7>
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago S tre oh
JOLIET, ILL. Ratara Parim Gmtu)m<L
The largeat Slorenian Weekly in the United States of Anerka.
luaed mvmrj
Wedneaday
Sabacription rate;
F«f labrt TMHT—$1.20
Foi ua mbUi.......$2.00
Foreiea Coamtriaa----- $3 00
Telephone 1048
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLO VENI AN CATHOLIC UNION 1
Eatered a« Second-Clan.Matter December 9, 1920,at the Post Office at Joliet, lllinoi«, Uader the Act of Aagnst 24, 1912
^Največji slovenski tednik^ T Združenih državah.
Izhaja vsake sredo.
Naročnina?
Za dana, aa Uto .
Za a«£laa«......
Za imMita ..
..$1.20 ...$240 ..$3.00
NASLOV
■adaBlra is opri*aiitT> jat
1004 N. Chicago Street, Joliet, IU.
Telefon; 104« ^
ACCEPTANCE F0R MAILING AT SPECIAL RATE 0F P0STAGE PR0VIDED F0R IN SECTI0N 1103, ACT 0F 00T0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAY 22,1918.
iH
Štev. 20—No. 20.
JOLIET, ILL., 16. MAJA (MAY) 1923;
Leto IX.—Vohune IX.
PROŠNJA.
Odbor društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. je pred nekaj dnevi odposal vsem lokalnim sobratsk}im društvom, tako tudi v sosednih naselbinah uradno povabilo, da bi se dne 27. t. m. društva vdeležila velike plavnosti povodom bla-goslovljenja in razvitja naše nove društvene in ameriške zastave.
Ker še nismo na to povabilo do danes prejeli zaprošenega odgovora glede soudeležbe, u-ljudno prosimo tem potom še enkrat, da naj vsa povabljena društva nemudoma naznanijo podpisanemu tajniku, če se bodo te slavnosti vdeležili ali ne- Naše društvo bi to rado znalo glede sestave sporeda na dan slavnosti.
S sobratskim pozdravom Za odbor:
John Gregorič, tajnik.
1112 N. Chicago St.
Joliet, 111.
Smrtna kosa.
Dne 11. t. m. popoldne je u-mrla na svojem domu v Cice-ro, 111. rojakinja Marija Ko-, šak, soproga znanega erkostav. ca in, tiskarja Josip Koša-ka; bolehala je samo en dan, zade-tta1 od mrtvouda.
Pokojnica je bila zadnjih 12 'tet strojna črk ostavka; delala je v Duluthu, Minn. pri bivšemu tedniku "N. V."; nekaj časa pri "A S."; zadnja lepa1 pa v Narodni tiskarni v Chicagu, kjer je stavila tudi naš list, ko je ondi izhajal. Takoj pri prihodu v Ameriko je pa delala pri ekspendiciji 4 4 Glas Naroda" v New Yorku.
Rojena je bila 1. 1875 v Kostanjevici ua Dolenjskem; v A-meri/ko je prišla 1. 1897; poročilu) se je pa 31. dec. 1899. Spadala je k J. S. K. J., S. N. P. J. in tiskarski uniji št. 330. Naj v miru počiva!
Vabilo na šolsko veselico.
Prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m. ob 2. popoldne, priredijo licenci in učenke nižjih razredov naše-farne šole sv. Jožefa v "Slovema" dvorani svojo običajno letno veselico z jako bogatim sporedom. Na programu bo: petje, igra, deklamaci-ja, nastop v skupinah itd. Nihče naj ne zamudi te zanimive prireditve naših malčkov!
Generalni pravdnik Daugherty bo odstopil.
Washington, D. C., 14. maja. — V krogih republikanskih voditeljev so zatrjuje, da namera-a sedanji generalni pravdnik Daughert,y v d oglednem času pustiti svojo službo in se poda-,ti v • privatno življenje vsled slabotnega zdravja. Mr. Da-ughertv je zbolel še meseca februarja letos, a še ni do cela o-kreval. Ko bo odstopil, namerava živeti povsem mirno na svojem domu v Columbus, ()-hio in se ne bo več pečal s politiko.
"Kakor znano, je bil Mr. Dau-gherty pri zadnjih predf-edniš-ndh volitvah glavni kampanjski vodja Hardinga; kdo bo prevzel sedaj njegovo kampanjsko mesto, ozir. službo, šc ni zmano. •
SENZAČEN UMOR V L0-ZANI.
Švicarski častnik ustrelil sovjetskega poslanika; ranil dva njegova tajnika.
Laucanne, Švica, 11. maja.— Sergij Vorovski j, trgovski zastopnik ruske sovjetske vlade v Italiji in ruski poslanec na lo-zan.ski mirovni konferenci je bil euoKiči ob 9:30 umorjen ko je sedel pri večerji s svojima dvema tajnikoma v hotelu Ce-oil.
Morilec je 38-letni Maurice A. ConraeSi, švicarski častnik, bivši kapitan v ruski carski aumaidi. Con rad i je prišel v lostavracijo onega hotela že ob 9. uri, kjer že čakal na ugtnlno priliko.
Po-lanca Vorovskva, ki je bil 55 let star, sta spremljala dva njegova tajnika: 35-let.ni Herman Ahrens in 30-le,t,ni M. Didrikovskij. Vsi trije so sedeli pri neki mizi sredi obedo-valno dvorane; drugih gostov razun Comadija tedaj ni bilo navzočih.
Ko so Rusi maročiili -svojo večerjo, se jo Conradi piibližal oni mizi in takoj oddal 3 strele na Vorovskija, enega v srce, enega v vrat in slednjega v nogo. Ahrens je hotel pri napadu ščititi svojega gospodarja, toda bil je prekasen; Conradi je tudi njega v nogo obstrelil, Didrovoskva pa pogodil v pljuča.
Po storjenem činu je morilec poklical, glavnjega natakarja rekoč: ".Jaz sem ga ustrelil; poklkvli|te policijo!" Connj-dija je zatem posebna policija aretirala in d Ivedla na postajo.
Švicarski fašisti odločno zatrjujejo, da Conradii ne spada v njih organizacijo. . Umor izvršen iz maščevanja..
Conradi je takoj po izvršenem umoru. izročil samokres nadnatakarju z besedami: "S tem sem maščeval svojega očeta in strica, katera so boljševiki v Rusiji do smrti mučili. Ja7j sem s tem rešil svet pred boljševizmom.''
Conradi je rojen Švicar iz kantona GrisinS; zadnji čas je živel v Cui ihu, kje r je delal kot mehanik. Semkaj v Lozano je prišel včeraj zjutraj.
Vorovski je bil nezaželjen v Švici.
Dr. Clardon, načelnik lozan-skih fašistov zatrjuje, da Conradi ni bil njih član. Dalje omenja, da bi Vorovskija fašisti iiz Švice več ne nadlegovali, ker jim je obljubil, da bo v kratkem zapu?til deželo ir\ Odpotoval v Rim. Kakor znano eo Vero v sk i ju švi carski fašisti nedavno zapretili, da mu b dali izpiti cel liter "kastor" olja, če se ne spravi iiz dežele; oi.aateklenica tega olja je bila celo razstavljena v izložbeneto oknu neke lekarne s primernim napisom.
Velika razburjenost.
V Lozaivi vlada danes velika razburjenost vsled umora sovjetskega poslala Vorovakija; osobito razočarani so zavezniški delt gat je, ki se mude tukaj na turški mirovni konferenci. Ce»te, trgi in ulice so poln« ob
čins.tva, ki se samo pogovarja o tem ec-nzačnem umoru. Meji socialisti in fašisti jo prišlo že do medsebojnega spopakla, ko-je je pa končno policija nizgiui-a.
Zdravniki izjavljajo, da lx> v pljuča ustreljeni sovjetski tajnik Didriikovsky 'tudi umrl, cer rar»a je zelo opasna, sovjetski tajnik Ahrens bo pa o-creval.
Kalkc in kdaj se l>o vršil pogreb za ustreljenim sovjetskim poslancem Vorovski jem, je še neznano; najbrže bodo njegovo truplo sežgali in pepel poslali na Rusko.
Morilec nc bo hudo kaznovan. Geneva, Švica, 11. maja. —
Maurice Conradi, morilec sovjetskega delegata Verovskija ne bo po švicarskih kriminalnih postavah občutno kaznovan, ker so te kazni različne po raznih kantonih; v Švici sploh kapitalna (smrtna) kazen ne obsoja. Sodni ja bo najbrže smatrala ta umor, za umor pod izjemnimi okoliščinami. Morila bo gbsojen cel 1 do 5 let jt-e f; čez nekaj časa pa pomiloš-eei*.
Iziava Conradi j a.
Na policiji je morilec Conradi izjavil, da je kot kapilan služil v ruski armadi pod gen. Denikinom in Wranglen;; boril se je na Krimeji, kjer so ga izpustili iz armade.
Njegovega očeta., ki jo bil inženir iva Rukem, so bo!jše\ iki zaprli in izstradali, njegovega strica pa ustrelili; tako so tudi dbema zaplenili vse premoženje. — To je bil povod, da se je danes maščeval nad boljševiki.
Conradi je dalje omenil, da ni nikdar nameraval sireljati i/a Vorovski jeva tajnika; to je le storil tedaj, ko je videl, da ima tudi Ahrens samokres v roki.
Conradi je že na zadnji mirovni konferenci v Lozani sledil po življenju sovjetskemu zunanjemu ministru čičerinu, toda ni imel prave prilike, da bi ga ustrelil.
FRANCOZI OBSODILI LASTNIKE KRUPPOVIH JEKLARN.
Werden, Nemčija, 8. maja — Ker »o francoske oblasti obtožile več nemških industrij cev Sokrivde zadnjih velikih izgredov v Essenu, rja Porulir-skem, jih je danes vojno sodišče vrl od tega obvlutno kazno valo. Obsojeni so v prvi vrsti lastniki in ravnatelji znani! Kruppovih tovarn iz Essena ob reki Ruhr. Obsojeni so: Baron Krupp von Bohlen, glavn' lastnik tovarn na 15 let ječe in sto milijonov mark globe; enaka kazen| je zadela ravnatelj: Hartwig-a in Oiterlen-a; ravnatelj Bruhn je dobil 10 lc:t ječe; Bauci in Schacffcr pa 20: poleg tega bodo morali vsi ti obsojeni ravnatelji plačati še po sto milijonov mark denar ne globe. Obsojeni so tudi ra vnatelji Gross, Miller in Kun-tz.
Baron Krupp v. Bohlen se je-pred sodn ijo izgovarjal, ela nje ga in ostale njegove tovariše ne zadene * liebena krivda pr' znanih izgredih dne 31. marca t. 1. Pač je pri volji nastopiti hudo kazen, samo, ela bi bi!; drugi ravnatelji opreščeni.
V:i ravnatelji se vložili pri-zi\* na vrhovno soelišče v Parizu; toda ni dosti upanja na kako pomiloščenje. Obsojeni nemški indiu$rijci bodo morali prestati svojo kazen v francoskih državnih ječah.
Mc!d obsoje.iei velja baron Krupp ven Bohlen za najbogatejšega moža na Nemškem; teke m vojne je bil pi vi tajni svetovalec kajzerja Viljema. —
Naravno da so Nemci vsled tc stroge kazni skrajno ogorčeni; že sedaj kujejo načrte, kako bi se nad nasilnimi Francozi zopet enkrat pošteno maščevali. —
Samomori na Nemškem se
množijo. Berlin, 14. maja.—Pred vojno je znašalo povprečno število samomorov na Nemškem 1200 letno; to število je isiedaj narasti o na 60,000, kar znaša 5.000 samomorov na mesec.
Z ozirom na to dejstvo, in ker je število nemškega prebivalstva padlo vsled vojne I z 70,000,000 na, 59,000,000* — so nemški statistiki v velikih skrbeh.
Kako so goljufali vlado.
Washington, D. C. 14. maja — Ker je znani yi že enkrat zaradi goljufije obsojeni Charles W. Morse graditelj ladij iz New Yorka tekom vojne oš kdrioval vlado za več milijo nov, so ga stavili pred tukaj šnje okrožno sodišče na zagovor.' Danes je pri obravnavi lesni trgovec Williams pričal in dokazal, kako je Morse odiral vlado. Za 1000 čevljev lesa tedaj vrednega samo $20 je ra tcunal vladi $51.
Švedski kralj aretiran. Berlin, 14-. maja. — Švedski kralj Gustav je moral včeraj prvič v svojem žiljenju prestati cclo popoldne v ječi; o tem pišejo maimhajmski listi slede ve:
Ko so je peljal kralj v spremstvu badenskega nadvojvode na pogreb svoje tašče v Baden, se je ustavil itiudi v Offeniburgu, koje. mesto jo okupirano po Francozih. Francoski vojaki so ga onfdi prisilili, da je mo ral stopiti z vlaka, nakar so ga odvedli v ječo.
Kralju Gustavu se je posrečilo, da s© je legitimiral in pre-prosii nekega francoskega* častnika, naj ga izpusti, kar se je koncili o izvršilo. Vojne oblasti so vsled tega takoj dotične-ga francoskega poveljnika od-poklicale ii> francoska vlada bo skušala to neprijetno afero poravnati diplomatienim potom.
VAŽNA SODNIJSKA DOLOČBA ZA ZDRAVNIKE. .
New York, N. Y., 9. maja. — Zvezni soilnik Kilox je dane.> razsodil, da je Volsteadova točka glede omejenega predpisovanja žganja po zdravnikih neustavna. Kakor znano so dosedaj zdravniki iz<lajal'" lakaznice za 1 pilit viške vsakih 10 elni za enega pacienta, število teli nakaznic je bilo za nega Zdravnika določenih 30 m en mesec.
Ta zadeva je prišla pred so lilijo vsled priziva Dr. Emest S. Bishopa iz New Yorka, katerega so nedavno obtožili ra
11	kršenja, prohibicijske posta ve, ker je izdajal preveč nakaznic za žgan,}e.
Dr. Bisho])u je šla naroke i nedavno ustanovljena 4tZve*za za zaščito ustanoNmih pravic", ki šteje nad 100 uglednih zdravnikov. Predsednik te zveze ]e Dr. Samuel W. Lambert ravnatelj zdravilskega oddelka na Columbi« univerzi.
Pomožni zvezni pravdnik Clark zatrjuje, ela bo o tej zadevi izreklo končno besedo še vrhovno zveano sodišče.
Dr. Lambert se je že lansk< leto pritožil, češ, ela se kongres nepostaviiim potom vmešava v poslovanje zdravnikov, ker jih prehibicijski agenitje vedno na-dlegujeje. Navedel je več slučajev, ela je umrlo že več bolnikov baš vsled tega, ker niso zamogli dobiti pravočasno kapljico dobrega žganja v zdravilne svrhe.
Washington, D, C., 9. maja. — Prijateljem suhačev jc bil zadan 'huid vdarec, ker je new-vorški zvezni sodnik Knox določil. <da zd m vil iki lahko ]>red-pisujejo poljubno količino žganja svojim pacientom. Ako vrhovno z vez no sodišče Knoxo-vo določbo odobri, bode lahko vsak zdravnik predpisal svojemu pacientu toliko zdravilnega žganja, kolikor smatra za potrebno, četudi cel zabojček z
12	kvarti.
Največji zlati rudnik na svetu se nahaja V Timminsu, On-tario, Kanada, 500 milj severno oddaljeno od mesta Onta-rio. Iz tega rudnika nakop-ljejjo mesečrrio do 120,000 ton rude, ki donaša za 1 milijon [dol. vrednosfti zlata.
Angleži niso prijatelji prohi-bicije.
London, 9. maja. — Med velikim klikom in smehom je danes poslanika zbornica spre-je-ia resolucijo z 184 proti 128 glasovi, da naj se uvede novo postavo gle*de provijanta na potniških pamikih. Po novi postavil bo moral vsak inozemski potniški parrjik dospevši v kako angleško pristanišče imeti zadostno količino vina in žganja za potnike in moštvo.
To točko hoče uvesti Anglija na rovaš Združenih držav, ki sjo nedavno odredile, da morajo biti inozemski parnik i v ameriških pristaniščih suhi glede opojne pijače.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Rev. Dr. Sreeko Zamjen, zastopnik Društva za Mladinske domove v Sloveniji nam je že pred nekaj tedni doposlai zelo obširen seznam, taili izkjiz darovalcev, katerega še do danes nismo priobčili vsled pomanjkanja prostora v listu.
Kakor razvidno in znano, imatmo vtsak It eden toliko u-radnega gradiva, razmotri-vanj in društvenih naznanil,da moramo še to včasih za .naprej preložiti; poleg tega se tudi o-glasi vedno večajo.
Ker pa pruV-ikujemio pred bližajočo se konvencijo še veo sličnega gradiva, nam bo naravnost nemogoče priob iti gorioBnačeni obširen seznam darovalcev še iz leta 1922.
Vsakdo, ki je kaj daroval za Mladinske domove, naj bo prepričan, da vodi Rev. Dr. Zamjen natančen račun, in da je sleherni cent odposlal na določeno mesto. Ob zaključku njegove kampanje bomo pač z veseljem priobčili celokupen račun vseh prispevkov, toda ne posameznih darovalcev, ker jih je preveč. Z:a objavo vseh darovalcev, bi ne zadostovalo osem strani našega lista. Vs-l?d tega prosimo vse cenj. darovalce in dardvalke, da nam naj tega ne zamerijo.
Smrt pri gorečem petrolej skem vrelcu.
Corsicana, Tex., 10. maja. —:
Snoči seje vnel petrolejski vrelec št. 1, last Hughes De ve loj ping družbe kjer je bilo zapo^ slonih 25 mož; doslej so našli že 12 obžganih trupel; ostale pa šc pogrešajo.
Ogenj je povzročila iskra, ker je nekdo s kladivom zadel ob kamer, poleg vrelca.
