; 319. Pikel Ivanka V Gorici; 320. Pikel Bogomir v Postojni (volilo pok. očeta Gregorja, župana itd.); 321. Dr. Pipuš R., odv. v Mariboru; 322. Dr. Pirnat Jak, Št. Ilj pri Velenju; 323. Pisarna notarska v Črnomlju; 324. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 325. Pleteršnik Makso, prof. v Ljubljani; 326. Pleiweis Karel, c. kr. notar v Višnji gori; 327. Plohl Ant., šol. nadz., Sarajevo; 328. Isti št. II.; 329. Dr. Ploj Miroslav, senat, predsednik na Dunaju; 330. Dr. Podlesnik Mih., okr. zdravnik v Velenju; 331. Podružnica ž. v Ajdovščini; 332. Ista m. v Ajdovščini; 333. Ista v Bazovici št. I ; 334. Ista št. II.; 335. Ista na Bledu; 336. Ista na Braslovčah; 337. Ista na Bregu (Istra); 338. Ista na Brdu; 393. Ista v Brdih (Briška); 340. Ista Celje ž ; 341. Ista Cerklje-Čatež; 342. Ista št. II.; 343. Ista v Cerknici št. L; 344. Ista št. II.; 345. Ista št. III.; 346. Ista št. IV.; 347. Ista št. V.; 348. Ista št. VI.; 349. Ista št. VIL; 350. Ista št. VIII. 351. Ista št. IX.; 352. Ista moška v Črnomlju št. L; 353. Ista št. II.; 354 Ista ž. št. L; 355. Ista št II.; 356. Ista v Dobrunjah; 357. Ista Dunaj izvenakad.; 358. Ista moška v Gorici; 359. Ista v Dunlo (Amerika); 360. Ista v Dutovljah; 361. Ista ženska v Gorici; 362. Ista moška v Gornjem gradu; 363. Ista gornjesavlnjska ž. v Mozirju št. I.; 364. Ista št. II.; 365. Ista št. lil.; 366. Ista moška v
Gorici; 367. Ista v Grosuplju; 363. Ista št. II.; 369. Ista ženska v Hrastniku; 370. Ista Hrastnik-Dol; 371. Ista moška v Idriji; 372. Ista pri Sv. Jakobu v Trstu št. I.; 373. Ista št. II.; 374. Ista ž. v Idriji; 3/5. Ista št II.; 376. Ilirsko-bistriška-trnovska m.; 377. Ista Sv. Ivan pri Trstu, zast. Antonija Germek; 378. Ista m. v Kamniku; 379. Ista za Klanec, Ocizlo; 380. Ista v Kobaridu; 381. Ista v Komnu št. I.; 382. Ista št. II.; 383. Ista v Konjicah; 384. Ista št. II.; 385. Ista v Kozini; 386. Ista v Kozjem št I.; 387. ista št. II.; 388. Ista ž. v Kranju št. I.; 389. Ista št. II.; 390. Ista št. III ; 391. Ista m. Kranj; 392. Ista m. v Krškem; 393. Ista ž. v Krškem; 394. Ista v Laškem trgu; 395. Ista v Št. Lenartu v Slov. Goricah št. L; 396. Ista št. II. 397. Ista m. v Logatcu št. I.; 398. Ista št. II.; 399. Ista ž. v Logatcu št. I.; 400. Ista št. II.; 401. Ista v Lokvi; 402. Ista Lonjer pri Trstu št. I.; 403. Ista št. II.; 401. Ista ž. Mariboru; 405. Ista v Mirnu pri Gorici; 406. Ista ž. v Metliki; 407. Ista št. II.; 408. Ista št. III.; 409. Ista v Nabrežini št. I; 410. Ista št. II.; 411. Ista št. III.; 412. Ista št. IV.; 413. Ista ž. v Novem mestu; 414. Ista v Planini (Notr.); 415. Ista v Št. Petru na Krasu; 416. Ista v Št. Petru pod Sv. Gorami; 417.‘Ista v Petrovčah; 418. Ista ž. v Pevmi; 419. Ista v Podgori; 420. Ista m. v Postojni; 421. Ista št. II.; 422. Ista ž. v Postojni; 423. Ista v Poljanah nad Škofjo Loko; 424. Ista na Polzeli; 425 Ista št. II.; 426. Ista na Proseku; 427. Ista na Raki; 428. Ista Rajhenburg-Videm; 429 Ista Št Rupert (Dol.) št. I.; 430. Ista št. II.; 431. Ista ž. v Rušah; 432. Ista ž. v Ptuju; 433. Ista v Ribnici na Pohorju; 434. Ista v Ribnici ž. (Dol ); 435. Ista Sv. Ivan pri Trstu, zastop. Antonija Germek; 436. Ista na Rocolu; 437. Ista v Rojanu, 433. Ista ž. v Šiški; 439. Ista v Senožečah; 440. Ista v Sevnici; 441. Ista v Sežani m.; 442. Ista v Starem trgu pri Ložu št. I.; 443. Ista št. II.; 444 Ista št. III.; 445. Šentpet. m. v Ljubljani; 446. Ista m. in ž. v Šiški; 447. Ista m v Šiški; 448. Ista v Škofljici; 449. Ista v Šmarju (Goriška); 450. Ista v Šmarju pri Jelšah m.; 451. Ista št. II.; 452. Ista v Štanjelu; 453. Ista ž. v Tolminu; 454. Ista v Trebnjem; 455. Ista št. II.; 456. Ista ž. v Trstu IV. (Belveder) .Aškerčev kamen*; 457. Ista na Uncu št. I.; 458. Ista št. II.; 459. Ista št. III.; 460. Ista v Velenju; 451. Ista v Volčjidragi, zastop. Avgusta Schlosserjeva; 462. Ista na Verdeli pri Trstu; 463. Ista na Vrhniki št. I.; 464. Ista št. II.; 465. Ista v Vuhredu; 466. Ista v Vuzenici; 467. Ista v Zatičini; 468. Picek Tina v Ribnici; 469. Pogačnik Edvard v Cerknici; 470. Poljanec Leopold, profesor v Mariboru; 471. Pollak Fran, predsednik čitalnice v Ptuju; 472. Poniž Benedikt, vad. učit. v pok. v Gorici; 473. Isti Št. Ii.; 474. Isti št. III.; 475. ,,Posavčev“ na Dunaju št. I ; 476 Isti št. II.; 677. Isti št. III.; 478. Posojilnica v Ajdovščini; 479. Ista okrajna v Bovcu; 480. Ista na Bledu; 481. Posojilnica v Celju; 482. Ista v Črnomlju; 483. Ista v Framu; 481. Ista v Gornji Radgoni; 485. Ista v Konjicah; 481. Ista ljudska v Gorici; 487. ista kmetska ljubljanske okolice št. I.; 488. Ista št. II.; 489. Ista št. III.; 490. Ista st. IV.; 491. Ista št. V.; 492. Ista št. VI.; 493. Ista št. VII.; 494. Ista v Mariboru št. I.; 495. Ista št. II.; 496. Ista št. III.; 497. Ista
št. IV.; 498. Ista I. dol. v Metliki; 499. Ista okrajna v Ormožu; 5fO. Ista notranjska v Postojni; 501. Ista v Radovljici; 502. Ista v Ribnici; 503. Ista v Rogatcu; 504. Ista v Starem trgu pri Ložu; 505. Ista Šaleška v Šoštanju; 506. ista v Trebnjem; 507. Ista na Vranskem; 508. Ista kmečka na Vrhniki; 509. Ista v Vojniku; 510. Ista v Žužemberku; 511. Poštni uradniki v Mariboru št. I.; 512. Isti št. II.; 513. Povšič Fr., prof. v Gorici; 514. f Praprotnik Avgust star., posestnik v Lokvi; 515. Praprotnik Edvard, nadučitelj v Mirnu pri Gorici; 516. „Preferancarji“ v Škofji Loki; 517. Dr. Pregl Mnkso, zdravnik v Vuzenici; 618. dr. Preindl Ferdo, fin. tajnik v Sarajevu; 519. Preschern vitez Henrik, zasebnik v Gradcu; 520. Prijatelji pok. Štefka Pogačnika št. I.; 521. Isti št. II.; 522. Profesorji slovenski ljubljanske realke, zastop. prof. A. Tavčar; 523. Prva češka deln. zavarovalnica na življenje v Trstu; 524. Prvi slovenski zdravniški shod v Ljubljani.
