380
Kot zglede modernih bojnih ladij prinašamo še sliko japonske ladje „Niširi" na str. 381. in pa sliko ladje, ki se je z mrežo zavarovala proti torpedom. Ko priplava torpedo, se vjame v jekleni mreži in ne pride do ladje. A zato devajo zdaj na torpede tudi že priprave, ki režejo mreže.
Slika na str. 377. nam pa kaže generala Kuro-patkina v Sergijevi lavri v Moskvi. Preden je šel vrhovni poveljnik na bojišče, je šel na božjo pot v to starorusko svetišče. Naša podoba je posneta po dragoceni votivni sliki, ki nam predočuje prizor iz ene najvažnejših dob ruske zgodovine.
vsako leto postavko za raziskovanje vatikanskega arhiva. „ Češka ekspedicija" v Vatikanu obstoji iz dveh uradnikov češkega deželnega arhiva, ki se vsako leto menjujeta v Rimu. Uspehi teh raziskav se hranijo v češkem deželnem arhivu. Odtod so zajeli tvarino za svoje spise Tadra (»Kulturni styky Čech s cizinou"), Kollman („0 kollektorech komorv papežske v Če-chach") i. dr Zdaj so pa začeli Čehi izdajati te dokumente v celotnem delu „Monumenta Vaticana res gestas Bohemicas illustrantia". Nedavno je izšla že peta knjiga, ki objavlja dokumente izza Urbana VI. in Bonifacija IX. Izdal jo je C. Krofta.
BOJNA LADJA, ZAVAROVANA Z MREŽO PROTI TORPEDOM.
Vatikanski arhiv in slovanski zgodovinarji.
Papeževi arhivi hranijo mnogo dragocenega zgodovinskega gradiva. Že Fr. Palacky je 1. 1837. potoval v Rim, da tam išče virov za češko zgodovino. Dasi takrat še ni bil vatikanski arhiv otvorjen preisko-vavcem, se mu je vendar posrečilo, da je dobil vstop. Pregledal je čez 50.000 dokumentov in okolo 500 jih je prepisal ali ekscerpiral. Uspeh svojega potovanja je priobčil v knjigi „Literarische Reise nach Italien im J. 1837". Za njim je preiskoval vatikanski arhiv Čeh B. Dudik, ki je izdal dve knjigi „Iter Roma-num" (1855.). Papež Leon XIII. je otvoril arhiv učenjakom, in odslej delajo v njem učenjaki vseh narodov. L. 1886. so organizirali Poljaki preiskovanje poljske zgodovine v vatikanskem arhivu, Čehi pa I. 1887. Češki deželni zbor ima v svojem proračunu
Rihard Kralik.
Zanimiv pojav v zgodovini sodobne nemške književnosti je modroslovec, pisatelj in pesnik Rihard Kralik. Pristranska kritika ga uvažuje seveda manj, nego zasluži, - saj je katoličan! — toda treznemu presojevavcu ni niti treba zavzemati strogokatoliškega stališča; bližje poznanje njegovih del ga bode prikupilo vsakomur, kdor je navajen soditi neodvisno in pošteno.
Dr. Rihard Kralik vitez Meyrswalden je bil rojen 1. oktobra 1. 1852. kot sin steklarnarja v Leonoren-hain-u v Češkem lesu. Pravoslovje je študiral v Lincu, na Dunaju, v Bonnu in Berolinu ter prepotoval nato Grško in Italijo. To potovanje je zanj velepomenljivo, ker mu je vnelo navdušenje za staroklasiško kulturo;