Za časa razstrelbe je vrelec bruhal i a se*be do 1,000 sodčkov petroleja in do 20.000 čevljev plina, kar je vse zajel ogeni, da se v bližini stoječi delavci niso zamoarli rešiti.
Mussolini ha gTobu svojega očeta.
Rim. — Sedanji italijanski, oziiv fašistovsiki ministrski preKlsednik Mussolini se je te tli,'i po več letih mudil v svo<jil rojstni vasi v Predappio. Njegov prvi posed je bil, ela je šel na vaško pokopališče, kjer je vneto molil ob grobu svojega pokojnega očeta.
Domači vojni veterani so že na preddan okineali grob z rožami; pripravili so tudi žametasto blazino, na kateri je Mussolini poleg groba klečal. — Zatem je Mussolim obiskal še svojo rojstno hišo in staro ko-vačnico, kjer je pred več leti nazaj svojemu očetu pomagal.
Zastopniki Češkoslovaške dospeli v Washington.
Washington, D. C. 14. maja. —Danes je dospela semkai skupina češkoslovaških zastopnikov v zadevi poravnave vojnega posojila. Kakor znano dolguje Češkoslovaška Zruženim državam $106,000.000.
Splošna volilna pravica v Italiji.
Rim, 14. maja. — N* tu se vršečem devetem mednarodnem kongresu sufragetk, je ministrski predsednik Mussolini za trdno Obljubil ženskam v Italiji splošno vplilno pravico. Pri tem je sufragetkam obljubil, da bo njegova (fašistov*-ka) vlada to idejo na vse čine podpirala.
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote
XXII. i
Ohicago, 111.
S pazuim očesom opazujemo tudi mi razvoj razmotrivanja za prihodnflo (XV.) konvencijo naše Jednote. Društva in člani iz vseh krajev pridno posegajo v razmotrivanje in izra-zujejo svoje misli, ki naj bi bile v korist Jednote in njega članstva. Iz vsega tega se vidi, da »čttarfcitvo želi resnega na-V&lka Jednoti, da želi isto iz-pdpobiiti, da bi bila Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota ne samo na najboljši finančni podlagi, ampak tudi najbolj demokratič.i«a za svoje članstvo in zraven naj v zori tej ša KATOLIŠKA SLOVENSKA JED NOTA.
Naše društvo sv. Štefana, štev. 1., pno in najstarejše idruštvo pripadajoče h Kraiy-sko-Slovenski Katoliški Jednoti, je sklenilo na sVoji poW>-močni redni mesečni seji, dne 5. maja t. 1. podati v razmotrivanje sledeče nasvete, kar smatra za korisftno Jednoti in za članstvo, <da & delegatje na konvencijah K ran j sko- Slov en-sko Katoliške Jednote volijo poleg drugih začasnih konven-čnih uradnikov tudi konven-čnega predsednika, dva podpredsednika in zapisnikarja.
Iz tesbtnih vzrokov priporočamo, da konvencija spremeni sledeče točke v pravilih, kakor sledi:
Člen IV. stran 28. točka 19.
Zadnji stavek te točke naj se
črta.
Člen IV. stran 28. točka 20.
Podrejena točka 4.; ta točka naj se črta in nadomesti s sle-
"4. — Volitev konveiičnega predsednika, I. podpredsednika. II. podpredsednika, zapisnikarja, poverilnega odbora in drugih začasnih odbornikov, ki bodo^posumezno po vrsti, po kateri so izvoljeni, takoj umeščeni in riastopili svoje opravilo."	« Člen VI. stran 33. točka 31.
Za besedo "zborovanje" v prvi in drugi vrsti te točke naj se doda sledeči dve besedi 41 ra-zun konvencije".
Člen VI. stran 34. točka 40.
Ta točka naj se črta.
Člen VI. stran 38. točka 53.
Ta točka naj se črta in naj se nadomesti s sledečo:
53. — Zapisnikar vodi zapisnik sej glavnega odbora."
Člen VII. stran 44.
Pod naslovom člen VII. naj se doda nova točka:
"Začasni uradniki."
"73.a) — Začasni uradniki so: k<"nvenčni predseilnik, I. podpredsednik, II. podpred-prefclsediiik irj zapisnikar, vsi izvoljeni na konvenciji,"
Člen VII. stran 44. naj se doda nove točke:
"Konvctnčni predsednik."
74.a) — Konvenčni predsednik vodi zborovanje konvencije. On mora voditi konvencijo strogo po Jednoti ni h in na katoliških principih, drugače ako se pregreši z' ravnanjem kot konveaičnd predsednik, da bi povrnjeno mu moč zlorabil v kake strankarske namene, se ga zamore odstaviti. — Vsak predlog pfavibio savljen od kateregakoli delegata, ter podpiran od drugega delegata mora na kon/vonciji dati v razpravo ali ekjbato ter na glasovanje; ako tega ne stori na njegovo mesto stopi prvi, oziroma drugi konvenčni podpredsednik za isti predlog, a-ko kateri delegatov to predlaga."
I. in II. konvenčni podpredsednik."
74.b). — Prvi konvenčni Inik predseduje v odsotnosti, odstopa ali
odstranitve konvenčnega predsednika, iii drugi konvenčni podpredsednik predseduje v sluvlaju odsotnosti, odstopa a-li odstranitve konvenčnega predsednika in prvega podpredsednika."
"Konvenčni zapisnikar."
74c.) Konvenčni zapisnikar vodi zapisnik sej glavnih zborovanj."
Nadalje bi tudi priporočali, da bi se konvencija vršila vsake 4 leta mesto 3, ker na ta način bi se Jednoti prihranilo lepe svote.
Spremembe teh točk priporočamo iz vzroka, ker bo članstvo trn konvonjcijah deležno vc2 svobode, ko je je bilo dosedaj. No mislimo s tem žaliti kako glavne uradnike. Zadeva se tiče vseh enako; tako Jecfaiotinega predsednika, kakor zadnjega člana Jednote, ki je zadnje dr.tf pri/stopil k naši Jednoti.
Enaki incijativni predlog je bil že Stavljen, a ga je glavni odbor na podlagi svoje avtoritete in pravil odklonil, ker je bil stavljen v času, da bi se bilo vršilo splošno glasovanje v k tu, ko se bo vršila konvencija. Na sliičien predlog je izrazil glavni tajnik svoje mnenje itn, sicer proti predlogu, tla bi vodil konvencijo začasni korjvenčni predsednik. Pravico do izrazitve njegovega mnenja proti predlogu mu ne mislimo kratiti; a bodi povedano in to na kratko, da članstvo Kramjsko-Slovenske Katoliške Jednote se ne more ozirati, kaj je bilo z društvom sv. Barbare. Če so 'tam člarti hoteli, da je društvo postalo brez barve in pozneje mogočo proti versko, nas ta ne briga. Tudi se ne ?me razumeti, da sle vsled tega ur smo dati članstvu.naše Jednote večje demokracije na konvenciji; mi hočemo gledati in ščititi svojo Jednoto in skrbeti, •Ja bo ista ostala na vedno .trogo katoliških principih, kakor je vedno bila od svojega začetka. Sicer pa, če se gotovi faktorji boje, da bo šla na-ša Jednota za drugimi društvi kot sv. Barbara v nasprotni ta bor, jim naj velja ta odgovor: Pivo, kar je potreba* jo treba gledata, da se bo krepilo pri Jednoti versko zavest. Jednota bi morala skrbeti, da bi ;e dalo po zapuščenih naselbinah društvom priliko vsako leto, da bi lahko opravili svoje v« rske dolžnosti. Tako bi Jednota nudila članstvu v slučaju potrebo materijalno podporo, a zraven vsako leto vsaj v zapovedanem času tudi dušno p<xlporo. Drugič morala bi muditi članstvu vse mogoče prilike, prav kakor vsaka druga organizacija pri podpori. Edino na ta način bi naša Jednota lahko vspešno konkurirala z drugimi nasprotnimi organizacijami .
Kar se pa tiče glede straha, da bi i3e našo Jodnoto iztrgalo iz lok katoliških mož jc pa ta strah prazen. Mi imamo verske točke lahko tako zajamči-ac, da jih ne bo mogel spremeniti i/ihče, razve n, če bi vse članstvo enoglasno zahtevalo tako. Jddnota bi morala skrbeti in to strogo, da bi prihajali na konvencijo le taki zastopniki in zastopnice, delegati in delegatinje, ki< v resnici spol-nujejo pravila K. S. K. J., todi v verskem ozira bolj kot dosedaj. Delegatje bi se morali z uradnimi izkaznicami izkazati, da so v resnici praktični katoličani, da pošiljajo svoje otroke v katoliške šole, kjer le mogoče itd.
Iz tak iii zastopnikov (ic), delegat ov(injj) no more nikdar priti do tega, kar se je naredilo pri sv. Barbari. Nikakor ni mogoče!
Ali so hili pri sv. Barbari dobri katoli&uiije! Ali so opravili svoje verske dolžnosti, to se pravi: so hodili k službam božjim ob nedeljah? Ali so prejemali sv. zakramente? A-li so pošiljali svoje otroke v katoliške šole? - Najbrže goto-vone, ker so že na konvencije "rdeči" prihajali.
Naša Jednota njaj pa vposta-vi na konvencijo stražo, katera bo pazila, da mi konvencijo ne bo prišel nihče drugi, kot sami praktični katoličanjo^ ki bedo prinesli seboj uradne izkaznice župnikov, katerih župnij bodo fanuii.. Če se vpos-tavi nekaj takega: od katere strani so je potem bati navala na našo Jednoto radi verskega prepričanja? Od nobene; pa naj se zgodovina ponavlja kakor hoče.
Sicer pa s policijskim kol-cem v roki tudi ne bomo obdržali Jednote katoliške. Kdor noče, ga prisilili ne boste. Mi moramo pokazati v prvi vrsti, da smo demokratični, da verujemo v pravo svobodo glede razmotrivanja. Pri izpolnje-variju venskih točk, smo pa lahko še veliko bolj strogi kot trmo, ker v resnici smo premalo. Dosedaj smo bili strogi tam. kjer bi ne bilo potreba, a mehki in popustljivi smo bili tam, kjer bi bilo treba odločno nastopiti. Za ničesar dragega se ne gre, kakor za večjo demokracijo in svobodo na konvencijah naše Jednote. Glavni predsednik bo imel za svoje mnenje vedno dovolj prilike in priložnosti. Gre se le to, da konvencija vrši popolnoma svobddno od vsakega vpliva, bodisi od desne ali leve. To pa je mogoče edi;yo da konvencijo voldi popolnoma nepristranski konvenčni predsednik, kateri bo moral prod svojim nastopom zbornici to pod prisego zajamčiti.
Ne mislimo s tem žaliti nikogar; ampak, kakor smo že trdili, gre se za te, da bi se naša Jedi jota v resnici spopolnila tudi na konvencijah v kar največjem demokratičnem duhu, v kolikor se tiče razmotrivanja. In to lahko dosežemo, ne da bi 'rilo treba so bati, da bi pii tem trpela katoliška stran naše K. S. K. J. Naša ustava mora ostati katoliška in postaviti 'e jo mora še na bolj temeljito katoliško ustavo, kot je dosedaj in potom se ni bati, da bi se naša ustava kdaj zrušila, zlasti ne, ako bomo ravnali po na-sqm priljubljenem geslu" Vse za vero, dom in narod!"
Vsiled tega apeliramo na vsa društva da razmotrivajo o tem našem nasvetu, ki bo, če se na konvenciji sprejme, velike važnosti za našo Jednoto. Prosili bi tudi, da se že pred konvencijo izrazi jo društva o tem nasvetu.
Z bratskim pozdravom, za društvo sv. Štefana,
štev. 1. K. S. K. J. Anton Kremesec, predsed. Louis Bobich, tajnik. Frank Grill, blagajnik. John Zefran, zastopnik.
(Društveni pečat.)
XXIII.
La Salle, 111. ' K sedanjem razniotrivanju tudi jaz pridružim kot večletni i&lan K. S. K. Jednote.
Dragi mi siobratje in sosestre! Čital sem že precej jaRo dobrih nasvetov za prihodnjo {XV.) konveaiicijo. vrsečo se meseca avgusta 1.1. v Clevolan-du, O. V to svrho hočem tudi jaz podati na tem mestu nekaj vojih skromnih nasvetov, tika jočili se vseh članov (ic) naše Jednolte.
Ako se v resnici imenujemo enakopravne, in ako pripozna-mo geslo: "Vsi za enega, e-den za vse," — je prva naša stvar, da pomislimo, da naša solventna podporna organizacija še ne izvršuje svojega po-
polnega namena* da bi v splošnem zadosti pomagala čjanstvu v slučaju pomoči in potrebe.
Zakaj ne? To lahko razvidi mo iz naših Jednotinih pravil. Razvieleli bomo jasno, da ao nekatere točke še zelo pomanjkljive; vsled tega bi bilo prav, da se jih izboljša.
I.) Člou, XXXIV. stran 80:
1.)	Pbdpora, ki jo plačuje Jddnota za razno poškodbe. N. pr. za popolno izgubo vida na obedi očesih (to so'malokdaj pripeti) ee danes fdača $500.—. Gotovo bi rajši vsakdo imel popolen vid, kot pa $500. Tak član(ica) je naj-večjega usmiljenja vreelen(a); zato bi jaz priporočal, tla naj se to poš-ko<Irino ali podporo zviša na $800.— (za izgubo vida na o-beli očesih), za eno do cela pokvarjeno oko pa $400.—.
2.)	Za izgubo obeh nog odrezanih, ali neozdravljenih naj bi so v bodoče plačalo tudi $800.— namesto $500.—. Za e-no roko ali eno nogo, ki ni odrezana in neozdravljiva namesto nerabna, — iisto besedilo naj se izpusti in nadomesti: neozdravljiva; za tak slučaj naj bi se izplačalo $,350.— poškodnine, ne pa kott sedaj. Svoje mnenje glenle označbe nerabna(o) še ervkrat popravljam z boljšim: neozdravljiv(a).
Dragi mi sobrat je in sosestre K. S. K. J.! Takih slučajev je danes dovolj med nami; zato naj se to tako preuredi, da bo pač vsak pohabljeni (poškodovani) član(ica) do take pod-pore opravičen.
2.) Člen XXXV. stran 81.
(Podpora za operacije.)
V resnici plačuje naša organizacija razne podpore za veliko operacij. Jaz mislim, da bi bilo dobro, tudi to točko nekoliko preurediti in jo spraviti na boljše. Zdravniški honorarji so danes višji kot pred leti, zato pa malo več novaca in članstvo bo imelo več koristi; podpora za nekatere opasne o-peracije bi morala znašati najmanj $100.—. Prosim Vas cenj. delegatje, storite to na prihodnji konvenciji in članstvo vam bo hvaležno.
3.) (Centralizacija bolniške podpore.)
Isto naj se tako preuredi, da bi se člani lahko zavarovali tudi za $2.— in $3.— dnevne podpore, a ne več! In v ta oddelek naj bi stopila vsa društva, spadajoča k naši Jednoti; še le potem bi se v resnici lahko imenovali enakopravni bratje in sesti e.
4.)	Priporočal bi tudi, če le mogoče, da naj se asesmenta na pri hodil j i konvenciji ne zviša; saj so sedanji asesmenti že itak previsoki. Priporočljivo bi pač bilo da se bolj starim članom (icam), ki so pristopili še pred 1. 1915., spadajočim v razred A. asesment nekoliko zniža; s tem bo narejeno plemenito delo za prizadete.
5.)	Priporočal bi tudi, da se še za naprej izvoli sobrata Ivan Zupan-a za urednika "Glasila K. S. K. Jednote".
K sklepu prosim cenj. članstvo Iv. S. K. Jednote, da mi ne šteje v zlo, če sem tukaj uaorda kaj nepravilnega napisal; vsak ima svoje misli, pre-pričanjo in nasvete. Pri tej priliki želim že vnaprej cenj. delegatom (in jam) XV. prihoel. nje konvencije mnogo uspeha.
Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic Iv. S. K. Jednote.
Anton Strukel, član dr. št. 75. (Op. uredništva: Cenj. sobrat! Svetujte Vi gl. odboru in bodoči delegaciji, 4ia kak način je mogoče zvišati razne podpore ne da bi pri tem tueii tozadevnega aisesmenta malo zvftaLi? Gotovo ste čital i naše zadnje pojasnilo pod naslovom "Malo novaca, malo muzi k e". Gl. odbor ni vsegamagoeen, da bi deM — čudeže!)
XXIV.
Cleveland, Ohio.
Veseli mo, ker vidim v glasilu Jednoie, kako se razni člani (ice) zanimajo za izboljšanje iu napredek Jednote. Zato si štejem tudi jaz v dolžnost, kot nadzornik Jednote, da poyem javnosti svoje mnenje. Skupna bolniška centralizacija.
Najprej pričnem s centralizacijo bolniško podporo. Podaljšam zasledovanju sem prišel do zaključka, da je zelo potrebno, da bi prihodnja konvencija spreje la splošno centralizacijo bolniške poldpore; ako bi se to vresničilo, to bi bil velik korak za njapredek Jednote. Mi smo sedaj pri Jednoti kakor da bi bili razdvojeni: eni spadamo samo v posmrtninski in pa v poškodninski oddelek, do-č.im je mnogo društev pristopilo tudi v centralni bolniški oddelek, v ta oddelek so pristopate večinoma mala društva, pa kljub vsemu temu ta oddelek lepo napreduje; pa premislimo, koliko lepše bi napredoval ta oddelek, ako bi bili vsi v njem. Bodi si prej ali slej, enkrat bo moralo priti elo tega, da borno morali prejeti splošno centralicazijo bolniške podpore. Ta sntstem kot ga sedaj imamo, iu sistem kakoršen bi moral biti; pri 'tem so težave za marsikaterega, na primer: naj prido eden s pristopnem listom od društva, katero je sedaj v bolniškem oddedku, k društvu katero še ni v bolniškem enldel-ku; dotičnik ima veliko sitnost glede bolniško podpore ako zboli v času ko se seli iz enega kraja drugam. Nadalje tudi, kako more,samo eden glavni u-raljnik nadzorovati en, oddelek, ako 011 v njega ne spada ? Bratje in sestre, to je težavno, in tudi neumestno; in de>kler ne borno vsi eiipki peni Jeelnotino zastavo, ne moremo trditi, da je sistem pri Jednoti pravilen. Torej:to je zelo važna točka za prihodnjo konvencijo, in naj sleherni delegat in delegatija !>o pripravljen za to točko; ne odlašajte s tem, kar. je v korist Jednote; ako imajo nekatera društva močne blagajiu\ to še ni noben vzrok, da bi oviral napredek Jednoti. S slogo bomo popravili to, kar smo že '.davnej zamudili. « Urad Jednote.