525. Dr. Rakež Jos., okrožni zdravnik Šmarju pri Jelšah; 526. „Rdeča marela“ v Pulju št. I.; 527. Ista št. II.; 528. Dr. Reja Izo, zdravnik v Bazovici; 529. Dr. R. R. v Št. Vidu pri Zatični; 530. Repič Fr., trgovec v Ajdovščini; 531. Ga. Repičeva Augusta, trg. sopr. v Ajdovščini; 532. Roblek Fr., veleposest, v Žalcu; 533. Ga. Roblekova Mar., sopr. veleposest, v Žalcu; 534. Rodoljub neimenovan iz Selške doline; 535. Rodoljub Podbreški; 536. Rodoljubi v Kobaridu, zastop. Mir. Premrov; 537. Rodoljubi v Rojanu (12 rodoljubov v konzum. dr. v Rojanu); 538. Rodoljubi vipavski; 539. Rodoljubno osobje pisarne dr. Krisperja in dr. Tominška v Ljubljani; 540. Rodoljubno osobje neke odvetn. pisarne v Ljubljani; 541. Rohr-man Viktor, industcijec itd. v Ljubljani; 512. Dr. Rosina Fr., odv. v Mariboru; 543. Rozman Iv., poštni oficial v Sarajevu; 544. f Rudež Jos., graščak v Št. Jerneju; 545. Rusjanov kamen, zastop. Celestin Sirk, trgovec v Trstu; 546. Dr. Rybaf Otokar, drž. posl. v Trstu.
547. Sabadin Iva, učiteljica, Sv. Ivan pri Trstu; 548. Sajovic Janko, trg. v Kranju; 549. Samec Ivan, trg. v Ljubljani; 550. Samci v restavraciji Nar. doma v Mariboru, zastop. Ant. Hohnjec, c. kr. učitelj v kaznilnici; 551. Sedej Jos., pos. v Spod. Šiški; 552. Seidl F., vi. svetnik v Novem mestu; 553. Seidlova Mimica v Novem mestu ; 554. Seidlova Pavlina, sopr. prof. v Gorici; 555. Senekovič Andrej, vi. svetnik, prvomestnik družbe Sv. C. in M. v Ljubljani; 556. Dr. Sernec Gvidon, odv. v Ormožu; 557. f Dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju št. L; 558. Isti št. II.; 559. Dr. Sernec Jos., odv. itd. v Celju; 560. Skale Otm., višji žlvinozdravnik v Novem mestu; 561. Skupina gostov .Nar. Doma" v Vrdeli pri Trstu; 562. Simčič Vincenc, posestnik v Ločah pri Beljaku; 563. Slane Fr., veleposestnik v Litiji; 564. Dr. Slane K., odv. v Novem mestu; 565. „Sloga“ godbeni orkester v Kranju; 566. Slovenski abiturijenti v Novem mestu, zast. Jos. Rus; 567. Slovenske narodne abiturijentke v Gorci; 568. Slovenski gimnazijci v Celju; 569. Slovenski notarji in notarski kandidati št. L; 570. Isti št. II ; 571. Isti št. III.; 572. Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani; 573. Skupina rodoljubov v Kobaridu; 574. Skupina rodoljubov v Škednju, zastop. Iv. Godina; 575. Stefan L, Za-
greb; 576. Spomin na f prof. dr. Jos. Cerka (zložili kolegi in prijatelji); 577. Spomin na f Jos. viteza Gorupa pl. Slavinskega, darovala obitelj Gorupova št. L—XXV.; 578. Starkež Marija, kuharica v Ljubljani; 579. f Strelec Ivan, nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. Goricah; 580. Supan Ig., učitelj v Brežicah; 581. Svetec Luka, notar v Litiji; 582. Svetoivanski rodoljubi-diletanti; 583. Svetolucijski Ciril-Metodarji; 584. Svoboda Makso v Rojanu; 585. Sturm K., deželni agronom v Ljubljani; 586. Dr. St. A. v Ljubljani.
587. Šaleško učit. društvo; 588. Šantel Ant., šol. svetnik v Gorici; 589. Šarabon A., trg. v Ljubljani; 390. Dr. Edv. Savnik, c. kr. okraj, višji zdravnik v Kranju v počaščenje spomina na padlega sina Bogdana; 591 Dr. Savnik Janko f, odvetnik v Trstu; 592. Dr. Šegula L, odvetnik v Novem mestu; 593. Šentakova Ema na Vranskem; 594. Šepič Ivan, posestnik v Konjicah; 595. Šerko Fr., trg. v Cerknici; 596. Škerlj Ivan, c. kr. višji sod. svetnik v Novem mestu; 597. Širca Josip, župan v Žalcu; 598. Schiffrer Albin, mestni uradnik, Novo mesto; 599. Šlajpah Franja v Veliki Loki; 600. Dr. Schmirmaul Mat., zdravnik v Rajhenburgu; 601. Schrey Al., višji poštar na Jesenicah; 602. Schrey Emanuel v Rojanu; 603. Schwentner L., trg. v Ljubljani; 604. Štekar Štipko, trgovec v Ajdovščini; 605. f Štiftar St. B, profesor v Kalugi (Rusija).
606. Tarokistl rodbin Močnik-Orožen v Kamniku; 607. Telovadno društvo ,,Sokol" v Ribnici; 608. Dr. Toplakova Anka, v Ljubljani; 609. Tinčetovi otroci v Idriji; 610. Trabesingerjev kamen v Celovcu; 611. *|* Trček Janko, volilo (612—621) 622. Dr. Tičar Jos., zdravnik v Kranjski gori; 633. Trgovska in obrtna zadruga v Gorici; 624. Tridentinski Slovenci, zast. ga. Berta Medičeva; 625. Trnkoczy pl. Ub., lekarnar v Ljubljani; 626. Trnovec Vladko, trgovec v Trstu; 627. Dr. Trnovec Stanko, c. kr. polic, komisar v Trstu povodom smrti očeta dvornega svetnika M. A. Trnovca; 628. Trojica slovenska dunajske okolice; 629. Truden Ant., veletržec v Trstu; 630. Dr. Turner Pavel, veleposestnik v Mariboru; 631. Turnšek Anton, trg. v Na-zarjili; 632. Turnšek Anton ml., trgovec v Rečici; 633. Turnšek Viktor, strojni inž. v Ljubljani; 634. Tvrdka Fran Kollmann v Ljubljani; 635. Tržaški kvartet, zast. Mahkota; 636. Tržaško podp. in bralno društvo; 637. Tržaški slovenski srednješolci, zast. Franc Peric, trg. ak.; 638. Tržaške Slovenke; 639. Tržaške Sokolice, zast. Joška Saksida; 640. Tržičan.
641. Učenke dekliške šole v Trstu na Acquedotto; 642. Učiteljstvo meščanske šole v Krškem; 643. Uradniški krog v Ajdovščini; 644. Uradniki železnični in poštni v St. Petru na Krasu; 645. Isti št. II.; 646. Isti št: 111.; 647. Isti št IV., zastop. Alojzij Kovačič; 648. Isti št. V.; 644. Uradniki ,,Kmetske posojilnice" v Ljubljani; 650. Isti št. II.; 651. Uradnice poštne v Ljubljani, zast. gdč. Karla Modičeva; 652. Urbančič Ant., pos. na Čatežu pri Veliki Loki.
653. Valenčič Ivan, tovarnar v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 654. V. J. v Ljubljani; 055. V. 1. v Višnji gori; 656. Vavken Janko f, tajnik južnoštajerske hraniln. v Celju; 657. f Velkavrh Ivan, c. in kr. nadporočnik v Ljubljani; 658. Velkavrh Josip f, c. in kr. major v
Gradcu; 659. Venec blagopok. gdč. Nataliji Jakilovi v Mirnu pri Gorici; 660. Visokošolci slovenski v Pragi; 661. Višnikar Albina, vdova viš. sod. svetnika v Ljubljani; 662. Janko Voglarjev kamen; 663. Vojska Vladimir v Gradcu; 664. Dr. Vošnjak Bogumil v Gorici; 665. Vošnjak Mih., pos. in inženir v Gorici št. I.; 666. Isti št II.; 667. Isti št. III. itd. do št. X.); 674. Voušekova Pavla, soproga dvor. svetnika v Marib ;ru; 675. Dr. Vrečer Karol v Gradcu.
676. Wassitscheva Regina, Celje.
677. Zaplotniki slovenski v Opatiji in Voloski; 678. Združena slovanska	mladina v	Trstu, zast. Čok Drejček, drž. učitelj;	679.
•f Zelenik	Josipi, pos. pri	Sv. Urbanu; 680. Zlatorog kamen,	zast.
gdč. Irma Kunčeva, hčerka krojača v Ljubljani; 681. Isti št. II.; 682. Zurc Anton, trg. v Črnomlju; 683. Zupančič Fr, c. kr. geometer v Kranju; 684. Zwenkel Ant., velehžec, Št. Peter, Štajersko.
685. Železniški uradniki goriških postaj; 686. Dr. Žerjav Gr., odv. konc. v Gorici;	687.	Žiberna A. v Trstu; 688. Žigon Jos.,	veleposestnik	v Žalcu;	689.	prof. Žilih Ida, v Gorici; 690. Jakobina
dr. Žitekova v Novem mestu; 691. Dr. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu; 692. Železniški uradniki juž. kolodvora v Ljubljani, zast. viš. rcvid. Fr. Potočnik št. L; 693. Isti št. 11.; 694. Županstvo Kanal (Goriško); 695. Županstvo mestno v Kranju; 696. Županstvo mestno v Idriji; 697. Županstvo Miren pri Goriei; 698. Isto v Sežani; 799. Županstvo Solkan pri Gorici. 800. Kamen abiturijentov in abiturijentk 1. 1916.
I.	drž. gimnazije v Ljubljani; zast. Jos. Turk.*
::	Komur	bije	srce
|o(	za
@	ohranitev Slovenstva,
Col	naj po svoji moči deluje na korist
I	Družbi sv. Grila in Metoda!
LJ	Pojasnuje naj znancem njen namen
12j	in njene dosedanje uspehe! Pridobiva
Sol	naj jej denarne doneske in razširja
njeno blago! Mirno in dostojno naj nH	:: zavrača družbene obrekovalce! ::
*) Kamen je^bll priglašen po dovršenem tisku.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
A.	Vodstvo.
po volitvi na XXVIII. veliki skupščini v Domžalah, dne 8. kimavca 1913.
1. Prvomestnik: Andrej Senekovič, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1913.
2. Dr. Jos. Abram, odvetnik v Trstu, 1913. 1.
3. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1911. I.
4. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Gorici, 1911. 1.
5.	Blagajnik: Aleksander Hudovernik,	notar, posestnik i.	dr.,	1912.1.
6.	Ivan Kejžar, višji revident južne	železnice v Lcobnu,	1913.	1.
7. Dr. Karol Koderman, odvetnik v Mariboru, 1913. 1.
8. Matija Prosekar, posestnik v Kotmari vasi, 1911. 1.
9. Namestni prvomestnik: Častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, notar v Litiji, posestnik i. dr., 1911.1.
10. Tajnik: Dr. Janko Šlebinger, realčni profesor, 1912.1.
11.	Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, župan	itd., 1913.1.
12.	Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v	Ljubljani, 1912.1.
Ožji odbor: Načelnik Senekovič Svetec, Hudovernik, dr. Šlebinger, dr. Tavčar, Vrhovnik.
B.	Nadzorništvo.
1. Dr. Ant. Božič, odvetnik v Celju.
2. Mate Kante, okr. šolski nadzornik v Sežani.
3. Dr. Fran Ilešič, profesor v Ljubljani.
4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec v Ljubljani.
5. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani.
C.	Razsodništvo.
1. Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru.
2. Mat. Marinček, c. kr. notar v Tržiču.
3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu.
4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani.
5. Dr. Karol Triller, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani.
Č. Pisarna.
Ljubljana, Slovenski trg št. 9: uradne ure ob delavnikih od 3—6. popoldne.
Vodja: Andrej Senekovič.
Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin.
Registrator: Fran Škulj.
Pisarica : Franja Benedikova.
D.	Potovalni učitelj.
Ante Beg, Ljubljana, Rožna dolina 216 p. Vič pri Ljubljani, v letu 1915. mobiliziran.
Družbe sv. Cirila in Metoda XXIX. velika skupščina,
ki bi se morala vršiti dne 8. kimavca 1914 v Gorici, a je bila radi vojne preložena na nedoločen čas, se je tudi za 1. 1915 in 1916 preložila na nedoločen čas. Denarno stanje Družbe sv. Cirila in Metoda je razvidno iz bilance, razvoj njenih podružnic in šolskih zavodov iz statističnih razpregledov.
Družbeni zavodi.
i.
Statistični pregled družbenih otroških vrtcev v šolskem letu 1915/16.
Tek. štev.	Ime vrtca	Število otrok				Opomba
		koncem leta		v začetku leta		
		dečkov	deklic	dečkov	deklic	
	A. Družbena:					
1.	Celje		16	20	10	16	
2.	Gaberje pri			15	18	33	42	
3.	Hrastnik I		19	19	19	29	
4.	Hrastnik 11		16	22	16	22	
5	Jesenice 		17	19	22	20	
6.	Krmin*)		' —	—	—	—	
7.	Maribor		13	25	14	24	
8.	Ormož		10	14	14	13	
9.	Pcvma pri Gorici*) 		—	—	—	—	
10.	Rocol pri Trstu		23	26	24	31	
11.	Rojan		19	29	48	55	
12.	Sava pri Jesenicah 1. . . .	18	19	19	19	
13.	Sava pri Jesenicah 11. . . .	22	23	24	25	
14.	Sv. Jakob v Trstu		43	42	55	56	
15.	Sv. Ivan poleg Trsta. . . .	50	52	60	78	
16.	Skedenj		130	126	134	118	
17.	Tržič		31	34	24	32	
18.	Verdela		13	34	32	34	
19.	Blanča pri Gorici*) ....	— 1	—	—	—	
20.	Sv. Mar. Mag. zgornja, Trst .	22	30	71	40	
21.	Kolonja		18	21	21	19	
	B. Podpirana:					
22.	Podgora 1.*)		—	—	—	—	
23.	Podgora II.*)		—	—	—	—	
	Skupaj . . .	495	573	545	1 673	
		1070		1318		
	*) Zavodi zaznamovani z * se nahajajo v vojnem ozemlju					
In so zaprti.						
— 144 —
II.
Statistični pregled družbenih šol v šolskem letu 1915/16.
	1 			Število razredov in oddel-	Število' šolarjev				C« -D E o
k. štev	Im© in zna<5cij šol©		v začetku šolskega leta		koncem šolskega leta		
H		kov	det.	dek.	del.	dek.	o. O
1- 2.	*)Mešana trirazrcdnica na Blanči v Gor ci	3 r.	—	—	—	—	Šola iina pravico javnosti
	*)Mešana dvorazrednica v Krminu ....	2 r.	—	—	—	—	dtto
3-	Slov. II. razr. ljudske šole šol sester v Mariboru 		II. r. 1 odd.	—	63	—	63	dtto
4.	Mešana dvorazrednica na Muti		2 r.	47	41	47	41	dtto. Sklep šol. 1. je o Veliki noči
5.	Osemrazredna deška ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu . .	8 r. v 18. odd.	921		823	—	Ima pravico javnosti. Sem so vštete tudi paralelke iz Acquedotta
6.	Osemrazredna dekl. ljud. šola pri Sv. Jakobu v Trstu . . .	8 r. v 13. odd.	—	655	—	623	Ima pravico javnosti
7.	Osemrazredna dekliška šola na Acque-dottu v Trstu. . .	8 r. v 9. odd.	—	506	—	483	dtto
8.	Mešana štirirazrednica v Št. Rupertu poleg Velikovca ....	4 r.	74	105	74	105	Šola nima pravice javnosti
	Skupaj . . .		1042 24	1370 12	944 22	1315 59	
							
Rssp; ■*
III.