Prepričan sem, da bo prihodnje glav. zborovanje sprejelo centralizacijo bolniške pe>dpo-re; in če se to v resnici, potem bomo ]>otrebovali v Jednoti-neni uradu več delavne moči; in ker sedanji urad več ne odgovarja sedanjemu poslovanju, še manj pa, če bo sprejeta centralizacija bolniške podpore. V gl. uradu Jednote je mnogo listin, katere so zelo važne za Jednoto, pa jih gl. tajnik nima kam spraviti na varno, ker je diramba premajhnja za vse važne listine. Moramo pa tudi gledati v bodočnost. Jednota raste, in bo rastla, in zato je dolžnost sdehernega delegata in delegatinje, da dobro premisli, kij bi bilo storiti za prihod-njost, <la se elobi bolj varen prostor za te važne listine. Jolietska društva.
Jaz mislim, da bi to vprašanje najlaglje redila jolietska društva; zato ker jolietskim društvom je znano Jeidnotino poslopje ali urad; eločim lahko dobimo mnogo delegatov, katerim še ni znatno Jednotino pe>s-lopje, in tem bo težavno sklepati, kaj bi bilo bolje storiti v prihodnje glede Jednotinega u-rada. Jolietskim društvom priporočam, ela bi se posvetovali glede Jednotinega urada slodeče: 1.) Jednotin urad je premajhen za promet, katerega Lma Jednota sedaj v uradu. 2.) Ako se porabi dvorana za urad, bo preveč temna; že sedaj prihaja malo solučine svetlobe v uraid, in ako se dvorana porabi za urad bo potem solnčna svetloba še slabša. 3.) A-1
ko Jedno.tina hiša dozida še drugo nadstropje, potem bi bilo dovolj solnčne svetlobe; ampak premisliti je pa potreba, da, ako bi sosed pozneje povzdignil svoja poslopja na eni, ali na drugi strani, bi zopet zaprl svetlobo Jednotmem uradu. Bratje in sestre iz mesta Joliet! Stvar je zelo potrebna da dobro prevelarite; v vašem mestu je največ članstva, katero spada k naši Jednoti, in prepričan sem, da beaste vi najbolj razsodili, kakšni koraki bi se morali vzeti vbodeče za zboljšanje JOdnotinega urada. Računajte na to, da Jednota vedno raste in bo' rastla, iii da se bo čez čas potrebovalo vedno več delavnih moči; in če človek dela vedno pri električaii svetilki, to gotovo ni zdravo za nobenega Nevarnost ognja.
Ob iztočni strani Jednotine hiše stoji leseno poslopje; v slučaju ^gnja v tej leseni hiši, bi lahko napravil Jednoti e>g-romno škodo, ker Jednotine listine niso zavarovane proti o-gnju, pač pa «e nahajajo v leseni shrambi.
Naša Jednota potrebuje "Vault" desetkrat večji kot ga ima sedaj, da bo odgovarjal nujiyi potrebi. Krivdo ni vredno na nikogar zvračati, če so Jodnedine shrambe premajhne, ker pred leti ni nihče računal na tako hitri napredek Jednote. In sedaj, ako bomo trosili denar za povečanje urada, naj se vporabi tako, da bo nekaj zalegel za vso be>doč;nost.
Rad bi razmotrival še o kaki dragi točki, pa to prepuščam drugim, ker vidim da ^e razni člani zelo zanimajo za zboljšanje ii^ napredek Jedjiote.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K, J.
John Zulich, član naidzoniega enlbora.
XXV.
Canonsburg, Pa,
Vsak dober član naše slavne K. S. K. Jednote bi želed isrto povzeligniti na najvišjo stopinjo, tako, kakor si tudi po pravici zasluži.
Še malo časa, in približalo se bo XV. glavno zborovanje v Clevelandu,0., na katerem bodo sobratje delegatje skupno premišljevali razne točke. Kar .ie slabega za našo Jednoto, naj se e*pusti, in kar bi bilo korist-nenega Jednoti, naj se denstavi in pe>pravi. Pomisliti moramo, da konvencija stane mnogo časa in denarja; zaradi tega je pa tueii potreba še pred konvencijo resnega razmotrivanja, da bo prih<*Uija konvencija v resnici obrodila stoteren sad.
Med drugimi točkami, katere so potrebne, (se mi zdi ena, ki je najbolj poglavitna: "Glasilo K. S. K. Jednote" naj postane dnevnik. Sramerta, da bi se ne dobilo med 13 tisoč člani kakih pet tise)č prostovoljnih naročnikov. Sramota, da bi se ne dobilo med 200 tisoč Slovencev v Ameriki le toliko tiioč dobrih, ela ne bi zamogli vzdrževati vsaj enega katoliškega dnevnika Ako tega ne storimo na prihodnji konvenciji, naj se to točko odloči za 3 leta; ako tega ne storimes tudi piš-kavega oreha niemo vredni.
Tud pe>vem vsem skupaj v tem razmotrivanju, da ne boste dosegli tistega ns])oJia, ka-,Wšn£ga bi se pričakovalo; ko-rakajmo z duhom čiasa naprej; kar je bilo včeraj -dobro, ni več danee. Preel 9 leti se je raz-motrivalo, da naj izdaja naša Jednota »s oj lasten tednik kot uradno glasilo. Vprašam vas: Ali bi dane« kedo glasoval za to, da ga ni potreba ? Mislim, da ne.
Irj če si sedla j ustanovimo dnevnik; ali bo kateri čez 5 let glasoval proti dnevniku? Jaz mislim, da tudi ne; rziatorej naj bo naša parola za naprej, da želimo dnevnik.
Morda bo kedo oporekal, da
stane dnevnik preveč denarja. Naj ga stane; je treba pa tudi biti dalekov ideai. Kakšne ve-likart^ke uspehe bo donašal dnevnik v korist skupnega naroda za napredek in{ našo propagando. Dnevnik naj bi bil pisan v političnem — katoliškem duhu.. Ali mislite, da bo "tak dnevnik škodoval Jednoti? X i kakor ne. Zakaj pa ne škoduje list rteke slovenske organizacije! Ali kaj kedo čez njega protestira? Kaj še! Še ponosni so nanj. — Ali je to prav, če naparlajo maši neprijatelji vse, kar je katoličanom dragega in svetega! Ali mora iLaš uroduiik po sedanjih pravilih vse lopo molfe v žep stisniti!— Ne, to ni prav. List bi moral vedno ertati na našem braniku. V boj za pravo iu »veto stvar in napredek!
Ko omerijam dnevnik, mr-lim,da naj bi izhajal vsak dan na 4 straneh, seveda pod pogo-
jem, če bi se dobilo toliko tisoč prostovoljnih naročnikov, da bi list (dnevnik) lahko izhajal, oziroma se izplačeval;to bi nam najbolj lahko upravnik, a-li urednik lista pojasnil. Dalje pri tem mislim, da naj bi se tiskalo na tedtejn eno (obligat-mo) številko na 8 straneh ,za v-se člane. V tej zadevi pa zopet polagam sobr. delegatom na srce: dajte mladiim, ali tukaj rojenim članom prilogo glasila v angleškem jeziku; saj ta-kiih čl&iKov ima sedaj K. S. K. J. že prav mnogo v svoji sredi. Res, da ti člani govorijo dobro naš slovenski jezik, toda citati slovenščine pa žal ne znajo, ker niso imeli prilike, da bi se alovenščline tako naučili, kakor mi.
Dragi mi Sebna.tje! To so moje misli in nasveti, zilaj se pa še vi v tej zadevi oglasite!
Sobrat^lki pozdrav
John Relhan
Kansas City, Kansas. Tukaj v slovenski cerkvi sv. Drmžine sta bila v nedeljo, dne 13 maja v prvič oklicana gospod Peter Majerle večletni tajnik Dr. št. 38, K. S. K. J. kakor tudi zastopnik 4 4 Ave Ma-ria" z gospodično Marijo Drčar, hčerko Alojzija in Marije : Derčar. Zaročencema kličem že v naprej: Obilo sreče in blagoslova božjega v novem stanu!
Članica.
J Društvena DazoaBilaiB dopisi
VAŽNO NAZNANILO. Prememba naslova vrh. zdravnika K. S. K. J.
Naš sobrat Dr. Jos. V. Grahek in vrhovni zdravnik nam poroča, da je s 1 majem t. 1. prcmenil svoj stari naslov in i-ma svojo pisarno v sobi št. 303 American State bančnem psi op ju na 600 Grant St. a t Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Uradniki (ice) krajevnih društev ali posamezni člani (i-ce) K. S. K. Jednote naj se torej poslužujejo naslova, kakor sledi: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg. 600 Grant St. at Sixta Ave., Pittsburgh, Pa.
Dalje so prošeni tajniki, da naj stari naslov vrhovnega zdravnika na kuvertah in dopisnicah v tem smislu popravijo.
' GrdLnovi dvorani. ! S sosestrskim pozdravom, Josephine Menart, tajnica 1277 Nonvood Rd.
i urada dr. sv. Janeza Evang. št. 65 Milwaukee, Wis.
Na seji dne 6.- maja se je sklenilo, da se udeležimo vsi člani veselice, ali v kar največ mogoče obilnem številu — katero priredi nedavno, ali novoustanovljeno društvo sv. Ane Št. 173 v "Harmonie" dvorani dne 20. maja.
Zbirali se bomo ob 2:30 popoldne pred "Harmonie" dvorano, vogal 1. Ave in Mineral St.
S tem še en,krat apeliram na vse članstvo našega • društva, da se te ^selice polnoštAilno udeležijo; s tem bomo pomagali našim sosestram k boljšemu uspehu in napredku pri novem društvu.
Sobratski pozdrav,
John Babošek, tajnik.
Iz urada bolniškega tajnika d:, sv. Štefana, št. 1., Chicago, II1.
Vsem članom dr. sv, Štefana, št. 1, uljudno naznanjam da sem se preselif na 1845 W. 22nd St. Prosim da vpoštc-vate to naznanilo, ter si zapomnite moj novi naslov.
Sobratski pozdrav,
John Gottlieb, bolniški tajnik.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo Marije Magdalene, št. 162, v Cleveland, Ohio bo pr ir edijo veselico, ozir. zabavni. večer na soboto, dne 26. maja t. 1. v Grdimovi dvorani. Zaičetek ob 7:30. Nobenemu gostu ne bo žal, če nas tedaj o-bišee, kajti takega večera še niislte dočakali; prav domača zabava bo.
Vse cenj. sestre ste prošene, da »se v obilnem številu udeležite; pripeljite s sabo tudi- svoje može, otroke in prijatelje; čim večja vdoležba bo, toliko več zabave.
Vsaka člaiioa je prošena, da naj za to prireditev daruje en dobitek; katerega prinesite že prej k meni na dom. Vstopnice lahko dobite pri meni na domu, ali pa pni blagajničarki sc-sevtnr, Frances Debevec. V-stopivina bo samo 35c; otroci v spremstvu starišev prosti.
Se erjkrat uljudno prosim, da se tega izabavnega, večera vdeleži vsaka članica, kajti v-fceeno ji bo treba plačati 35c., če se te veselice vdeleži, ali ne. Naj se omemm, da bo čisti prebitek te prireditve namenjen v prid konvencije.
Pri tej priliki pa tudi uljudno vabimo vse cenj. člane in članice društva sv. Vida, št
25,	da bi se v obilnem Številu vdleležili tega zabavnega večera.
Ne pozabite torej: v Soboto,
26.	maja zve<3er se vidimo v
VABILO
na
Spomladansko veselico
katero priredi Društvo sv. Ane, št. 173, K.S.K J. Milwaukee, Wis. v nedeljo, dne 20. maja 1.1.
v "Harmonv" dvorani. Pričetek ob 2. uri popoldne. Vstopnice v predprodaji sta mejo 30c., na dan veselice pi blagajni pa 40c. Na to našo veselico vabimf vljudno vsa cenj. društva Mihvaukee in West AUis; osobito članstvo društev, spada jočih h K. S. K. Jednoti. Čis ti prebitek je namenjen v ko risit naše društvene blagajne. Prosimo Vas, da nas obiščete ta dan v-obilnem številu za kar si Vam že vnaprej toplo zahvalju jemo.	Veselični odbor.
Aurora, 111.
S tem naznanjam zopet ža losten dogodek, ki se je pripe til v naši tukajšnji slovenski naselbini. Zopet se je pojavi la bela žena-smrt v r.aši sredini in nam odvzela priljubljene ga sobrata Antona Jeraj, ki je dne 6. maja za vedno ločil h te solzne' doline, zapustivši že no ini sedem nedoraslih otrok izmed katerih šteje na jata rej š sin 12 let, najmlajša deklica pa 4 mesece.
Nesreča je zadela Jerajevc družino že lansko leto. Ko st je nekoč Anten Jeraj pri enem v mesto peljal, se je splaši konj. Jeraj se je hotel nesre Če izogniti s tem, da je skoči raz voz; pri tem si pa desno rto go izilomil. Potem, ko je mah okreval, je šel zopet iskat tlela da preskrbi svoji družini kru ha; aLi žalibože, zadela ga j< druga bolezen. Dne 4. majp so ga odpeljali opolnoči v bol nišndco sv. Jožefa; zjutraj j( bil operiran na slepiču, in 6 maja zjutraj ob 3. uri je izdih nil svojo blago dušo. Pogrel se je vršil dne 8. maja iz njego v;e hiše v nemško cerkev sv. Jo žefa, kamer tudi mi Slovenci spaidamo. Sv. mašo zadušni co je bral Father Engel, kap lan in po sv. maši se je vrši1 •sprevod na katol. pokopališče sv. Jožefa,
Naj mu bo bo lahka .tuja žemljica! Naj v miru počiva ir večnia luč naj mu sveti. — Tr dd mi bomo prišli za teboj in tam se zopet vidimo, gori na l zvezdami! — Iskreno sožalje hudo prizadeti družini pokojnika izražam v imenu našega društva sv. Jan. Krst. št. 11.
Z bratskim pozdravom,
Martin Zelenšek, tajnik.
SLIKA MOJE MATERE.
(Svoji ljubljeni materi poklonil Iv. Z.)
Če otožnost mi velika, polni dušo in srce; mi tolažbo dajo slika, moje ljube matere.
Slika ta je meni sveta, in najdražji ves izaklad; ker spominja me na leta, na življenja mi — spomlad.
Pesmi mati mi je pela, ljubkovala tak' srčno; božala me in objela: . "Spavaj ljubček moj mirno!"
0, najdražja slika moja, »braz mili matere! Vsled trpljenja, truda, boja, ■i v i že so nje lasje!
Sliko to vedno čislal, častil bom,
dokler na svetu živel', dihal bom;
slika saj to je moje ljube matere! — naj jo poljubim, pritisnem na svoje srce!
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.)
m.
SOLNCE.
Solnce mrkne. —. Kako vpliva solnčni mrak?
Da je solnce gorostasna razbeljena krogla raznih plinov in kovin, so dognali tudi, ko so solce opazovali, kadar je mrk-nilo.
Znano je, da sobice mrkne, kadiar pride luna med solnce in opazovalca r.ta zemlji, tako da luna solnce aLi popolnoma, ali \v;>aij dekana zakrije. Mraki so mogoči) le ob polni luni. A ko zakrije luna le del solnca, je mrak nepopoln; če pa pokrije vso ploščo, se imenuje mrak po. poln.
SolnSnji mraki so že odnek daj zanimali zvezdoglede, a za znanstvene preiskave se jih poslužujejo šele zadnja desetlet j«.
Solnce mrkne! Naši, ame liški IintliiJaJici pravijo, da vol kov t solnce požro. Čudovita skrivnostuja prikazen v naravi Na vsakogar napravi globok vtis. Prizori se skoroda po\ :od isti ali slič.ni.
Dne 18. malega srpana 1 1860. so na Španc-lkcm opazili tak mrak.
Ko je luna pokrila približno šest i del sebične plošče, se je na nebu prikazala Venera (Dani ca), za njo Jupiter. Kadar je bil<x solnce popolnoma pok lito, mrak torej popoln, so prosim očesom zapazili Mer kuja, Saturna in osem nepre-mičnic. Postalo je mračno, a ne take temno, kakor so sploš pričakovali. Bližnje gore
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem znancem in prijat»l-
110
so 'Ste videle popolnoma temne vrhovi so štrleli v ostrih obri sili proti svinčeno sivem nebu Na severu »s« je začelo daniti Brez kake luči si mogel pog lcdait.i na uro ali na toplomer Lahko s»i spoznal osebe, ki so stale naokoli, a izgledale so blede ko mrliči, ko duhovi Nekjer m bilo zapaziti kake sence, niti pri največjih pre< metih; vse je brezi sledu nekam izgii.fi lo v polumrak. Kake pol ure preti popolnim mrkom so se izločili od ostrega solin nega srpa neki svetli žarki. Iz gledalo je, kakor bi bili veri žice s-amiih krasnih biserov; pa so kmalu izginili. Ob severnem ali južnem robu solnca se je prikazal slab svit, ki je vre kalkor voda, ko vskipi. Vse pa je mahoma izginilo, ko je postal mrak popolen. Čudno je, da so videli vse ,to le oni, ki so opazovali solnce s prostim očesom. Po nastalem polnem mraku se je prikazala okrog solnca svetla krona, pa ne povsod enako široka. Skozi krono £K> švigali beli žarki, deloma proti solučnem polnimraku, deloma tudi križema. Spodaj sta se pnitkaizala široka, 'zakrivljena žarka v podobi lire. Lunina plošča je bila temna ko ogljo, brez izpremembe ali kake svetle pege. Okrog črne lunine plošče, kjer so izvirali žar ki Ikrone, so se prikazali ra-
jem naznanjam s tem žalostno vest, da je dne 2. maja t. 1. »ia-juna 'ijubljena hčerka Marija Petric previdena s tsv. zakramenti v Gospodu zaspala.