Učrio osobje
v začeiku šolsslcega leta 1015/1016.
I.	Otroški vrtec v Celju.
Otvorjen dne 20. grudna 1886.
Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr. Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Matildis Čenogava.
Pomočnica: Katarina Saškoviieva.
2. Otroški vrtec v Gaberju pri Celju.
Otvorjen dne 16. kimavca 1907.
Voditelj: Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju.
Vrtnarica: Marija Poglajenova.
3. Otroški vrtec na Blanči v Gorici.*)
Otvorjen dne 24. kimavca 1911.
4. Otroški vrtec v Hrastniku I.
Otvorjen dne 2. prosinca 1907.
Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku.
Vrtnarica: Minka Richterjeva.
5. Otroški vrtec v Hrastniku II.
Otvorjen dne 5. vinotoka 1907.
Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku.
Vrtnarica: Klara Balohova.
6. Otroški vrtec na Jesenicah.
Otvorjen dne 15. kimavca 1903.
Voditeljica in vrtnarica: Agneza Staralova.
7.	Otroški vrtec v Kolonji.
Otvorjen dne 5. maja 1914.
Voditelj: Anton Šeme, c. kr. učitelj. Vrtnarica: Štefanija Bunčeva.
8.	Otroški vrtec v Krminu.*)
Otvorjen dne 20. kimavca 1909.
9. Otroški vrtec v Mariboru.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1894.
Voditeljica: S. Mr. Stanislava Vohova.
Vrtnarica: S. Mr. Irma Cvetkova.
Pomočnica: gdč. Genovefa Seliškarjeva.
10. Otroški vrtcec v Ormožu.
Otvorjen dne 1. rožnika 1909.
Voditelj: Josip Rajšp, nadučitelj okoliške ljudske šole v Ormožu. Vrtnarica: Pavla Pernatova.
11.	Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici.*)
Otvorjen dne 1. vinotoka 1888.
12. Otroški vrtec v Rocolu.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1900.
Voditeljica in vrtnarica: Malvina Plaperjeva,
13. Otroški vrtec v Rojanu.
Otvorjen dne 19. kimavca 1889.
Voditelj: Josip Pertot, šolski vodja v p., dež. poslanec itd. Vrtnarica: Marija Resova, bivša vrtnarica v Krminu.
14. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah I.
Otvorjen dne 15. vinotoka 1903.
Voditeljica in vrtnarica: Meta Podkrajšekova.
15. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah II.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1905.
Voditeljica: Meta Podkrajšekova.
Vrtnarica: Roza Maraževa, bivša vrtnarica v Pevmi.
16. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu.
Otvorjen dne 16. kimavca 1912.
Voditelj: Vinko Engelman, c. kr. vadniški učitelj/
Vrtnarica: Vera Ponikvarjeva.
17. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta.
Otvorjen dne 1. malega srpana 1898.
Voditeljica in vrtnarica: Antonija Germekova.
Radovoljki: Viktorija Gergičeva in Stana Germekova.
18. Otroški vrtec v Skednju pri Trstu.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1899.
Voditelj: Ferdo pl. Kleinmayer, mestni učitelj v Skednju. Vrtnarica: Marica Črnigojeva.
19. Otroški vrtec v Tržiču.
Voditelj: Ferdo Kalinger, nadučitelj v Tržiču.
Vrtnarica: Ivanka Kastelčeva.
20. Otroški vrtec Sv. Marije Magdalene zgornje pri Trstu.
Otvorjen dne 14. vinotoka 1912.
Voditelj: Vinko Engelman, c. kr. vadniški učitelj.
Vrtnarica: Viktorija Godinova.
21.	Otroški vrtec na Vrdeli poleg Trsta.
Otvorjen dne 15. kimavca 1909.
Voditeljica in vrtnarica: Antonija Čargova, omož. lpavičeva.
10
22.	Mešana dvorazrednica v Krminu s pravico javnosti.*)
Otvorjena dne 29. kimavca 1908.
23.	Slovenski drugi razred dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šolskih sester v Mariboru.
Otvorjen dne 15. kimavca 1905.
Voditeljica: S Mar. Stanislava Vohova.
Učiteljica: S. Akviiina Jermanova.
Učiteljica i. r. del: S. Šibila Zorkova.
Katehet: Ivan Bogovič, korni vikar v Mariboru.
24.	Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti
s pravico javnosti.
\
Otvorjena kot enorazredna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šola dne 9.	malega	travna	1908.
Učitelj-voditelj: Anton Hren, (II. r.), mob.	28.	VII.	1914, nadomešča
ga suplentka Marija Pretnarjeva.
Učiteljica: Ana Hrenova, roj. Enohova, (I.	r.)
Katehet: Adolf Gril, kapelan na Muti.
25.	Osemrazredna deška ljudska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu
z 10 vzporednicami.
Otvorjena 15. vinotoka 1888.
Voditelj: Ivan Vrščaj, c. kr. meščanski učitelj.
Emil Adamič, c. kr. državni vadniški učitelj, mob. 28. VII. 1914. Andrej Čok, „ „	.	„	,	„	28.	VII.	1915.
Ivan Dimnik, „ „	„	„	„	16.	I.	1915.
Vinko Engelman, „	„	„
Ljudmila Erjavčeva, bivša stalna učiteljica v Krminu.
Ivan Garvas, bivši stalni učitelj v Krminu mob. 28. VII. 1915. Herman Ipavec, suplent, mob. 28. VII. 1915.
Egon Jezeršek, definit. učitelj, mob. 28. VII. 1915.
Valentin Katn.ik, c. kr. državni vadniški podučitelj.
pran Kos, c. kr. državni vadniški podučitelj, izpr. za meščanske šole.
Karol Mahkota, c. kr. državni vadniški učitelj, prideljen nem. šoli. Fran Marinček, c. kr. državni vadniški učitelj, izpr. za meščanske šole, prideljen „Slov. trgovski šoli v Trstu,' mob. 28. Vil. 1914. Ciril Petrovec. c. kr. državni vadniški učitelj.
Pavla Pirker-jeva, suplentka, nadomestuje učitelja K. Mahkota.
Josip Ribičič, bivši stalni učitelj, voditelj v Krminu.
Matija Škabar, c. kr. državni katehet.
Ivan Slavec, suplent, mob. 28. VII. 1914.
Anton Šeme, c. kr. državni vadniški učitelj.
Anton Vovk, suplent, nadomestuje učitelja Fr. Marinčka.
Avgust Waschte, c. kr. državni vadniški učitelj, mob. od 28. VII.
do I. I. 1915.
Ema Zamejčeva. c. kr. državna učiteljica.
Josip Križman, pomož. katehet.
Andrej Nartnik, pomožni katehet.
Julij Rutai, pomožni katehet.
Nikolina Carchovicheva, radovoljka.
Valerija Čučekova,
Marija Doleničeva,
Albina Kovačeva,	,
Albina Lahova.
Marija Perhavčeva,
Antonija Turkova,
26.	Osemrazredna dekliška šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu
s 5 vzporednicami.
Otvorjena dne 30. kimavca 1895.
Voditeljica: Mira Engelmanova, c. kr. vadniška učiteljica.
Mara Baranova, definitivna učiteljica.
Josipina Delkinova,	.	.