Isikreno zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnih ven-3ev: Društvu Krščalniskih mater, Mr. in Mrs. Škoda, Mr. in Mrs. Plut, družini Mr. Buss, Mr. in Mrs. Dnažanovič. Nadalje se tudi lepo zahvaljujemo vsem onim, kateri so jo o- Kl ,KVOUt% biiskovahjia boniški postelji,	kimoli> ali Vrline, podo-
,	onim, ki so jo ^ (|eioma gorskim grebenom,
deltnua ozkim robom z vrhovi.
iiii tudi vsem' onim, ki prišli kropit na mrtvaškem o-
dru in tudi vsem onim, ki so jo ^	se je nagnila, ka-
,Dremilr na pokopališče. ^,kc.r bi bila	megla. Bar-
enkrat: Prisrčno hvala vsem;	^ je bUa izmlllo
.kupaj in Bog Vam stotero po-, krgsna Rile ^ vse rdeče in
p x?ai* t . j. *	, i žarele, lepše ko solnčna krona
Nadalje se tudi lepo zaliva-,	Tt , , •
.	v v v	sannai. Med kratkiim popoi-
ljujemo našemu c. g. zupnaku ^^ 1
Rev. L. Gladeku, ker je prišel
našo hčerko večkrat obiskat
nim mrkom 199 krmoli niso sp-remenilii, dasi so bili njih vr
za časa njene bolezni in je po-' podoba plamenom. Tem-kojnico tudi spremil na H6ly ™ ^ ^ Plazlla prek° Cross pokopališče. Žalujoči ostali:
Martin, in Ana Petrič, stariši,
Martin, Josip, Ana, brata in sestra, 1 Bressler, Pa. 9. maja J923.
njih; na levi strani jih je zakrivala, nia desni odkrivala. Vsi so opazili, da ee te štrline v primeri s solncenl niso f>pre-monile, torej so morale biti ne
'kaj drugega, kakor le optična prikazni olb luninem robu. Se lepše '30 se te prikazni videle
na fotografijah, ki so jih o sol-nčnem mraku napravili.
Kakor hitro se je pojavil prvi solnčni žarek, se je vse iz-premenilo in sicer hipoma. Od svetle krdne je ostal le še-slab sled, od štrlin nekaj peg. 'okrajina je malioma postala s\Teitla; oblaki so se zopet prikazali^ kakor prej. Kellii cvetlic, ki so se pri mrku zaprli, so se odprli. Živali, posebno žuželke, ki so postale vse zmedene, so se pomirile. Vsa prijazen je bila podobna snu, in sakor sen je izginila brez sledu. Tak je bil videti solnčn;i mrk na Španskem,
Mnogi pretiravajo, ko opisujejo mrk. Ravno to pa kaže da ta prikazen na. človeka globoko vpliva. Pisatelj Fonter-nell (FV>ntneil) pripoveduje, da se je 1. 1654. v Par izu veliko prebivalcev poskrilo po kletiir, ko so jim samo naznanili, da bo solnce mrknilo.
Neki misijonar opisuje vtis, ki ga je naredil solnčni mrak 1. 1850 na prebivalce otočja Sandwich": — Tik mene je stalo nekaj ljudi; takoj so ob molknali, ko se je bližal popol-ni mrak. Celo domačini, Ha-naki, katerih je bila misijonska hiša v Honolulu polna, so utihnili, <la/sii so drugače zelo zgovorni. Vse je molčalo in mi-rovabo ves čias, ko je trajali mrak. Najprej je šla k počitku kureitina, a ne na tlroge, kamor se je vsedala navadno temveč pocenila je tam, kjer se je ravno znašla. Goloba, katerih je 'k malo na otoku, ni bilo videti nobenega. Psi so se tresli, trepetali, postajali čmer-ld in svojih gospodarjev niso hoteli poznati: Goveda so stala nepremično in se med mrakom niso pasla. Mravlje pa, ki so imele nrravljak tik incne, so delale brez prestanka naprej.
Kakor hitro pa se je solnce zopet prikazalo, je zaorilo v Honolulu in na vsem bližjem polju, Ida, iki vsem otočju. V-se je vriskalo, vskliknilo, pelo. Ni mi znan kak slučaj prazno-verskega strahu med divjaki. Vobče so bili na prikazen jako radovedni. Po mraku so bile ulice v Honolulu polne nakaje-nih šip, skozi katere so mrak o-pazovali.''
O kakem strahu prod sol učnim mrakom dai^danes pač ne moremo velč govoriti. Tembolj pa skušajo učenjaki ta pojav znanstveno izkončati, da o naravi solnca še večkaj izvejo.
O solndni kroni n. pr. so dognali, da sama nima svetlobe, temveč prihaja njeno žarenje le <xl soinčne luči. Vse kaj drugega <so eujdovite štrline ob luninem robu. Potom šaro-kaza se jo izkazalo, da so to protuberance, rlamreč razbeljeno plinaste mase, plameni ke-mičniih neznansko silovitih in obsežnih učinkov. V tem je rpv elokaz, da je solnce krogla razbeljenih plinov. —
Kakšna vročina je na solncu?
Solnce ugaša.
Ako je solnce masa gorečih plinov, je pač jiasno, da mora na njjem vladati velika gorko-:a. Saj so že solnčni žarki, ki prihajajo k nam o tako goros-tasne daljave, včasih zelo gor-ki. Ruski fizik Ceraski v Moskvi je združil soinčne žarke v meter širokem užigalniku na enem mestu. Toplota je na-rastla na 3,500 stopinj po Celziju, da bi bil zamogel v njej stopi,ti vsako rudnino. Žarki enako topleiga električnega toka so dali komaj 1,00 stopinj toplote. Pisatelj in učenjak Young pravi: "Ako bi se nam solnce približalo do lun,e, bi se trda naša zemlja raztopila ko vosek."
Kako toplo je torej na solncu! Učenjaki, ki o tem raz-oraivljajo, so prav različnih mišljenj. O. Secchi je izračunal in cenil to toploto na pet in tri-
četrt miljona stopinj po Celziju. V zaidnjem času so pa dognali, da znaša le 12 do 15 tisoč stopinj C. Vsekakor je to vij^oka toplota. Razume se pa, da mora biti gorkota soln-čuega središča še veliko večja in znašai morda kak milijon stopinj. Koliko znaša gorkota soli.&ne fotosfre, o tem še niso izrekli zadnje besede.
Drugo vprašanje, ki nas zanima, je: Kakšno toploto moro solnčlno žarenje podeliti predmetu, telesu, čigar teža in 'specifična kapaciteta je znana! Toplotna enotav t. j. množina toplote,Ivi zgreje kilogram vode za eno stopirjjo, se imenuje kalorija. Z račun al i so, da sprejema zomlja od solnca letno na širjaški centimeter 231.- , 68 kolorij, aliz drugimi besedami: Množina sokične toplote je tako velika, da bi mogla raztopiti v teku leta 31 metrov debelo ledeno ploščo, ki ibi obdajala vso zemljo. Pa to ni vsa mnpžiaia soinčne gorkote. Večji del svoje toplote izžareva solnce tja v vsemir. Če vra-čunimo tudi to eoinčno toploto, najdemo, da bi zamoglo solnce v eni minuti raztopiti nad deset metrov xlebelo ploščo, ki bi obdajala solnčno kroglo, ali, da si predstavimo'to še bolj nazorno in jasno: Ko bi sezidali z zemlje na solnce leden mo-sit, 20 milijonov (140 km.) dolg in d've in četrt misije (17 km.) debel, in bi se v ta most uprli vsi solnčni žarki, bi zadostovala zgolj sekunda, da bi se most raztopil, in osem sekund bi bilo zadosti, da bi. so izipremeuil v vodeni par.
Vriva nam se vprašanje: Odkod dobiva solnce toliko toploto! t Kako, da ta ogenj ne u-gasne, iu se vsaj do kamor moremo to zasledovati v zgodovini, znatno ni zmanjšal? Kaj pravijo o tem strokovnjaki!
Javno je predvsem, da tu o kakem < unju v navadnem ]k>-\-nenu ne moremo govoriti. Ko bi tako bilo, bi se potrebovalo za tak ogenj aa sekundo 11,600,000,000,000.000 ton premoga, ali letno toliko premoga, da bi njega napravili 90 takih krogel kakoršna je zemlja. Znani fizik in astronom Izak Ne\vton je menil, da se iz-žarena solnvna toploto nadomešča po kometih, ki drug za drugim strmoglavijo v solnce ter s tem treskom povzročajo velike množine toplote. Mnenje sicer ni napačno, ima nekaj na sebi,, a popolnoma verjetno ni. Fizik HeLmholz je okoli 1. 1854. izrekel bolj utemeljeno mnenje, kit se je odisihdob domači lo, namreč da je skoroda večni itn neizčrpni vir soinčne toplote iskati v tem, da lastna teža neznansko pritiska in stiska solnčno kroglo. Preden, bi se solnce toliko ohladilo, fla bi postalo tako gosto, kakor je zemlja, bi moralo preiti še precej časa. Samo pritisk lastne teže tvori toliko kalorij, da nam je sefeianja gorkota solnca zagotovljena še za dobo kakih 17 milijonov let. Torej tako do^go še lahko pojemo:
"Oj solnce ti neugasno, svetilo večno jasno!"
A tudi neugasno 44večnoja-Tino" solnce enkrat ugasnilo! Zakaj in kako bo solnce nekoč otemnilo in ugasnilo, o tem lepo piše o. Secchi. 44Nemore-mo trditi", pravi, 44da bi bila solnena toplota vedno enaka. Njegova toplota pojema, a pojema le tako neziAaitno, da *ae bo pc>jcmanje moglo uiapaziti šele v mnogih tisočletjih. Stoji, da nam je solnčno žarenje zagotovljeno še, tisoč in tisoč let.
(Dalje sledi.)
-.Plavute morskega volka
smatrajo Kitajci za posebno delikatcrio (okusno jed) ter jih plač-ujejo po $3.00 en funt.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
	Izhaja vsako čredo.	
•Lastnina Kranjako-Slovcnikt Katolike Jednote t ameriških.		Združenih državah .
1004 N. Chicago St.	Uredništvo in opravništvo: Telefon 1048.	JOLIET, ILL,
Z» člane, n» leto -	Naročnina:	f 1 30
Za nečlan* ... „		$2.00
Za inozemstvo ___		. , .......$14*
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA Maioted by and ia the interest of the order.
special funds (include ali funds otheT than general or expense funds not available for payment
25.
26.
27.
28. 34. 36.
of benefits) ................................ $1,020,965.17
Assets—Actual and Contingent—mira of items 23 -
and 24, above ................................ 3,994,537.70
LIABILITIES—Actual and Contingent
(Excluding liabilities of expense and special funds) Present Mid-Year Value of promised benefits, or Net Tabular Mid-Year Values, on following forms of certi-ficfttcs *
(a)	Class A Ord. Life death only. .$2,749,514.55
(b)	Čla« B. Ord. Life death only.. 1,175,147.66
Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St	OFFICE: Phone: 1048	JOLIET, ILL
-___		
Valuation Report
ERATERNAL BENEFIT SOCIETIES—VALUATION REPORT.
of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA, (HOME OFFICE) JOLIET, ILL.
Made by Grand Carniolian Slovenian Catholic Union as of December 31, 1922, to the Insurance Department of the State of Illinois,
pursuant to the requirements of law.
1.	When furnibhing copy of the Annual Report to the Actuary or Accountairt (unless he has personal knovrledge of the facfcs) the Seeretarv (or other qualified officer) of the Society shall defi-nitely give the amounts of the non-admitted assets and of the expen.se fuod and of other funds held for relief or other special purposes and not primarily for the payment of claims, and shall ansAver the following questions:
2.	Jf the laws of the society provide for the segregation and trus-teeing of the reserves or funds of any classes of certificates, a separate Valuation Exhibit and "Form of explanation for pub-lication" shall be attached to this report in respect of each such class and be furnished to ali raembers irresipective of class, through the official publication of the society or othervvise.
Do the lavvs of the society provide for tihe segregation and trus-teeing of the reserves or funds of any class or classes of eerti-ficates? Answer: No.
If so, attaeh a copy of such provision to the Valuation Report. "NVas suoh segrevat ion and trusteeing of reserve or funds made in aecordanee with, pursuant to, or under the express authoritv of, the statutes of any State. Answer: No.
If so, speeify the State and give the reference to the particular statutory provision. Answer: None.
3.	Does the society issue separate certificates promising disaibiity benefits? Ansvver: No. If so, specify same. None.
4.	Are the net contributions for disability benefits kept in a fund seperate from ali other benefit and expense funds? Answer: Ves. if so, state the increase, or decrease of the funds in the
year 1922. Decrease $3,049.30.
5.	How manv assessments \vere actually collected each of the last five years! Anevver:
1922 1921 1920 1919 1918
Death ........................ 12 12 12 12 12
DLsability ..................... 12 12 12 12 12
Expense ...................... 12 12 13 12 12
Combined death. disability and expense.
6.	Date when the Soeietv last changed the number of regular as-sesments to be collected each year. Answer: 1915.1 For Dis-al>ility only.
7.	What
proportion of first and subsefjuent 3*ear's contributions may be nsed for management expenses? Ansvver: First year. Expen.se Assessment on lv. Sabseguent years? Expense Assess-ment only.
8.	Are anv reserve liens (not oertificate loans or premium loans) outstanding against certificates in force? Answer: None. If so, state amount. None. '
9.	Are certificates, lieus or loans or premium loans granted? Ans-vi er: No. If so, state conditions and amount of each class of liens or loans outstanding. None. Also stat« the amount of liens or loans outstanding at each rate of interest. None.
I hereby eertify to the correctness of the foregoing *uswers and to the correctness of items 24, 35, 37, 46, 59 and 61 of the Valuatioh Exhibit.
Joseph Zal&r, Supreme Seeretarv.
10.	A synopsis of the forms of certificates and the formulas em-ploved for valuing the benefits and contributions under each form. together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the fol-lowing qnest>ons:
11.	State the method of valuation used (whether level net premium, full preliniinary term. straight modified preliminary term, Illinois Standard, etc. Answer: Level Net Premium.
12.	State the Mortality and Interest Assumptions employed in the Valuation. Answer: (Use schedule A on last page.)
13.	(a) H ave the negative reserves on individual certificates been ehramated from the Valuation Exhibit? Answer: There are none.
(b)	\Vhat is the total amount of negative reserves on individuai certificates? Answer: There are none.
The term, " Negative Reserve," refers to the excess of the present value of the future net contributions over the present value of the promised'benefits.
(c)	Does the society charge redundant net rates of contribution, i. e., net rates m excess of the tabular net rates (on the basis of the mortality table and interest assumptions used in the valuation)? Ansvver: No.
(d)	If so, state the amount of the present value of such excess contributions, and also state the intended purpose thereof. Ansvver: None.
14.	In the determination of the ratio per cent of assets to liabilities, according to the method of valuation prescribed bv the Frater-nal Insurance Law of the State of Ohio, tlvere irrust "be eliminated the funds not available for the pavment of future claims under contraiets of insurance and the "non-admitted assets" other than certifikate liens, loans and interest thereon; provided that the total of such indehtedness on any certifikate inelnded in the Valuation Exhibit shall not be greater than the excess of the present value of the promised benefits over the present value of the future net contributions under said certificates, as shown by the method of valuation assumed by the soci«>ty, in acoord-anee with the laws of the State of Ohio.
Uave the aibove requirements Been complied with? Answer: Yes.
VALUATION EXHIBIT
(Section 23-a Method—Basis other than Accumulation). ASSETS—Actual and Contingent
(ExcliKling assets of expense and special funds) Present mid-vear value of future net contributions on follow-ing forms of certificates:
(a)	Class A Ord. Life, death only. .$1,944,839 17
(b)	Class B. Ord. Life death only.. 1,028,733.36 Total .........................
Total
Deduct liens and interest thereon, not included in Admitted Assets, and no<t in excess of required reserves on the corresponding individual eertifi-cates valued according to Section 23-a Method—Basis other than Accumulation.
3,924,662.21
36.
37.
Balance item 34 less item 35, above............ $3,924,662.21
Contingent Reserve .'......................... 40,000.00
Liaibilities of mortuary or benefit funds deter-mined as follows: Total Liabilities except reserve, page 5 of annual statement $16,630.44 less sum of liabilities of general or expense funds, page 5 of annual statement, not in exeess of balance in corresponding funds (item 24, above) $687J33; liabilities of sick and aecident funds when not valued, page 5 annual statement, not in excess of balance of oorresponding funds (item 24, above) ; and liabilities of special funds (funds other than general or expense funds not available for pavment of benefits), page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 24, above......$399.00 $ 15,544.11
38.
39.
Liabilities — Actual and Oontingeftt — sum of
items 36 and 37, above .........................$3,980,206.32
Ratio per cent of Assets Actual and Contingent—(item 25) to Liabilities« —Actual and Contingent—(Item 38)
Dec. Dec. Dec. Dec. Dec. Dec.