Anica Gantaijeva,	„	.	na	dopustu	od
1. VI. 1916 do 15. Vil. 1916.
Amalija Hartmanova,	definit. učiteljica
Marija Herenova,	.	,
Marija Kmetova,
Marija Pfeiferjeva,
Milena Rohrmanova, c. kr. vadniška podučiteljica.
Erna Rozmanova, c. kr. vadniška podučiteljica na dopustu od 28. IV. 1916 do 15. VII. 1916.
Matija Škabar, c. kr. veroučitelj.
Josipina Švigeljeva, suplentinja.
Jožica Trdinova, definitivna učiteljica.
Andrej Nartnik, kaplan, pom. katehet.
Julij Rutar, mestni kapelan, pom. katehet. Radovoljki: Albina Lahova in Nikolina Carchovichova sta poučevali laščino.
27.	Osemrazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto št. 20 v Trstu s pravico javnosti
z 1 vzporednico.
Otvorjena dne 16. kimavca 1907.
Voditeljica: Roža Goli jeva, c. kr. vad. učiteljica.
Anica Čokova, suplentka.
Ana Črnagojeva, prov. učiteljica.
Pavla Hočevarjeva, c. kr. vodniška podučiteljica.
Vida Kersnikova, c. kr. vadniška podučiteljica. Minka Medičeva, definitivna učiteljica.
Teodora Vinšekova, suplentka.
Klotilda \Vaschte-Burgerjeva, definitivna učitelj ca. Anton Čok, mestni kapelan, katehet.
Valerija Čučekova, radovoljka na deški šoli je poučevala laščino.
28.	Štirirazredna ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu.f)
Otvorjena dne 25. vinotoka 1906.
Voditelj in katehet: Fran Treiber, župnik.
Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Šijančeva.
Učiteljica: S. Frančiška Jelenova.
Učiteljica: S. Kornelija Zegova.
Učiteljica: S. M. Falijana Neuwirtova.
Učiteljica ženskih ročnih del: S. Pankracija Lipovškova.
29.	Mešana trirazrednica na Blanči v Gorici, s pravico javnosti.*)
Otvorjena dne 24. kipiavca 1911.
Voditelj, učitelj: Rudolf Žnidarčič, mob. 15. V. 1915.
t) Po pogodbi z dne 18. oktobra 1913 je vzela šolo „Kongrc_ gaclja šol. sester 3. r. sv. Frančiška Asisi v Mariboru* za več let v najem pod pogojem, da ostane šola slovenska. Družba daje kongregaciji za vzdrževanje šole letno 1500 K.
Od družbe podpirana zavoda. 30. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici I.*)
Otvorjen dne 1. kimavca 1887.
30.	Otroški vrtec v Podgori pri Gorici II.*)
Otvorjen dne 26. listopada 1896.
Slovenci!
V najtežavnejših razmerah stopa vodstvo naše Družbe sv. Cirila in Metoda že tretjič pred slovensko javnost s svojim tiskanim izvestjem, ker ni mogoče podati poročila o delovanju Družbe na glavni skupščini. Upajmo, da je letos zadnjič taka izredna zveza med vodstvom Družbe in njenimi vzdrževalci.
Naši slovenski javnosti pač ni treba opisovati stisk in bede vojne dobe, saj žalibog vsakdo čuti to šibo na lastnem telesu, najhujše pa še naši trpko preizkušanj primorski bratje, ki so bili v mirnih časih sorazmerno največja duševna in gmotna opora Družbi. — Četudi vodstvo Družbe med letom ne tarna in ne prosjači neprestano, k čemur bi bilo v sedanjih krutih razmerah upravičeno, vendar pojmi brezdvomno vsak misleči Slovenec, vsaka rodoljubna Slovenka brezupen položaj Družbe. Izdatki Družbe so se vsled občutne draginje in pomanjkanja vseh sredstev pomnožili. Tudi je Družba preosnovala zadnje tri razrede svoje deške šole pri Sv. Jakoba v Trstu v meščansko šolo, kar je bila neodložljiva potreba. Na drugi strani pa so redni dohodki tako strahovito padli, da bi jedva zadoščali za zdrževanje par razredov.
Slovenska srca se niso spremenila. Slej kot prej vsakdor ceni nujno potrebo in brezmejni blagoslov Družbenega delovanja. Srca so ostala odprta Družbi, tudi roke bi se rade odpirale in ji delile darove, a so premnogim — prazne. Tem sotrpinom pa ne more nihče zameriti, ako ne prispevajo za Družbo. Tudi njihovo sočutno srce in dobro voljo sprejmemo kot dar domu na altar. Toda so še sloji, ki niso tako kruto prizadeti, ki bi lahko brez pomanjkanja utrpeli nekaj narodnega davka. Naj bi ti s podvojeno žrtvijo prevzeli poleg svoje narodne dolžnosti tudi obveznosti za to nezmožnih bratov in sester.
Važen poziv je v tem oziru objavila „Edinost“; med drugim piše: „Za deželne in državne šole skrbe deželne uprave, oziroma državna učna uprava in vedo, kje bodo jemali sredstva. Pri zasebnih šolah — kakršne so one naše Družbe — pa je stvar drugačna. Tu vemo pač, kdo naj skrbi za te šole, kdo naj preskrbuje sredstva za njih vzdrževanje. Ali ta činitelj je v mučnem položaju, posebno ob sedanjih razmerah, spričo usodnega vprašanja: od kod pridejo sredstva, ali sploh pridejo? Kako se bodo pokrivali troški za plačevanje učiteljev, ki so pod orožjem, za davke, najemnine, zavarovanja? Skrb je bila velika že v normalnih časih, ko so precej redno dohajale članarine, dobrovoljni prispevki, tu pa tam tudi volila, izredne podpore itd. Sedaj pa so se vsi ti dohodki skrčili na najmanjšo mero, ali pa so celo popolnoma izostali! Vprašanje je tu — veliko, mučno vprašanje: kaj bo iz našega zasebnega šolstva na mejah? Ali je bomo mogli ohraniti ob takih razmerah, se bo li mogel nadaljevati redni šolski obrat? Ali ne pride morda celo do skrajnega, da bomo morali te šole zapreti? To bi bila za nas, na izpostavljenih točkah katastrofalna nesreča. Tisoče naših Otrok so zavodi naše šolske družbe pošteno vzgajali in ohranjali svojemu narodu!!
Ali naj bo vsa naša mladina prepuščena ulici, ali izročena zavodom, ki jih bodo odtujali narodu?! Odgovor vsakega poštenega Slovenca se glasi gotovo: do tega ne sme priti! Ali — kako naj preprečimo tako nesrečo? Le ena pot je, — pot, ki je tudi doslej dovajala Družbi potrebna sredstva. Ta pot je samopomoč. Težko je, vemo, danes stokrat težko. V normalnih časih jih je bilo mnogo, ki so dajali in še so bile težave. Tisočev teh danes ni doma — na bojnem polju so, a one, ki so ostali, tarejo težke skrbi.
In vendar mora biti! Mora! Ker sicer bi našo stvar * na nevarnih postojankah zadel udarec, ki bi ga dolgo ne mogli popraviti. Ne preostaja drugega, nego da napnemo sile do meje možnosti. Kolikor le more, naj daruje vsakdo na žrtvenik slovenske izobrazbe, narodne
omike, zavedajoč se, da je v nevarnosti najvišja narodna korist. Pomagajmo Družbi, da prebije to težko, najkritičnejšo dobo! Če se bodo vsi zavedali resnosti položaja, v katerem se nahaja sedaj naše zasebno narodno šolstvo, pojde vendarle. Tudi mali prispevki, če jih je mnogo, se združujejo v izdatne svote. Svoje šolstvo moramo rešiti! To bodi geslo vsem Slovencem, ker sicer bi se nam odmaknila podlaga narodne vzgoje. Težka dolžnost je to, ali je dolžnost — do sebe!"