31, 31, 31, 31, 31, 31,
1922 1921 1920 1919 1918 1917
100.36% 100.27% 98.98% 86.06% 82.91% 85.99%
ss.
(N. B. The following is to be used o«ly vvhere the ratio of assets to liabilities is etjual to or in excess of 100%.) 40. The above valuation indieates, -that on the basis of the N. F. C. table of mortalit.v tvith interest at 4 per cent, the future assessments of the soeietv, at the net rates now being collected together with the now invested assets, are sufficient to meet ali certificates as they mature by their terms, with a margin of safety of $14,3i31.38 (or 36%) over and above the statutorv standards. County of Davidson (
State of Tennessee j Hf|HV PHH
Abb Landis, Clarence L. Alford, being duly sworn and deposc and sav that they are the actuaries who made the foregoing compu-tations and answers to the (juestiojis above set forth concerning the condition of Grand Carniolian Slovenian Catholic Uiiion as of December 31, 1922, and that the same are correct and true to the best of their information, knovvledge and belief.
Sirbscribed and sworn to before me this 4th day of Mav, 1923.
Abb Landis, Clarence L. Alford, Actuaries M. L. Tanksley, Notary Public. (Seal)
Schedule A
(1)
Mortality and Interest Assuinptions Used
(a)	(b).
In Calculation In Valuation of
of Rates Certificates N. F. C. and 4% N. F. C. and 4% Class. A. Ordinary Life... N. F. C. and 4% N. F. C. and 4% Class B Ordinarv Life...
(2)
Form of Certificates
(3)
Certificates in force Dec. 31, 1922.
Amount
$6,835,750 4,242,000
TotaLs......................................$11,077,750
(4)
15.
16. 17.
23.
24.
Assets available for pavment of death losses de-terrained as follovvs: Admitted Assets, item 37, Tiage 4 of animal statement (inclnding loans and interesi t^eret^Aecured by .r^ritajves or accumula-tion»' aHuwll'y TftHiHbkiijpd	¥'
individual certificates) $1054.638.43 less sum-of gpneral or expeuse funds $19.000.81, sick and ac-cideut funds when not valued $14,672.45, and
$2,973,572.53
Formula Used in Valuation
Class A. Ordinary Life.
Value of Benefits......................A x -I-
- 1 X S
M x s
x - - n
Value of Contributions............P1/ X A x n	l A S x	n
Class B Ordinary Life
Value of Benefits.................. n	^ X S x	n
Value of Contributions ...........A x -^f- n	% X S x	u
POJASNILO.
Ker je pmlstoječe poročilo sestavljeno v angleščini, zaradi tega tukaj navajam glavne točke v slovenskem prevodu.
Vrednostni pregled K. S. K. Jednote 31. dec. 1922.
AKTIVA—SEDANJA IN PRIHODNJA.........
Sedanja vrednost bodočih prispevkov ............i.. .$2,973.572.53
Priznana aktiva, manj $19,000.81, za stroškovni, in $14,672.45 za bolniški in poškoduinski sklad.......... 1,020,965.17
Skupaj.........................................$3,994,537.70
OBVEZNOST—SEDANJA IN PRIHODNJA
Sedanja vrednost obljubi jenih podpor................$13,924,662.21
Narastle obveznosti ................................. 15,544.11
Rezerva izrednih slučajev ........................... 40,000.00
Skupaj ........................................$:i,980,206.32
Prebitek 31. dec. 1922 ........................... 14,331.38
AKTIVA V PRIMERI Z OBVEZNOSTJO .........Ti. 100.36%
Pripomba: Pretečena leta sta bila navadno napravljena dva poročila in sicer za razred"A" posebej in ravno tako zopet posebej za razred "B". Predstoječe poročilo odgovarja za oba razreda sku-paj„kar svedoči zelo povoljen napredek prtečenega leta, kajti koncem leta 1922, bila sta oba razreda nad 100% solventna. To je zelo vesela novica posebno za članstvo razreda "A".
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
P. S. V prihodnji številki '.'Glasila*' sledi enako poročilo Mladinskega oddelka.
Uradno naznanilo.
FINANČNO POROČILO K.S.K. JEDNOTE ZA MESEC APRIL 1923. _____Assessment 4—23.
1. 2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
14.
15. H. 17. 20.
Plačali n a J Izplačana ases. 4-23; | Srartnftia
363.641 798.94 241.47 192.82 238.55 763.04 199.63
32.59 170.98 436,51
93.60 416.28 411.87 246.21 196.13
52.46 172.98
50.00
1,000.00
350.00
Poškod-n i na
50.00
100.00 50.00
50.00
Centr.
bol, podp.
107.00
235.50
31.00 145.00
21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88. 89. 90.4 91.
' 92:
93. & .
95.
97.
98. 101. 109.
104.
105. 108. 109. 110 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.	,
130.
131.	,
132.	,
133.	.
m. ,
135.	.
136.	.
139.	.
140.	.
143.	.
144.	.
145.	.
146.
147.	.
148.	. 150.	. 152.	. 154.	.
156.	.
157.	.
158.	. 160.	. 161.	. 162.	.
163.	.
164.	.
165.	.
166.	.
167.	.
168.	.
169.	.
170.	.
171.	.
172.	.
173.	.
121.81 128.42 9,71 709.52 690.13 543.68 140.46 226.82 190.96 28.29 185.60 395.58 201.05 328.09 104.96 102.08 161.33 93.60
484.92 88.45
244.99 324.44 125.51 196.84 357.82 174.32 158.35 452.44 474.27
87.03 207.19
40.29 334.24| 139.73
243.93 56.81
146.08 M6
245.75 64.48
127.29 97.09
310.44 114.65 330.05
300.30 56.53 20.79 88.69-
136.03
160.76 59.581
163.16 63.90', 187.98 120.46
218.09 85.34]
145.01 50.001 161.70 111.73, 180.42 96.81
89.04 108.51
59.821 130.961 110.48 150.70' 90.99! 101.09! 177.76 38.20 63.831 263.70'
53.20 65.59
98.21 18.18 51.58
176.10 78.02| 12.16!
262.03,' 147.24 27.08
54.73 139.80 114.64
50.79 37.68 38.14 211.29j 63.58! 182.12! 95.331. 109.22 i 118.22! 106.38! 18.68 148.62 97.26 26.93! 64.671 36.60! 500.57 374.22 149.51 77.90
59.44 10.11
81.45 69.12
17.74 51.301
126.47| 84.84|
1,000.00
1,000.00
300.00 150.00 1,000.00
500.00
1,000.00
50.00
75.00
50.00
68.00
923.00 107.00
53.00
33.00
77.50
54.00 55.00 112.00
37.00
247.00
50.00
1,000.00
500.00 1,000.00
1,000.00
100.00
116.00
40.00 89.00
41.00
31.00
800.00
1,000.00
50.00
50.00
18.00 113.00
50.00
1,000.00}
49.00
144.00
50.00
ro.oo
67.00
24.00
•15.00 67.00
53.00
48.00 50.00
825.00)$ 2,720.00
____$ 23,400.15!$ 12,600.001$_
Društvu št. 61 izplačana dogotrajna bol. podpora.................. $40<X>
Preostanek 1. aprila 1923.......................$1,038,252.61
Prejemki tekom meseca aprila 1923.
Prejeli od društev ......................$23,400.15
°bresti ................................ 2,629.71
$ 26.029,86 $1,064,282.47
Ixplačali
Posmrtnine ......................
Poškodnine ................
Centr. bolniške podpore ..........
Dolgotrajne bolniške podpore......
Upravni stroški ...................
Preostanek 30. aprila 1923.. ...
Joliet, IU., 1. maja 1923.
.....$12,600.00
..... 825.00 .. 2,720.00
..... 40.00
..... 2,845.32
$19,030.32
• - ...............$1,045,252.15
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
?
K. S. K.
Jednota
i
■■m
Ustanovljena ▼ Jolietu, 111., dne 2. april* 1»4. Inkorporitaa* t Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja. 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III.	Telefon 1048.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. aprila 1. 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2,189,865.00.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickorj St. Joliet, IIL L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Golo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—lOth St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sitth Ave., Pittsburgh, l'a NADZORNI ODBOR: Frank Opeka. st. 26 Tenth St, North Chicago, IU. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Evelcth, Minn.
John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, lik
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. . John Wukshinieh, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL
FINANČNO POROČILO -MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC APRIL 1923. Štev. društva.	Vplačan
asesment.
.............$ 30.35
.............. 50.33
	3.................. 9.60
	4.................. 3.30
	5.................. 9.90
1.
o
7.
8. 11. 12.
13.
14.
............................40.50
............................10.50
............................9.60
...................23.10
............................3.30
............................11.70
1	4...........................12.35
1	5....................................7.50
1	6....................................1.05
1	7...................45
../.................9.70
2.25
..................................5.40
25....................................24.75
2	9....................................64.55
3	0....................................6.15
33....................................11.10
38....................................19.55
4	0....................................6.30
4	1.......................
20. 21. 23.
42.................. 30.95
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
52.
53.
54.
55.
S.
51.
58.
59.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70. 72.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81. 83. 83. '84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
1.50 7.05 3.30 .90 8.50 4.65 27.55 20.80 28.80 7.05 3.45 17.70 9.30 1.80 15.75 15.50 405 14.85 3.00 32.10 9.60 15.40 1.35 5.82 17.20 6.15 1.45 16.10 13.30 14.70 10.40 19.05 1.20

1.20 6.30 9.30 10.50 .75 5.40 4.80 21.90
94.............		6.10
95.............		0.55
98.............		.. 3.30
101.............		.. 5.30
103. ...		8.85
104.............		7.45
104.............	• •	.. 7.65
108.............		.. 4.65
109.............		.. 6.65
110.............		.. 16.25
111.............		.. 10.70
112.............		4.80
113. .		7.20
115......		1.65
118........•......		1.65
119..............		3.30
120..............		.. 12.25
122...................90		
123..............		
126. .. ........' '		
126..............		.. 2.40
127..............		9.45
128..............		2.30
		
131........		
		
		
134..............		6.05
		
136..............		.. 3.20
		
140............		.90
143.........		
144..............		.. 16.25
145........		
146..............		.. 19.80
147..............		.. 11.90
148. ,.....................		
150 _____		900
		
154 . .		1.35
156..............		5.70
157/..,		5.70
158..............		1.40
160. ..;..........		3.15
161..............		3.60
162..............		.. 17.05
1&3......		. 28.50
164..............		. 5.50,
165........		1.80
167..............		1.05
168..............		2.85
169............		2 40
170..............		1.35
171..............		1.35
172...........		. 93 05
		
Total............		$1169.62
Prebitek L apri-		
la 1923..........	.$ 29,108.32	
Plačanega od dru.š-		•
		1,169.62
Obresti .........		44.25
leto 1923 $ 54.50 Upravni
stroški . .$ 130.00 Premijo in obresti kupljenih obveznic .. .$1245.53 $
1,918.78
Preostanek 30. aprila 1923......28,403.41
Josip Zalar, gi. tajnik Joliet, HI., 1. maja 1923.
DVAJSET LETNO ZAVAROVANJE.
V "Glasilu pretečenega tedna poročal sem o 20 letnem aa-varovalnju. Da bo članstvo tem laglje razpravljati, navajam še sledeče:
Ako se uveljavi 20 letno zavarovanje pri naši Jednoti, bo dana prilika članstvu poleg se-dantfegia načina .še nov način zavarovanja. Z drugo bosedo rečeno, novo pristopi i član se bo lahko zavaroval po seda njem ali pa po novem načinu Iz tega je razvidno, »da 20 letno zavarovanje ne bi bilo prisilno za nobenega člana; vsak-t'»remu bi bilo da/no na prosto voljo izbrati ©i katerekoli vrste zavarovanje hoče. Jedno ta bi z 20 letnim zavarovanjem dosegla toliko, da bi se dala lahko prilika onim, ki danes več mislijo o 4'Life Insurance" kompanijah, kakor pa o brat-kili podpornih Jednotah, da bi se lahko .tudi pri naši Jednoti zavarovali na sličen način, kakor se zavaruje pri Life Insurance družbi. Ravno ttako bi se ustreglo želji slovenskih Amcrikaiicev, ki želijo take vrsto zavarovanje.
Asesment za 20 letno tmvarovanje je določen po American Uxperience 4% tabeli, ki je naslednja :
Za varovalu i na $1,000. Starost. Atsesment. ..................$1.60
jen ja, bi se dognalo koliko ima
kredita pri Jednoti, nakar bi se mu v smislu kredita znižal asesment, tako 'da bi ne plačeval popolne vsote predpijsane v plačilni lestvici.
V svojem aadnjem poročilu sem omenil tudi o rezervi in o takozvani "paid up" zavaro-valanini. Tukaj navajam za
vzgled omenjeno rezervo in 4' paid up *1 zavarov ajnino. Pripomniti pa moram, da pri vsakem starostnem razredu so z-netaki drugačni. Za vzgled navajam 25-letno starost, to se pravi, ako član pristopi v Jednoto, ali če se član v starosti 25 let odloči <aa 20 letno zavarovanje, je opravičen po preteku treh let dlo gotove rezerve i.t.d.
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30 11
32
33
34
35
36
$ 30;322.19
Izplačali:
Posmrtni-
ne ......$ 380.00
Za prestop med člane in članice $ 108.75 Nagrede za nove člane in članice za
1.03 l .61 1.68 1.71 1.74 1.77 1.80
1.87 1.91
1.95 1.99
2.03 2.07 2.12 2.17 2.21 2.27 2.32 2.38 2.44 2.50 2.57 2.64 2.71 2.79 2.87
2.96 3.06 3.15 3.26 3.37 3.49 3.62
Paid up , Insurance
7
8 9
10 11 12
13
14
15
45
46
47
48
49
50
Po predstoječi plačilni lestvici bi moralo članstvo oddelka 20 letnega zaviarovajnjja plačevati mdacične asei-lmeiKie.
Pripomniti moram, da 20 letno zavarovanje bi ne bilo samo za novo članstvo. Tudi elanistvo, zavarovapo po sedanjem (strnem) r,ačmu, bi imelo pravtiče do omenjenega zavarovanja. Z drugo besedo rečeno: član, ki bi hotel vrniti Jednoti taedaaiji certifikat za certifikat 20 letnega zavarovanja, bi imel pravico to storiti. ^A-sesment bi sicer moral plačevati po starosti, ko premenj zavarovalnino. V takem slučaju, bi se preračunalo koliko ča£a je že član Jedrnate in koliko je v-plačal v Jednotino blagajno.
Starost 25 let. $1,000.— zavarovalnine:
Po prete- Rezerva ku od časa zav.
	3.....$ 29.32 .....$ 68.00
4	...... 44.96 ...... 120.00
5	...... 61.29 ...... 173.00
6	...... 78.33 ...... 226.00
... 96.14 ...... 279.00
...114.72 v..... 332.00
...134.12 ...... 386.00
...154.38 ...... 439.00
...175.54 ...... 493.00
...197.63 ...... 546.00
...220.69 ...... 600.00
...244.78 ...... 653.00
...269.93 ...... 707.00
16	......296.19 ...... 761.00
17	......323.63 ...... 814.00
18	...... 352.30 ...... 868.00
19	......382.25 ...... 922.00
20	......413.55 ......1000.00
Omeniti moram, da dokler
certifikat 20 letnega zavarovanja m star tri leta, nima član nobene rezervo. Po preteku treh let, pa znaša rezerva $29.-32 in "Paid up insuralnce $68.00. Član, ki je zavarovan recimo 10 let, ima rezerve $154.38 m 44 Paid up insuran ce'' $439.00. N«, primer, da je član zavarovan v tem oddelku 15 let, njegova rezerva znaša $269.93 in 44paid up" insuran co $707.00 i.t.d.
Slučajno, da bi, član po preteku treh let, od časa, ko si je izbral te vrste zavarovalnir^o, ne mogel plačati asesment ov, se takega člana ne more takoj suspendirati, marveč njegov certifikat je v moči toliko časa, dokler ni izčrpania njegova rezerva in v tem slučaju bi bila ista $29.32. Vzemimo slučaj, da hi član plačeval asesment za dobo 16 let; naenkrat onemore; takega člana bi se ne moglo suspendirati, dokler se ne porabi njegove rezerve v znesku $296.19 v plačilo njegovih a-sesmentov. Ravno tako na-primer, če bi član po preteku let, recimo po preteku devet let ne mogel več plačevati a-sesinentov, tdkla želi imeti ta ko-zvani 4 4 paid up'' certifi kat. V takem sluča ju Ivii bil član opravičen do omenjenega certifikata v znesku $386.00, kateri znesek bi iste dedičem izplačal po članovi smrti. Enako je za druge slučaje, ki jih jo lahko spoznatii iz zgoraj označene tabele.
S tem som očrtal glavne točke 20 letnega zavarovanja in po mojiem mnenju, če se omenjeni način zavarovanja upelje pri naši Jednoti, bo storjeni velik korak napredka.
Cenjeno članstvo prosim, da o tem razpravlja in slučajno, da bi katera točka ne bila kateremu dovolj jasna, naj se mi naznftni (in z veseljem bom dal pojasnilo nia vprašanja.
Josip Zalar, gl. tajnik.
JAVNA ZEMLJIŠČA NA RAZPOLAGO.
Tajnik notranjih zwiev je odprl natečaj za odda ja 275,-700 akrov javnega zemljišča v petih raznih državah Jia zapadu. .
To je največja Skupina javnega zemljišča, k/ je tekom Na podlagi takega preračun- zadn jih dveh let le ponujajo na
"hemef&ead" in naseljevanje. "Homestead" kakor znano je del javnega zemljišča, ki se oddaje brezplačno naseljencem; isti morajo stanovati vsaj 3—6 mesecev na podeljenem jim zemljišču in začeti obdelovanje; po treh letih, ako so ugodili predpisanim pogojem, dobijo zemljo v svojo last.