Le še nekoliko besed tistim, ki jim je sedanji brezupni čas skoraj prav prišel, da se otresejo svoje narodne dolžnosti z izgovorom: „Po vojni itak ne bo Slovencem več treba Družbe, ker se bo vse spremenilo!" Dal Bog, da bi se nam res spremenilo na bolje! Saj zaslužil je naš slovenski narod krvavo, da dobi srečnejšo bodočnost. Ako bo res prišla razbremenitev, bo za take udobneže še vedno čas, da potem zadrgnejo svoje denarnice. Vendar eno je gotovo: Tudi po vojni ne preneha tekmovalna borba med narodi, ako se celo ne podvoji. Razoroženca čaka gotova poguba. Naš narod pa ne misli na smrt, temveč hoče pričeti prenovljeno, srečnejše življenje. Zato moramo svoje postojanke ne le ohraniti, nego še utrditi in razširiti.
Naša glavna obrambna postojanka je in ostane naša šolska Družba sv. Cirila in Metoda; za njo zastavimo baš sedaj naše skrajne moči!
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, meseca kimavca 1916.
§Sw»m
Knjige,
izšle v založbi Družbe sv. Cirila in Metoda ali podarjene jej v razprodajo.
Simon Gregorčič, Poezije II. — cena 1 K.
Pesmi Valentina Vodnika — cena 60 v.
Fr. Hubad, Junaki, II. snopič, c. 60 v, vez. 70 v.
Fr. Hubad, Franc Jožef I., cena 30 v.
J. Mercina, Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole, cena vez. 1 K 20 v.
J. Leban, Andrej baron Čehovin, cena 20 v.
E.	Gangl, Materine sanje, cena 30 v.
I. Vesel, Psalmi, cena 1 K.
J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, cena 1 K.
V. Kurnik, Kraj Rastislav in sv. Ciril, cena 30 v.
Lujiza Pesjakova, Smrt pravičnega, cena 20 v.
Pogled na prvo četrtstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, cena 1 K. Družba sv. Cirila in Metoda. Poučna zastonjska knjižica.
Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za 1904—1909, 1911—1915, znižana cena po 60 v.
Vse gori naštete knjige se dobivajo v Družbeni pisarni ali po pošti proti povrnjeni poštnini pod naslovom: Družba sv. C. in M. v Ljubljani, Narodni dom.
* *
V zalogi »Slovenskega Branika" (Vič pri Ljubljani) so izšle:
J. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. IV. zvezek, cena 75 v,
L. Brunčko, Vse za šolo! Cena 20 v.
VSEBINA.
Koledar.
Petindvajsetletnica C. M. podružnic 1917. Poštne določbe.
Lestvice.
Narodnemu delu.
O devetdesetletnici Luke Svetca (s	sliko) .........................25
Jezik materin...........................................................27
Narodnemu dobrotniku Antonu Poljšaku....................................28
Anton Poljšak (z 2 slikama).............................................30
Sreča  .................................................................39
Odpusti!................................................................40
V trpljenju............................................................-45
Najlepši pomnik.........................................................46
Vojne in druge smrtne žrtve v vrstah	D. C. M. (z 11 slikami) 47
Miru!...................................................................62
Stoletnica dveh odličnih Slovencev......................................63
Vihar in mir............................................................67
Narodnosti na Primorskem po prvem uradnem raziskovanju
pred 70 leti.....................................................68
Otroci namesto odraslih.................................................74
Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati.
NAZNANILA
v »Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda
naj blagovole cenj. mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v Družbenem »Koledarju*; sklicevanje na Inserat uveri p. n uvrstitelje o uspehu ===== inseriranja. =====
Slovenci ln Slovenke I Kupujte pri narodnih alovenaklh trgovolh, alaati pri tlatlh, ki ao člani Drutbe av. Cirila ln Metoda.
„Vfcigallce drutbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani"
v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani"
priporoča založnik: Ivan Perdan v Ljubljani.
Največja slovenska hranilnica!
K3
d
to
CU
C
z
c
co
>c/)
fD
o
CD
CD
>(/)
CD
o
o
o
o
10
05
Cd
—
E
©
CU
c
o
'zc
o
co
co
o
cd
<u
a
<u
10
cd
S JS
us
cd
NI
o
toJO
CU
<u
NI
05
OS
o
cu
05
«5
05
U*
X2
©
>
J2
*©
T3
US
cd
c«
>
©
be
o
cd
S
05
> 'Si*
©
u.
CU
C/l
©
u.
-+-»
s
©
us
©
I
c«
CD
“O
CU
____®	£	CD
<=>	cd (■■rt	CZ
"d«	*-< trt cd >	CD
	© G	>M CD
	U> cd	"O
• © cd •—» us
.ts ©
a •-^ a
N. |
© 2 u« *“
.S 3=
O
S- M
C7 O - T3
IC C«
n
’■*-> _ o w
S-S
> 5
©
> ©
n aj >©
cč »o •—
£ s ~
C« CU
<n CU flj
'=> Tl —
cd
« o
u
* -° ©
rt 'c_ c n
w c
II
CU
>
cd
E
C/]
cd —, >u c
>c/j cd
=» E E •«'
N B
rt -5 c E
rt ’© —* & O OJ
SC u P ^ a. o
cd
>
©
>©
u
cd
>
cd
M
CD
CD
CD
>o
CD
E
o
“O
Največja slovenska hranilnica!
AVAVZ^AV/--
Modna in športna trgovina
P. MAGDIČ
V LJUBLJANI
, NASPROTI GLAVNE POŠTE.
Priporoča za gospode:
KLOBUKE,
PERILO,
kravate, telovnike,
DEŽNIKE,
'A TURISTOVSKE PREDMETE, TELOVADNE POTREBŠČINE.
Priporoča za dame:
ŠPORTNE KLOBUKE,	^
ČEPICE, HIŠNE HALJE,	^
BLUZE, PLAŠČE,	^
KOSTIME, VRHNJA	k
KRILA, SPODNJA KRILA.	H
PERILO, MODERCE, ROKAVICE, SVILO IN	^
VSE MODERNE NAKITNE PREDMETE.
NARODNE ZASTAVE, TRAKOVE,
::	ZNAKE	I.	T.	D.	::	$
ZALOŽNIŠTVO CIRIL-METODOVIH $ ZNAKOV, BROŠK, IGEL, PRIVESKOV, GUMBOV L T. D.
A7AVAVZSZ:
stoje na
višku
: moderni* tehnike:
ES-KA IN ADLER KOLESA
prve domače tvrdke
A. GOREČ
špecijalne trgovine s kolesi in deli
£jubljana, jtiarije Iz režije cesta št. 14
(„Novi svet“, nasproti Kolizeja).
t~ nmmnn--nmnmn
| V potrebi ur, zlatnine, srebrnine | $ : in kjna srebrnih predmetov : |
!
priporočamo samo narodno, najbogatejšo, pravo domačo tvrdko
F. ČUDEN
Ljubljana, Prešernova ulica 1.
| Edino zastopstvo uUnion-Alpina" ur | Bi za celo Kranisko in Primorsko. w
^ Nikjer naj se ne pogreša veliki cenik s ^ td koledarjem, ki je tudi po pošti zastonj! K
§____________________________________________________ ‘S
4
Najbolj zanimiv in največji slovenski ilir = strovani tednik so: ==*=====
jhm ur
ki priobčuje vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep, detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
„Tedenske slike“
so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, kije posvečen le zabavi in pouku.
„Tedenske slike“
bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo i. t. d. Zahtevajte ,,TEDENSKE SLIKE“ povsod in pridobivajte naročnikov.
„Tedenske slike“
stanejo četrt leta K 3-— pol leta K 6-— in celo leto K 12-—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si ,.TEDENSKE SLIKE11 takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko ,,TEDENSKE SLIKE11 brezplačno poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista .TEDENSKE SLIKE*
Ljubljana, Frančiškanska ulica št, 10/1.