Prednost imajo do teli zemljišč najprej bivši vojaki, in to za dobo 91 dni po razpisu natečaja. Potem se zemljišča otvo-rijo na razpolago za širše občinstvo.
Največji del te zemlje se nahaja v državi ldaho, namreč 222,700 akrov. Ta zemljišča spadajo v delokrog zemljiškega urada (Land Office) v1 Boise
. Druga skupina je v Monta-ni in obstoja m 24,000 akrov blizu mesta Lakeview. Ta zem ljišča spadajo pod (Land of-fice v Bozeman. Za zemljišča v Nevadi je pristojen 4'Land of fice" v Elko, za ona v Nevv Mexico44Land Office" v Santa Fe in za ono v Colorado 4 4 Lam Office" v Montrose.
Ti zemljiški uradi bodo kmalu določili rok za vpisovanje prosilcev. V prvih 91 dneh le vojni veterani imajo pravico zglasiti se.
Ponujena zemlja v državi Co loraklo je gorata in grmovnata; ona v Idalio gorata in brdasta in zaraščena z divjo travo; ona v Montani je gorata in brdas ta in ima vrednost zlasti za pašo; zemlja v Nevadi je pogors ka planota z drobnim drevjem in gosta podraščtino;ona v Nevv \£exico pa je gorjita in -zaraš •ena tupatam z grmovjem ii cedrami, katerih les pa je do ber le za kurjavo in; ograje.
Kdorkoli bi se zanimal za ta ka javna zemljišča, naj se obr ne za informacije 4<> £C°ri ime novanih 44Land Office" ali pa na General Land Office, Wdsh ington., D. C.
M' ■ >■ j
Zlati stari časi.
V Gorici so pri popravljanju neke hiše našli v železnem za bojčiku pod podom listino, ki jo je o!) zgradbi hiše L 1832 na pisal lastnik hiše Andrej Dt Bresciani. Listina navaja rodbinske podatke De Bersci-anija, potem pa kratko opisu je tedanje razmere in navaja tudi cene živi jonskih potrebš čin. Stal je 1 ,4'pežnal" t. j. •36 litrov pšoniH 1 gld. 45 kr.. 1 bokal vina 8 kr., olja 16 kr.. futat majsila 18 kr. fun(t sveč K kr, funt mesa 7 kraj., 60 kraj cerjev je bilo 1 gld.
Za 100 bilijonov mark na dan
se tiska zadnji čas v državni tiskarni v Berlinu; v tiskarni se dela noč in dan na 276 st rojih; sleherni dan se porab 20,000 ton posebnega papirja za papirnate marke. Meseca aprila se je v tej tiskarni izdelalo za 3 trilijone mark, ki nimajo v inozemstvu sploh nobene vrednosti, kajti navaden papir je povsod po ceni! Din 12. aprila je znašal skupni državni dolg Nemčije 6,600,000,-000,000 mark.
Prebivalstvo vesoljnega svete Iz zadnjih podatkov londoi škega statističnega urada iz haja, da biva na vesoljnen wetu okrog 1800 milijonov ljudi. Največ prebivalcev i nia Azija, 910 milijonov; na Evropo odpade 470, na Amer' ko 180, na Afriko 160, na Avstralijo iw Oceanijo 60 milijonov ljudi. Ako vzamemo v poštev še nekatere otoke, o ka terih nimamo podatkov, pridf mo do zaključka, da znaša šte vilo. vsega prebivalstva sveta okoli 1800 milijonov. Prec7 30. leti je bilo na svetu le 15QC milijonov ljudi in je torej število naraslo v 30. letih za 30T milijonov. Lep napredek, a ko imamo ozir na svetovnr vojno in njene žrtve.
Kaj je miljarda?
Da je milijkrda tisoč milijonov, ve vsakdo. Iz milijarde pešcev, razdeljenih v polke po 3000 mož, bi bilo 333,333 polkov. Ako bi šla ta vojska mimo, raafldeljena v kolone po 4 može v eni vrsti, bi koraka^ la neprestano 11 let Na železnici bi ibila ta orjaška vojska potrebovala20 milijonov* vago nov, v vsak vagon bi moralo i-ti 50 mož. Ako računamo dolžino vagona na 10 m, bi bil v-lak 200,000 km dolg, segal bi petkrat okrog in okrog zemlje Strojna puška ki v minuti odda 250 strelov, bi morala sedem in pol let neprenehoma dan in noč streljati, da bi pos-trelila milijardo nabojev. Bogataš, katerega premoženje bi vnašalo ravno eno milijardo kron, bi smel brez skrbi izda-vsak dan 1000 kron in niti mu ne bilo .treba naložiti premoženja na dbresti, pa bi lahko živel 2750 let, da bi izr ial poslednji tisočak. Ako vsako minuto našteješ do 200, bi moral devet in pol leta neprestano šteti, da bi prištel do milijarde. Milijarda ur da lepo število 114 let.
ti
bi
Visoke življenske zavarovalnine.
44The Wall Street Journal", glasilo newyorških finančnih iiagnatov poroča, da je v A-heriki zavarovanih 58 oseb v-<aka za en milijon_dolarjev in •elo več; izmed teh je 56 moš-vih in dve ženski; skupna svo-ta njih zavarovalnine znaša lamreč $88,485.000. . Za najvišjo doslej znano svo-o si je dal iz&varovati svoje sivljenje pokojni veletržec Jo-m Wanamaker. Po svotah ■ded i jo drugi milijonarji zava-ovani kakor sledi: Adolph Zuckor za $5,000.000; ^odman Wanamaker $4,500,-XX); Pierre du Pont $4,000,->00; James C. Pennev, John »Vanamaker in Pencv A. Roc-tefeller po $3,000,000; J. P. dorgan, B. E. Bensinger, Hen-y D. Davison po $2,500,000; ATm. R. Coe, Artliur Letts, Ju-ius Rosenvvald po $2.000,000; lohn N. Willys in Louis F. Swift po $1,800.000; George L. Storili za $1,200.000; Frank A. randerlip Z|a $1,130,000; Ju-eph P. Dav za $1.105.000. — 'a en milijon so zavarovani: sichola^F. Brad v, Douglas Fairbanks, Marv Pickford, Charles Chaplin, AVilliam Wri-;lev in Harvev S. Firestone.
I0RISTNE INFORMACIJE.
Obseg kroga izračunaš, če miožiš njegov premer z 3.1416. . En kubični čevelj trdega jremoga (antracita) tehta o-crog 58 funtov; mehkega pre-noga pa od 47 — 50 funtov.
Za pripravo para zaleže ena ona premoga toliko kot dva iežnja (klaftre) drv.
Ena galona vode tehta 8 in h>1 funtov in vsebuje 231 ku-)ič]i»ih palcev.
En kubivjni čevelj vode vse-mje 7 in pol galon, 1728 ku-ličnih palcev in tehta 62 in ">ol funtov.
Za vsako nominalno konjsko •ilo (II. P.) pri parnem kotlu •>e rabi ml 30 do 35 funtov vole na uro.
Označbo II. P. (konjsko si-o) je tolmačiti sili, ki dvigne 13,000 funtov 1 čevelj visoko v . >n,i minuti, ali 550 funtov v eni ;ekundi enako visoko.
Da poostriš skrhauo pilo, položi jo nekaj časa v raztoplje-10 žvcpleno kislino.
rastave, bandere, regalije ir riate znake za društva ter član« K. S. K. J.
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Av« Chicago, DL
IZ SOVJETSKE RUSIJE. Boljševiki in kmet. Rdeča armada je prebila zimo na kmetih in je po vladnem naročilu priredila vetf konferenc z gospodarji. "'Izvestija SNK", katera priobčuje zdaj te podatke, omenijo, da je vprašanje lastnine zemlje izzvalo burne debate. Kmetje niso zadovdljni s sedanjem položajem. Njih malokulturnost, pišejo Izvesti-ja, se upira skupnemu dbdelo-vanju zemlje. Pomnožile so se buržauzne tendemce. Drognče je vse po starem. Kmetje ne mislijo na to, da bi boljše obdelovali polje, a hočejo si sa mo prilastiti več zemlje. Vedno se slišijo stare pritožbe o pomanjkanju zemlje. Revni kmetje zahtevajo nove razde Htve sveta in so posebno prot: sovjetskim graščinam (Sovpo zi), kateri nadaljujejo gospo darstva prejšnjih veJeposestni. kov. Sovjetska vlada pa se j( primorana opirati na bogati kmete, četudi ji je njih miši je nje nesimpatično. Ravno zda, ■je izjavila vlada, da ne mor< več preskrbeti kakor dve tret jini žita, katero je potrebno za sejati v stradajočih deželah Eno tretjino mora dati prebi valstvo dragih okrajev, kater so imeli lani normalno letino V to svrho je tudi razpisan no\ davek v pridelkih. Vsaka rod bina, katera se sama preskrbi mora dati 3 kg žita ali njegov« denarno vrednost.
Petletnica rdeče armade. 23 febr. 1923 je sovjetska Rusiji svečano praznovala petletn obstoj rdeče armade in morna rice. V večjih mestih so priredili sestanki vitezov redi Rdeče Zastave. " Izvesti ja' prinašajo jubilejni članek Tro ckega, kateri ugotavlja, da j< prva naloga države spremenit celokupno armado v milico Tozadevno delo se je pričelo toda "dovrši se lahko samo p< normalnem ekonomičnem stan ju dežele. Trocki zahteva po (množitev števila zrakoplovov ker so šli dosedanji uspehi r deče armade na rovaš številnil človeških žrtev. Rdeča vojsk« šteje samo 600,000 ljudi in st mora izvežbati, da bo dala za dostno število učiteljev za mi lijone, kateri bodo vpoklican v slučaju vojne. Rdeča Rusiji je odvisna od lastne produkci je in mora več nego carska Ru sija gledati na vojno industri jo. Sedanja doba vojne in re vohicije bo trajala še desetlet ja. Je torej velikega pomena da postane Rusija samostojna Ladjedelnice v Nikolajevu ii velike uralske tvornice topoA razveseljivo napredujejo. Tul ske in Bogorodske tvornice iz delujejo tudi dele aeroplanov Povsod je povečano število de lavcev in vpeljano je tudi noč
ji	'
no delo.	1 w
Davek na obisk cerkve. Ru
ska vlada je po poročilih an gleških listov pred kratkin, naročila oblastem, naj naročr vsem, ki obiskujejo cerkev, df prineso s seboj legitimacije tei denar za stopnino, ki ga bod< pobirali sovjetski uradniki p< 1 milijon rubljev za osebo Brez davka se vstop v noben« cerkev ne dovoli več.
Rdečearmejci rešili cerkev pred komunisti.
Nedavno, je sovjetska vlad: izročila katedralno cerkev a Batumu "Zvezni komunistične mladine", katera v Odi brezbo žniško propagando v Rusiji Zveza kom. mladine je iz cer kve napravila kino. Šest dan po predaji, zvečer, ko st je bila začela predstava, so v drli v to cerkev verniki s po močjo vojakov sovjetske rde če armade, pometali pobalim od "Zveze kom. mladine" i7 cerkve kakor tudi spodili osta lo publiko; zraven tega pa po metali ven tudi ves inventar omenjenega društva. Oblast je poslala oddelek vojakov, da ščiti kom. mladino, toda tudi ta oddelek je potegnil z verniki. Nato se je odposlala v Mo-
skvo telegrafična prošnja, da naj se cerkev pusti v rokah e-piarhalne uprave. Vlada jc odgovorila: "Ako batum-ske cerkve ne zadoščajo potrebam vernikov, odrejamo, da se, bivša soborna (katedrala) cerkev odvzame Zvezi kom. mladine in zopet izroči občini vernikov." Tuldi iz ostalih delov Rusije se poroča, da stoji rdeča armada povsod na strani vernega naroda in da se nejevolja zoper najnovejši brez-/erski kurs vlado tudi med so-vjetisti čedaljebclj oči tuje.
Denver, Colo. Te dni je neizprosna smrt >dvzela iz naše srediiue dvoje nladih bitij v njuni najlepši n cvetoči mladosti in sicer 6. let starega Alojzija Lunko n 17. letno gdč. Marijo JiaVor-lik.
Prvi se je moral podvreči o-jeraciji na slepiču; ker pa je oila operacija prepozna, je u-nrl po 18 dnevnem hudem trpljenju v bolnišnici sv. Antona lne 29. aprila. Ves čas bolezni ji nikdar tarna!!, ampak vdan - božjo voljo je prefnašai potrpežljivo svoje bolečine.
Pokojni Alojz Lunko je bil ojen tukaj v Ameriki, sin zna-ic vdove Ivane Luniko. Spadal e k društvu sv. Martina št 1, S. Z. Mlad. oddelku, k dr. >v. Jožefa J. S. K. J., pevskim n dramat. društvu 'Slovenec' i k dr. NajSv. Imena. Pokojna Marija Javornik se e moraia tudi podvreči opera-iji na slepiču; živela je po o-eraciji še 36 ur, nakar je iz-ihnila svojo nedolžno dtfšo ne 30. aprila ob 1. uri po pol-oči. Pred tnijeno smrtjo nas je ilo v bolnišnici sv. Antona ri nji več njenih znancev in lijateljev; med temi sem bil idi jaz in Rev. Judnič, ravno trenutku, ko ji je podelil aplan bol/nišnice sv. zakra-lente za umirajo'e. O kako .-po iii*ponižno je molila, ka-31* angel. Bila je vedno lepa ot roža, dasiravno se ji je bli-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim' srcem naznanjamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem pretužno vest, da je nam neizprosna smrt vzela od mis po liudi nesreči dne 20. marca, ljubljenega soproga, oziroma očeta in. brata g.
ROZMAN SKUFCA (Mike Skoff)
Dne 20 imvca zjutraj se je zdrav in vesel odpeljal na avtomobilu na delo v Wetmore, Colo., kjer je imel narejen veliki kontrakt za zgradbo državne ceste. In ko se je zvečer vračal domov, se je tako nesrečno prebmil, da je obležal mrtev pod avtomobilom.
Pokcjni je spadal k dr. sv. Jožefa st. 7, K. S. K. J., katero mu je priredilo sijajen pogreb, dne 23. marca 1923.
Ob tej priliki se lepo zahvaljujemo vsem, kateri so .nam pomagali, ter stali ob strani v tej žalostni uri. Posebno se pa zahvaljujemo dr. sv. Jožefa za sijajen pogreb; potem si. Pev<&. društvu "Prešern" za krasno petje v cerkvi in ob grobu, ter Mr. Jolhii Butikovic-u za ganjiv govor na gomili. Še enkr.it prisrčna hvala vsem skupaj! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči ost iti i:
Regina Skufca, soproga.
Regina, Karol in Elsie, otroci.
Jakob Skufca, brat.
.slovenskem in angleškem jeziku, tako, da so vsakemu pri-sotkuemu nehote rosile debele solze po licih. Cerkev je bila polna do zadnjega« kotička in pred cerkvijo je stalo mnogo občinstva; sprevoda se je vde-1 ožilo do malega dva tisoč o-seb.
Med cerkvenimi obredi je: pet pevski in dramat. klub dit^ osebno. "Slovenec" več žalostknk; najbolj ganljiva je bila gotovo žalostinka "Nad zvezdumi."
Nad vse lepo je bilo videti skupino belo oblečenih deklic pred krsto, noseče vence i'n šopke rož v zadnji pozdrav po-kojnici; te deklice je izučila in nadzorovala Mrs. Mirni Kovač, koji gre največ pohvale v tem eziru.
Po zadušne«m obredu se je pričel sprevod pomikati do 43. i ceste, kjer so je čakale 4 pouli-
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je) S3 priporoča rojakom v vseli notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem general nem konzulatu. Pišite ali pri
5EVER0VA ZDRAVILA VZORZUJEJO
ZDRAVJE V OMUZINAH.
ie nic ne
;ame in ne jokajte!"— Dosti ^
ala že zactaria ura. Ko io ie ; ,	, , , . .
jena dobra mati vprašala, čejt>ne kfre'	* v
na hude bolečine, je smehlja-j ^rcbm vrstl tudl o0 avtora()" i odgovorila: "O, mama, me-, }I' , ..	.
boli. Samo molite',?0,8"10 fospeli na pokopa-/lisce, M t. Olive, m ko je g.
eni že videl smrtnih slučajev,' žttPnik Judl,j* °Pravil zaduje di takega pa še nikdar ne, ko; P°^bne molitve za umrlima, e ta nedolžna deklica umrla. Ne pevski zbor "Slovenec" zo-Co smo se od nje poslavljali,! zaPe
e vsakemu s smehljajem naj ^^vbeli" (Blagor mu!) istnicah klicala: "Z Bogom!" , <*>* sta p^opana. eden po-Pokojnica je bila izvaredno 1(? drugega, kakor sta kmalu epe postave, mirna in prijazna ^der\ za drupm	~ Po*
: vsakim; vedno se je držala'	\ ,miruIT ?vehla Vva™.a
i a smeh; bila je tudi cerkvena' ve:na lu<>! ~ Iskreno sozal-le >evka; vlsako drugo nedeljo^1™™1 , mo jo videli pri obhajil/ni mi-!}., cve ?C1 dob'> krafnem :i. Bila je članic« Marijinc|Ropali so obema kraj. -iružbe, Pevsk. in dramat. dr J ^ grob prerani, kamor vaju 'Slovenec", kjer je večkrat!^0 Po]™vk v vecin maJ-.astopila kot igralka; pomaga- j Pref f. . sm1rtl sta. tezaVe . i je vedno rada pri vsaki dob- ^ do1™ solz	ve* vir;
r stvari, bodisi pri cerkvi, aTi Presehla v	vl**ve> .
m društvu; bila je tudi čla-(K^cr Je veselje, radost, mir!
lica dr. sv. Ane 143, N. H. Z.
Pok. gdlč. Marv Javornik je >ila rojena v Salida, Colo., hči

5EVERA 5 E 5 KO
AritTsepITcifO njozilo
Priporočljivo za odporrjoč pri zdiMVljeqjli srbečice ruzqili l^ožqif] boleznj.
CENA 50 c
Vprdsajte pri vb»en) le^drjli.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, ' l(JWA
TJ A ZISTANIL-0
GREAT NORTHERN STEAWSH1P C0WPANY
(Incorporated)
BOSTON. MASS.
NAZNANJA, DA ZDAJ UREJUJE SVOJO ČRTO ZA MESEČNO VOŽNJO.
$110 za v Evropo in nazaj
BOSTON-SOUTHAMPTON BOSTON-GOTHENBURG
$110	$138
V EN KRAJ $65.	ZA EN KRAJ $75
Zveza za	Zveza za
London, Liverpool,	Christiania, Stockholm, Helsing-
LaHavre	fors, Danzig, Riga, Copenhagen
TE CENE VELJAJO TUDI ZA ŽELEZNIŠKO VOŽNJO V KRAJE DO STOCKHOLMA.
Ta linija namerava prepeljavati po dva tisoč potnikov mesečno. Zdaj izdelajte svoje načrte, ako mislite potovati v Evropo letos.
Življenje potnikov zavarovano z vednotoplimi varnostnimi Oblekami, katere preprečijo utop in prehlajenje v nezgodi.
Vožnja tam in nazaj vas ne stane več 'kot bi vas stale počitnice tukaj doma. Da jc mogoče dati potnikom nepredrago vendar udobno >prekmorsko vožnjo je glavni cilj Great Northern Stcamship kom-panije. Organizovana je od ljudi, ki se zavedajo prilike, katero se jim nudi s primerno nizko ceno za vožnjo v Evropo. Družba želi ponuditi svoje parnike tisočerim zavednim, ki žele obiskati bojna po-
lja v Franciji, domovino Shakespeara, Skandinavijo, deželo polnočnega solnca, itd. Tu je prilika v življenju! Vsaj tako izgleda. Pa še več kot to! Družba si postavlja stalno poslovanje, zato hoče postaviti novi standard udobnega prekooceanskega potovanja in to le v enem razredu. Da je to mogoče vršiti po primerni ceni, je že dokazano. Zanimalo vas bo, če dobite od nas vse podrobnosti.
OBENEM VAM HOČEMO TUDI POJASNITI KAKO ZA-MORETE POSTATI SOLASTNIK NAŠEGA PODJETJA, KI JE USPEH DOLGOLETNIH NAČRTOV.
Izrežite to spodaj in pošljite nam s svojim imenom in naslovom.
A. Wikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite poston, Mass.
54
A. Wikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Boston, Mass.
Zanima me in "se želim informirati
glede potovanja v: (Zaznamujte s križcem)
V en kraj Tam in nazaj Zanima me kako postati solast-
Englafld	_______________________________ nik the Great Northern Steam-
France	---------------- ship Company.
Germany	-----------------------------
Sweden	------------------------------
Norway . ---------------------------- Pošljite mi prospeetus
Denmark	-------------------------- drobnosti.
Baltic Provinces---------------------------------
Finland	------------------------------'
Russia	........................................... Ime .......................„:.............
Ime ------------------------------------------ Street or R.f.d_________________
Street or R.f.d------------------------------
Mesto -_______________________________________ Mesto --------------------
in po-
Pri tej priliki se g. župnik, Rev. Judnič lepo zahvaljuje v!
Neznanega Frank"7 in Marije I jmcnu scenske fare im. nasel-avornik	jbme si. Peviskemu in dramat. \
klubu
Ker sta oba gori označen a r
"Slovenec" za nakup!
mrla tekom dveh dni, so jim maš.11<? obleke' v kateri Se ukajšnji rojaki priredili kra-|Prvic fuzlla sv. maša na Veli
en pogreb na on eljo, 6. maja.
dan, na ne-
jko medeljo; dalje se 'lepo zahvaljuje. Mrs. in Mr. Golaš, ki
Pogreba so se udeležila v o- sta twii kllPila leP° Tnažno ob'
' leko, tako da ima naša nova
slovenska cerkev zdaj dne nove lepe mašne obleke. Tu sel vidi radodaiuost in zavest 1
Z
»ilem številu sledeča društva: )r. sv. Jožefa št. 21, J. S. K. J. ir. sv. Martina št. 1 Z. S. Z., Ir. sv. Roka K. S. K. J., dr. sv.	.
lakoba št. 12, in dr. sv. Ane neJ/lil *aranov nase cerkve, t. 143 N. H. Z. Pevski in dra-aat. klub "Slovenec" in dr. „ vralj, Sv. R. V. št. 7, Z. S. Z. I ta se zbrala v svoji dvorani, •dkoder sta skupno odkoraka-a do hiše žalosti (Javornik); d tam se je pomikal Sprevod oo Wasli!gt. cesti do slovenske
čl.
rojaškim pozdravom George Pavlakovič,
dr. sv. Roka št. 113,KSKJ.
Ženska obešena. V Sais^katc-hevauu, Kanada, je bila dne 2. maja t. 1. obešena Mrs. Floren-ce Lassandra vsled soudeležbe erkve; tu so položili krsto po-'pri umoru nekega konstabler-kojne Mary Javornik v cer- ja; njen sokrivec Emilio Picca-kev im so šli zatem še po krsto rillo je bil tudi obešen ravno r>ok. Alojza Lunka. Nad vse, isto uro. Oba morilca sta do žalosten je bil, ko so bile obe zadnjega zaitrjevala svojo ne-
'trsti teh mladih pokojnikov v cerkvi pred oltarjem. Rev.
dolžnost. Navedenka je bila i tekom 24 let prva ženska, kate-1
Judnič je imel ganljiv govor v ro so obesili v Kanadi.
ODHOD IN PRIHOD.
L
Na pomlad in na poletje se največ po tuje jo tja na obisk in po opravkiH.
Rojaki se vračajo v domovino, hodi-
V stari kraj:—Ako ste Vi med onim i, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidn i postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Am«ji-ko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, a^o poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v Yorku. Ona Vam bo dalla vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala kai oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob hodu v New York.
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu bin rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zqflnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar Došil-jate denar v stari kraj.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
New Tork, N. Y.
4leta * ruskem ujetništvu
(Piše Josip Ordina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Kako so boljševiki plenili in ropali.
Ko je bilo seisko aitn,o skladišče izpraznjeno, tako tudi ži-tndco večjiii posestnikov deloma oropane, so boljševiki pri tem ukrepali, kako'še priti do žita? V ta namen so še enkrat sklical sejo>; nekateri so določili, da še enkrat pregleda jo vse žimiee veejili posestnikov, kojini so že enkrat zaplenili žito; menili so namreč, da 60 jim prvič premalo žita od vzeli.
Ko je bil ta predlog sprejet, so določili, koliko funtov žita naj bi se pustilo na osebo, ostalo, kar je preveč, oiaj se pa razdeli med 4' proletari jat' \ Število istih določenih funtov je bilo tako pičlo, da bi le bolj za silo zamogli ž njimi izhajati, oziroma, da bd morali trpeti 'lakoto.
Ko je bilo to razglašeno, se je teh posestnikov polotila velika žalost in srd pri misli, s kakim težkim trudom so pridelali aito, adaj jim ga hočejo pa s silo ugrabiti boljševiki. Ni čuda, da so žalovali pri tem nad nesrečno Rusijo, ko so u-videli, da gre vse rakovo pot in da se ropa trud njihovih rok. Solze so tekle po licih teh kmetov, ko so se balii da bodo lačni, vkljub temu da so imeli polne žituiee.
Moj gospodar Peter Mihajlovič je bil ves obupan ko je izvedel, da mu pretehtajo žito. Kako je tarnal: "Dan in noč &um se trudil, in zdaj naj pa še stradam ko bodo drugi žrli moje pridelke, in to tisti, ki vedno lenarijo." — Gledal sem starega Mihajloviča in mož se mi je v resnici smilil; . ker sem razumel njegovo gorje, sem tudi jaz ž njim vred žaloval. Pri tem se mi je do skrajnosti gabilo početje in orgije boljševi-kov; žalosten sem vzkliknil: 44 Ali je to svoboda in ruiska kultura? Je li_to napredek v gospd larstlvu ? — Aka bo šlo tako naprej, kakšen bo iaid? — Res, vsi bodo enaki — berači". — No, in moje ^lutnje me tedaj niso varale, kajti posledice tega ropanja po boljševi-kih so znane celemu svetu.
Ker je moj gospodar še vedno tarnal, sem ga pričel jaz na to tolažiti avetovavši mu, da kolikor mogoče žita skrijmo, še prodno ga pridejo boljševiki tehtat. Mihajlenič se je izgovarjal, da nima prostora kamor bi žito varno skril; ako bi boljševiki izvohali, da ga je skril, bi mu morda vso lastnino zaplenili.
"Ne saneto kar tako puške vreči v koruzo", ga tolažim jaz. ; "Nasujmo rajši nekaj vreč pšenice, pa jo zukopljimo v seno", mu prigovorjam. — 4 4 Ne, tega ne. V seAu so miši in podgane, pa bi lahko vreče pregrizlc, in vsa pšeiifica bi šla rakom žvižgat", mi je odgovoril gospodar, kar sem,mu konično tudi jaz pritrdil.
Po daljšem premišljevanju sva jo pa le 44pogruutala", da žito skrije v a na izbo mod Staro šaro. Tako sva ukrenila in tudi izvršila. Toda, kako bi te napravila, da naju ne bi kdo videl pri tem delu, ker žitna shramba je bila od hiše oddaljena kakih 20 sežnjev; zato je bilo treba največje pozornosti. — Ker ni bilo nobenemu nie zaupati, da naju kedo ne zasa či, sva določila sledeče: Moj gospoirlar se je postavil na stražo, ženske so šle v vreče naši-pat pšenioo, jaz sem jm, vreče nosil na izbo, ter pšenico stre sal kar na .tla. Nosil isem žito dokaj oprezno; kadar je gospo dar mahnil s palico, pa sem jc ubral z vrečo na izbo. To de
lo sem opravljal precej časa, da «em doeti pšenice nanesel na
izbo. Ko se nam je zdelo dovolj, sva z gospodarjem natre-sla po pšenici plev in slame,ter razno drugo šaro, da ne bi nihče sumil, kaj je spodaj. Seveda je bilo treba potem pšenico prevejati kadar so jo rabili.
Moj gcisjpoeiar Mihajlovič je bil zelo vesel, da «mo na ta način skrili vsaj nekaj žita prod barbarsko bando. — Ko so potem zal to odbrani možje prišli pregledovat žito, so se jezili, kam ga je Mihajlovič dejal; mislili so, da ga je skrivaj prodal ; zato niso preiskali drugod (v hiši in na izbi) ampak so odšli iuiyrej. Mihajlovič se je trtlno zanesiel name, da ga ne bom izdal; zatorej mi je za upal marsikaj, jaz sem pa o v-sem tukli v resnici strogo molčal, Pri zaplembi žita so ga .tudi elrugi posestniki na ta način skrili; toda ne mnogi; ker so se preveč bali boljševikov, zato so vse prepustili usodi. V resnici je bilo to ropanje žita po boljševikih žalosften prizor za ruskega kmeta, ki je na ta načiij izgubil vse veselje do de la na polju. Baš vsled tega je Rusom kmalu pričelo primanjkovati vsega, ker je elelo na polju po vetčfati počivalo iz strahu pred nasilnimi boljševiki.
Po noči so :S»e dogajale še razne dr uge tatvine; tu so pokradli kure m goske; tam zopet ovce, katere so potem skrivaj klati in se mastili ž njim na tuj račun ali v znamenju "svobode"
00	geslu: 44Vse naše!" Pri mojem gospodarju so neko noč pokradli več ovac, elosti rnas-a, jajec in dragih jest vin; dra-rje zopet kaj dragega, tako, da jlovek ni bil več gospodar svojega imet ja. Poleg tega so pa -e boljševiške in kozaške oblasti pobirale živino in konje; v tem so bili posebno agilni boljševiki <4krasnogvarderji" frdeč,i> gardisti), ki so se pov-
kratili in v imenu sovjetov )birali ruske kmete. Tudi nalim posestnikom niso priza-icsli, da so na dobri podlagi.
Sosed Ivar^ Šabrik, ki ni bil »remožen, jo neki jesenski elan . svojo vprego konj oral; na-ukrat prijezdi k njemu rdeči vojak na zelo shujšanem klju-etu, ter pe>zove Šabrik a, da laj tako odpreže svojega le-pe-;a ko^ja. SabbrLk seveda o em ni hotel nič slišati, pač pa jo pognal konje naprej, ker jc '.e slutil, kaj se bo zgodilo; to-la vojak ga ustavi in še en-erat zahteva, ela naj mu izro^ •i lepega konja. Šabrik mu ie odgovoril, ela sta konja njegova last rnj Idja njih i>e da ni-romur. To je vojak tako raz-cačilo, da je pograbil svojo pu-ko, grozeč mu da ga ustreli,-e mu kmet ne da konja. Zdaj e pa Šebriku vpadel pogum; la bi se branil oddati konja, je padel na kolena preti voja-ca, ter ga pričel lepo prositi, * la naj mu ga pusti. Moledoval je: 44Ves čas sem bil pri vojakih na nemški fronti; mo-. ia žena mi je s težavo ohranji-a konja in sodaj naj ju izgubim?" — Pa vse to ni nič po-nagalo. S solzami v očeh je conja ter ga izročiti i dečemu gardistu, ki je zatrjeval, ela bo conja izročil boljševikoan, ker um ko!i|j manjka. — Gardist je laitem za.iahal čilega Šabriko-/ega konjička pust i vsi mu svoje staro kljuso in izginil žnjim )rez sledu. Obupani Šabrik ;e potem prijokal s polja do-nov ter na vso moč preklinjal >oljsevike.
Neki dragi mužik se je peljal
1	svojimi konji v mesto po op-avkih, ko ga sreča bolševiški 'ojak zahtevajoč txi njega ko-lja. Mužiik ga je lepo prosil,
pusti konja, se vojak s na rami obmo v »meri od koder je videl iz daljave prihajati nekega jezdeca; to priliko hitro porabi mužik, ter bliskovito zagrabi ročico z voza; še pred-no je vojak zavedel, kaj mužik namerava, ga je mužik s tako silo udaril po glavi, da se je vojak takoj zgrudil nezavesten na tla; n^ato mu je srditi mužik razbil vso glavo, da je na mesr tu izdilutil; ko mu je še odvzel puško se jo mužik (kmet) podal nazaj elomov vesel, da je rešil svojega ljubljenega konja.
Vsled takih slučajev »o lju <ije iz strahu pred raznimi roparji prodajali živino, Jvonje in •drugo. — Je li kaj čudnega, da je šlo kmalu zatem v bogati Rusiji vse rakovo pot pri takem gospodarstvu 1
(Daljo sledi.)
SMEŠNICE.
Današnje neveste.
Prvi pečlar: 4 4 Povem ti, tla jo danelanes zelo težko stopiti v zakonski jarem."
Drugi peclar: 4 4Čemu ?''
—	"Zato ker sikoro vsaka nevesta zahteva od tebe kar dvoje dovoljenj ali licenc."
—	4'Kako to?"
—	44Poročno dovoljenje in licenco avtomobila."
Prebrisan deček.
Mladega Čalija. — katerega so vsled porednosti stariši vedno pretepali, — je nekega dne vprašal učitelj, kaj bi bil rad, ko doras.te?
Cali se odreže rekoč : 4 4 Si-
Najboljše Cigarete
KJE JE?
John Grčar, sin Janeza Gr-earja, doma iz Dragomelj, okraj Kamnik, Slovenija, in Alojz (Slavko) F. Paličar,
rezervni poročnik pešpolka, doma ia Lipoglava blizu Šmarja, Slovenija.
Kklor ve za njun naslov, naj ga blagovoljno naznani na Poslaništvo Kraljevine SHS. Naredite naslov:
Legation of the Kingdom of the Serbs,Croats and Slovenes, 1520 — 16 St. N. W.
Washington, D. C.
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec.
ota, brez očeta in matere,	? Eaflt c gt p^^ Cq]q
me no bodo vedno tepli."
Hvaležen najditelj.
—	44Ali ste elobili nazaj svoj novi klobuk, katerega vam je veter oidnesel?"
—	44 Klobuka ne, pač pa mojo vizituico, ki je bila v njem. X|a vizitnioi je najditelj oznji-*il sledeče besede: "Hvala? Ravnjo prav mi jo!" —
Usmiljenost do živali.
Mati: ." Ali sii zaklal starega petelina za jutri?"
Tonček: 44še ne. Bil sem pač v kokosnjaku, pa se mi jo "evo-ž preveč smilil. Naj prelivi še eno mirno noč, kajti jutri ga čaka najbolj kritičen dan
Velika razprodaja Sr«.