IVAN KNEZ
LJUBLJANA MARIJE TEREZIJE C. 3
TRGOVINA Z ŽITOM IN : DEŽELNIMI PRIDELKI :
PRIPOROČA SVOJE NAJBOLJŠE MLEVSKE IZDELKE IZ LASTNEGA VALJČNEGA MLINA, SOSEBNO FINO PŠENIČNO MOKO. VELIKA ZALOGA LANENEGA SEMENA IN ISTRSKEGA BRINJA.
TOVARNA
ZIDNE, STREŠNE IN ZAREZANE
OPEKE (strangfalzziegel) priznano
NAJBOLJ TRPEŽNE KAKOVOSTI.
:7zot^s7^s^;\vz^7ZS7z^7z:
12
Domača tvrdka.	Najnižje cene.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica.
Največja zaloga izgotovljene obleke za
§
I	gospode, gospe in dečke.	I
.	S
p	Velika	izbira po poljubnem kroiu	!g
J	izvršene obleke	J
| iz najrazličnejšega blaga, za vsak letni čas.
Najcenejši nakup dobro in trpežno izgotovljenih	^
oblek za lovce, turiste in potovalce, različno prikrojenih vrhnlh in zimskih sukenj itd za gospode: za gospe plaščev In plaščkov, tudi s krznino obloženih in obrobljenih.
V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila na
izvršitev oblek po izbranem blagu.
Nujna naročila v najkrajšem času.	^
Točna postrežba!
7AVAVAVA\~7AVAVAVA\
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
TRST Piana Bella terma St. 2.1. nadstr. TRST
(v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah.
Poštno-hranllničnl račun 16.004.	Telefon	št. 952.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 'h °/o na menice po 6%
na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obre-
stuie p° BV* 4°|0 -Wi
::: Vetje stalne vloge in vloge na tekoii račun po dogovoru. :::
Rentni davek plačuje zavod sam. — Vlaga se lahko po eno krono. — Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah.
• Stanje vlog nad 10 milijonov kron. zzzz Uradne ure: od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop. Izplačuje vsak delavnik ob uradnih urah.
	—\r~	II	
t		M G	3
1	I narodno tiskamo		
r°		 V LJ U U l J d 1 |l 	 priporočamo za izvrševanje vseh ^ tiskarskih del, kakor kupčijskih tis- 0 kovin, časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, sporede, vizitnice, kuverte i. t. d. Točna postrežba po zmernih cenah. Telefon št. 185. <f> G)		1 S=j
I	Narodno kniima v Ljubljani. Prešernova ul. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šolskih in pisarniških potrebščin. — Bogata izbira trgovskih knjig vseh vrst, trgovskega papirja in za-jj vitkov od najpreproitejše do najfinejše vrste. — Q Sprejema za tisek trgovska pisma, račune in zavitke. Pri šolskih knjigah in zvezkih dobe gg. trgovci izdaten popust. — Razglednice za vse prilike v najnovejših izdajah vedno v zalogi. Pismena naročila se izvršijo obratno. Cene nizke. Blago solidno.		H
M	0	IOeDI H	3
	11		.... 		 11	
Ustanovljena I. 1881. Ustanovljena I. 1881
J
>
o
NI
CD
>
ra
NI
o
£Z
OJ
CD
E
o
CD
C
NI
ra
OJ
-o
ra
M
ra
c
ra
>
o
i_ •4—*
C/J
O)
CD
0
a
0
hjo
o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
ru co	■
c 03 h *- >
CO ‘N
o
(O 3 er
«- ^ ra
c: as “ 03
^ (D
H—>
"cT_________
> -a </) ra
03
'p O
CO cr
o cr
t_
ra >
ra
E
o _cr
o
CL
> g.
ra
co
o
03
ta
o E 03
d. dč -a
m
S>0
. C
■sa. -
.S,£> 'S s.s,.« •2,““3 xi
J > 3-J
> Dri
>C/D
*75
c
ca
*s
_c >
c/D k> qj ^
C/3 C/D 'c
OJ o • • C/D
O
n
-a
. o ■
. J-g
o ca
_ i.t/3 o
JL Š-.S 9 3 > -g J.S
S 5
rv c/d ^ OJ
■s a
3
S g —
<=• S a
_ O ^ CL
c ro
o
>
ca
•a
o
o.
c/3
O
O
gi-s
.sS’3 > »
«J oj cj "J — o dj >n aj g •= <u S; i- >n D. c
’£ "S -2 ► «
-f_*	•»»■—* aj v <U
OJ C ^ ^ Z C/D
■s o > s; E -
> X5 - >U « ai ..*• ra
i-J 'c
"So >
OJ
O g J*
a.
co a> » ra > nT != >u S &*>u
N c« c e« o i_
£>c/J « -37(2 ra ^■5? s c
n -5 ~ c ©
>5 o>5 ” ■Senicu.
> m
OJ
^ C/D
S 8
t/3 E
tu 3 t/j ra O D* D.
5 C
C ^
So
-5 >
»— «5 •—
3 .£L bfi-o1
<<
& -
Zaloga stekla, porcelana in —  svetiljk =
C. In kr. dvorni založnik
Fran Koflmann
Ljubljana, Mestni trg
priporoča
bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov.
Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup
valjčke za ••• ■■
: svetiljke :
v korist Družbi sv. Cirila in Metoda.
Cenovniki na razpolago.
Velika zaloga storjene obleke za gospode in dečke
LJUBLJANA Mar. OklilSlJ. Polam Mestni trg 9
priporoča svojo veliko izbiro storjenih oblek, havelokov, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 Jet naprej. Domača tvrdka.	Najnižje	cenel
   ---....................................
[«>	Umetna knjigoveznica Ivan Jakopič,	<*)
Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 13
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveškili del.
w	izvirne platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in dru-	t»
(r	itvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno.
 .........................................
r^z~-................... —.	v/~\
bi -------------------------------------------------------------------------------- 6
Dobro blago po znano najnižjih cenah dobite v modni .trgovini
PETER ŠTERK
Ljubljana, Stari trg št. IS
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek 1* kakovosti, moško, žensko in otroško perilo. Dalje moških klobukov, čepic, slamnikov, čepic za dame :::	in	otroke i. t. d.	:::
J
v £jubljani, Stritarjeva ulica 2.
Delniška glavnica :	Rezervni zaklad:
K 8,000.000.	K 1,000.000.
Posreduje najkulantneje nakup in prodajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev;
prevzema: zavarovanje proti kurzni izgubi pri izžrebanju.
denarne in hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Od vlog na knjižice plačuje banka 2% rentnine sama.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane obliga-
gacije, srečke in kupone.
Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostne listine pod kulantnimi pogoji. Eskomptuje in vnov-čuje menice.
Preskrbuje vinkulacijo in devinkulacijo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to najbolj umestni, kako se doseže čim višje obrestovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne transakcije najtočneje.
Borzna naročila za dunajske in inozemske borze izvede točno in ceno.
Nakaznice in čeki na tu- in inozemska mesta.
Promese k vsem žrebanjem.
Poslovnica c. kr. razredne loterije.
Podružnice:
v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Vsakovrstne peči in štedilniki, železne blagajne, motorji ter razni poljed. stroji
so vedno v zalogi pri
veletrgovini z železnino in stroji
Fr. Stupica v Ljubljani
Mar. Terezije cesta 1.
Istotam se dobivajo vse stavbne potrebščine. portland in roman cement ter orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje, strugarje i. t. d.
Krasne umetniške n vojne razglednice
C0‘
2. nT P cr a £
tV *"1
^ O ° < cr. os
sc
“ C
2. ~
2. n
na drobno in debelo
. Tncar
LpMpmaio
I. specijalna trgovina in založba :::	razglednic	na	Kranjskem.	:::
Za trgovce priznano največja in najcenejša izbera!
J	cxxxxxxxxx xxxxxxxx*;	
n	Jadranska banka	n
w M		w H a
m w	podružnica v Ljubljani	M H M
M	Šelenburgova ulica štev. 7	H
tt	(nasproti glavne pošte).	H K
H	Centrala v Trstu. Podružnice na Dunaju,	n
H	v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviču, Opatiji,	M
H n		 Splitu, Šibeniku, Zadru. =	n tt
n	Delniška glavnica K 8,000.000.	n
n	Živahna zveza z Ameriko.	n
H H	Nakazila v Ameriko in akreditivi.	H u
M H	Kupuje in prodaja.	n H
H H	vrednostne papirje, rente, obliga- 1	n h
M M	cije, zastavna pisma, prijoritete,	ti
H M	delnice, srečke i. t. d.	M M
M	Sprejema nove vloge, s katerimi se	W
H H	zamore vedno razpolagati, brez ozira	H M
M M	na določbe moratorija in jih obre-	H
w	stuje po čistih	M, H
M M	4V/o.	H H
M		M
:: <: xxxxxxxxxx x x x x x xx x		
X
X
J*, p. Vidic & Kot
v Ljubljani
opekarna in zaloga peči
nudijo vsako poljubno množino
paitiiili zarezi strešiikov
kakor tudi
: stavbne izdelke. :
da—	_	—
x
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
3os. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 Prešernova ulica 4.
v Celju
Nar. dom.
Sprejema hranilne vloge
vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne in jih obrestuje po
4'/.%
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji:	Šmarje,
Šoštanj, Sevnica, Vransko in Gornji grad in rezervni zaklad, kateri znaša že nad 350.000 kron. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne vsote v občekoristne in do-
brodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12,000 K, za podpore različnim požarnim brambam In v kmetijsko gospodarske namene nad 6000 K, hranilnico ustnovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K za skupno tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se : prelrgalo obrestovanje :
Izposojuje pa na zemljiško varnost po 51/-’ odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev po 5 u/o obresti.
mw
J. LOZAR v Ljubljani
Mestni trg štev. 7
---------priporoča--------------
vse vrste volnenega perila, belih in barvastih srajc, ovratnikov, zapestnic, kravat, nogavic, žepnih robcev, dokolenic, telovadnih oblek itd. — Najnižje cene! —
1WwwWWWWWWwwwwe
: szssssszsszsssssssssH sssss^j
Ljubljanska plinarna.
ti	Slavnemu	občinstvu	v	Ljubljani	in	v	okolici	pripo-
ji ročamo svoj
plinov koks
n
a kot kurivo, ki je prosto dima, saj in smradu ter pripravno a za kurjavo v stanovanjih, kakor tudi za industrijske in prav jj posebno za kovaške namene.
n	Cenjeno	občinstvo	tudi	vabimo, da si v našem skla-
dišču ogleda naše
plinove peči in aparate za kuhanje s plinom.
LJUBLJANSKA PLINARNA.
~ sum
m m
m m
Frančiškanska ulica št. 8.
Poštnohran. račun št. 76.307.
Telefon št. 118.
..Učiteljska tiskarna*1 je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarnlška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi so vse šolske in druge tiskovine.
Enobarvni kakor tudi večbarvni tisk.
Cene zmerne!	Cene	zmerne'
Litografija. :
Gg. skladateljem vljudno naznanjamo, da je ,,Učiteljska tiskarna** preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikalije s prav ličnim in razločnim tiskom.
:::	Delo točno, solidnb in elegantno. :::
Posojilnica v [Maribora
V lastni hiši, v Narodnem domu.
Sprejema hranilne [vloge na knjižice ter naložbe v tekočem računu. Posojuje na zemljišča, menice in zastave. Eskomptuje menice in otvarja kredite v tekočem računu.
Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice so brezplačno na razpolago.
Kezarvni zaklad K 388.322.36.	Lastno premoženje zadruge K 580.924.02.
------------- Štiriintrideseto upravno leto.----------------
Anton Leben, nožar
Stari trg štev. 15 priporoča svojo zalogo jeklenega blaga.
:it	Brusarnica	in	popravljalnica.	:::
---------- EClelctrični	obrat.	———---
Bogato zalogo
ščipalcev, očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov itd.
Ceniki brezplačno.	priporoča
FR. P. ZAJEC optik in urar
Ljubljana, Stari trg štev. O.
Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. -------------- Postrežba	točna in solidna! ---------
Pri podjetju Tolstovrške slatine je
novi Silva vrelec
zdravilne in namizne kisle vode, ki močno muzira in ostane tudi več let sveža, čista in dobra. — Cene nizke l
Razpošilja
sveža iabolka, orehe, suho sadje (češplje, hruške, krhlje), vino, sadni mošt in razne druge dež. pridelke. Zanesljivo dobro blago.	Točna	postrežba.
ANDREJ OSET,
lastnik slatine in trgovec z deželnimi pridelki, p. Guštanj, Koroško.
f
Svoji k: svojini!
Najcenejši, najugodnejši pogoji na kontinentu.
»KORUNA«
Prva češka
splošna Delniška Družba za zavarovanje na življenje
Vrhovno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu.
FHIMi slovanska delniška družba LUllmf za zavarovanje na življenje, FniN A katera kolekuje zavarovalne ULMll/ip listine z narodnim kolekom, FniNA katera kolekuje svoje do-LL/Ilm) p|se z narodnim kolekom, \ katera sprejema zavarovanje CLMIl/ij v prid ,,Družbe sv. Cirila in Metoda1* in izplačuje njej dotifne zavarovane svote ob njih dospelosti,
Vabimo vljudno vse zavedne Slovenke in Slovence, naj se pridno oglašajo za ta zavarovanja!
Zavaruje najceneje in najugodneje ::	::	na	vse načine. ::	::
Pojasnila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih.
V Pragi.
Svoji le svojimi
mssssaBasr
SANATORIUM EMONA
Ljubljana, Komenskega ulica štev. 4.
Šef-zdravnik c primarij dr. Fr. Derganc.
Privatna klinika za notranje in kirurgične bolezni.
Covarna strojev in livarna = železa in kovine =
K. & R. Ježek,
BLANSKO (Moravska)
se priporoča v dobavo vseh vrst
kmetijskih strojev imsesalk.
Hi motorie na bencin in sesalni plin
Popolne opreme opekarn, šamotnih tovarn in tovarn za cement, mlinov in žag. Dvigala, prenašala.
Najnovejše sestave :	transmisij.	:
Odlikovana z najvišjimi priznanji na vseh razstavah.
Dopisuje slovensko.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
o
i?
o
Hi
o
o
•f*
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin
K. Meršol
Ljubljana, Mestni trg št. 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom, Velika izbera vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Zmerne cene. 	 Trpežno	blago.
„BALKAN"
trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33.	=
Centrala: Trst.	Telefon	štev.	100.
špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga* kleti. Prosta skladišča redni užitnini podvrženega blaga. Naj"
Mednarodna
skladišča in	„
modernejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozml. Shranjevanje pohištva in blaga
---------------------------- v	suhih	posebnih	skladiščih. -------------------------
Naročila sprejema tudi blagovni oddelek „Jadranske banke**.
Zmerne cene.	Postrežba	točna.
lSANATORIUM • EMONAj
1 ZA-NOTRANJE-IN-K1RIJRGICNE -BOLEZNI. £ •PORODNIŠNICA.	J
i/ LUUBLUANA - komenskega-ulica- 4 p &F-zrmw:pRm3U'DR-FR. DERGANC
P. n.
Družba sv. Cirila in Metoda se usoja poslati V. B. izvod
koledarja za 1.1917.
s prošnjo, da ga blagovolite sprejeti in porabiti priloženo položnico.
Cena koledarju je 1 K 20 vin., a glede na
vljudno, da nam naklonite zanj vsaj 1 K 32 vin. Predplačila se hvaležno sprejemajo.
Kdor bi ne hotel obdržati koledarja, naj ga izvoli v teku 8 dni vrniti v istem zavoju s pri-poinnjo: Nazaj! Ne sprejmem!
Takih vrnitev ne želi, marveč se nadeja prijaznega sprejema in plačila
to, da znaša sedaj poštnina zanj 12 vin., prosimo
vodstvo.
) -a..