25 DRAGOCENIH PREDMETOV=	-
Foglejfe na tc slike in si lahko sami mislite ccno teh 25 dragocenih predmetov, katere sedaj skoro zastonj ponujamo. Ako bi hoteli vsak tak posamezen predmet kupiti, bi vas veljalo vse skupaj najmanj $35.00; toda naša cena za vse to blago jc samo $9.95. Dosti novosti je tukaj kakoršnih morda še nikdar niste videli; tudi ne morete drugje kupiti, kakor samo pri nas. Vsi ti predmeti vam bodo dobro služili, s katerimi boste gotovo zadovoljni. Tudi če morda vseh teh predmetov vi ne rabite, naročite jih vseeno; lahko iste posamezno prodate, pri koji kupčiji boste naredili lep dobiček. Vsakdo, ki bo blago videl, ga bo z veseljem kupih Ce s tem blagom ne boste zadovoljni, vrnite nam vse predmete nazaj tekom 10 dni l»o pošti priporočeno irl mi Vam povrnemo plačano svoto. Tukaj navajamo natančen opis teh predmetov: (1) ura, železni-čarska s srebrno niktastim pokrovom; lepo okrašena, močna, priročna, ki kaže natančen čas. , (2) Stenska Ufa, z ročnodekoracijo v barvah, kot na sliki, kaže natančen čas. (3) Pozlačena verižica za uro. (4) Samo-močilno pero, vredno $1.50. (5) Gumbi za manšetne. (6) Zaponka za ovratnice. (7) žepne sdarje skupaj zložljive, iz finega jekla, poniklaste. (8) Žepna oprava, nož, žlica in vilice, zelo prikladno za vse prilike, na potovanju, piknikih, izletih itd. narejeno iz močnega jekla, ponikljasto, zelo pripravno za vsak žep. (9) Pipa. (10) škarje za lase, vredne $3.50. (11) Jermen iz usnja. (12) Hiini cinematograf, ki vam nudi krasne slike kot žive; 30 slik damo zastonj. (13) Denarnica s 3 oddelki. (14) bucika za ovratnik (15) Glavnik. (16) Krasen pozlačen prstan. (17) Daljnogled vreden $4.00. (18) Žepno priročno orodje, z ponikljastim ročajem, kamor lahko potisnete "Screvv driver", "Reamer", sveder, šilo, in odpi-ralec zamaškov; Vrecfrio $1.50 (19) žepna varnostna britev. (20) Kom-binacijska tajna ključavnica, zelo močna; lahko jo odpre samo oni, ki .pozna tajno kombinacijo (21) Ščetka za britje (22) Igla za ovratnice (23) Držalo za cigarete in (24» žepna denarnica.
NE POŠILJAJTE: DENARJA VNAPREJ:—Izrcžite samo ta oglas in priložite 50c za poštnino in zavijanje, in za blago boste plačali $9.95 ko isto prejmete na dom. Pišite nam takoj predno cene ne poskočijo in naročite to blago še danes pri:
GRAND NOVELTY CO., 1348 W. Augusta St., Dept. 123 Chicago, 111.
Tivoli Studio
Edini poljsko-slovenski fotograftičen atelje v Jolietu, 111.
JOS. SITKOSKI, lastnik
635 E. Jefferson St.	Joliet, IIL
TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v mestu. Sirke jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo r^zne slike vseh kombinacij. V zalo-! gi imamo tudi lepe cbvirje.
Ob sredah je dan slikanja za otro-j ke. Z vsakim naročilom otroka damo eno povečano sliko 8x10 palcev' veliko.
pregovoriti. Pri tem, k*o mož itaiovno prosi ela naj mu voji*k
v njegovem življenju." Razočaranje.
Stanovalec svoji gospodinji:
Mrs. Grabb. ta teden ste se zmotili z mojim perilom. Podaji ste mi namesto srajco šest starih žepnih robcev!
Gospodinja: 4 4 Motite se gospod. To je vaša srajca, samo da je v več kosov razdeljena."
Iz naravoslavja.
Učitelj: "Mikec, opisi mi ostrigo.''
Mikec: 44Ostriga je orehu oodobna riba."
Vprašanje.
Mali smivo svojemu očetu: '' Papa, povejte mi, če gredo pokojniki v nebesa, ali postanejo takoj angeli, ali morajo prej prestati še kako skušnjo?
Oče: "Da, skušnjo iz celega življenja."
V pisarni.
Klerk: "Mr. Janes, ali smem jutri popoldne iz službe doma ostati?"
Mr. Jones: 4 4 Nemogoče, i-mamo preveč elela."
Klerk: "Hvala Vam lepa! Žena me je silila, da maj grem ž njo glede nakupa nove obleke zanjo. Zdaj bo pa morala Še en čas brez nje prestati."
Alah je velik---
Iluelomušnemu Nasredin paši se jo nekoč sanjalo, da je ropar vdrl v njegovo sobo, vsled česar je oddal več strelov proti oknu.
Drugo jutro ko zapazi Nas-
v Old^ \**/<folnT>>: "Th iHM. "h
Alah.'da nisem bil ja*/ sinoči v tej srajci!"
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj'. občinstvu v Jolietu i a )kolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spaclajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-trežba točna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik
Gor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet, 111.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5V3 odstot.. 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega 'denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bondo in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. M0NR0E ST., CHICAGO, ILL.
TEKMA ZA TRGOVINSKO GESLO (Slogan)
OD 1. MAJA DO 1. JUNIJA 1923.
The Joseph Triner Gompar.y izdelovalci Trinerjevega Grenkega Vina. bodo plačali za
Najboljše geslo, ZAKAJ NAJ LJUDJE UPO-RABLJAJO TR1NERJEVO GRENKO VINO.

SKOPNO
$200
land Ave
naslednje nagrade:
Prva nagrada Druga '' Tretja Četrta " $15
,50.00 Napišite treslo v slovenščini—kratko naj bo in jo-35 00 dniato—ne več kot deset besed, posluzite se spod-
: r .	«	/.....„o/lnKi\n «o».vntn na lm^f-
$25.00 njega kupona (napišite nadaljne nasvete na pn<e
uecna	$15.00 ben listek in pošljite s knponnro) ter naslovita .810
in petnajst nagrad po $5.00 vsaka, gan Jury, Joseph Triner Company, 1333-45 S Ash-_______™Chicago, 111 Vsak lahko pošlje enoali vee gesel, toda ne vec kot deset. \ slučaju e
nalcosti bodo plačane dvoje nagrade.	-	. .. n	v-
V geslu svetujete prednosti in izborne nspehe ali preprečil no ali katerokoli važno dejstvo gle<le Trinerjev^a Grenkega Vina k» £ na*^ »g^1^«^^ tonika ter lahak odvajalee. brez primera v slučanh slabega teka zaprt j,	, ner^oznosu
in podobnih želodčnih neredov,D,ije zdravo spanje pomag«^ Prebavi Pf0^^ zdravje v splošnem. Okusno je. dobro za vsako starost ter uživa iS letni sloves, ua zactiKd
			
			
CT5 €S> C9 ^ cd m	Tukaj so moji nasveti za trgovinsko geslo Trinerjevega Grenkega Vina:		
	............................. 1, • . : . . ....................	•.........	...............
IŠČE SE
Julius Lerch, rojen v Grada-cu na Dolenjskem. Išče ga njegova sestra Gabriela Male-šič, v Gradacu, št. 21, Slovenia, Jugoslavija, ali maj se /lotitiS-nik oglasi pri: Anton Zelni-kar 1023 Collins St. Joliet, 111.
SEDAJ JE ČAS,
da daste popraviti, izeiatiti ter vglasiti svoj piano. To delo Vam naredim najboljše in po zelo nizki ceni.
Ako želite, da se Vaš deček ali deklica nauči igranja na piano najhitrejše in po najvspoš-iejši metodi, naj se prične učiti pri meni; moja 27 letna, praksa Vam garantira, da bo vspeui povoljen.
Za vse druge informacije se oglasite v "Slovenija" poslopju, 805 N. Chicago St., prvo nadstropje, žili pa telefonajte na številko 1048.
Rafko Zupanoc, organist in pevovodja.
Joliet, 111.
(Advertis.)
Drugi aH stalni zobje se prikažejo v iestem ali sedmeai leut in celo zo-x>vje obstaja iz dva in trideset zob. 5krb za to stalno zobovje je bistvene .ažnosti. Najboljše je, da se da pre-skati zobe otroka na skrben način /sakih šest mesecev od dobrega zo->oidravnika.
NOVA SLOVENSKA NA-SELBINA.
Petdeset milj zahodno od dr-, žave North Dakota' v Montani ob kanadski meji sta Soo Line in Greait Nrthern železniške družbi zasledili rodovito zem-, ljo in bogato .zalogo premoga in olja. Takoj zatem je Soo Line zgradila železnico, ki teče 6 milj južno ob kanadski meji; Great Northern železniška družba je pa zgradila svojo progo G milj ob Soo Line pro-
(Jb goriemenjenih železniških progah v Daniels okraju v Mourlani se mi je posrečilo do hA i 1.0 tisoč akrov rodoven( I zomlje. To zemljo sedaj proda-jam od 15 do 30 del. aker na o semktno izplačevanje. — Na tej zemlji sedaj trava raste da se lahko kar orje, seje in sadi ne da bi morali prej štore ko pati. , Vsak bi moral kupit: 160 akrov te zemlje, ker ta zemlja bo v kratkem času dobila jako visoko ceno.
Gori omenjeni kraj je sam< G00 milj od mesta St. Paul Minn.
Imam na prodaj tudi še par tisoč akrov zemlje v okolici AVillard Wisconsin. Za natančna pojasnila o tej zemlji pišite takoj na naslov: Ignac Česnik, Willard, Wis. Clark County.
Poraba plina v Združenih dira vah. — Leta 1922 se je v Združenih državah porabilo 319,888,000.0001 kubičnih" čevljev plijia, ali trikrat več kot 20 let nazaj
Dajajte svojemu detetu vedno najboljšo hrano. Če ne morete dojiti tvojega deteta, ne reiskušajte različ-lih hran temveč mu pričnite takoj lajati hrano, — ki je napravila več nočnih in zdravih možkili in jensk iot vsa druga živila skupaj, — dajajte svojemu detetu Borden-ovo Eagle Brand mleko, to je hrano, ki ustvar-a trdire noge in zdrava telesa. To irano so sprejeli ter zahtevali zdrav-liki radi visoke kakovosti ter enotne •estave. Milijoni in miBijoni otrok so jrasli v močne dečke in deklice vsled <ombiniranja dobre prehrane z redil-lostjo, katero nudi i^rdenovo Eagle mleko.
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Prescription A-2851
je zelo sloveče zdravilo zoper revmatizem in trganje. Pri vsaki steklenici je navodilo kako se rabi, steklenica $1.35.
Vsak lahko sam tiska. Priprava za toskanje, z 250 velikimi in malimi črkami, držao in črnilo ___________________________________$2.50
KRANJSKE KOSE
Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki ..........9.00
Brusni kamen ..........0.30
Klepalno orodje ........ 1.00
Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv ...................$5.75
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7,00
Fige v krancelnih, baksa 110 funtov ..................................„$8.80
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Eipress vračunjen.
MATH. P E Z D I R Box 772,	City Hali, Sta.
Otrok, ki rične hoditi, mora biti Jeležen prav iste pozornosti kot dete / naročju, če hoče zrasti ter postati nočan in poln življenja. Tekom voj-ie šo znašli, da so bili izmed petih nož v Angliji trije nesposobni za /ojaško službo. Tekom eksperinien-:ov. katere so vodili v šolah leta 1918, o dognali, da je bilo le osemnajst odstotkov otrok v zadovoljivem stanju. Slaba prehrana, 'ki*se je pričela / dobi pred šolo, je bila vzrok. C'e •>oste dodali Bordenovo Eagle mleko vsaki dan k dijeti vašega otroka, ste ahko prepričani, da bo dobil vse bistvene živilne elemente, ki so potrebni, da zavarujejo njegovo zdravje. Majhen otrok naj dobiva po dve veliki žlici Eagle mleka razredčenega v treh četrtinah mrzle vode. Dajte m:t ?a zjutraj ali popoldne. Starejši o-troci ga ljubijo boljše v zvezi z Gin-ger-ale-om, sadnimi soki, zbitim jaj-rem ter začimbo.
ANCMO«'	-
NARAVNOST V DUBROVNIK IN REKO na novi krasni in brzi "TUSCANIJI" 30. junija. V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH. Odpluje vsak torek samo eden tu označenih morskih velikanov:
AQUITANIA ............45,647 ton
MAURETANIA ..........30,704 ton
BERENGARIA ..........52,022 ton
Luksurijozne kabine 3. razreda z 2—4—6 osteljami. Prekrasne obedni-ce, kadilnice in počivališča. Zatvor-jena paluba za šetanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezbriga.j Denarne nakaznice potom Cunard ^ družbe se izplačuje v Jugoslaviji brzo, sigurno in natančno. Za karte in pojasnila vprašajte najbližjega agenta r Vašem mestu. CUNARD, LINE 140 N. Dearborn St^ ^rgT f Chicago, IU. tffJS^L/jjmk,
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet.
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo:
125 din— 500 kron za $1.75 50 lir za $2.90
500 din—2000 kron za $645. 100 lir za $5.50
Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	-:-	Joliet, Ulinoii.
Prepričajte te članke vsak teden skrbno ter jjh prihranite za bodočo uporabo.
POTNIŠKI ODDELEK
Bančna tvrdke Eniii Kiss-a
133 Second Ave.	New York City.
SEZNAM
kretanja parnikov v Dubrovnik in v Trst.
Cena.
5. junija TAORMINA preko Genove ______________________________________$ 95.C0
7. junija PATRI A preko Napol ja .................................................. 95.00
12. junija AMERICA preko Napolja ......................................... 95.00
26. junija COLUM/BO preko Napolja ........f................................ 100.00
30. ju n rja PRES. VVTLSON naravnost ........................................... 102.50
30. junija TUSCANIA naravnost .................................................. 105X0
k temu je prišteti če vojni davek $5. Naznanite mi, kedaj mislite potovati in jaz vam bom prostor na par-niku osigural.
Dopremam rojake iz kraja! Pošiljam denar v kraj! POTNIŠKI ODDELEK BANKARSKE TVRDKE EMIL KISS-A. 133 Second Ave., New York City.
Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu; ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo .pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varnostni .skrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.
Pege. Mozolčki. Nečista glava.
Prišče, madeže, pege in druge kožne izpuščaje, ki pokvarijo tudi najlepšo polt ženskega lica in tudi moških, lahko hitro odstranite s slovečim zdravilom
Vervena mladostnim balzamom.
Ta čudežni preparat ni kako navadno mazilo, ampak pravo zdravilo, ki ozdravi vse izpuščaje na koži. mozolč-ke in drugo, da postane koža lepa, mlada in prijazna. Cena lončka je $2.(0 z navodilom. Vprašajte pri lekarnarju. ali ga naročite naravnost od nas po pošti; priložite za 25c mark; ostalo plačate pri prejemu.
VERVENA LABORATORY, Inc.
37 Hartford Bldg., Chicago, 111.
Well Installed
MONCRIEF
FURNACE
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891. članica Federalnega rezervnega sislema.
Postavimo jihw bližini 50 milj od Jolieta.
.. Imamo zalogo železnine vseh vrst.
Joliet Slovenian Sheei Metal Shop
Jos. M. Klemenčič, lastnik
Shop 1212 N. Broadway Stanovanje: 1207 Cora Št. Gutter, Cornish, Slating, Ceiling Work. Phone 1255-M Joliet. 111
FARME NA PRODAJ
^r^KOTIČEK ^^N.
uTROŠKozpRAVJb
OSKRBA MATERINSTVA in
0TROŠKEGA ZDRAVJA
AKO
vas tare revmatizem, glavobol, bolečina v križu, pri izpahkih in ranah, rabite:
Motturas Liniment
ENRICO MOTTURA, SPECIJALIST ZA REVMATIZEM.
Kako ljudje napredujejo.
Uprava ameriške zakladnice v Washingtonu je na vprašanje "Kdo je skopuh?" odgovorila takole:
Skop je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 60 centov ter od ostalih zapravi 39 centov za živež in vsega 1 cent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Varčen jc oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Zapravljiv je oni, ki sploh nič ne prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po'l cent za izobrazbo in dobrodelne namene.
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države.
Pot do uspeha je dolga in mučna, za to ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačobanko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe. Vloge na "Special Interest Account" se obrestujejo pri nas po 4%.
Established 1857
t-1 Tako prijateljsko navdušenost,
M lkakoršno ste že dolgo časa iskali je Jijjlavni namen in predpogoj našega de-B^l^narnega zavoda.
H 1 Pri nas bo vsakdo skušal vam iti na roke, kakonšno si sami želite da bi bili najbolje postrežem. Pri nas boste zapazili pozornost pri vsakem uradniku, kako bi vam kar najboljše ip najbolj prijateljsko postregel; to je zelo važno za vsako stranko.
Dosti oseb nazivi ja to banko "Banko prijazne postrežbe," in ti imajo gotove razloge za to ali čemu? Pridite enkrat k nam, da se osebno o tem prepričate.
FIRST NATIONAL BANK
Joliet, 111.
ČLANEK XIII. Skrb za oči, ušesa, nos in usta otroka.
Skrajne važnosti je, da obdržite čisto oči. Ušesa, nos in usta vašega otroka. Vsako najmanjše vnetje oči ali tok iz ušes, čeprav mislite, da ni n -kake važnosti, mora zdraviti vaš zdravnik in sicer neposredno. Hitra akcija lahko prepreči gluhost ali slepoto. Enostavno in uspešno izčišče-valno sredstvo za oči imamo v Boraic kislini, razredčeni v vodi, v razmerju ene čajne žlictce in pol na en pint vrele vode.
Cena ene steklenice $1.25 6633 Manhattan Bldg. Duluth, Minn.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York N \
Glavno zastopstvo Jadranske Banke,
Zobje.
Zdrav otrok mora dobiti prve zobe tekom šestega ai sedmega meseca. — Dvajset zob obsega prvo vrsto tako-zvanih "mlečnih zob", vendar pa obstaja velika razlika glede časa, tekom katerega se pojavijo. Skrb za začasne zobe je zelo važna. Treba jih je čistiti po dvakrat na dan z mehko cunjo ali kosom zdravniške pavole, ovtte krog kazalca ter namočene v razredčini Boraic kisline v razmerju ene in pol čajne žlicice na pint kuhane vode. Ko postane otrok starejši, ga je treba naučiti, da je ustna krta-čica neobhodno potrebna, kajti zdravje stalnih zob je v veliki meri odvisno od primerne skrbi za "mlečno" ali začasno zobovje.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1. julija L 1. odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Č« oseba ne pride povrnem denar.	.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar ia Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
B Premoženje te banke znaša $12,000,000.